yc S2CV. 185. _ TJ-— Uhaja VVLJL dan, U'di ob ifi prazrukin, ob 5 zjutraj: L'rtdftUlvo: Ulica i>v. Frančiška AsiSkega 20. L nads-tr. — Vsi dopisi raj se pošalijo : :edni£tvu lista. Ncfrankirana pisiri se ne ^pre-e^r-ajo in r dopisi se ne vračajo. fzcJataielj !r. odgovorni t:rednik Štefan Gcdina. I astnik konsorcif Hrta FrfincstiV — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge * C.rtltr. rn \ cro*tvom v Trstu, ulica Sv. Frančiški Asiškega št. 20. Telefon vredriStva ir uprave §t«v. U-57. Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za p©J J«**.................,2-— za tn mesece.................6.— za nedeljsko izdajo za celo leto........5.20 za pot leta..................... V Trsta, v torek C. iulf ja 1915, (Letnih XI. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po tO vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov ........T......7?m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti1. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plačala toži sc v Trsta. Uprava in inseratni oddelek se nihajata v ulici Sv. FrančiSka Asiškega št 20. — Poštnohrahilnični račun št. 841.652. i; ffmm JžP'flls/jr 5" J lilfl Uiilllll« Pri UGlčnli in da Krnu sovražni napadi odbiti. - Kaše čete ob Zloti Lipi. - Ha Poljskem naše čete stalno napredujejo. Uspešen nemški mm u SvecenllKem jozdu.- Odbiti mmi\ pri *h» in Milm. - Uspehi l a^ijils-iiaiiids^a bojišča. Dl N AJ, 5. (Kor.) Uraano se objavlja: 5. Julija 1915 opoldne. Boii ob porobku planote pri Doberdobu mi se včeraj nadaljevali z enako srditostjo. Zvečer ie bil napad dveh italijanskih divizij na frontni oddelek južno Polazza odbit. Dalje severno se boj še nadaljuje. Tudi pri Volčah in v Krnskem ozemlju je izvršil sovražnik zopet brezuspešne napade. Na koroškem in tirolskem mejnem o- zernliu so se vršili le topovski boji. Namestnik šeia generalnega štaba: pl. Hofer, fml. napad naseda brodovja na laško obal. Izviren dopis. 25. junija 1915. Skoro neslišno smo drveli iz naše domovine. puščajoč za seboj dolge, peneče ^e brazde, ki so se v mesečini blestele, ;><> širnem Jadranskem morju. Neka ta-nstvena tihota je vladala vse naokrog, le rjpatam je doli v str jili zaječalo, in pri kotlih zašunielo. Vedno in vedno so se neka vrata odpirala in zapirala. Plamen je ladnokrvniiii kurjačem pekel v obraz. B ina zao pričeli z dvojno silo delovati in vijaki so delali cele gore belih pen, ki so sc dvigale za zadnjim delom ladje. S poveljniškega mosti ca sem začul glas poveljnikov: Popolnoma na desno — lam v dal.H sem pa že razločeval posamezna poslopja in tudi most z mogočnimi stebri čez reko »M e t a u r o«. Pozvonilo je, nekaj završalo in zado-nelo je kratko povelje. Ladja se je stresla, nagnila in peklenski pok je sledil, njemu pa drug za drugim---- Solnce je ravno vstajalo, radovedno, kaj se godi tu ob tihem, prijaznem obrežju. Obsevalo je z zlatimi žarki našo ladjo, zavito od zgoraj v črno meglo dima, od spodaj v bele plasti penečega se morja. In ravno isto solnce je sijalo na krasno pokrajino nam na levo, in bela jadra ribiških čolnov, ki so zmedeni begali sern-tertja —. Kako lepo. kako krasno vse, samo da ne bi tako sikalo in bobnelo v o-zračju, kakor da bi se nebo udiralo, da ne bi se tam na obrežju dvigali z groznim gromom stebri zemlje ali kamenja v zrak. Kako divna bi bila ta slika, da ni bilo vsega tega. Odhajali smo nazaj proti našemu obrežju in rdeča-bela-rdeča bojna zastava je plapolala v jutranjem solncu in šepetala vetrovom o dogodkih, ki jih je doživela in jih "e doživi.... Kc smo uajhuje obstreljevali postojanke pri mestu P e s a r o*, smo zavozili mimo neke laške jadretiice in naš poveljnik ie pomahal proti njej z roko in par-krat zavpil v laškem jeziku: »Cordiali sahni a Salandra!