Naročnina mesečno ^^рц^^ A. ^ ček. račun: Ljub- možem- ^НГ Шк ^^^^^^^ ^И^ Ш Ijaua atvo 40 Din - ne- ^ ЈЈИГ V Пк ШШ ^ ШШ § ШШ ^ ШЖ X© „ izdaja ce- ШВЖј^ Ш> ШВвЛ Ш ^Hf Ш Мж B 46 Din, za ^ВДИВИк jSBflf ^Hf ШИШ ЗКш Ш Ш^ШШт^а Ш ZaKreb inozemstvo 120Din ^ ЧМИШј ИВ Н В^Ш ИВШ Ж ^Нг Ш ^ШШШ ^HI Praira-Dnnaj Uredništvo » »ШШж&јф Ж^Л^ ^KL^T тШ iM Ж fflff ^шк Uprava: KopUnr Kopitar b/III ^ mBHBiV ^вчнрр^ jevo b. telefon K -Sr^^r,.''"™ H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Japonska in Rusija si deliš a Mandžurijo? Francija simpatizira z Japonsko - Velika nervoznost v Washingtonu - Kitajska brez glave Me zapirajmo oči! Ko smo šli v boj proti navijanju cen, da bi pomagali koneumentu in našemu kmetu, in ko smo pozneje nastopili proti pretiranim najemninam, da bi uredništvo in delavstvo, ki se jima plače nižajo, olajšali stisko, so nam prizadeti vrgli v obraz: To je demagogija! Ce danes kažemo na novo rano, ki se čedalje bolj odpira na našem telesu, to je na brezposelnost, na vse njene nevarne izrastke v socialnem, moralnem in tudi političnem pogledu teir svarimo podjetnike, naj vendar nekaj žrtvujejo za blagor svojega bližnjega, evojega delavca, ki jim je vendar evoje najdražje, svoje telesne sile pustil v njihovem podjetju, tedaj nam podjetniki odgovarjajo, da jim nismo naklonjeni in da zato odpovedo naš list. >Beati possidentes«, blagor njim, ki kaj imajo! Radi bi v miru uživali svoje bogastvo in zato se otepajo veake javne besede, izpregovorjene v prid ubožnejšim, kakor sitnih muh in podijo od eebe »demagoge«. Mari bi bilo bolje, da bi molčali? Mari odvrnemo gorje, ki ga je prinesla gospodarska kriza, od sebe e tem, da kratkomalo zapremo oči? Ree je, kriza je zadela vse, tudi posestnike, trgovce in podjetnike, ni pa zadela vseh enako. Mi se borimo samo za to, da bi se breme gospodarske krize porazdelilo sorazmerno med vse stanove, da bi se šibkejšim in nhoinejšim zagotovilo vsaj golo življenje, čc jim res ni mogoče preskrbeti človeku spodobne eksistence. To je pač najmanj, kar lahko -zahteva tudi danes vsak poedinec, tudi delavec, tudi zadnji berač, od človeške družbe. I>a bi se le vsi in posebno tieti, ki kaj imajo, tega zavedli I Sobotno zborovanje zbornice za TOI v Ljubljani nam jo prineslo žalostno sliko našega gospodarstva, naše obrti in industrije; toda še temnejša je bila slika o položaju našega delavstva. V teku enega samega leta (1929—1930) eo mezde na pr. v Trbovljah padle od 51 milijonov na 28 milijonov dinarjev. l)ne t. decembra je bila celokupna zavarovana mezda \ Sloveniji za 400.000 Din dnevuo, za 10 milijonov Din mesečno in za 120 milijonov Din letno manjša kakor v tem času lanskega leta. Tako naglo ee krčijo zaslužki našega delavstva in tako naglo raste brezposelnost. Po podatkih naših borz dela je bilo v evidenci brezposelnih dne 5. decembra 3212 delavcev; toda predsednik zbornice za TOI je mnenja, da znaša število brezposelnih v Sloveniji najmanj petkrat toliko, ako prištejemo k tem še sezonske in druge delavoe, ki se niso priglasili. Za našo majhno Slovenijo je to že cela armada, in sicer armada lačnih in obupanih. Srečo v nesreči ima danes tisti brezpceelni delavec, ki se še ni povsem ločil od svoje zemlje in je poleg dela v tovarni tudi kmotoval. Kriza je tudi na kmetih, toda delavec ima navadno vsaj lastno streho, ima ožji krog sorodnikov in prijateljev, ki »i bodo morda vsaj čez zimo naložili še ujeg;i poleg svojih družin na rame. Kam pa z našim pravim prolelarijatom. s poklicnim delavstvom, ki živi v naših industrijskih središčih in mestih in nimajo drugega kakor golih rok, ki bi rade delale? Samo okoli Ljubljane se klati okoli dva tisoč takšnih brezposelnih. Kam ž njimi? Državne podpore za brezposelne pri nas ne poznamo in, kakor računajo, bi bilo treba za golo preživljanje teh ljudi najmanj 8 milijonov dinarjev mesečno. Odkod uaj vzamemo ta denar? Hvalevredna je zasebna pomožna akcija, ki je pri nas že v teku; želimo ji čim večjega uspeha in obenem pozivamo premožne, posebno naše denarne zavode in druga podjetja, naj globoko sežejo. Toda nikar si ne delajmo iluzij, da bi bile zasebne akcije kos tako težki nalogi. Spričo gospodareke krize in splošnega obubožanja našega prebivalstva in na jiodlagi dosedanjega uspeha sodijo poznavalci razmer, da bi ta akcija utegnila prinesti v kakem mesecu tudi milijon dinarjev in morda celo poldrugi milijon. Trajno bi pa ta akcija ne mogla uspevati v tem obsegu; pa četudi bi, ostane kljub temu milijonski primanjkljaj, ki je nujno potreben za prehrano teh ljudi. Poleg tega so podporni skladi naših javnih ustanov že davno izčrpani. Kaj naj torej storimo? Treba je predvsem pobijati brezposelnost preventivno, da se zlo omeji, ker ga že ni mogoče preprečiti. Naša industrija naj prejme naročila in kakor je le predsednik zbornice za TOI poudaril, pri državnih naročilih mora imeti domafa industrija prednost. Toda ludi dolžnost podjetnikov mora hiti, da obdržijo svoje obrate do skrajne možnosti v teku in da se ne ustrašijo trenutnih žrtev — pogosto gre le za zmanjšanje dobičkov, niti ne za izgubo — še posebno, ker imajo navadno fonde na razpolago, ki so jih pomagale ustvarjati delavske roke. Večji del naše industrije bi prav tiste, ki zdaj zapira vrata našemu delavcu, je v rokah tujcev. TI so znesli že milijarde bogastva, ki so ga dvignili Iz naše zemlje, s sragami našega delavstva, iz naše države. Zakaj ne bi zdaj kaj utrpeli za isto delavstvo, ko prihaja v skrajno stisko? Država bi lahko blagodejno vplivala nanje. To pravico si danes usvajajo vse države, tudi Nemčija. Kje je država, ki bi v današnjih razmerah inozemskim kapitalistom dovolila »šport«, kakor Je na pr. opustitev rudnika ali industrijskega podjetja, kjer je zaposlenih na desettisoče delavstva, ali pa celo grožnje z opustitvijo ali zaprtjem samo z namenom, da se od delavstva izsili privoljenje za znižanje plače? Kolikor pa brezposelnost že obstoji in je torej ni mogoče več preprečiti, je po vsem tem, kar suio že zgoraj omenili, jasno, da naša zasebna pomožna akcija nc zmore težkih milijonov, ki eo potrebni za prehrano brezposelnih, in da se mora to breme razdeliti na vso državo. Kako naj država to slon, ni lahko reči. Gotovo jc, da bi že razpis javnih del — ziina Je za lo velika ovira — precej omilil brezposelnost; toda ta način rešitve bi ne bil povsod na mc6tu. Žalibog ima tudi brezposelnost že svoio tradicijo in jc že po vsem svetu doma, zato ne bo London, 21. dec. Kljub ameriškim notam je vrhovni japonski poveljnik v Mandžuriji general Honjo 18. t. m. ukazal splošno prodiranje japonske armade iz Mukdena v smeri na zapad in jugozapad z namenom, da očisti to ozemlje tik do kitajske j meje roparskih čet. Obenem je japonsko armadno j poveljstvo pozvalo guvernerja severne kitajske ar- | made Cansulijana, da evakuira mesto Cinčou, ki j leži na kitajsko-mandžurski meji, in sicer na kitaj- j skein teritoriju, in umakne vse kitajske regularne sile za Veliki zid. Operacije so se že začele in ako Cansulijan ne bo izpolnil japonske zahteve, ki direktno posega v kitajsko suvereniteto. bo prišlo do jako resnih komplikacij. Ameriška vlada jc že drugič opozorila japonski kabinet, da bi zasedba činčova od strani Japoncev pomenila dejstvo, ki bi na Ameriko silno neugodno delovalo. Amerika je obenem v prijaznih, a odločnih besedah dala japonskemu kabinetu razumeti, da trajne okupacije Mandžurije ne bi mogla mirno gledati. Tudi angleški vojni ataše v Mukdenu, polkovnik Thornhill, je izrazil japonskemu vrhovnemu poveljniku svoje začudenje nad japonsko namero, da se zasede Cinčov, ker po njegovem lastnem opazovanju Kitajci tam ne zbirajo nobene armade, kakor to trdi japonski glavni stan. Japonska pa se za to ne zmeni, ker se do sedaj še nobena velesila ni efektivno uprla postopnemu razširjenju japonske okupacije. Nadvse tajnostno je slejkoprej zadržanje sovjetske Rusije. Dočim v Tokiu trdijo, da so odnošaji med Rusijo in Japonsko čedalje bolj napeti, dasi so obe strani prizadevata, da ne bi prišlo do defini-tlvnega preloma, pa so v Nankingu popolnoma nasprotnega prepričanja. Pravijo namreč, da sta sc Japonska in Rusija že čisto konkretno dogovorili, da si Mandžurijo med seboj razdelita. To vest potrjujejo tudi pariški listi, ki trdijo, dn se sovjetska Rusija pripravlja, da zasede ves tako zvani Haj-lunčan, to jc severno Mandžurijo z vzhodno kitajsko železnico vred, medtem ko bo Japonska dokončala z zavzetjem Cinčova okupacijo vse južne Mandžurije. V Nankingu pa so prepričanja, da bo Japonska potem posegla tudi po tako zvani zunanji Mongoliji, dočim bo Rusija spremenila svoj dosedanji protektorat nad notranjo Mongolijo tako, da bo ta dežela postala s Sovjeti federativno zvezana republika. Značilno pa je, dn se jo v inozemskem časopisju pojavila tudi vest, da jc Franacija sklenila z Japonsko tajca dogovor, glaBom katerega bi Japonska Francijo diplomatiČno podpirala, ako bi le-ta smatrala za potrebno, da zasede južno kitajske province, ki mejijo na njeno kolonijo Tonkiug, to so: Jinan, Kvansi in Kvpntun, odkoder se širi kitajska komunistična propaganda v francosko In-dokino. Francosko zunanje ministrstvo je bilo vsled tega prisiljeno, da je 19. t. m. oficielno te vesti odločno demantiralo in izjavilo, da Francija na kitajski meji ne tbira nobenega vojaštva, kakor so to trdili nekateri inozemski listi. Kitajska sama pa Je brez državnegn poglavarja. Izvršilni odbor narodne stranko Kuomin-tang se bo v kratkem zbral na plenarno sejo, dn izbero republiki predsednika. Člani kantonske vlado, ki se, kakor znano, nahajajo v Nankingu, predlagajo, naj bi se za predsednika zopet izvolil Čankajšek, ki jo bil od njih samih prisiljon, da demisionira. Čankajšek pa sc odločno brani, lopet prevzeti odgovornosti polno mesto poglavarja kitajske države. Pariz, 21. dec. AA. Indsko-pacifiška agencija poroča iz Pekinga, da je japonski general v Mukdenu, Honjo izjavil, da bo brez odlašanja zavzel Clnčau, če Kitajci tega mesta ne bodo izpraznili. Nova japonska olenziva London, 21. dec. tg. V okolišu Cinčova so Japonci začeli novo ofenzivo v zraku. Mestu samemu so ultimativno napovedali generalni napad, če ee mesto prostovoljno ne izprazni. Napad se pričakuje v prvih božičnih dneh. To grožnjo označujojo angleški listi kot zasramovanje sklepov Zveze narodov. Angleški in ameriški vojaški atašeji odločno demantirajo, dn bi bilo opaziti znako zato, da bi ; Kitajci hoteli napadati. Cinčov tudi leži popolnoma izven pasu južnomamlžurske železnice. Zahteva, da se morajo Kitajci umakniti za veliki zid, je I odločno proti odločitvi Zveze narodov. Arnaldo Mussolini umrl Zadeta ga je kap Milan. 