« Ko je videl, da so ga tam razumeli, je zavil zopet proti laškim postojankam in obnovil napad nanje. Takšni so naši častniki! Mi zaupamo v nje in gremo vedno z velikim navdušenjem, kamorkoli nas vodijo. Svesti smo si pravice in vemo. čemu in s kom se bojujemo. Poznamo svoje dolžnosti kakor tudi >voje sile in zato ne odnehamo, kakor smo obljubili 2.3. majnika popoldne, dokler ne bomo kaznovali in strmoglavili tega nezvestega zaveznika, grešnika vseh grešnikov, sovražnika vseh sovražnikov! J. M. Epizoda z itaiiinnsKeša bojišča. (Velika junaštva slovenskega poročnika). Zeit» objavlja sledeče poročilo svojega vojnega poročevalca na italijanski ironti: Kdor bi rad vedel, kako se vrše boji ob Soči in kako se bijejo naši ljudje, ta naj razvidi to iz vsebine nekega vojaškega akta, ki jo priobčujemc tu in sicer dobesedno, le brez nekaterih datov in imen, ki bi morda bolj intersirali sovražnika kakor pa nas. avstrijske čitatelje. Ta akt vsebuje namreč predlog za odlikovanje nekega hrabrega vojaka, ki je pade! junaške smrti na bojišču. Akt se glasi: Pohvalni predlog za — šarža: poročnik v ra-zervi —. Ime: Božidar Lubec. — Četa: pehotni bataljon št.....Službena uvrstitev: poveljnika voja. — Povod: bitka dne 10. in 17. junija na Koti...« • V njemu odkazanem oddelku je bil izvršen absolutno najmočnejši in kakor je pokazal položaj, odločilni napad, kajti sovražnik se je z zasedenjem te točke namerava! polastili cele postojanke. Poročnik Lubec, ki ie takoj spozna! položaj, je kliub silni številni premoči tako dolgo odbijal naoad, kakor je pač bilo mogoče. — Napadi Italijanov so se vsled energičnih odredb poročnika Lubeca ponovno krvavo izjalovili. Bili so to napadi, glede katerih se zamore mirno reči, da niso operirali samo noži. ampak tudi lopate, za katere so zgrabili njegovi vojaki, potem ko so postrelifi že vse patrone. Nastalo je pravcato mesarsko klanje. Pri osmem napadu Italijanov je bi! poročnik Lubec ranjen. Štabni narednik Budimir ga je nujno prosil, naj gre na obvezovališče, toda Lubec je enegično odklonil vse sfične pozive. Odbijal je še naprej hladnokrvno sovražne napade, dokler ga ni zadela smrtonosno kroglja. Pripomba poveljnika kote št.....»Pravi slovenski junak, ki se je bojeval za cesarja in domačo grudo do zadnje kaplje krvi! X. Y. major, poveljnik.« Nato slede poročila brigadirja..... di- vizijonarja in kornega povejnika. Ta piše: Pri poročam najtopleje, v počeščen je junaškega slovenskega mrtveca! spodaj se nahaja potem ime v celi Avstriji poznanega, junaškega poveljnika naše armade ob Soči, - predlagal je armadnemu višjemu poveljstvu, naj podeli mrtvemu slovenskemu junaku ze!o visoko odlikovanje. Toliko akt... Ostanek----spoštovanje. PODLISTEK GREŠNICE. R— Francoski spisal Xavier de ¥ontepin TRETJI DEL. M I G N O N NE. I. Neodločnost. Naše ljubeznive bralke se bodo spominjale, v kakšnem strahovitem položaju smo zapustili Mignonne ob koncu prvega dela te povesti. Tekom izvrševanja svojega heroičnega. toda groznega, pa vendar opravičljivega dejanja se je nahajala v nekaki mrzlični razburjenosti, ki je vzdrževala njene moči napete. Kakor hitro pa je izvršila svoje maščevanje, so naenkrat izginile vse njene moči in polastil se je ie grozen strah. Hotela je bežati. In res je stekla nazaj proti pristavi svojega strica. Komaj pa je napravila par korakov, so jej že o-pcšale mišice in nehote je morala hoditi počasneje. Noge so se jej spotikavale ob kamenju, ki je ležalo na poti in se zapletale v grmičevje. Sapa jej ie zastajala, pred očmi se jej je začela delati tema, izgubila je zavest in zgrudila se je na tla. Do iutra ie obseval polagoma pojemajoči ognjeni svit gorečega golobnjaka njeno nepomično truplo. Končno jo ie občutljivi mra*;, ki se navadno pojavlja pred solčnim vzhodom, zopet nekoliko oživil in jo končno popolnoma osvestil. S težavo se je privlekla do pristave. Prišla je v svojo solico. kjer se je slekla in vlegla v posteljo, da bi se nekoliko o-grela. kajti bilo jej je, kakor da se jej je kri strdila po žilah in vse truplo izpreme-nilo v kos ledu. Ta mraz pa je ni izprele-taval dolgo. Kmalu ga je nadomestila silna vročina. In potem je prišla mrzlica. Minilo je komaj pet minut, pa jej je že vsa Z Psfriisko-Ki&esi bojišča. DUNAJ. 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. Julija i915, opoldne. V vzhodni Galiciji so dospele zvezne čete armede generala Linsmgena po dvotedenskih zmagovitih bojih tekom zasledovanja do Zlote Lipe. kjer je zapadni breg očiščen sovražnika. V oddelku Kamionke-Strumilowe-Kras-ne se boji proti ruskim zadnjim oddelkom še nadaljujejo. Pri Kry!owu je sovražnik izpraznil zapadni breg in zažga! kraj Krylow. Na obeh straneh gornjega Wieprza se nadaljujejo boji. Zvezne čete so vrgle sovražnika iz njegovih postojank severno potoka Por in so udrle do Plonke. Zapadno odtod je armada nadvojvode Jožefa Ferdin&nda v večdnevnih bojih prebila rusko fronto na obeh straneh Krasnika, vrgla Ruse ob velikih izgubah v severni smeri in ujela v teh bojih 29 oficirjev, 8000 mož in zaplenila 6 topov, 6 municijskih vozov in 6 strojnih pušk. Zapadno Visle je položaj neizpreme-n j en. Namestnik šel i generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Naš prestolonasledu k o sedanji svetovni v ojni. BERLIN, 4. (Kor.) Iz Newyorka se poroča: Roclie. poročevalec ameriških listov v avstrijsko-ofcTskem glavnem stanu, objavlja razgovor z našim prestolonaslednikom, nadvojvodo Karlom Francem Jožefom. Nadvojvoda je izjavil: Avstrija nikdar želela Izzvati sedanje vojne. Prvotni korak proti Srbiji je bit potreben, da se napravi konec agitaciji, ki je oropala državo splošno priljubljenega prestolonaslednika.Naj se postavi Amerika na stališče Avstrije in naj presodi, kako zadoščenje bi sama zahcevaia pod podobnimi okoliščinami. Ce bi se pustilo monarhijo, da se pogaja sama s Srbijo, bi nikdar ne prišio do vojne. Avstrija in Nemčija voju-jete danes obrambno vojno, za katere od-vrnitev ^te se bojevali dolga leta. Istočasno je prestolonaslednik z veseljem kon-statiral, da je pokazala ta vojna popolno edinost države, globoko ukoreninjeno lo-jainost vseh narodov. One, ki poznajo naše narode, ta lojalnost ni presenetila. Presenetila pa je morda one, ki so raču-;a!i drugače. Prestolonaslednik je konsta-tiral končno popolno soglasje in edinost med monarhijo in Nemčijo v vseli vojnih vprašanjih. To se bo nadaljevalo, dokler je bo dosežen naš cilj, trajen in časten mir. _______:_ l HilS-MSft^ bDllfl. BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan. 5. jal'ja 1915: Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Jugovzhodno bojišče. Zvezne čete, ki se nahajajo pod poveljstvom generala Linsingena. so na vsej fronti dospele do Zlote Lipe. Zapadno o-brežje je očiščeno sovražnika. Armada je izvršila izredne čine. Tekom skoro i" dnevnih bojev je izsilila kljub močni sovražni postojanki prehod preko Dnjestra in je preganjala premaganega sovražnika od postojanke do postojanke. V oddelku Buga je sovražnik danes ponoči izpraznil predmostje Krylowa. kri iz srca udarila v glavo in Mignonne je začela blesti. Najčudijejše in najgroznej-še prikazni so se jej prikazovale. Zdelo se jej je, kakor da io napol sežgano truplo Petra Nicota oklepa s svojimi rokami in jo vieče s seboj v ogeni. Čutila ie, kako se je ogenj počasi cblizova! po njeni obleki in jej sežigal meso, a dihati da je morala zrak, poln ognja in isker, ki jej je sežigal pljuča. Hotela je bezati, toda zadela je ob žareča železna vrata, in njene že poluse/ga-ne noge je niso mogle nositi več. Zgrudila se je na tla. Peter Nicot jo je zopet pograbil s svojimi gorečimi rokami in jej pritisni! svoje ognjene ustnice na usta. Mignonne je kričala ter se zvijala na svoji postelji. Njena mrzlična blodnja je bila čisto podobna blaznosti. Končno so vendar domači ljudje zaslišali njen krik. Prihiteli so v njeno sobico, in dasiravno ni bilo mogoče izvedeti vzroka njene bolezni, so jej vendar podali prvo pomoč. Skoraj istočasno so tudi opazili nesrečo, ki se je zgodila proilo noč. Ker pa Med Bugom in Visk> so bili Rusi včeraj pri Plonki—Turbinu, severno oddelka Pora in na fronti Tarnowka—Krasnik vnovič vrženi. Vrhovno armadno vodstvo. • Usmrćeni vohuni. PET ROG RAD, 4. (Kor.) Nadaljna preiskava v vohunski aferi žendarmerijske-ga polkovnika Mjassojedova, ki je bil že usmrčen, je dognala sokrivdo njegovih tovarišev Borisa Freidberg, Scliloime in Arona Salzmann, ki so bili obsojeni na smrt in usmrčeni. - Z zipM HcjIfCa. BERLIN. 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. julija 1915: Zapadno bojišče. Angleški napad severno Vperna ob cesti, ki vodi v Pilkom, in francoski napad na Souchez sta bila krvavo odbita. Na obeh straneh Croix des Carmes, na zapadnem porobku Svečeniškega gozda, so izvršile naše čete včeraj n?.skok na sovražno postGjanko v širini okoli 1500 m in so prodrle no labirintu jarkov 400 in globoko. Po težkih izgubah so morali obupno braneči se Francozi izprazniti jarek za jarkom. tJje!i smo pri tem okf i tt^oč nerajijenih mož, m2d njimi bataljonski štab, in zaplenili dva poljska tepova, 4 strojne puške. 