21. dec. tg. Amaldo Mussolini, edini brat šefa italijanske vlade je danes popoldne ob 2 umrl, zadet od kapi. Na ulici ga je v avtomobilu napadla slabost, ko se je s svojo soprogo in hčerko peljal domov s kolodvora, kamor je bil spremljal sestro. Prenesli so ga hitro v najbližjo reševalno postajo, kjer pa je Mussolini umrl v rokah zdravnikov, ne da bi se še enkrat zavedel. Vest o njegovi smrti je presenetila javnost lem bolj, ker se Je še včeraj, ko jo novi glavni fašistični tajnik Sta-race obiskal Milan, udeležil vseh javnih manifestacij. Arnold Mussolini jo imel tudi daljši govor v poslopju Popolo d,Italia, kjer ga jc obiskal Starace. Amaldo Mussolini je bil ravnatelj Popolo d.Italia ves čas, odkar je njegov brat prevzel vodstvo italijansko vlade, ter se tudi živahno udeleževal v političnem delovanju. Kot vzrok 6tnrti so domneva prenaporno delovanje. Bil je star 4(5 let, 2 leti mlajši kot šef vlade. Amaldo Mussolini je bil med fašističnimi čas- nikarji znan pod šilro a. m., ki se je prikazala \ vrhovnem glasilu fašizma -Popolo d. Halja vsako- i krat, ko je bilo treba po nalogu ministrskega pred- 1 sednika Benita Mussolinija zavzeti v do očenem vprašanju načelno stališče. V - Popolo d Italiac piše j še danes Benito sam, toda brezimno. Važni so bi!i i pokojnikovi članki o stališču fašizma napram Cc- ' kvi, ki so izšli v omenjenem listu pred podpisom i lateranske pogodbe in potem. Arnaldo Mussolini je ' skušal ob vsaki priliki najti vez med fašizmom in ! katolicizmom in včasih imel javne govore, ki so | tudi v cerkvenih krogih vzbudili pozornost. Sam so je imel za katoličana. Sicer nI javno mnogo nastopal. Benito Mussolini, s katerim sla bila zelo intimna, ga je večkrat povabil nn delikatne misije. Lansko leto mu je umrl najstarejši sin, ki ga je vprav oboževal. Pogreba se je udeležil tudi Benito, ki je ob mrtvaški tišini zaukazal. naj se zaigra »Giovinezzar. Benita bo nenadna smrt edinega brntn gotovo hudo zadela. 99 Dalmatinska akcija" v Italiji Ehspanzivni načrti fašizma Pariz, 21. dec. ž. Antifašletična ?>Italia prinaša nekatere zanimive podatke o imperialističnih težnjah fašizma, vltalia-: piše, da hoče fašistična vlada prepričati svet o svoji miroljubnosti, pri tem pa oborožuje svojo mladino in izvaja iredeutistič-o propagando. Na vseh fašističnih svečanostih se vršijo smotre fašističnih vojnih formacij in razširja imperialistični duh z raznimi govori in predavanji. Odbor takozvane dalmatinske akcijo obstoja v vseh večjih mestih Italije. V raznih večjih mestih Italije nosijo fašisti dalmatinske zastave. Istotako obstojajo razni odbori za italljanizacijo i Korzike. Fašistični tisk silno napada lorda Sfrick-I landa in poziva ljudstvo Malte, da vzdrži v borbi j proti britanski samopašnosti. Tribuna je pred i kratkim pozvala italijansko javnost, da reši italijanski značaj tešinskega kantona v Švici, ki je iz-! postavljen germanizaciji, ker se Italijani v Švici I ne morejo svobodno razvijati. Tribuna protc-j stira, ker so švicarske oblasti prepovedale izhnja-I nje italijanskega fašističnega lista v Lugano. To je j za Italijo največji dokaz, dn v Švici njeni držav- ljani nimajo svobode. Fašisti sploh povsod razvijajo svoje imperialistične težnje, kako daleč pn gredo fašisti, je najboljši dokaz, da so izdali po univerzah tiskana navodila za dijake, kako naj se obnašajo in pripravljajo na veliko borbo, ki jih čaka. Tako n. pr. so v Turiuu tiskana taka navodila na drugi in tretji strani univerzitetnega indeksa. Slanic iašisiičnih orpanizac i Rim. 21 .dec. ž. Zadnja dva meseca so bila predana predsedniku vlade Museoliniju poročila o sta-i uju fašističnih organizacij v Italiji. Po službenih l>oročilih vsebujejo fašistične vojaško organizacije: 1. fašistično milico, 2. mladinske borbene organizacije in 3. T-Ballilo<: in avantgardo. Vse te organizacije so urejene kot prave vojaške formacije. Fašistična milica ima 170 legij, mladinske organizacije 762 legij, katere imajo okrog 2.5 milijonov članov in 13.000 častnikov fašistične milice kot inštruktorje. Eenes o gospodarski krizi „Rešitev ie samo v mednarodnem sporazumevanju" Bukarcšt, 21. dec. 1. Glasilo demokratske stran- i ke »Lupta« je v svoji slavnostni izdaji ob priliki j svoje 10 letnice objavilo tudi članek češkoslovaške- ; ga ministra dr. Beneša, v katerem daje smernice za I>ot do mednarodnega sodelovanja. Vsi strokovnjaki na gospodarskem polju, piše dr. Beneš, se s lem strinjajo, da odstranijo glavne vzroke sedanje gospodarske krize. Gotovo je, da imajo razne pojave gospodarske obolelosti svojo Čisto krajevne vzroke, in se morajo v prvi vrsti sem prištevati organ:Čni vzroki, ki Jih je povzročil celokupni razvoj gospodarskega življenja v povojni dobi. Velikanska 'rži-šča, kakor Rusija, Kitajska ali Indija, so popolnoma izginila. Drugod je gospodarsko življenje onirt-vilo radi prevelike zadolžitve, ki je zopet nastala treba naši državi v tem pogledu delati nikakih novih poskusov in bo svojo akcijo lahko naslovila na izkušnje, ki jih imajo že druge države glede načina omiljenja brezposelnosti. zaradi velikih dolgov in reparacijskih plačil. Takšne razloge češkoslovaški zunanji minister radevolje podpiše, pač pa bi moral on vedno protestirati proti temu, da bi se reklo, da so teritorialne spremembe dovedle do dosedanje gospodareke depresije. Mirovne pogodbe, v kolikor se tiče;o teritorialnih vprašanj, nimajo s sedanjo krizo nobene zveze-kajti sicer bi bilo nerazumljivo, da jc ves svel zašel v gospodarsko bedo radi nekaterih sorazmerno malenkostnih sprememb v politiki srednje in vzhodne Evrope. Dr. Beneš se vprašuje, če bi resni ljudje ne mogli verjeti, da bi gospodarska kriza ne udarila z isto težo tudi Avstro-Ogrsko, katero so zamenjale narodne države, ki so nastale na njenih razvalinah. Dr. Beneš nadalje vprašuje, če bi morebiti gospodarska kriza prenehala, če bi se politične meje potegnile za par kilometrov proti severu ali proti jugu. Vprašanje, tako stavljeno, ni resno. Na koncu svojega Članka poudarja dr. Beneš, da se narodi polagoma zapirajo v svoje hiše z resnim name- Kralj pri predsednika irancoske republike Pariz, 21. dec. AA. Havnr- poroča, du sta predsednik francoske republike Doumer in njegova gospa priredila danes kosilo na ča*t jugoslovanskega kralja Aleksandra in kraljice Marije. Jugoslovanskim suverenem je ob prihodu izkaz,ni vojaško čast bataljon pehote z zastavami in godbo pod poveljstvom polkovnika. Ob prihodu kakor ob odhEcho de Pariš« objavlja načrt dogovora med sovjetsko Busijo in Francijo, ki je bil podpisan 24. avgusta v Parizu med sovjetskim poslanikom in generalnim tajnikom francoskega zunanjega ministra Berthelotom. Pogodba obsega šest členov. Po prvem členu se obvezujeta obe državi, da se medsebojno ne bosta vojskovali, po drugem členu nobena od držav-podpisnic ne bo pomagala tretji državi, ki bi napadla Rusijo ali Francijo. Po členu iretjem ne smeta državi sklepati pogodbo z državami, v katerih bi se Rusija obvezala, da ne bo kupovala francoskega blaga in nasprotno Francija rusko blago. Po členu 4. ne smela državi vršiti nobene propagande, niti se vtikati v zadeve druge države ter delati na tem, da izzoveta prevrat z oboroženo silo. Po členu 5. ne smeta državi imeti nobenih organizacij, ki bi kršile suvereni leto in po čl. 6. se obvežela, da velja pogodba dve leti, po poteku tega roka pa se lahko odpove na 1 leto. O podpisu pogodbe se morajo obvestiti Poljska, Romunija, Lilva, Latvija in Finska. Trdi se, da se je Francija obvezala napram Poljski, da te pogodbe ne bo tako dolgo podpisala, dokler ne bo sklenjen rusko-poljski pakt o nenapadanju. Isto tako se obveže tudi Poljska napram Romuniji in ostalim omenjenim državam. Jubilej katoličanov vzhodnega obreda Zagreb, 20. decembra. »Slovenec je že obširno poročal o jubileju, ki ga ta mesec praznujejo katoličani grško-kato-liškega obreda, katerim pastiruje križevski škof dr. N j a r a d i. Lansko leto je preteklo 400 let, odkar so se na begu pred Turki v Gorjancih naselili Uskoki iz Bosne ш Srbije. To so bili pravoslavni kristjani, kateri se niso hoteli dati poturčiti, ampak so branili svojo vero. Turška nevarnost je našla glavni odpor v papeštvu, okrog katerega se je zbiral ves krščanski svet. Pravoslavno krščanstvo samo se je obračalo v katoliški Rim. Srbski patrijarhat v Peči je poslal v Rim svoje odposlance na pogajanja za cerkveno združitev. To gibanje je postalo tako močno, da je ogrožalo Turke in pa tudi grško-pravoslavne poglavarje v Carigradu. Zato je moral pasti srbski patrijarhat v Peči. Krvave volitve v Damasku Pariz, 21. dec. AA. »Le Temps< poroča iz Kaire: O priliki nacionalističnih neredov v Damasku so skušali izgredniki zavzeti občinsko hišo. Namen izgrednikov je bil ta. da tako preprečijo potek svobodnih občinskih volitev. Množica jc napadla redarje. Ker so izgredniki tudi streljali, so redarji zgrabili za orožje in se branili z njim. Dve osebi sta bili ubiti, več oseb pa so morali prepeljati v bolnišnice. Redarji so zlomili odpor izgrednikov šele po dolgem naporu in s tanki. Položaj v Hompsu je popolnoma miren, v Hamaku pa jo položaj nejasen. Jeruzalem. 21. dec. tg. V vsem d a m a š k e m okraju je bilo radi nedeljskih nemirov proglašeno obsedno stanje. Število mrtvih znaša 20, ranjenih oseb pa je več sto. V ponedeljek so bile vse trgovine zaprte radi strahu, da se ne bi nemiri ponovili. Vzdrževanje javnega reda je prevzelo francosko vojaštvo. Volitve pa so bile odgodene za nedoločen čas. Posojilo Češkoslovaški Praga. 21. dec. tg. V Parizu se nahajata dva tastopnika češkoslovaškega finančnega ministrstva, katera se skupno s poslanikom Osuskim pogajata za posojilo 500 milijonov frankov. Stanje pogajanj se smatra za ugodno, pogajanja pa bodo končana Sele po novem letu. Češkoslovaška znižala diskont Truga, 21. dec. tg. Češkoslovaška narodna banka je z veljavnostjo od 22. decembra dalje znižala diskontno mero za na 6%, dočim ostanejo lombnrdne obresti nesprenienjeue. Misel podonavske federacije še živi Budimpešta. 21. dec. ž. Bivši zunanij minister dr. Gustav Grotz je napisal v nedeljski številki Posli Nnplo« članek, v katerem želi gospodarsko zbližanje med Avstrijo, Madjarsko in češkoslovaško. Poudarja, da so vse tri države navezane ena na drugo. V interesu vseh treh držav je, da realizirajo načrt, katerega je že zdavnaj izdelal znan madjarski gospodarstvenik Elemir Hantoš. Nov atentat v indiji London, 21. dec. tg. Pri Ojariji, blizu Kalkute. je bil izvršen atentat na expresni vlak, ki vozi v Dinapore. Lokomotiva in devet vagonov je skočilo s tira. Ker je strojevodja bil previden in je pruvo-čnsno začel vlak ustavljati, ni bil nihče poškodovan. Ta atentat io že drugi v teku štirih dni. Odmev tega gibanja, ki so ga vzajemno zadušili protislovanski Grki in Turki, pa je bil velik v Zumberku, kjer so se borili pravoslavni Uskoki za svojo versko in narodno svobodo proti Turkom. Njihov arhimandrit Sime Vratanja je 1. 1611 odšel v Rim, kjer je izpovedal katoliško vero in zvestobo papežu, papež Pavel V. pa ga je imenoval za škofa vzhodnega obreda. Nato so se vsi unijatski škofje trudili vzgojiti naraščaj, ki bo zmožen vzhodno kulturo spojiti z zapadno. L. 1681 je bilo osnovano v Zagrebu semenišče, kjer so se vzgajali bodoči unijatski duhovniki. Letos je od tega 250 let. Sedanji unijatski škof dr. Njaradi je ob tej priliki poročal sv. Oečtu v Rim, na kar je dobil te dni v odgovor obširno papeževo pismo, v katerem sv. Oče blagoslavlja prizadevanje škofa Nja-radija ter podeluje vsem, ki se ž njim trudijo, apostolski blagoslov. Položaj hotelirstva na Jadranu Dubrovnik, 21. decembra. AA. Včeraj jc bila zaključena dvodnevna skupščina Jadranskega hotelirskega saveza. Skupščino, ki je zasedala v prostorih dubrovniške zbornice za trgovino in obrt, je otvoril predsednik saveza g. Baumgartner. Po dvodnevni razpravi so sprejeli tri resolucije. Prva resolucija se nanaša na davčna vprašanja. Savez prosi vlado, naj ukine vse davčne oblike za 1. 1932 in 1933. V zvezi s tem naj davčne oblasti ne izterjujejo davčnih zaostankov do konca I. 1933, po tem roku naj se uvede odplačilo davčnih zaostankov na obroke. Savez je predlagal v tej resoluciji nadalje to, da vlada izpremeni zakon o davčnih in taksnih olajšavah tako, da bo podaljšan na pet let in cla bo veljal tudi za one hotelirje, ki so bili doslej izključeni, ker ne morejo izpolniti vseh pogojev tega zakona. Finančni minister naj ukine dosedanji pravilnik in naj izda novega, ki bo bolj upošteval nove pogoje našega hotelirstva. V zvezi z dosedanjim pravilnikom naj se ukinejo tudi vsa navo- Nekdanji kardinal BilSot ^ V jezuitskem samostanu Galloro pri Rimn je umrl v petek nekdanji francoski kardinal Billot S. J. Luis Billot je bil rojen 12. januarja 1846 v Siercku pri Metzu. V mašnika je bil posvečen 18G9 in je stopil deset let pozneje 1879 v jezuitski red. V letu 1885. je bil poklican za profesorja dogmatike na Gregorianutu v Rimu. 1909 je postal kon-sulator v kongregaciji sv. oficija. Pij X. ga je 1911 povišal v čast kardinala. Od tega leta dalje jc bil zastopnik jezuitskega reda pri sv. Stolici. Septembra 1927 pa se je Billot odrekel kardinalski časti. Ta korak, ki je v zgodovini cerkve nekaj izrednega, so nekateri razlagali tako, da mu je iskati vzroka v postopku Pija XI. proti »Action Fran-caisei, vendar teh domnev ni bilo nikdar mogoče potrditi. Vse bolj verjetno je, da je stari kardinal, ki je že tedaj bil preko 80 tih, hotel v iniru preživeti večer svojega življenja. Od tedaj je Billot živel v samostanu Galloro čisto zase molitvi in premišljevanju. Aihert VeV.hi - svetnik Rim, 21. dec. Potrjuje se vest, da hoče sv. oče še pred koncem leta podpisati bulo, s katero bo proglasil blaženega Alberta Velikega za svetnika in cerkvenega ucenika katoliške cerkve. Njegov praznik v breviariju bo 15. november. Rimske slovesnosti v čast >doctoris universalis« se bodo vršile šele spomladi. Mussolini bi se rad pogajal Rim, 21. dec. tg. Oficielno se danes objavlja vsebinu italijanskega odgovora na okrožnico francoske vlade o stališču j>oeameznlh vlad glede reparacijskega problema. Odgovor je bil izročen v Parizu že 19. decembra. Italijanski odgovor v glavnem naglaša, da jo treba najti rešitev, če se pri tem posebni interesi posameznikov prilagodijo splošnim interesom. Italijanska vladu jo rada pripravljena razpravljati t drugimi vladami o tem vprašanju in smatra za zelo primerno, da stopijo v stike tudi italijanski in francoskhi strokovnjaki. V Rime so računa, du se bodo ti stiki lahko začeli takoj po zaključku baselskih razgovorov in бе pred mednarodno reparaeijsko konlerenco. Francija proti tajim delavcem Pariz, 21. dec. tg. Vlada je vložila zakonski predlog o najvišjem številu inozemskih delavcev, ki se dovoljuje v privntnih obratih in industriji na 10%, v državnih in občinskih podjetjih pa na 5%. Poslanska zbornica je ta predlog danes sprejela brez ugovora. Socialisti so predlagali, da je treba tudi na kmetih vpoštevati enako razmerje, kar pa se je nn zahtevo vlade odklonilo z veliko večino. Na kmetih bodo torej ino' ^eki delavci še nadalje lahko zaposlenL MacDonald ustanovi stranko? London, 21. dec., tg. MacDonald demantira poročilo nekega nedeljskega lista, da hoče ustanoviti novo tako zvano nacionalno stranko, v kateri bi tudi Baldwin, sir Herbert Samuel in John Si-mons zavzeli vodilna mesta. Kljub demantiju pa se že delj časa govori o ustanovitvi take stranke, ker na eni strani radikalni konservativci nočejo slediti vodstvu MacDonalda, nn drugi strani pa bi tudi delavska stranka rada videla tako razčiščenje Mac-Donaldovega stališča, ker je izključeno, da bi bil zopet sprejet v delavsko stranko. Anketa o sezonskih podjetjih Belgrad, 21. dee. AA. Po obvestilu centrale industrijskih korporacij namerava ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo sprejeti splošno določbo o podjetjih, ki delajo izključno sezonsko in ki zavisijo od vremenskih prilik. Centrala industrijskih korj>oracij je začela anketo med zainteresiranimi gospodarskimi podjetji, ki naj stavijo svoje predloge glede teh-le vprašanj: 1. Ali je jiotrebno predpisati za sezonska podjetja kake omejitve. 2. Ali je treba dati in to katerim podjetjem popolno svobodo delovnega časa ter s katerim maksimalnim delovnim časom. 3. Katera so podjetja, ki delajo izključno sezonski, to je določen čas v letu, poleg tega zavisi njihovo delo od vremenskih prilik. - Sodišče o katastrofi vrhniškega avtobusa Ljubljana, 21. dec. V živem spominu je ljudem še vedno strašna katastrofa, ki se je pripetila dne 15. decembra vrhniškemu avtobusu na cesti med Drenovim gričem in Logom, kjer je na cestnem križišču zadel ta avtobus v vrhniški osebni vlak. Ta katastrofa je zahtevala dvoje smrtnih žrtev, življenje šoferja Josipa Modrijana in enega potnika, čevljarskega mojstra Josipa Rampiha z Vrhnike. Dalje je bilo več oseb tudi težko oziroma lažje ranjenih. Tvrdka Jugopromet, ki je imela koncesijo na tej progi, se je z nekaterimi ranjenci že jjoravnala zaradi odškodnine, drugi pa so proti njej vložili tožbo, prav tako proti državnemu zakladu, lastniku železnice. Tožbo je vložila tudi vdova po Ramnihu Ivanka Rampih zase in za svoji hčerkici, enoletno Emico in Jožico, ki se je rodila šele po očetovi smrti. Zaslopal jih je odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, sodnik pa je bil dr. Ivan Avsec. Te dni je bila ta sodba izdana. Ker živi naša javnost pod vtisom druge, še strašnejše avtobusne katastrofe pri Celju, priobčil jemo izvleček iz te sodbe, ki je tako zaradi druge katastrofe na žalostni aktualnosti. Rampihova vdova je vložila tožbo zaradi odškodnine 269.000 dinarjev. Sodišče pa je izdalo naslednjo sodbo: Državni zaklad in Jugo-promet sta nerazdelno dolžna plačati tožnicam: Ivanki Rampihovi za stroške bolezni in smrti njenega moža josipa Rampiha 1532 dinarjev v 14 dnevih; za stroške poroda Jožice Rampiliove 530 dinarjev v 14 dnevih; mesečno vzdrževalnino 600 dinarjev, od 15. dila. ki so jih o tem pravilniku prejela davčna i decembra 1930 pa do njene smrti. Nedoletni Lmici Rampihovi sta oba dolžna plačevati mesečno vzdrževalnino 200 dinarjev od 15. tlccembra 1930 pa do tedaj, dokler se ne bo mogla sama preživljati. Nedoletni Jožici Rampihovi sta dolžna plačevati mesečno vzdrževalnino 200 dinarjev od 23. avgusta 1931 pa do dne, dokler se ne bo mogla sama preživljati. Dalje morata oba plačati 13.920 dinarjev pravdnih stroškov v 14 dnevih. Tvrdka Jugo-pro-inet je dolžna položiti za varnost alimentacijskih denarnih rent tožnicam pri sodišču varščino 150 tisoč dinarjev v 14 dnevih pod izvršbo. V razlogih ugotavlja sodišče, da je nesreča nastala vsled malomarnosti llprave državnih železnic. Pregledne razmere na kraju nesreče so nadvse neugodne; drevje ob državni železnici, različne gosjiodarske stavbe in drugi predmeti so neposredno ob progi Brezovica—Vrhnika ter onemogočajo vozilom pogled na progo. Zaradi tega je tam stalno nevarnost karambola med železniškimi vozili in vozili na cesti. Pred vojno je neki železniški progovni obhodnik sam stalno čuval z zastavico v roki na prelazu. Železniška uprava pa je zaradi varčnosti tega čuvaja cdpustilu. Železniška uprava je dobro jioznala nevarnost, ki grozi na tem prefazu. Zaradi ogromnega promela na cesti Vrhnika—Ljubljana, ki je najmanj 30 krat večji kakor pred vojno, je postal položaj vedno bolj nevdržen. Železniška uprava pi ni slorila ničesar, da hi se preprečile grozeče nesreče, čeprav «o orožniki na Brezovici in drugi odločilni činitelji železnico ponovno opozarjali na nevarnost in pro-j sili, naj se na tem prelazu postavi zapornica. To-I dn vse zaman! Bližnji posestnik Kavčič se ie sam j ponudil, da vrši čuvajmško službo za 20(1 dinarjev triletno, žele/niška uprava pa je ponudbo odklo-• nila. Na tem kritičnem mestu so sc ponovno doga- in finančna oblastva. V drugi resoluciji prosijo hotelirji, naj Hipotekama banka ne izterjuje zaostalih anuitet, dolžne vsote pa naj se kapitalizirajo. V drugi točki te resolucije prosi savez vlado, naj posreduje pri Narodni banki, da le-ta ne bo odpovedovala kreditov zavodom, ki so te kredite posodili hotelirjem, kajti odpoved teh kreditov bi pomenila propast mnogih hotelov na najvažnejših tujskoprometnih postojankah. V tretji resoluciji prosi savez vlado za primerne prehodne kredite preko zime 1031-32 z znos-ljivimi obrestmi. Skupščina je naposled sprejela sklep o kolektivni reklami. Savez bo v bodoče v lastni režiji izvedel oglasno propagando. Za enkrat je treba počakati na ustanovitev oglasne zadruge. Zadružne deleže te zadruge bosta prevzela savez in »Pni-nik . Do nslanovitve te zadruge hotelirji ne bodo izvršili nikake zasebne reklame in propagande. Dežeh ubil roparja Kiilu, 21. dec. tg. V okolici Adennun je v nedeljo prišel v hišo Logarja, ko sta bila otroka sama doma, nenadoma črno našemljen mož, ki je zavpil nnd otrokoma: Jaz sem hudič, takoj mi dajte dennr. Deklica, stara 13 let, je vsa preplaSena odšln v zgornjo r.obo, da prinese zahtevani denar, deček pa. star 11 lef, ie pograbil očetovo puško in ustrelil hudiču. Veselo je potem kričal, hudič je mrtev. Ko so prišli starši domov, so spo/.nnli v ubitem roparju gozdnega delavca, ki je bil nekdaj v njuni službi. jale nesreče in marsikateri avtomobil se je rešil na la način, da je šofer v zadnjem trenutku riski-ral sinrtnonevarni zavoj in zapeljal v stran. Ako bi bila železnica postavila zapornice, kakor to predpisuje Zakon o železnicah javnega promela, bi bila nezgoda izključena, ali manj verjetno, cla bi se v tem slučaju nezgoda pripetila. Na ugovor železnice, da ni nobene zakonske določbe, cla mora železnica zavarovati cestne prehode v nivoju z zaporami, pa ugotavlja sodišče, da člen 38 Zakona o železnici določa, da se morajo zapornice postaviti povsod, kjer to zahtevajo interesi varnosti prometa. Za nesrečo pa je odgovorna tudi družba Jugo-promet. Za škodo odgovarja voditelj ali lastnik. Dokazano je, cla šofer ni vozil jx> predpisih, tc je z večjo brzino, kakor je dopustna. Ravnanje šoferja je bilo sokrivo nezgode, ni pit železnica izključno kriva. Tvrdka Jugo-promet ugotavlja sicer, cla avtobus ni bil njena last, marveč Ivana \Viesbauerja. Sodišče se na ta ugovor ne more ozirati, ker je ta tvrdka nastopila s tem ugovoiom skoraj deset mesecev po nezgodi, toliko časa je potrebovala, da se je domislila, da avto ni bil njen. Proti njej je bilo vloženih 6 tožb, na vse je podala odgovor na tožbe, tudi jc Jugo-promet imela avto zavarovan pri zavarovalnici in sedaj toži za izplačilo zavarovalnine. Avtobusna obrt je kouccsicnirana, izvrševati jo :nie samo oni, ki je za to koncesijoniran. Ni treba, da Jugo-promet prevaža potnike s svojimi avtobusi, temveč je dovolj, da si jih izposodi, oziroma najame. Pokojni Rampih je bil vzoren družinski oče in je dobro zaslužil. Zaslužil bi vsaj toliko, da Di mogel družini dajati 1000 Din