3 lahke in 4 težke metalce min. Istotsko se je posrečil istočasno izvršeni napad na francosko postojanko pri iicut de Rieunt. ložno I\orrcy ob Mozeli, ki je bila s posadko in vzjdcš.iiTj bojnim fjater*ia!o;ii pc.^arra v a?rar?t nato zopet namenoma izpraznjena. Naši 'e?alci so vnovič dokazali v zračnem boju premoč. Severno in zapadno Manonvillerja ste bili 1. in 2. julija po eno francosko letalo prisiljeni, ('.: e pristali. Z uspehom je o:">$! včeraj in predvčerajšnjim nemški leti-lec napad Leh nasprotnikov. Bombe, ki so bile vržene pri včeraj o-menjenem zračnem napadu na Briigge, so padle v bližino dragocenih umetniških spomenikov. Vrhovno armadno vodstvo. Izjalovljen napd miMlU letni na nemško obrežje. BERLIN, 5. (Kor.) \Voliiov urad poroča : Uiie 4. julija zjutraj so poizkušali Angleži letalski napad na naša oporišča v Nemškem zalivu Severnega moria. Poizkus se je izjalovil. Naši zrakoplovi so prihajajoče angležke sile. močne več letalskjh , motornih ladij in spremljane od križark in rušilce v torpedov k, ob dnevnem svitu na višini otoka TerscheJling ustavile in prisilile k umaknitvi. Angleško povodno letalo, ki se mu je posrečilo, dvigniti se v ; zrak, je bilo zasledovano po naših letalih in je ubeža?o le tako, da je letelo čez nizozemsko ozemlje. Namestnik šefa admiralnega štaba: pl. Behncke. Atentat na Morgana. PARIZ, 4. (Kor.) vMatin poroča iz Newyorka: Kroglja, ki je zadela Morgana, je vdrla v Spodnji del telesa. Rana je' težka, pa ne smrtnonevama. Napadalec je izjavil, da je bil pooblaščen ocl bega, da usmrti Morgana. vi f e« v v Tursko bojišče. Bo] za OsršGDele in m kevkaiki fronti. CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz giavnega stana se poroča: Na kavkaški fronti so približno trije sovražni konjeniški polki ob meji skušali o-grožati naše desno krilo, a so se morali vs!ed nast-pa naše konjenice umakniti proti oni smeri, iz katere so prišli. Na dardanelski ironti se je vršil v oddelku Ari Burna s presledki infanterijski in artiljerijski dvoboj. Sovražnik, ki se še nadalje poslužuje projektilov, ki razširjajo smrdeče pline; je izstreljeval dne 2. julija šrapEiele, ki so spuščali po eksploziji zelene pline. V južnem oddelku Seddil Bj?hra so dosegle naše čete proti sovražnemu levemu krilu dobre uspehe. Udrli smo z bajonet-nim napadom v posamezne dele sovražne postojanke. Naše obrežne baterije so bombardirale dne 3. julija artiljerijo, pehoto in letalne hangarje sovražnika pri Seddil Bahru. Na ostalih frontah se ni zgodilo ničesar pomembnega. CARIGRAD. 4. (Kor.) Po zasebnih poročilih je bilo izvršeno novo bombardiranje čuvalnice in tovaren v llidže v zalivu Edrcmitu. Dve angleški vojni ladji ste brezuspešno izstrelili okoli 150 projekti-ov. Zaznamovati ni nobene človeške žrtve. ' ____________ Prodirale Črnogorce« In Sriiaa 5? fll&Efiiji. RIM. o. ikor.) »iiiurimle ItaJia poroča iz Skadra: Izvžcmši 50 med feiiT u-kročenih upornikov, je izvedel general Vukotič razoroženje vsega skadrskega prebivalstva Izročenih b-lo okoli 20 tisoč pušk. Avstrijski in ogrski podaniki so bili pozvani, da naj se vpišejo v posebne registre črnogorske policije. Na brzojavnem uradu ie bil avstrijski grb zamenjan s črnogorskim. Srbi so pričeli zopet nadaljevati s prodiranjem v smeri pri Lje-šu, kjer se nahajajo Crnogorci. Zdi se, da namerava zasesti Srbija srednjo Albanijo od reke Skumbi do Matra. Preko Krfa ; e poroča: »Corriere d' Ita-liax poroča: Hadži Kiamil je bil s 3000 Albanci z velikimi izgubami, povzročenimi potom srbske artiljerije, premagan. Tudi Mossa efendi je bil s tisoč Albanci pri poizkusu. da bi osvobodil Tirano, potolčen od Srbov. Sjak. Kavala in Kroja so ponudili Essad paši podvržnost in razoroženje. \ endar pa je mnogo albanskih voditeljev pobegnilo čez grško mejo. Essad paša zahteva od grške vlade njih izročitev. _ ^ Drugo vojno posojilo. DUNAJ, 5. (Kor.) Celokupna svota sub-skripcij na drugo avstrijsko vojno posojilo, ki se je danes zaključilo, znaša po dosedanji poročilih podpisovalnic okrog 2630 milijonov kron. GospctMI položsJ ifnilje. Strast je sl.iba svetovalka — kali vid. Tudi Italijv; je oslepila strastna pohlepnost po ' deželah. Ta stras^ jo je pognala v vojno proti Avstro - Ogrski, ki jej je bila 3.3 let sem najnesebičneja prijateljica, vojno proti nam, ki smo bili stalni in debri odjemalci nje deželnih