mesečno. Zato sodišče smatra, da je ta znesek primeren, sicer je nizek, vendar pa je vdova še mlada in bo še tudi sama lahko nekaj zaslužila. Priznajo se ji tudi vsi stroški za pogreb moža in za porod hčerkice Jožice, ki jih je plačala ler se ji stroški jiriznajo. Oba. državni zaklad in Jtigopromct sta vložila proli razsodbi priziv in se bo ta zadeva končno odločila v drugi instanci. П .1* škofijske službe. Z odlokom ministrstva pravde jc imenovan za računskega revizorja škofijskega ordinarijata v Mariboru g. Janez Ev. Ga-šparič, bivše revizor imenovanega ordinarijata. G. Gašparič je hkrati preveden v v'III. polo/ajno skupino s pripadajočo plačo, dokladatni in stanarino. □ Nenadna smrt na zaledenell cesti, je doletela včeraj popoldne v Košati pri prvem železniškem prehodu, zasebnika I. Zachnerja. Na opolzkih tleh mu je zdrselo, da je težko padel, se udaril, da je obležal v nezaveeti. Telefonično so poklicali reševalni oddelek, ki je pridrvel z rešilnim avtomobilom, toda mož jc že ležal mrtev na tleh. Za enkrat še niso mogli ugotoviti, ali je bil vzrok smrti padec, kar jc bržčas verjetno, ker je močno krvavel iz nosa, ali pa ga je zadela kap, in je radi tega padel in izdihnil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče v Pobrežju. Njegova netiadna smrt je vzbudila sočutje pri vseh domačih in onih, ki so ga poznali. □ Mila Favai, Glavni trg (Badl), priporoča zalogo: dežnikov, aktovk, torbic, kovčkov, galanterije, glasbil. чИр Cena Din 36•— Vsaka gospodinja ie navdušena od prav tako koristne kakor tudi lepe, umetniško izdelane doze, katere vsebina, '/4 kg najfinejše, neškodj ve kave Hag. Vam daje še užitek in zdravje. Privoščite sebi kakor tudi svojim sorodnikom in znancem to veselje. Vsaka dobra trgovina z živili ima naprodaj darilno dozo kave Hag. Znižani e mezd na Jesenicah „Lačen sem bil, pa ste mi dali \esti" Dobrodelna kuhinja v Marijanišču Ljubljana, 21. dec. Iker je k letošnji krizi pritisnila še huda zima, je škofijska karitativna zveza pod predsedstvom prijorja V. Učaka organizirala po celi škofiji pomožno akcijo, ki se je v nekaterih župnijah jako dobro obnesla, tako da znaša vrednost doslej nabranih darov v živilih in obleki okrog 60.000 dinarjev. Izredno požrtvovalno so se odrezale doslej zlasti župnije: Sora, Dolsko, Dol, Preska, vas Krasce pri Moravčah. Kmetijsko društvo v Trebnjem, dobrodelno društvo Vel. Lašče, v Ljubljani pa vodijo nabiralno akcijo župnijski dobrodelni odbori, s člani Vincencijeve in Elizabetne konference, katerim predsedujejo žunniki ondotnih fara. V Ljubljani so pokazale nekatere trgovine izredno razumevanje za potrebe najrevnejših slojev, in so nakazale dobrodelni akciji večje količine živil, odkoder jih prevzemajo najpotrebnejši prosilci s nakazili dobrodelne akcije. Načelnik zadruge trgovec s kurivom g. Čebin je daroval 1 vagon premoga dobrodelni akciji, 1 vagon drv je daroval knezoškof ljubljanski dr. Gregor Rozman in še en vagon bo prejela akcija iz Pleterij. Kurivo se razdeljuje potrebnim, ki hodijo ponj z vozički. Prav dobro so se obnesle tudi izkaznice Vincencijeve družbe, katere kupujejo Ljubljančani v velikem številu in s tem pomagajo premnogim iz najsilnejše bede. Tako je z razumevanjem in dobroto javnosti uspelo škofijski karitativni zvezi, da odpre v Marijanišču, v bivši Ojstriževi hiši, dobrodelno ku- ! liinjo že 7. dec. 1931. 2e prvi dan je dobilo tam '. 15 brezposelnih delavcev dobro in tečno domačo hrano; čez teden dni jih je bilo že okrog 50 in i sedaj jih vedno čaka okrog sto na kosilo. Za obed so na razpolago štiri toplo zakurjene sobe, ki jih je dal na razpolago g. prošt Andrei Kalan. Šolske sestre pa kuhajo brezplačno in pripravijo vse potrebno, tako da brezposelni nimajo nobenega drugega dela, kakor da sedejo in jedo. Na žalost dobrodelna kuhinja že ne more več zadovoljiti vseh prosilcev. Za zadnje navadno zmanjka kosila. Vsak dan pa dobi kosilo nad 70 brezposlenih, katerim je na ta način pomagano iz najhujše stiske. Dobrodelni akciji se je vrh tega posrečilo, da jc izprosila v zavodih brezplačna kosila, kamor hodijo brezposelni in njih družine po kosilo. Tako je v škofijski kuhinji na razpolago 12 mest, v Lichtentliurnovcm zavodu 8, v semenišču 10, v hiralnici sv. Jožefa 10, v bolnišnici 14. Vrh tega oddajajo šc porte v Marijanišču in frančiškanska in križevniška porta precej kosil. Hrana, ki jo dobivajo brezposelni, je izredno dobra in pripravljena iz vposlanih darov v živilih, ki so jih nabrali podeželski dobrodelni odbori. Precejšnje množine krompirja, zelja, repe, fižola in drugega je prejela že dobrodelna akcija. Upamo, da se bo dežela še nadalje tako pridno oglašala in da tudi mesto ne bo pozabilo svojih najrevnejših. Eno izkušnjo pa so si že nabrali vsi nabiralci, da še največ dobijo pri nepremožnih in takih, ki sami komaj shajajo. Kje so pa tisti, ki jih še ne skrbi za vsakdanji kruh? našega lista izide že v četrtek zjutraj v nakladi Hrastniška steklarna ne bo ustavljena Hrastnik, 21. dec. Oni teden je bilo poročano, da bo hrastniška eteklarua ustavila obrat. Ka,kor ee je Vaš dopisnik Informiral, je upanje, da steklarna ne bo ustavila obrata in ne bo pogasila peči, ker so baje prišla nova naročila. To vest z veseljem pozdravljamo, ker ne bo 600 ljudi za Božič poetavijenih na cesto! Alkohol teria svoje žrtve Krvav dan v Stonjcih pri Ptuju — Tri žrtve Ptuj, 21. decembra. Včeraj zvečer je prišlo do krvavega dogodka, kakršnega Stonjci še ne pomnijo. V Žulnnovi gostilni so ee zbrali, kakor po navadi fantje iz Stonjcev, Bukovcev in sosednjih naselbin. Močno vino je kmalu vplivalo. Beseda je dala besedo in nenadoma ae je cela družba, pretež-uo mladi fantje, začela prerivati, nastal je metež, dvignili so stole in nazadnje je zablisnila v roki Karla iz Bukovcev bleščeča noževa ostrina ter se «isnnila pesestnikovemu einu Francu Plešcu v prsi. 8 smrtnim krikom na ustnicah se je mladi 22 letni fant zgrudil ter izkrvavel v nekaj trenutkih. Prepadenost ln strah navzočih se je še povečal. ko so videli, da teče kri tudi iz prerezanih žil njegovega brata Josipa Plešca. Razen lega je bil ranjen tudi Franc Tilinger. Josipa Plešca so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo, ker so dobljene rane smrtno nevarne. Franc Tilinger se nahaja zaenkrat v domači oskrbi, vendar izgleda, da bo moral tudi on iskati zatočišče v bolnišnici. Orožniki so lakoj aretirali Karla iz Bukovcev. ki se nahaja trenutno na dopustu, ter ga odgnati v ptujske sodne zapore. Preiskavo vodi preiskovalni sodnik dr. Muha, vendar bodo Karla po izvršenem zaslišanju izročili vojaškemu sodišču. Alkohol je zopel terjal svoje žrtve, mlade ljudi. Žialostno je pomisliti na dejstvo, da ee ravno v ptujskem okraju vedno bolj ponavljajo takšni iu ulični žalostni dogodki. V interesu dobre vzgoje mladine je treba vse ukreniti, da se slični Vrvavl dogodki enkrat za vselej preprečijo. Oglase za to številko sprejemamo še do jutri opoldne. Kdor se hoče posiužiti te izredno ugodne prilike, naj takoj naroči primeren reklamni oglas. Avto ga je povozit Št. Jernej, 20. decembra. Posestnik Franc Cvelbar z Vrha se je v petek 18. decembra skupno s svojim sinom vračal s škocijanskega sejma. Pri vasi Dobravi je z« njima prihrzel osebni avto in dajal predpisane signale. Sin se je pravočasno umaknil, naglušni oče pa je preslišal svarilne glasove in prišel pod kolesa avtomobila. Težko vozilo mu je dvakrat zlomilo nogo, enkrat roko in ludi na glavi jc dobil težke poškodbe. — Ponesrečenca je avto odpeljal v novomeško bolnišnico iu je upali, da bo kljub starosti, okreval in prebolel težke poškodbe. matknaI^JTGAKNA Liubliana Kongresni trs MUZIKALI3E VSEH VRST Ljubljana, 21. decembra. S strahom je jeseniško delavstvo pričakovalo 24. decembra, ko bi moralo po odpovedi od 10. decembra vse na cesto in ostati za dolgo časa brez zaslužka. V leh težkih dnevih bojazni in strahu pa je jeseniško delavstvo, kar mu je treba šteli v veliko čast, ohranilo potrebni mir in razsodnost ter se je ves čas vedlo vzorno disciplinirano. Kranjska industrijska družba pa se je še ob času zavedla usodnih posledic, ki bi sledile, ako vrže delavstvo kar tako 11a cesto, čeprav jc res, da je težka industrijska kriza zadela tudi to podjetje. Pomanjkanje naročil, zlasti na velike investicije, ki so izčrpale lani mnogo kreditov, vse to je pripomoglo, da je podjetje zabredlo v veliko krizo, čeprav jc podjetje drugače visoko aktivno. Po pogajanjih pa se je dosegel sporazum, tako, da je podjetje svojo odpoved umaknilo ter sklenilo novo mezdno nogodbo. Kakor čujetno, bodo mezde siccr nekoliko reducirane, vendar ne v taki meri, kakor je prvotno nameravalo. Podjetje bo znižalo mezde za 5 do 7 odstotkov in bo delalo v takem obsegu, kakor do sedaj. Podjetje je nameravalo sedaj odpustiti samo 150 do 200 j dclavcev. Vendar pa je ostalo delavstvo uvedlo I nova pogajanja, v katerem zahteva skrčenje dc- ' Pomoč siromašnim belokranjskim otrokom Zima je nastopila 7. vso svojo strogostjo, dn razveseli nekatere v beli prirodi, a da druge uža-losti, ko niti ob topli peči ne morejo slediti živahnemu vrvenju mladine. Vesela deca, ki misli, da je zinm samo zaradi nje, skače in uživa vriskajoč in pojoč po bregovih, a ne ve, da je še mnogo otrok, ki so prepričani, da jim prinaša zima samo trpljenje. Donaša jim v darilo hedo in glad. Goli in bosi so ter se vesele skorje suhega kruha. S snegom obloženo breze v Boli Krajini ne čujejo pod seboj vrišča igrajoče se dece. Ona čepi za pečjo, ker je bosa in gladila ter pričakuje pomladi, ki ji obeta več naklonjenosti in lepše življenje. Tej belokrajinski deci je treba pomoči! Naj se ji dokaže, da je pozimi za njo življenje prav tako lepo kot za drugo deco, kateri je usoda naklonila več sreče in iepše življenje. V ta namen je sklenil nižje navedeni odbor prirediti tej bedni deci božičnico, kjer bodo ob-ilnrovani v prvi vrsti sirote brez staršev, ter nato druga tleča. Da pa more navedeni odbor izvršiti to humano prireditev v obsegu kakor jo narekuje socialna potreba pasivne Belo Krajine, se obračamo na vso ustanove, trgovce in poedince, da s svojo dobrohotnostjo pripomorejo z darovi k uspešni izvedbi te dobrodelne akcije. Z oddolžitvijo s primernim darilom v obleki, obutvi ali denarjem boste našli v obdarovani deci najlepšo zalivalo. V ponedeljek odnosno v lorek se bo javila pri vas za pobiranje daril poverjena oseba, katero po možnosti ne odpravite praznih rok. V kolikor pa obisk pri poedincili ne bo mogoč, se naprošate, ako nameravano darilo pošljete navedenemu odboru. Pripravljalni ndhnr za prireditev bofcičnice siromašni ileci t Beli Krajini — Črnomelj. Smrtna nesreča mladega vajenca Ljubljana. 21. decembra. Danes popoldne se je pripetila na Domobranski cesti grozim nesreča, ki je zahtevala življeaje mladega mesarskega vajenca. 