produktov in re- strahoviti ogenj ni pustil niti najmanjšega sledu o truplu Petra Nicota, ni nihče mogel pomisliti, da bi bil mogel izgubiti svoje življenje v zgorelem starem golobnja-ku. Seveda se niso čudili malo, da je izginil tako naenkrat, toda vse do danes) še živ človek ni izvedel, kaka usoda- je zadela Petra Nicota. Pravici na ljubo pa moramo tudi pripomniti, da nihče ni žaloval hudobnega in nevarnega pokvečenca in ga tudi nihče pogrešal. Mignonnina bolezen ie bila zelo težka, trt nad en mesec je visela med življenjem in smrtjo. Končno pa ste vendar zmagali njena krepka konstitucija in njena mladost, in potem se jej je zboljševalo vedno hitreje, tako da je v kratkem okrevala j popolnoma. Sedaj so se osredotočevale vse njene misli na eno željo, da bi namreč izvedela, ali je bil Karel de Saint Andre na pristavi, ali če je po kakem drugem človeku dal vprašati po njenem zdravju. Toda Karel ni niti prišel sam, niti ni poslal nikogar. To je bridko bolelo Mignonno, kar je tudi zadrževalo njeno okrevanje. Vendar pa jej je vzdrževalo pogum njeno vroče hrepenenje, da bi izvedeh, česa sme upati. Čakala je še nekaj dni in je šla potem, ne da bi komu povedala kaj o tem, v vas Saint Andre. Uboga deklica je bila še zelo slaba in pot se jej je zdela silno dolga. Gototv se je morala več kot stokrat vsesti ob poti ali pod kako drevo, da si je obrisala znoj s čela in se je nekoliko odpočila. Večkrat se ie hotela vrniti, kajti mislila je, da nima dovolj moči, da bi dospeia do svojega cilja. Toda vselej je zopet vstala in se vlekla naprej, dokler ni končno zagledala prve hiše vasi Saint Andre. Mogla bi bila iti v prvo hišo in povprašati po Karlu, toda zadrževala jo je neka prazna vera. Hotela je v grad, da bi jej slučaj pripeljal naproti ljubimca. (Dalje). Stran II. »EDINUSr* štev. 185. V Trstu, dne 6. julija 1915 snični povspeševatelji nje tripolitanske politike. Kratek pregled o številkah uvoza in izvoza Italije — posnetih po neki razpravi češkega poslanca I. Sedlaka — nam pokaže takoj, kako je Italija v času. ko je bila v trozvezi, gospodarsko rastla. Italija je pretežno agrarna država — kakih 60 odstotkov prebivalstva se bavi s poljedelstvom, oziroma živi od poljedelskega dda. Le malo jih je namreč, ki so samosiojno poljedelci, vsi drugi so le naje; iki (koloni), ali celo le podnajemniki imeli posebno proti takim ljudem. Največ j svojih obveznosti. Po novi naredbi bo do-pritožb pa je glede na to, da nekatere rod- j *az, da je dolžnik mal trgovec ali malo-bine pošiljajo po štiri, pet in še več oseb (obrtnik, zadostoval, da se bo dosegel sod- ro moko. Taka družina ima potem po deset in še več kilogramov moke na teden, dočim si pa n. pr. delavska žena, ki ima kopico majhnih otrok in se komaj more zgeniti od doma, dobi kvečjemu en kilogram moke, ali pa še tistega ne, ker ne more čakati toliko časa. In potem naj pa strada z otročiči vred brez polente in kruha. za katerega je enak boj, kakor za po-lentno moko. Poznamo rodbino, katere zt j-liišč, ki kot razsežne latifundije pri- gospodar je ravnatelj nekega tovarniške- Ic J: i ) le male m številu veleposestnikov, sa podjetia in pošilja kar po celo vrsto V plodnih krajih severne Italije je uve- podrejenih delavcev na razna prodajaii- dc; gr spodarstvo malih parcel. Skoro šča moke, tako da je ima po 12 do 15 ki- V: zemlja se obdeluje kot vrtovi in na- logramov. In s to moko — krmi kokoši! je- mora truditi v trdem delu, da iz Drugi ljudje pa nimajo kaj jesti, ker ne ■ajete zemlje iztisne letno dve do tri že-t dobe polentne moke. Zato pa pravimo: > s') r esnični sužnji zen*!Je in ven- Zadati čas je, da se že vendar enkrat uvele donaša tr rol»edels£vo niti toliko|dc.!0 nakaznice za poletno moko, da se napravi konec takim, za sedanje čas« zlc-čfciskim zlorabam. Zločin na javni blaginji je, .da bogataš odvzema revežu živež m krmi žnjim žival! Takim ljudem bi se 11:11 i morale odreči nakaznice na moko! tve. dar pridelkov, kolikor jih potrebuje dežela za prehranjenje ljudstva, četudi bi lahko ve-' liko več donašala. To nam tudi v glavnem i pojasnjuje tisto veliko izseljevanje, kajti to gospodarsko oi\jsnost politično svo-Ik) r.aga r.arcKla občutijo hudo spodnji, po njej najbolj prizaejeti sloji! Kljub temi pa si italijanske vlade niso j nikdar v rc:?:lci intenzivno in trajno pri-i zadevale, da bi povzdignile poljedelstvo, j da fci povspe.