20 letni Jernej Knetelic, vajenec pri mesarju Otorepcu na Domobranski cesti, je danes okoli pol štirih popoldne popravljal acetilenski aparat. Aparat je pa naenkrat z močno detonacijo razneslo. Kos aparata je z vso silo priletel Kastelicu v čelo ter ga močno ranil. Na pok so pritekli ljudje in našli Ka-stelica že vsega krvavega in nezavestnega. Nn čelu je imel veliko in globoko rano ler mu je bila prebita črepinja. Takoj so telefonirali od soseda Ja-vornika po reševalni avto, ki je Kaslelica prepeljal hitro v bolnišnico. Ko so ga pripeljali tja, je nesrečni fant še dihal. Takoj zatem pa je umrl. Poškodba je bila taka, da bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Kaslelic je bil doma iz St. Jurija pri Grosupljem in je stanoval na Zaloški cesti 18. Strašna nesreča je vzbudila med prebivalstvom mnogo sočutja. lovnega časa 11a 40 ur tedensko, zato pa je proti temu, da bi se odpustil katerikoli delavec. Ce to ne bi pomagalo, bi bilo delavstvo pripravljeno pristati tudi na delovni čas 6 ur dnevno. Podjetje sicer zatrjuje, da so ti ukrepi samo začasni in da bo moralo v doglednem času omejiti obrat v izdatni meri, ako se razmere 113 trgu železarske industrije nc izboljšajo. Podjetje hoče doseči tudi, da bi se ves uvo/ železarskih izdelkov k nam sploh prepovedal. Znižanje delavskih mezd je sicer majhno, vendar za delavce občutno. Podjetju pa to znižanje ne bo mnogo pomagalo iz njegove kreditne krize, v katero je zašlo, ker izdatki za delavce in plače nikoli ne znašajo odločilni iti glavni procent stroškov obratovanja. S tem znižanjem bo podjetje prihranilo kvečjemu toliko, da bo lažje krilo razliko pri višji obrestni meri. Višje stroške za obresti bo moralo torej plačati delavstvo. Vseeno pa je delavstvo vsaj toliko zadovoljno, da mu ne bo treba iti na cesto. V nedeljo dopoldne se jc vršil na Jesenicah velik shod vsega delavstva, ki se ga je udeležilo okoli 1500 delavcev. V sprejeti resoluciji zahteva delavstvo prepoved kartelnih pogodb, zahteva, da se uvedejo podpore za brezposelne v rudarskih in železarskih podjetjih ter da se uvede 40 urni delovni teden, da pa se mezde ne smejo znižati. Požar m poskusen vlom v eni noči Kranj, 19. decembra 1031. Sredi noči in v čelrtek zjutraj okrog 2 je prebivalce spodnjega dela vasi Kokrice pri Kranju nenadoma predramil klic poln strahu in groze, da je v vasi požar. Gorela je nova, letos napravljena, precej velika in dobro zaprta lopa zascbnice Antonijo Gros iz Kokrice, ki je letos poleti prav ob robu gozda, ki sega do Kokrice, postavila hišo, v kateri pa šo ne stanuje in omenjeno lopo. V lopi je zgorelo precej drv in odpadkov od lesa, nekaj ovsa. krme, orodja in razne drobnarije. Kako je ogenj nastal, se šo ne ve. Z največjo naglico so prihiteli gasilci z motorno brizgalno in cevmi, ki pa so bile vso zamrznjene, da so jih morali tajati v hiši kolnrja Jauha. Lope sicer ni hilo mogoče rešiti in je pogrela do tal, pač pn so obvarovali vsa sosednja poslopja, izmed katerih je bilo Per-nuševo v največji nevarnosti. V mrzli zimski noči je bila manipulacija z mokrimi cevmi in vodo kaj neprijetno delo in se je več gasilcev prehladih). Na mesto požara so prihiteli le domači gasilci. Skoda znaša kakih 5 do 0000 Din. V isti noči, najbrž v času, ko je gorelo, pa je nekdo skušal vlomiti v Lnknorjovo trgovino v Ko krici. Da se ue bi v snegu pokazalo njegove stopinje, jo kroginkrog nasul vse polno listja, ki ga je dobil v šupi. Pri kolarju Janini je vzel debel in močan drog ter z njim skušal vreči iz okna železno omrežje. Potem, ko je neknj časa brez uspeha vršil svoje delo, ga je nato opustil. Čas poekuše-nega vloma se ne more ugotoviti. Poskus vloma so spravili v zvezo s požignlcem na ta način, da je vlomilec mogoče najprej zažg.il lopo, kjer bi se ljudje zbrali, da ogenj pogasijo, on pa bi izkoristil priliko ter nemoteno kradel. Čudno je namreč, da sta požig in vlom izvršena v isti noči. Okna Lakner-jeve hiše pa kažejo sledove poskušenih vlomov že iz prejšnjih let, vendar pa so še dosedaj nobenemu vlomilcu ni posrečilo, da jih vrže iz zida. Za Božič in Sv. večer 3 % popusta na razne delikatose, čaj, rum, konjak, brandy, namizna, buteljčna in originalna špansua dosertnn vina, likerje, Cliampagner in Sekt, FR. КНЛЧ, MIKLOŠIČEVA CESTA » Žrtev splašenih konj St. Jernej, 20. decembra. Luzarjev hlapec iz Ostroga je z gospodarjevimi konji hotel v gozd po drva. Naenkrut so se mu čili in iskri konji splašill, začeli divjati in jih nikakor lii mogel pomiriti. Drveli so s tako silo, da je v silnem zamahu padci 7. voza naravnost med kolesa. Dobil jc težke jioškodbe zlasti na eni nogi. kjer mu je skoraj po vsem delu zelo raztrgalo meso in mišičevje. Prepeljali so ga v bolnišnico v Brežice. žeiia. hi jo boikck iatoh© izpolni! Smučarski dom SK Ilirije v Planici je bil svečano blagoslovljen in otvorjen v nedeljo 20. decembra. Svečani otvoritvi so prisostvovali odlični predstavniki oblasti. Dom je blagoslovil g. kanonik Šiška. Slika kaže prizor s svečane otvoritve. če hočete narediti za mal denar veliko veselja, potem daru te za Hožič folografični aparat Voigtlanderjevo Jubilarl.o To Vam je priročna kamerica na zvito filme, velikost 6-9 nn in stuno v krasni božični kaseti / dvetna filmoma samo l>ir» 4УО -. Kaj to ni poceni, za tako lepo darilo? DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica 5 Ljubljana Dramas Arsen Lupin Z detektivsko igro Are&n Lupin iz romanov St. Leblanea, je naše gledališče poiskalo iz predvojnega sporeda komad, ki utegne tudi današnjemu obiskovalcu kino-gtedališč ugajati. Prepričani smo celo, da bo ta pustolovska zgodba, ki je v režiji g. Skrbinška našla ne samo zelo učinkovito, ampak tudi teatrsko zanimivo rešitev, ugajala povprečno vsem, ki ljubijo v gledališču sprememb? — čeprav se iz načelnega stališča za lake igre ne moremo ogrevati. Zadeva je namreč docela istn kakor z detektivskimi romani: možganska romantika in poezija pustolovske domišljije je na odru prav zn prav še manj sprejemljiva kakor v knjigi, iu ne moremo se otresti očitka slabega gledalca, prav tako kakor ne priznavamo plemenite radovednosti strastnemu bralcu detektivskih stvari. Ce > Ar sena Lupina« Se posebej označimo, bi dejali, da ima poleg lipičnih strani, kakor so idealizirano pustolovstvo, omainljive kombinacije zgodb, vendarle nekaj, kar opravičuje njegovo od rt k o eksistenco: to je igra dveh močnih strasti. S'ra.-t velikopoteznega mojstra in poglavarja tatov, neizprosnega in junaškega, kakor je Arsen Lupin, in strast brezdušnega, hladno računajočega, samozavestnega detektivskega mojstra Ouercharda. Poleg te igre, ki si nazadnje pomaga s tragikomičnimi zavajanji in se poigrava tudi z občinstvom, imamo nazadnje tudi dodatek za moralno opravičbo. Lupin sklene, da se poboljša in odide s Sonjo v srečno življenje. G. Skrbinšek je tej docela zunanji igri dal solidno in spodobno obliko, da v oblikovnem oziru nič nc zaostaja za njegovimi najboljšimi režijami. Dejali bi, da naloga tu ni bila lažja, prej težka, z.-Jtaj iger brez vsebine so se tudi igralci že odvadili. Zato je ta uprizoritev s samim umerjenim zunanjim dejanjem tudi izraz dobrega okusa in uinerje-nosti naših režiserjev in igralcev, čeprav je pri tragikomediji to zelo težavno. Naslovno vlogo dozdevnega vojvode Charmera-škega je podal g. Levar. Igralska težava in uspeh te vloge ne sloni toliko na začetku, ko imamo pred seboj idealnega kavalirja, niti ua koncu, ko se nam kaže obupen in herojski pustolovec, ampak v igri z Guerchardom, ko iz kavalirja vdarja boj pustolovca, ko zunanja igra popušča in se začenja boj strasti. Mojstrovina je detektiv Guerchard g. Skrbinška, prav tako močan v hladnem detektivskem skoraj delavniškem dostojanstvu kakor tedaj, ko se odkrije njegova človeška slabost in ko začenja podlegati nasprotniku. Na prav lepi višini je Sonja g. M. Danilove, ki v resnici močno in razveseljivo napreduje. Izborne tipe so podali g. Lipah, posebno v vlogi služabnika, ga. Medvedova, g. Plut. G. Danes je zunanjo hrupno vlogo bogatega Gouruaya-Marti-na podal e svojo veliko osebno živahnostjo. Preiskovalni sodnik g. Gregorina je radi usmerjenemu igre kompromis med značajem in položajem, zalo se ni mogel uveljaviti, kljub temu, da sc vidi mnogo dela v njem. Prav isto je z Germaine gdčne Gabri- Dnevna kronika Juvanove. F. K. Božnčmca v Ti-ntevem nedeljo 20. decembra po dopoldanskem sta priredili obe konferenci, Vincencijeva V opravilu im Elizabetma, božičnico za 160 otročičev, ki eo iz 93 družin. Za uvod je priredilo Prosvetno društvo v Trnovem na odru ob prižganem dreveščku prav ljubke in ganljive prizore. Deklice in dečki eo de-klatnirali in peli božične pesmi, nato jc bil nastop angelčkov in paetircev, ki so poklonili Božičku, ki je živ in srčkan prišel mednje, svoja srca — svojo otroško ljubezen. Po župnikovem nagovoru so vsi ORADOlITOBLaKt «1 ne zida Vaš sinko, če si želi za Bo/.ič fotografski aparat VoHtfftiHlerievo (nbisarho Sigurno ima več želja, kot mu .jih p:< morete izpolniti — a to željo mu lahko ustrežete Vogt-iSnder eva Jubilarka je prikladna kamera na zvite filme velikost 6 <9 cm in stane v krasni božični opremi s 2 filmom i samo Oln 430*—. Kako vzradoščen in ponosen bo Vaš sinko na to darilo! DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica 5. otroci izrekli glasno zahvalo vsem darovalcem. Nato je bilo razdeljenih 45 parov čeivljev (naklonjenih od Vinconciijeve), Elizabetine članice pa eo obdarile 115 otrok z obicikami in perilom ter s pecivom. — Lapa jc bila ta ura krščanske dobrodelnosti — le žal, da za Trnoveko faro, kjer je toliko bede po novih barakah, še vse prerevna. Saj je prosilo nad 330 otrok za božične darove, česar konferenci nista zmogli. 60 izmed teh otrok dobijo od magistrata božično darilo, ostali pa niso pod mesto in jim ni bilo ustreženo. Zima je še dolga in v Trnovem je pač sedai kraj, kamor mesto izpljuiska največ bede. Naj bi usmiljena вгса iz mesta mislila nanje in darovala Vincencijcvi in Elizabetini konferenci milodarc. Potreba je silna. Božičmca pn sv. Petru Ljubljana, 21. dec. V nedeljo se jev ršilo po mestu več lepih božičnic za otroke, ena najlepših in najbolj gin-ljivih pa je bila pri Sv. Petru. Revnim malčkom v tem okraju sta pripravili 61izabetna in Vincencijo-va konferenca prijetno, radostno presenečenje, tako, da so tudi ti ubogi malčki doživeli eno svetlo uro. kakor jih doživ ele malo v svojem bednem življenju. Dvoranica Šentpetersko prosvete je bila polna otrok, ki so željno čakali, kaj bo. Prijazno so jih nagovorili gospa Remčeva, ki je prisrčno prireditev otvrila, dalje gdč. Cilka Krekova za Eli-zabetno konferenco in ravnatelj g. Jeglči za Vin-cencijeco konferenco. Zozivljali so otroke lc marljivosti, k ljubezni do staršev in k pobožnosti. Nato je bilo obdarovanih 96 otrok z obleko, perilom, obuvalom, jestvinami in šolskimi potrebščinami, poleg tega pa je bilo obdarovanih še 88 otrok z denarjem in je vsak teh otrok dobil 80 Din. Radost malčkov jo biln velika, ko so si ogledovali darove. Elizabetna in Vincencijeva konferenca tudi v tem okraju vršita mnogo podrobnega karitativ-nega dela in mnogim sta že pomagali lajšati gorje. Vsem dobrotnikom, ki so s svoiimi darovi preskrbeli tem malčkom to prisrčno božično veselje in ki drugače pomagajo revežem: Bog povrni stotero!« Kai ho danes Drama: »Cvrček za pečjo.« Red C. Opera: Zaprta. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 1. * O Za božičnico za otroke iz barak v Zeleni jami se sprejemajo darila do srede 23. decembra opoldne v Akademskem domu sv. Cirila, Slretiška ii lica 12 (Ljudski dom) pri vratarju. Vse, ki nameravajo kaj darovati, prosimo, da spravijo darila po možnosti kmalu na označeno mesto, da se darila porazdelijo in pripravijo. — Vincencijeva konferenca za akademike. Zimske suknje, obleke in vsa dru< ga oblači!« za gospode in dec o siudi v na,večji Izbiri J. Maćeh, Ljuhtmna, Aleksandrova cesta ii 0 Krekova družina Sv. Peter v Ljubljani priredi dne 22. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih skioptično predavanje o Španiji. Vabimo Te, da se predavanja udeležiš, kajti imeli bomo priliko videti z nad 100 krasnimi slikami zanimivosti Španije tudi v sedanjejp času. Videli bomo zemljo, na kateri so se tisočletja borili za nadvlado razni narodi. Vabimo tudi naše prijatelje, naše družine. 0 Predavanje v »Pravniku«. Društvo »Pravnik-« vabi na predavanje, ki bo v torek dne 22. t. m. Predaval bo goep. namestnik višjega državnega tožilca dr. M u n d a Avgust: »Dokaz resr.ičnosti in opravičljive zmote ter sodna praksa.« Predavanje bo točno ob 6 popoldne na sodi5ču v Ljubljani, soba št. 79 in vabi k obilni udeležbi odbor. © Jugoslovansko društvo za proučevanje in zatiranje raka, oododbor Liubljana ponovno vljudno vabi vse gg. zdravnike na sestanek, ki bo danes dne 22. t. m. ob 6 popoldne v mali dvorani Delavske zibornice s sledečim dnevnim redom: Diskusija o organizaciji zdravljenja raka v Ljubljani: referirata gg. prof. dr. Zalokar in dr. I.eo Šavnik. © Odpovedana prireditev. Z ozirom na današnje težke čase, ne priredi »Društvo nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani« v tem predpustu ni-kakc veselice. — Odbor. © Napad in nesreča. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela poleg nesrečnega Kastelica še tri druge ponesrečence. 32 letni delavec Janez Brodar je 18. decembra iskal na Jesenicah službo. Na Jesenicah pa so ga. kakor sam pripoveduje, brez vzroka napadli neznani nasilneži in ga z nožem osuvali v levo roko in nogo. — 22 letna služkinja Ivanka iz Kamnika je včeraj pila oetovo kislino. Dekletu je bila odpovedana služba. — V Šiški se je včeraj popoldne zgrudila 40letna Antonija Zidar, delavka tobačne tovarne, doma z Viča. Pri pndcu ee je precej poškodovala. Prenesli so jo v bližnjo Sei-dlovo gostilno, kjer jo je nn pol nezavestno prevzel reševalni avlo in jo prepeljal v bolnišnico. Kari Mav potuje po Jugoslaviji, glej inseral nn zadnji strani! Koledar Torek, 22. decembra: Demetrij, mučenec; Flor, mučenec. Osebne vesti — Dve promociji. Danes promovirata na gra-ški univerzi za doktorja vsega zdravilstva gg. Valentin Zaje iz Trzina in Štefan Š o b e r iz Gornjih Laz pri Semiču. Mladima doktorjema iskreno čestitamo. = Poveljnik dravske divizijske oblasti divizij-ski general g. Ilič se je povrnil včeraj s potovanja iu prevzel [Kisle od svojega zastopnika g. generala Popoviča. = Napredovanja pri pošti. Napredovali so v območju ljubljanske direkcije sledeči uradniki: za svetnika IV. skupine Pavlič Nikola; za svetnika V. skupine Stukelj Josip; za upravnika V. skupine Kobe Jakob, predstojnik pošte Ljubljana 1; za uradnike VI. skupine: Ferjančič Franc, Kit Ivo, Majer Valerija, Nadrag Ferdo, predstojnik pošte Novo mesto in Periko Franc; za uradnika VIL skupine pa: Gaberščik Stanko, Gliha Amalija, Kenig Franc in Šagcr Josip. Novi grobov? -f- Domžale. Umrl je v cvetu mladosti učenka 4. razreda tukajšnje narodne šole Milka Anžin po domače četravova iz Depalje vasi. Na njeni poslednji poti jo jo spremila mladina tukajšnje šole v spremstvu učiteljstva v nedeljo popoldne ob K-2. ■J" Ptujska gora. Tukaj je umrla najstarejša zakonska žena Ana Gojkovič, posestnica in mati 7 otrok, v petek zvečer okoli 10 v 83, letu, previdena s sv. zakramenti. Zapušča moža-vdovca Antona, starega 85 let. Poročena sla bila leta 1873. in bi obhajala čez dve leti biserno poroko — šest-desetletnico svoje poroke, ako ne bi nemila smrt posegla vmes. Pogreb blage pokojmice je bil v ponedeljek, t, j. 21. decembra 1931 ob pol 8 na trško pokopališče. -f" Božja dekla — smrt na Mirni je bila zadnji teden kaj pridno na delu. Dočim je poprej hodila le po vaseh in obiskovala bolnike, stare in revne, je prišla sedaj na Mirno, da tudi premožnim in zdravim pokaže svojo moč in oblast, pred katero mora kloniti vsak. Prvo je prišla k županu g. P e č k u. Zdrav in močan, v par dnevih — mrtev. Nato je šla v graščino Žapužc, po 64 letno blago in plemenito gospo, Maivino Delov-s k y. Zjutraj še zdrava — zvečer že odšla po 6Voje zasluženo plačilo k Njemu, kateremu je tako zvesto služila. V soboto zvečer, pa je rešila večteden-skega trpljenja gosp. Ivan Bule, graščak, mesarja in gostilničarja na Mirni. Svetila jim večna luč, preostalim naše iskreno sožalje. Ostale vesii — Razpis enoletnega tečaja za otroSke negovalke bo objavljen v enem prihodnjem »Službenem listu«. Sprejetih bo 15 gojenk. Prošnije je vložiti do 20. januarja 1932 pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. — Mohorjeve knjige v Krškem. Poverjeniku Mohorjevih knijig v Leskovcu pri Krškem je letos nekaj i?Vodov ostalo. Kdor bi jih želel še dobiti, naj se obrne z dopisnico na zgoraj omenjeni naslov. — Novi župan na Mirni. Na mesto umrlega župana gosp. Pečka je bil 19. t. m. za župana imenovan g. Andrej Ceiar, občinski tajnik in posestnik na Mirni. Za odbornika pa je namesto Celarja prišel g. Anton Pcček, posestnik na Trbincu. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi želi vsem svojim dobrotnikom vesele božične praznike in вгебпо novo leto. Društveno letno poročilo bo izšlo v novoletni številki. — Odbor. — Praktična trajna darila za damo in gospodo so nalivna peresa, namizne pisalne mape, spominske knjige itd. Velika izbira po okazijskili cenah v specialni trgovini Ivan Bonač, Šclciilmrgova 5. Kart May potuje po Jugoslaviji, glej inserat na zadnji strani! — »Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani.« Na notico v »Slovencu« z dne 16. t. m. št. 285 »Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani« smo prejeli sledeče: 1. Dopisnik omenjene notice ne ve, če v Ljubljani že več časa ne obstoja poštno ravnateljstvo, pač pa »Dravska Direkcija pošte in Telegrafa v Ljubljani.« 2. Dolični gospod K. iz Št. Petra, ki baje ni neke pošiljke prejel na pošti, naj ve, da je v tem slučaju, glasom veljavnih poštnih predpisov, se obrniti s predpisano reklamacijo na pošto in nikakor ne potom časopisov. 3. Dotični, ki je glasom gori imenovane notice čakal 81 dni na izplačilo, predno je dobil neki ček v podpis (pri nas v Jugoslaviji so za izplačevanje pri pošti uvedene poštne, oziroma čekovne nakaznice), je pa že pred več časom naprosil nekoga drugega, da naj mesto njega sprejme denar, ki bi prišel na njegovo ime potom po- — Priporočamo bogato zalogo čaja nove žet« ve, različnih daril in obeskov za božično drevo ter drugo eveže blago. Nizke cene, točna postrežba. Špecijalna trgovina za živila, Ješ i Lesjak, Maribor, Ulica 10. oktobra. šte, to pa vsled nekih posebnih razmer. 4. Tisto osebo, pa, ki jo navaja notica, da ni preijela iz Amerike neko pismo, v katerem je baje bilo pet dolarjev, naj bi gospod gopismik notice raje lepo poučil (če to namreč ve), da se je v vsakem takem in običnem slučaju obrniti potom predpisanih poštnih reklamacij. — Št. Peter pri Novem mestu, dne 19. decembra 1931. — Franjo Florjančič, pogodbeni pošitar. — Pred božičem vsaj nekaj gramofonskih ploču najnovejših šlagerjev! Preskrbito si jih pri Ivanu Bonaču, gramofonski oddelek, Selenhurgova ulica 5. — Kur Vas bo veselilo, je ličnost, nizka cena in velika izbira daril. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvo-uda zagotavlja naravna »Franz-Josef« grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josck voda posebno starejšim ljudem dobro služi. »Frauz-Josef« grenčica ee dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kari Мау potuje po Jugoslaviji, glej inserat na zadnji strani! AKUTNI REVMATIZEM V ČLENKIH je posebna infekcija s karakterističnimi mikroskopskimi malimi grčami. Ko preneha mrzlica, treba vsak dan vzeti obkladke s Pistyanskim zdravilnim blatom. Blatne kocke in gotove komprese dobite v drogeriji GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Celje ■& Umrla je na Bregu 72 let stara Barbara Kompan, vdova po davčnem uslužbencu. Pogreb bo danes, 22. decembra, ob 3 popoldne. & Zrtvc avtobusne katastrofe. Glede ranjen^ ccv, žrtev avtobusne nesreče, smo zvedeli v bolnišnici, da ee razvija zdravljenje gdčne Potočnikove normalno, dasi še vedno ni izven nevarnosti, zlasti, ker se ne more nič pozitivnega ugotoviti glede eventualnih posledic, vendar pa je upati, da bo okrevala. Glede ostalih pa lahko javimo, da eo bili žo vsi odpuščeni iz bolnišnice in prepuščeni domači oskrbi. & »Pogumni Tonček« т mestnem gledališču. V nedeljo je priredilo Dramatično društvo ob 4 popoldne v mestnem gledališču kot otroško predstavo Špicarjevo pravljično igro »Pogumni Tonček-. Igra, ki je dobro uspela, je prav primerna za otroke. Zahteva sicer velik nparat, nastopajo vile s petjem in plesom. Inscenacija je bila lop»-tn posrečena. saino občinstva jo bilo malo. -©■ Dragocena zapestnica se je izgubila. V soboto zvečer okoli 20 je bila izgubljena na poti od gostilne Hubertus v Gosposki ulici do male kavarne Evropa zlata zapestnica v vrednosti 1200 Din. Najditelj se naproša, da odda zapestnico pri pred-stoiniš'vu mestne policije. & Krasne bonboniere, raznovrstne bonbone, obeske za božično drevo, vsakovrstno specerijo, fino okusno prekajeno meso in razna fina hi- in inozemska vina. vse sveže po zelo ugodnih cenah nakupite letos za praznike pri tvrdki Anton Faiarinc, Celje. Trbovlte Rahel potres so mnogi čutili v soboto ponoči. V prvem hipu so večinoma mislili, da kdo vlamlja — radi mnogih tatvin v zadnjem času. Pa sla bila samo dva rahla potresna sunka. Na Božič bodo sv. maše tudi pri podružnicah v Dragi ob S in pri Sv. Marku ob pol 9. Poizvedovanj Pozabljeno. Nekdo je pozabil dežnik v posve* tovalnici KTD. Lastnik naj se oglasi v tajništvu. IZJAVA Podpisani Zidar Ivan, trgovski zastopnik v Ljubljani, preklicujem in obžalujem izrečene žaljivke zoper gospoda Mavriča Karola, uradnika v Ljubljani, in plačam poleg stroškov še znesek 500 Din v dobrodelne svrhe, ker jc odstopil od tožbe. ZIDAR IVAN. F. I. GORilČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29 nudi največjo izbiro ravnokar izgotovljenih clorraslclli жо BožSč tako na pr.: iz različnih vrst modnih plišev od Din 4S0' naprej: v modri, črni in drugih modnih barvah od Din 395'— naprej; zimske športne zelo trpežne in gorke od Din 280'— naprej; otroške v vseh velikostih od 2 let dalje od Din 95'— naprej, elika izbira otroških in dekliških oblek, damske domaČe kakor tudi boljše obleke, blu/.e, krila, damske in otroške predpasnike iz listra, klota, kretona in bele, kakor tudi vse \rste perila i. t. d. — Ker je vsa izdelava lastna, zato samo prvovrstno blago ter cene brezkonkurjnčne. — Oglejte si naše izložbe! 