ševale izobrazbo svojega poljedelskega prebivalstva, da bi blažile1 soc'jalne trdosti, marveč so skoro vse j vlade mislile le na širjenje ozemlja iz pluje lasti. Ir sn. Požel ji vos izpolnila — p< ekspedicija v čemer ne smt agitacije za -i In vendar t teko tuci v najnovejšem ea-t po Tuiasn — ki pa se ni - hod v Abesinijo in končno Tripolis in Cirenaiko. pri pozabiti na r [rešeno Itaiij. enrestane bile mogle vlade lastne m lastnih g< potrebnei razni zope dnih kori, ne v je ra nikal irzavnem ozei podarskih razr u. na svojih kraino a v i ki ,ia Iv jju m v erah. po lanju in utrjenju M novo pridobljeni Libiji z iraniei i nekdaj toJi plo-ilobivati veliko resnične ima Italija od lahkomišlje-\vstro —Ogrski — kakor sedaj — pričakovati ne le tmpak tudi veliko manje Aprovizacjiski odbor naj bi tu pač sodil kar najstrožje! Počitniški tečaj na tržaških državnih ljudskih šolali. Na tržaških državnih šolah se odprejo za čas glavnih počitnic posebni telaji v namen, da bo šolska mladina r.a kr risten način zaposlena in nadzorovana. Vse.k šol tki oirok, ki je v minulem šolskem leiu hodil v cfrržavne šole, ima prosto pravico, udeleževati se teh tečajev. Stvar ne stane nič. Vsi oni starši, ki terej želijo, da bi se njih eiroci udeleževali teli tečajev, so povabljeni, da v sredo, 7. julija ob b pošljejo svoje otroke v ono šolo, ki so jo sedaj obiskovali. Tam dobe potrebna razjasnila in navadila. Izprememba tržaških uličnih i m i. V s is!u žrlje velikega dela meščanov, Cz se v ■ r s: \ijo zopet re atera stara, zgodovin- rodnikov in znancev, ki vzbudi ta vest nijski odlog za privatno-pravne denarne terjatve, ki so nastale pred 21. majem t. I. ter ne spadajo med terjatve, ki so od odloga načeloma izvzete. Za terjatve poslednje vrste veljajo splošne določbe naredbe za odlog." Tf določbe pa so se za one kraje, ki so po vojni neposredno prizadeti, v toliko iz-premenile, da se sedaj sodnijski odlogi za terjatve vsth vrst pripuščajo ne samo tam, kjer je okrajno sodišče začasno ustavilo svoje delovanje, temveč tudi v krajih, kjer je okrajno sodišče preložilo svoj sedež ali ki jih je moral na poziv oblast^zapustiti znaten del prebivalstva. Za urejevanje deških mestnih rikreato-rijev je cesarskemu komisarju dodeljen na-mestništveni koncipist g. Egon vitez Lnnd. Pozdrav pred odhodom na bojišče pošiljajo slovenski okoličani: Josip Brana, Alojzij Fonua. Ange-ij Krpan, Rudolf Zadnik, Roman Crnigoj, Alojzij Švab iz sv. Ivana; Marij Ferluga, Evgen Benčič in Fran Gerdol iz Rocola; Štefan Pečar iz Lonjerja; Fran Brezovec, Alojzij Škilan, Josip Franetič, Just Zlobec, Mihael Žuljan, JustĆok in Fran Ciač iz Sv. M. Magdalene. Naši ljubljeni okolici vskli-kajo: Bog te obvaruj pred nevarnostjo od strani strastnega so\ražnika! Bog daj, da bi sc srečno povrnili in se skupno veselili tebe naše lepe sovenske okolice! Na severnem bojišču je padel — kakoj* poroča »Slovenec*- — Milan Planinec, sin poduradnika južne železnice. Pokojnik je dovršil eksportno akademijo ter je pred vojno dobil primerno službo v Srbiji. Vsled vojne je prišel domov. Meseca februvarja potrjen v vojake, je odšel pred nekaj tedni v Galicijo, kjer je padel na bojišču. Pokojnik je bil jako nadarjen in ljubeznjiv mladenič: nada svejih starišev. I udi v Trstu ima rodbina Plan in če va so- letni krošnjar Peter Lonis. Povedal je, da ga je nekdo z nekim trdim predmetom udaril po hrbtu, in res je zdravnik konsta-tiral, da ima Lonis na hrbtu* precejšnjo bunko, katero mu je po vil z Buroffovimi obkladki. — 37 letna šivilja Olga Jakopičeva, ki stanuje v ulici sv. Nikolaja št. 12, je pa pri-tarnala na zdravniško postajo ob polienajstih dopoldne, in kazala zdravniku rano in krvno podplutbo pod levim očesom. Povedala je obenem, da jo je nek človek, katerega pa ni hotela imenovati, lopnil s pestjo ter ji tako povzročil rano in podplutbo. Tudi njej je zdravnik pomagal z Buroffovimi obkladki. molče dovolila slovensko zastavo v Gorici. l r.a "lena trža"ki:i ulic in trgov, je cesarski l r * i ar odredil, da se za sedaj vzpostavijo sledeče oznaibe: deile Acoue namesto ulice Pier Luigi 2 %CZ 3¥i§ ! njili gotovo najgloblje sočutje. V ruskem ujetništvu se nahaja c. in kr. poročmk Cr/tič, brat Stanislava Co- tiča, o katerem smo poročali pred par dnevi, da je padel na severnem bojišču. a- r amesto Uice Torre bir.nca; ul ca Dobler šiljajo pozdrave ob priliki odhoda na bojišče nasledil i tržaški Slovenci: Firm rokodelci. na racu;i o. in zaposlen iu uradih). danes, 6. v veži ju sini; trg dei Kegoz4 kg . ... 4 do 6 merica ......6, 1«1 glav? • . . . .6 do 18 glava • . . 12 do 24 komad . . . 17, 18,, 19 komad . . . . 6 do 10 komjid . . 1 do 3 kbmaa mala 4, večja 5 komad . . . 12 do 2 i koma-1 ........56 liter ......K 2 24 liter .......K —•— kg ......K - - kg nn i se računajo po 4 stot. besedo, nn I tiskane besede se raču- £ naj o entr.it več. — Najmanjša LJUI : pristojbina zna5a 40 stotink. r □□ □ □ nn ima za prodati prašiče naj se obrne v ul. "'i T i gor štv. 8 trgovina s prekajenim mesom AMADEL 281) » . :: za perenje kruha itd. po K 7'2j, medena obešala za zavese K 3'5P, prodaja CESCA, Trst, ul.-Caserina štev. 14. L".» peči Osebna vest. Gospod Vacl«* Prunar, . češki državni in deželni pcrslanee, v državnem zboru. • češki državni valeč v Klatovy na Češkem, se nahaja seuaj pri delavskem oddelku v Cabro-vici pri Črnem kalu (Istra). Popred je bil 3 te ine interniran v vojašnici v Klatovv, a pozneja preiskava, ki io ie prebil na Kra- Idadalci, vozniki in delavci podobne stnika bri- a stro.c čmo\ Razg šn j( ni m stvo. veli iirja \ iljema Stanfcrja, Nesreča na delu v plavžih. Včeraj po-pol ine okoli polišestih je 58 letni Izidcr Lužn k. ki je bil zaposlen v plavžih pod Skednjem, na delu tako nesrečno padel, da si je zlomil des io nogo. Najnujnejšo pomoč podeli! zdravnik dr. telefoniral na zdrav-a'i v plavže ?.m Lužniki pripeljali so ga sprejeli v je IV. kii u gični oddelek. Pazite na otroke. Lucija Del Piccolova, al že spoznani kot nesposobni za Umrl junaške strnil k (jen jc bil na Dunaju nič :■) službo Z orožjem.) — I Z\i Slično n;u je hilo. da je službe-! ki stanuje v ulici Stadion št. 19, je včeraj ; je ponovitev ^ včeraj- ker se zaradi kratkega roka ;0 zglas!ii vse prizadeto delav-Gi^de „trgovskih' uslužbencev" pač* ta razglas za one usiužbencc, 1 or . v Iv. L i■ • cd slovenskimi vojaki, ta- dopoldne ob deseiih prenesla na zdravniško : -i 7. l-.ivsk._m batuljorri, j ri 47. polKa ! postajo svojega komaj devetmesečnega El-< rici jc l il hiL'j -ij*. na severu je bil vina, ki je bil padel s postelje ter se pri ! ■ ui, i ! • LU;t je Ut^l '1 druKodi visoko od-, tem ar»:l na levi negi. .-.orno i tesio, na katerem ga je zadela! in std:n počiva v slovenski zemlji v 9 letni Edvard Kovačič, ki stanuje z roditelji v hiši št. 16 v ulici sv. Frančiška, ki opravljajo težaška in podobna dela li; £ ie r- - se je včeraj dopoldne lovil na ulici s sebi i* ..: J Ma UmVih nalonH^nih : brigadirja v najboljšem - »ominu, enakimi kratkohlačniki, a je pri tem padel v irgo.i.u. — iNa lep^KHi, nai.pijemn fcH ]Q blaga duša jn visoko ; ter so pobil na glavo. Pohitel je nato do- po mc^tLJ. je_ d ločena S L- -r« St pokli-.:c . : kl. mov, a mati ga je spremila na zdravniško cancev od 17. do 50. leta, in to tudi Dopolnilne določbe k šestemu pedalj- postajo. velja. Tisti, ki je prepisoval razglas za šanju moratorija^ Pred nek j Lasa smo časopisje, se je zmotil tudi darres je napisal 55 namesto 50. in cbavii d> ! čbe o £e t.m podaljšanju moratorija. Potem narec'be celokupnega mini- 6 letni Marij Bajt, ki stanuje z roditelji v hiši št. 7 v ulici Tiziano Vecellio, je včeraj opoldne, igraje s svojimi sovrstniki sple- i VCStl. r.cruzne mo^e ii la j a it;stva cd -8. junija t. I. fa so se te do- 'zal na zid pri ljudski Šoli v ulici Giuseppe 1 .be izpopolnile z ntkaterimi p os e b ni mi Sarini, s katerega je pa padel ter se pri določbami za ju?nedežele,kiso|tem ranil na hrb:u. Tudi njega je mati spremila na zdravniško pos'ajo. Alojzija Marinčičeva, stanujoča v ulici pri adete po vojni z Itž lijo, to je za D a I-m a c i i o , za P r i m o r s k o iu za področje \ t te dtijc.' dosti kom: tri e, iti. n Tak a|p Tj is'vk.. st v a vrati dne v ci ront ro — c U - dn - V , več ii. di. Ki se ( 1. žn !; sodišč v Roveretu in Tridentu na della Fontana št. 22, je pa ob polienajstih r< j / r.