8 — S S o a СЛ •• •ч e * C Q) >0 43 R Q >м CQ Dr. Joža Lovrenčič: 62 flnaH izviep naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Narod je zaihtel, zastokal je in je zagnal plač in tožbo, da je bilo, ko da ječijo stoletne lipe in se lomijo vse v enem samem trenutku ob viharju, ki se sunkoma zaganja vanje. Bolj ko so plameni objemali kralja, večja je bila žalost in glasnejša. Pa je veliki žrec dvignil obe roki in jih držal vzpeti, dokler se narod v svojem plaču in tožbah ni pomiril in je le še ihtel, opazujoč s solznimi očmi kralja na grmadi, da si vtisne tudi takega za vedno v spomin in mu izkaže hvaležnost in ljubezen do zadnjega. Izpred plapolajoče grmade je spregovoril Epulo, kralj Istrov. >Trojna žalost, trojno gorje, o narod, je v mojem srcu in en srd,« je dejal. »Vprašam te, narod, kdo je kriv, da povživajo danes uničujoči plameni tvojega kralja, ki bi lahko še dolgo vladal modro in pravično in z ljubeznijo in bil vesel svojega ljudstva. Vprašam te, kje je hči Pronova kraljica Ena, moja žena? In še te vprašam, narod, kdo nam trga zemljo, kdo te hoče zasužnjiti na tvojih lastnih tleli, na svetih tleh pra-dedov tvojih in očetov, kdo hoče zabrisati sled našega rodu in njegovo življenje v teh lepili pokrajinah, od Belena vsevišnjega blagoslovljenih?« >Rimljani, Rimljani!'*: je pozabil narod na žalost in vzbesnel. »Rimljani, narod,« je nadaljeval Epulo, ko se je množica pomirila. »Njim velja moj srd, njim moj gnev! Zaklinjam vas ob kralju, ki ga povživajo plameni, ne zabite na gorje, ki so ga povzročili! Ko plamen naj bukne srd tudi v vaših srcih in naj ne ugasne, preden ne bo izvršeno maščevanje, ki naj upokoji tenje očetov vaših in kralja vašega Prona, katere bi sicer nemirne begale, ko se ne bi mogle spočiti v svobodni zemlji!« >Maščevanje, maščevanje!« >Kralj Prono, maščujemo te!« >Zaklinjamo se, ne bomo mirovali, dokler ne boš maščevan!« »Živel Epulo, živel Dardan, kraljic naš! :>Nad Akvilejo, nad Akvilejok >Rešimo, otmimo kraljico Eno!« >Živela kraljica Enal« >Vodi nas, kralj, otmemo jo tebi in sebi!« »Otmemo jo, otinemo in maščevali se bomo, maščevali!« Tako so se razvneli velmožje, tako se je razvnel narod in čakal, da je pogorela grmada in se je shladR pepel. Tedaj je vzel žrec Seko veliko žaro in so jo napolnili s Pronovim pepelom in še so pobrali vso orožje in jo zasuli. In mesto grmade je vzrastel grič, da bo pričal, kje počiva Prono, kralj Karnov ... Vse to je videl in slišal drugi sel Sevnin in je potem še stopil h kralju Epulu, se mu ix>klonil in mu povedal o skrbi in žalosti kraljice matere. »Vrni se in povej materi kraljici, kar si videl in slišal in še ji reci, da je Dardan čvrst in zdrav na Silikanskem gradišču, kjer počaka, da se vrne z menoj in — če nam bosta Belen in Heso dobra, tudi s kraljico v tergestski naš dvorec!« Sevnin sel se je vrnil in sporočil, kar je videl in slišal in kar mu je naročil kralj Epulo. Kraljica Sevna ga je gledala in poslušala in ga ni razumela. Smehljala se je, ko ji je pripovedoval, in ponavljala in ponavljala sladko in ljubeče: »Sokolčič moj, sokolčič!...« Sel je umolknil, a tedaj ga je s čudnim žarom v očeh pogledala, planila kvišku, kriknila »Nič, nič ne vidim!« in se zalcrohotala, da ga je stresel mraz in ga je bilo groza in se je poklonil in umaknil. Simo 3 dni do Božiča! Samo 3 do Bsižica! Ne pozabite si nabaviti ob priliki Božiča a zgradbo katedrale dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu Nadiise vredno darilo — največ lipanša! — žREBflHJE I.IKIHJH 1932 DOBITKI: 2 X Din 2,5оо.ооо'- . Din 5,ooo.ooo-2 X Din boo.ooo'- . Din 1,ооо.ооо"-lo X Din loo.ooo'- . Din 1,ооо.ооо"-loo X Din lo.ooo'- . Din 1,ооо.ооо'- Vsi dobitki skupaj: Din 8,ooo>ooo'- Cene srečk : Cela Din 100 -, polovica Din 50 -, četrt Din 25- SREČKE PRODAJAJO: Vse kolekture, denarni zavodi, rimskokatoliški župni uradi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Glavna uprava: BEOGRAD: Ulica Jovana Ristića 20 Podružnica: ZAGREB: Trg Kralja Aleksandra 8 GLRV11I ODBITEK: 5.000.000 DINHRJEV o__ Gospodarstvo Stanje Narodne banke Bilanca Narodne banke je izkazovala 16. dec. napram stanju 8. dec. naslednje spremembe: Na strani aktive se je podloga zmanjšala za 27,881.433.81 Din na 2.109.596.278.80 Din. Zlato v blagajnah se je pomnožilo za 120.348.30 Din na 1.758,101.536.50 Din, a novčanice v inozemski valuti za 1,968.007.60 Din na 5.256.138.77 Din, medtem ko so devize padle za 29,909.789.89 Din nu 846,238.612.50 Din. Devize, ki ne spadajo k podlogi, so se zmanjšale zu 1,350.674.27 Din na 89,971.234.29 Din. Vsota kovanega denarja v niklu se je povečala za 698.491.29 Din na 37,795.219.82 Diu. Posojila so nurustla za 2,292.135.62 Din nn 2.172,439.033.06 Diu. Eskont jc povečan za 3,536.653 Din 62 par na 1.892,231.745.20, a lombard zmanjšan za 1,244.418. Din ua 280,207.287.77 Din. Državni predujmi so narasli za 77.310.18 Din na 1.824,841.356.78 Din, med tem ko so začasni predujmi glavni državni blagajni ostali neizmenjani nu 275 milij. Din. Rezervni fond se je povečal za 347.285.25 Din na 96.501.478.43 Diu, n nekritje zavoda za izdelavo novčanic za 86.090.31 Din na 147,213.081.44 Din in razne aktive za 3,686.000.79 Din na 57,442.054.94 Din. V pasivi izkazuje denarni obtok zmanjšanje za 144,073.035 Din na 5.129,074.720 Din. Obveze za rok so se povečale za 11,692.118.40 Din na Din 751,870.661.49, a razna pasiva za 2,528.973.81 Din na 120,350.572.70 Din. Pomnožitev zlata se precej občuti v povečanju zlatega kritja od 30.54% na 30.73%. Obtok deviz je seveda deloval v obratnem smislu, tnko da je skupno kritje padlo od 37.17% na 36.88%. Borza Dne 21. decembra 1931. Denar Ljubljana. Amsterdam 2263.74—2270.58, Bruselj 782.70—785.12, Crili 1097.85-1101.15, London 187.01 — 194.51, Ne\vyork 5626.43—5643.43, Pariz 221.41—222.07, Praga 166.59—107.(K). Trst 282.87— 1 288.87. Zagreb. Amsterdam 2263.74- 2270.58, Bruselj I 782.70—785.12, London 187.01—194.51, Milan 282.87 i —288.87, Ne\vyork kabel 5020.43-5643.43, čefc 5604.43—5621.-13, Pari/. 221.41-222.07, Praga 106.59 —167.09, Curih 1097.85—1101.15. — Skupni promet brez kompenzacij 9.8 milij. Bolgrad. Amsterdam 2203.74 —2270.58, Berlin 1388.50—1365.50, Bruselj 782.86—785.12, Curih 1097.85—1101.15, London 187.01—189.51, Ne\vyork 5604 43—5021.43, Pari/. 221.41-222.07, Praga 166.59 —107.09, Trst 282.87—288.87, Stockholm 1051.51 — 1081.51. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1675, London 17.35, Ne\vyork 512.37, Bruselj 71.35, Milan 26, Ma- j drid 43.50, Amstedam 206.20, Berlin 121.25, Stockholm 97.30, Oslo 95.75, Kopenhagen 96.50, Sofija 3.71, Praga 15.175, Varšava 57.50, Atene 6.65, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.30. Dinar notira na Dunaju: valuta 12.00. Vrednostni papirji Zagreb. Dr/, pap.: 7% in vest. pos. 60 bi., voj. škoda ar. 267—250, kasu '.«7.50—258 (258), dec. 255—257, 4% agrar. obvez. 29 -31 (30.50), 7% Bler. pos. ar. 48.50—10 (49, 18.50), kasa 49 blago, 8% Blerovo nos. 61—55.25, 7% pos. Drž. hip. banke 55 den., 6% begi. obv. 40 bi. — Promet: 7% Bler 2000, vojna škoda 800 kom., ngrnrji 25.000 Belgrad. Narodna banka 5000 bi., 4900 den.. 7% inv. pos. 03 bi., 62 den., agrarji 31.50 bi., 28 den., vojna škoda 266 bi., 258 den., 6% begi. obv. 39 bl„ 8% Bler. pos. 55.50 den., 7% Bler. pos. 51 denar. Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 90.10, Wiener Bankverein 12.10, Escomptoges. 114, Aussiger Che-mischc 111, Alpine 12.25, Trboveljska 28. Žitni trs Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 54 vagonov. Tendeuca neizpremcnjena. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica marec 18.25—18.42, zaklj. 13.30-13 38, maj 14.20—14.30. zaklj. 14.28-14.30. rž marec 15.08— 15.28, zaklj. 15.15—15.17, koruza maj 14.48-14.95. zaklj. 14.58—14.55. \Vinnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica dec. 59.125, maj 62.125, julij 63.125. Ohirago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 55.125, maj 56.875, julij 55.625, dec. 54.625, koruza maj 41.125, julij 42.50, oves maj 26, julij 25.025, dec. 24.50, rž julij 45.75. Jajca V pojasnilo situacije mednarodne jajčne trgovine prinašamo poročilo iz Berlina od 17. dec. t. 1.: »Vseskozi milo skoraj spomladansko vreme, kakor tudi še nadalje oslabela kupna moč, vplivata brezupno na izboljšanje kupčij. Dovozi blaga so večji kot pa povpruševanje јч> blagu in mora radi tega ceno znižati, kdor sploh hoče vsaj nekaj prodati. Tudi ponudba za konzervirano blago jo jako velika, kar povzroča, da cene svežemu blagu še bolj nazadujejo. Obvlada pa mnenje, da so te za sedanji čas izvanredno nizke cene že dosegle najnižjo stopnjo in da se vendar že kažejo znaki za malo izboljšanje. V Nemčiji se pojavlja že nova produkcija. Zaloge v hladilnicah so so jako razredčile, Iako da kaže, dn bo tega hlaga kmalu konec.« — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 19. dec. 1931. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky et Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 1628 goved, iz Jugoslavije 89. Cene: Voli najboljši 1.85 do 1.90, L 1.60-1.80, II. 1.40—1.50, III. 0.80-1.30, krave I. 1.05—1.20, II. 0.86—0.95, biki 0.90—1.25, klavna živina 0.50—0.85. Cene za vole so ostale neizpremenjeue, za bike in klavno živino pa so se podražile za 5 do 10 grošev. DOBAVE. Strojni oddelok ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. dec. t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 pol smirkovega platna; do 31. dec. t. 1. pa gled dobave 200 komadov stekla zn brzinomere in 000 komadov signnlnih šip. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Ravn. drž. rudnika Znbu-kovca pri Celju sprejema do 8. jan. 1932 ponudbe glede dobave 500 m žičnih vrvi. — Dne 5. januarju 1932 se tw vršila pri ravn. državnih železnic v Sn rajevu licitacija glede dobave železa. (Predmetni oglsi z natnnčnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Fotoamaterji J Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lopo in poceni napravi foloodd. Jugoslovanske knjigarne Zaplembe nezadacanega vina Trbovlje, 21. dec. Kakor čakajo po mestih stražniki potnike radj užitnine, Iako pri nas zadnje čase finančni organi sprejemajo na kolodvoru vse, ki dovažajo neprijavljeno vino in žganje In ga nezadacanega po nizki ceni skušajo prodati. Pri prihodu vlakov, poeebno večernih, nastanejo večkrat razburljivi pa tudi smešni prizori, ko donašalci skušajo prikriti tihotapsko blago očem in rokam finnncarjev, katerih večkral ludi orožniki jKunagajo. Kogar dobijo, se mu zapleni blago in že visoko kazen plača, zalo mnogi pomečejo od sebo prejHjvedano robo, da le sami nekaznovani odnesejo j>ete. drugi pa zopet j)o drugih |>otili skušajo prili v Trbovlje, kar je |>o železnici otežko-čeno. Poznavalci razmer trdijo, da se je ob zadnjih plačalnih dnevih spravilo fx>d roko v Trbovlje po 17 do 20 lil vina, ki ga j>o stanovanjih prodajajo liter po 3 in 4 Din. V Hrastnik je neki kmet pripeljal v sodih cel voz topkovca in ga lahko kar javno razprodal j>o 2 Din, ker na sadjevec ni trošarine. Oo«|H)dar-ska kriza je krnela prisilila, da si skuša na In način pomagati, delavci bi si ga tudi zn jiraznike radi privoščili, kar pa je mogoče le pri nizkih cenah. Razumljivo da se pritožujejo gostilničarji, ker se jim jo s tem jionekod obrat skoro ustavil. Radio Programi tiadio-Llubllana t Torek, 22. decembra: Radi čiščenja