-ba . K sc Ti' iskem. Te dc o'nTni določbe so po- včeraj dopoldne prinesla na zdravniško po- . jo e_* in inale obrt- :staI° "" ' x i predaji te pr.. da se e. Ljudje pripeve- sebn » ve?ne za ma' svojega komaj osemnajstmesecn^ga pisama z& k bs^sjsice :=•: Uiica Boiclieiio šieu. 32, IU. nad., soiia 23 daje naslove beguncev in poroša i o ir. o o njiii pcSošaJu pro!i mali odškodnini. Uraduje od B-T1 sjutra] in od 4-5 po^. iiifeer Ts*sS, ul. Car^ycii (es Torreaie) Zaloga issšr^Ieriih Velika izbera potrebščin aa čtvljarje. > Specijaliteta r ■s Sg?.L' ^č< Slovenske zastave v Gorici. Končno vendar so svobodno vihrale slovenske zastave v Gorici. Povodom zavzetja Lvova po hrabri naši drugi armadi je izdal conte'| Dandinu cesarski komisar in občinski 11-pravitelj v Gorici, toplo pisan oklic na prebivalstvo, naj izobesi zastave. Meščanstvo se ie odzvalo vabilu in z mnogih hiš so plapolale cesarske, mestne in deželne zastave, vihrale pa so ponosno tudi slovenske, tako s hiše Goriške ljudske posojilnice v Gosposki ulici, z Narodne tiskarne iu s hiše Centralne posojilnice na Korsu. Šim enci bi bili razobesili obilo zastav pa jih nimajo seveda, ker doslej; je bila slovenska zastava v Gorici prepo- j vedana. Velik boj je bil za slovensko za-stavo v Goriškem mestu, obilo interpelu- g? cii in spomenic, odgovora na nje ni bilo do vojne, sedaj je odgovorila vojna in ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se je preselil in ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. M\w\i zetov Momčine. i rusnffi Mirni smirKu iti „eerundusfi" Pii@ttl-¥rs§ Piffiiia: Rita PffilBi U, M15-25 , iu:liuia šc nike v Tr* u ktr je n ih v položaj tu naj- Rolandka, kateri je b.1 tudi padel s postelje v • a ua Kur krat- neugodnejši. Ker je gospodarsko življenje v J ter si pri tem prebil zgornjo ustnico. B v . j,, iji.tičrii 1 .1 in nu.ra' : Tr?tu pred vsem odvisno od paroplovnega N« zdravniški postaji .službujoči zdravnik 0 ki - ze čak. j ■ par ur. od- pio eta, ta promet pa je sed# us avljen, je vsem tem otrokom podelil potrebno po-M le bi d(»i ili tudi le peščico moke. pripadr. ki omenjenih pridobitnih skupin po Koianu. - \ i zp o veti bi trža ke t.govske in obrtne zbor-; Tepena sta bila. Včeiaj okoli poliene po- kier 'c naval ljud- niče sedaj absolutno ne more'o izpolnjevati ■ poldne je prišel na zdravniško postajo 27-liudje čakajo pred sc večkrat u ugaja v ju 2 Te niče ptjsebno velik v ulici sv. Frančiška že pred poi- j »n in ko jin je največ, segajo po uli- . I rančiška, Palehtrinijevi olici Co- >. Crociera vse do ulice Fubio Seve- se je n. pr. v soboto dogodil naslednji shjčai: Bivši c. kr. redar Jakob Kav- ču. ki bil umirovljen, ker so mu morali odrezati obe nogi iJo polovice stopal, ie tl . cž, ki ne more stati po cele ure na ulici, da bi s: priboril oni kilogram polentne moke. Čakal je nekaj časa. a potem odšel, da se vrne pozneje. Prišel ie, ko so bili drugi* ljudje že vse postrežem. I-meli so tamkaj še moke, a njemu je niso hoteli dati, češ, zakaj ni prišel z drugimi \rcJ A".aIo rei olziruosti bi pač lahko ir! Izli \m toči 99 Bil" v Tri I n navadne n. - ulica Rlbsrgo stsv. 2S, vo&a 1 isL B®c€he?ie Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: stt?;uje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre In rumene jielavske obleke, fj Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po & meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših ce- a'u, ^ izaera blaga za moške obleke. Sprejemajo se «5ir«čfla po rr.^rt | s: a p^ialiSnlca in hranilnica POSOJILA COJE za vknjižbo 5 l/» "/• na menice po 6\ na rastave in amortizacijo za daljšo dobo po domovom ^ ESKOMPTIUE TRGOVSKE MSNICZ*. HRANILNE VLOGE. sprejema od VMkega, ie tiri i ni ud in jih obrestuje po 4 1|a °|O Večje stilne vloge in vloge na tek. raion po dogovoru. ■I tevak »UftMt CMo4 ua. - V taja »e l a 1*9 bo eno krono. - ODDAJA DOBACE NABIRALNIKE (HRANILME PL'SlCE).__ sjtse ■ nilff'l"'f imif i j registrevana sadrugc z omcienin pcrol^vorri TRST - Piazara della Caserma štv. 2. I. nad. - Ttt.<;?| (v lastni palači) vhod po glavnih stopfsiiCaK. Poštnohranilniftni račuo 16.004. TKGEfcON 052 Im3 varnostno celico (safe deposits) za sbrtr&ba vredno it-nili listin, dokumentov ia raznih drug h vrednot, f»a>p0lfr»06t» j varno proti tilomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižji cenah-STANJE VLOG NA D 10 MILIJONOV KkdK. BraKrt: Bd 9 a 12 topdld. io ti 3 ii 5 mt.Il hpiažaje st »m tftlauijv; ob' nri*r " Iiiiri " iT' i