Diesel-motorja postaja ue deluje. (Ce bo mogoče, bomo že oddajali ob): 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila. Sroda, 23. decembra: 10.30 Šolska ura: Božični večer na Slovenskem — 11.30 Vida Jerajeva: Božič v poveeti in pesmi — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Dr. Reya: O morju — 19.00 Dr. N. Preobraženski: Ruščina — 19.80 Literarna ura: Letošnje publikacije zbirke »Kosmos< (S. SkerI) — 20.00 Dr. Lojze Campa: Pravni kotiček — 20.30 Mozartov večer: L Uvodno beeedo govori g. prof. dr. Mantuani. II. Koncert Salonskega kvinteta — 22.00 Čae, poročila. Drugi programi l Sreda, 23. decembra: Bolgrad: 12.05 Orkester 17.30 Orkester 20.30 Arije in dvosjievl 21.15 Koncert kvinteta Zagreb: 12.30 Plošče 17.00 Plesna glasba 20.30 Operni prenos — Budapest: 12 05 Pesmi, violina, pianino 18.30 Orkester 20.10 Ciganska glasba 21.00 Pester program 22.00 Koncert kvarteta 28.00 Ciganska glasba — Dunaj: 11.30 Koncert 19.45 Zabavni koncert 20. li Božična igra — Rim: 13.00 Lahka glasba 17.30 Pester koncert 21.00 Koncert Alfredn Catnhini »La Fiaminga«, lirična, drama — Milan; 12.00 Pestra glasba 20.45 Operetni prenos — Lnngenherg: 13.05 Koncert 19.55 Večerna glasba 21.00 Vestfalske melodije, nato plesna glasba — Stuttgart: 20.45 Božične pesmi 21 20 Komorna glasba (Haydn) — London: 21.30 Lahka glasba 22 45 Violinski koncert — Berlin 19.10 Orgelska glasba 2000 nSv. trije kraljic, igra 21.25 Božične pesmi — Barcelona: 13.30 Radio sekstet 21.05 Radio orke ster 22.16 Vokalni koncert — Praga: 19.20 Instrumentalni koncert 20.25 Vokalni koncert 20.45 Božična glasbn — Toulouse: 20.45 Simfonična glasba 21.45 Vojaška godba 22.46 Simfonični orkester — Trst: 12.80 Plošče 13.00 Pestra glasba 17.30 Lahka glasba 22.16 Pestra glasba. Ptuj Iz sodne dvorane. Pred kazenskim sodiščem sta se zagovarjala 19. decembra Franc šketa, viničar iz Sv. Bolfenka, in Janez Kores, posestnikov sin Iz Kočic, ker sla napndln Martina Potočnika, posestnika od istotam. ga (»ošteno premlalila in pri t"m lahko poškodovala. Obsojena sla vsak nn en mesec zapora, na povračilo stroškov in odškodnino za bolečine. Obsojenca sta kazen »prejela. Istočasno je bil obsojen na eu mesec zapora Alojzij Hriberšek, šoler iz Maribora, ker jc udaril v prepiru Janeza Gontil-ška z avtomobilskim navijačem po levi roki ter ga lahko poškodoval. Tudi Hriberšek jo kazen sprejel. Sprememba posesti. — Graščino Ravuopolje (Ebenefeld), do sedaj last grofa Herbersleina, jo kupil tamkajšnji upravilelj-ekoiiom Museg. H gradu spadajo tri gospodarska poslopja in 20 oralov zemlje. Kakor v Ptuju, tako tudi v Kavne.nipolju ee ekonomija opusti in se nastavljene! odpustijo. Vzrok je agrarna reforma, ki je docela razdelila obširjo jioeeetvo med agrarne interesente, ter splošna gospodarska kriza. Kakor dognano, bo upravitelj Mu-seg kot kvalificiran ekonom jjostavil goej>odar«tvo jjopolnoma na novo podlago in je kupil že od prejšnjega laetnika vse gospodarsko orodje in primerno število živine. V Ravnempolju prične torej novo demokratično življenje brez onih ošabnih nemških plemenitašev, ki sploh ne spadajo mod naš narod. Za naš denar naj se kupujejo naši domači proizvodi! psg?—ЖЈШШШКШШ WI M »ttk r««f»t fanilln stodtor lertlM mm* IP 4V-« IM, - .'V" ' ' t ч .«<4 ranenilo IKM ммша) kBf '• ... ».S . v.« M Še vsak izum se je tekom časa izpopolnil. Do naivišje popolnosti se je pa dvignil pecivni prašek nase domače znam e »A DR I A«, ki tudi jamči za sigurno in popn no uspetje. Neknj izbranih receptov je odtisnjenih na samih vrečicah blaga; ako pa želite kaj posebnega, izvolite se obrniti na Tovarno pecilnih A П Ш M H praškov „/lif LJUBLJANA, poštni predal Št. 121 Smrt in statistika Zavod za matematično statistiko v Gottin-genu (vodja prof. Bernstein) zbira že dve leti zanimive podatke o dolgovečnosti. Izdelal je »metodo«;, po kateri lahko sklepamo, koliko let bo živela opazovana oseba. Zaključki so vedno znanstveno utemeljeni in torej približno zanesljivi, v kolikor seveda no pridejo vpo-štcv nevarne nenadne bolezni ali nesreče. Izhodišče, ki se ga poslužuje zavod pri napovedi, je za vse starejše ljudi značilna daljnovidnost. Kakor ostali starostni pojavi nastopa tudi daljnovidnost prej ali slej in se razvija naglo ali bolj počasno v odvisnosti od splošnega zdravstvenega stanja. Močne vztrajne narave seveda dalje časa kljubujejo starosti. A daljnovidnost, ki jo vedno lahko točno premerimo na dioptrije, je posebno primerna za znanstveno opazovanje, dočim so vsi j ostali znaki manj zanesljivi in razločni. Vsak človek postane z leti daljnoviden, in je to posledica očesne kristalne leče. Ta razvoj se pričenja zelo zgodaj. Otrok z 10 leti dobro vidi na daljavo 10 cm. Pozneje postane neobo-roženemu očesu dobro vidna najbližja točka vedno bolj oddaljena. Ko doseže ta vsako leto večja razdalja nad 30 cm, se pojavijo težave pri čitanju in pisanju ter postanejo potrebna očala. Seveda velja vse navedeno za ljudi z normalnim vidom. Pri kratkovidnih vtegne starostna daljnovidnost celo izboljšati vid. Pri daljnovidnih povzroči nasprotno nadaljnje ne-prilike. A tudi v teh izjemnih primerih je vedno lahko ugotoviti, koliko so opešale oči pod vplivom ostarelosti. Kratkomalo mora vsak človek v gotovi starosti zamenjati očala in to je prvo znamenje, ki mu ga pošilja smrt. G6tingenski zavod je sklepal o zvezi med starostno daljnovidnostjo in smrtjo na temelju zapisnikov univerzitetskih klinik v Lipskem in Gčtingenu oz. podatke dveh uglednih strokovnih zdravnikov. Znanstveniki so sestavili dolgo listo vseh oseb, ki so v letih 1880—1030 morali nabaviti očala zoper starostno daljnovidnost. Zasledovali so na lo nadaljnjo usodo teh oseb in na temelju policijskih zapisov ugotovili vzroke vseh do sedaj zabeleženih smrtnih slučajev. Seveda ni to gradivo nikakor izčrpno in bodo omogočili nadaljnji širši podatki točnejše zaključke. A ludi doslej ugotovljene številke kažejo, da se nahajajo statistiki na pomembni poti. Samomori, kužne bolezni, prometne in druge nesreče, kakor je bilo omenjeno, niso prišle vpoštev, ker niso ti smrtni slučaji v nobeni zvezi z osta-relostjo. Statistiki golingenskega zavoda so se omejili na t. zv. normalno smrt, ki jo pred vsem povzroči možganska oz. srčna kap (zahteva nad 50% žrtev v starosti nad 50 leti). Razdelili so vse zabeležene osebe po številu dioptrij v tri skupine: močno, srednjo in slabo. Takoj se je izkazalo, da imajo najdaljše življenje ljudje z milejšo daljnovidnostjo. Točni računi so podali sledeče številke, ki se nanašajo na vse tri omenjene skupine pri starosti od 44 do 49 let. Manj daljnovidne osebe lahko pričakujejo. da bodo živeli še 31.8 let, srednje daljnovidni 22.5 let in hudo daljnovidni 17.9 let. V starosti med 50 in 53 leti znaša ta količnik pri močni skupini 15.5, pri srednji 18 0 in pri slabi 23.2 let. Na isti način dobimo količnike za skupino v starosti 54—58 let: 11.2 oz. 13.9 in 19.8 let; v starosti 59—63 let: 8.4 oz. 10.3 in 13.4 let; v starosti od 64 let naprej: 6.4 oz. 9.9 in 10.9 let. To pomeni n. pr., da lahko računa 52 let star mož, če znaša njegova daljnovidnost samo eno dioptrijo, na 23.2 let življenja, če ne bo postal žrtev nenadne bolezni ali nesreče. Gotingenski zavod nadaljuje nabiranje podatkov, da bo na isti način ugotovil tudi zvezo med drugimi starostnimi pojavi in smrtjo. Zimska oprava kitajskih vojakov v Mandžuriji, ki je znana po hudi zimi. Po zadnjih vesteh so borbe prenehalo radi silnih snežnih žametov in strašnega mraza. Nad pol milijona za 100 steklenic tolarskega vina V Londonu je avstrijska vlada nedavno na javni dražbi prodajaln razne znamenitosti iz bivšegu cnrskegn dvora. Med drugim so prodajali tudi steklenic toknjskega vina, ki je bilo natočeno v steklenice L 1812. Kupil jih je indijski ninluirudža iz Alvara in plačal za nje približno "00.000 tisoč dinarjev. Doslednost. 1. V največjem dežju hoče profesor Vetrovnik, vremenski napovedovalec, oditi iz hiše brez dežnika. Služkinja ga obupana ustavi: »Gospod profesor, vzemite vendar dežnik, saj vidite, kako dežuje U »Grem brez dežnika,« odgovori ponosno profesor. »Zn danes sem napovedal krasno solnčno vreme in je jasno, da radi tegn ne morem z dežnikom na sprehod.« 2. Vodja nntialkoholnega gibanja pride k zdravniku, da mu plača neke račune. »Ali ne bi kozarček brinje včk«? Bo dobro storilo pri tem mrazu,« ga ponudi zdravnik. -Hvala ne bom. Saj veste, da sem predsednik protialkoholne organizacije in — sploh sem pa zjutraj že tri kozarčke popil!« 8. Gospodar: »Načeloma ne dajem nobene miloščine. Sem član društva proti beračenju in tam redno plačujem prispevke.« Bernč: »Ali bi lahko videl potrdilo?« * »Rad bi vam dal petdeset dinarjev, ker ste me rešili gotove smrti, pa imam, žalibog, samo sio-dinarske bankovce.« Rešitelj: »Nič zato, kar še enkrat skočite v vodo!« * Starejši gospod, prijetne in prikupljive zunanjosti vstopi v delavnico znanega krojača Jerneja. »Ali je res, da vam moj sin dolguje že tretje leto za obleko?« »Da, res je,« vzdihne mojster Jernoj. »Ali bi morda hoteli plačati?« »To ne! Prišel sem vas samo vprašat, ali ne bi hoteli napraviti tudi meni nove obleke pod istimi pogoji.« * »Odkar je pričela ta preklicana zima, me vedno nekaj trga po levi nogi, gospod doktor.« »Hudega pač ne bo. To pride od starosti.« >Kaj, od starosti?! To pa že ne drži, вај je desna uoga ravno toliko stara, pa me nič ne trgal« Strahote ameriških ječ Poseben odbor pod vodstvom iz Londona povabljenega nadzornika Aleksandra Pa-tersona je po naročilu predsednika Hoovera pregledal ameriške ječe in zdaj kongresu predložil naravnost obupno poročilo. Zedinje-ne države štejejo do 300 ječ, v katerih je nad pol milijona jetnikov. To veliko število je posledica starokopitnih malenkostnih zakonov, ki veljajo poleg splošne alkoholne prepovedi v posameznih okrajih. Revež, ki redno prenoči na prostem in s tem »ogroža javno varnost« ali nagovori neznano ženo, kar pomeni »javno pohujšanje«, dobi n. pr. v Novi Angliji od 5 do 10 let ječe, med tem ko bi skupil v Londonu kvečjemu 6—12 mesecev. Pretežno večino obsojencev tvori v Ameriki rojena deca evropskih emigrantov. Njih starši, ki ne obvladajo angleščine, so praviloma pošteni ter težko delajo. A drugo pokole-nje, ki obiskuje ameriške šole, ni deležno nobene verske vzgoje in pod vplivom levičarskih učiteljic ne kaže spoštovanja do postave in oblasti. Posledice so očitne. Zamorske naselbine po severnih industrij- skih krajih tvorijo poglavje zase. Obdane so po stalnem sovraštvu, vedno slišijo: Nazaj na jug pojdite, pritepencik Ponekod znaša število zaprtih zamorcev nad 25% vsega črnega prebivalstva! Vsi ti podatki obledijo pred srednjeveško grozovitostjo, ki jo je ugotovil odbor v t. z. poboljševalnicah za mladostne zločince. Skoraj 3000 dečkov in deklic po teh zavodih živi kakor v peklu. Za najmanjši prestopek so neusmiljeno tepeni. Pazniki se poslužujejo poleg pesti in gumijevk še »mačke«, usnjenega biča z svičenkami, ki je bil pred sto leti v rabi pri mornarici. Otroci morajo za kazen sedeti dolge ure v ledeni vodi ali temnici in dobivajo samo pičli delež suhega kruha. Razen telesnih muk je v rabi stalno moralno ponižanje oz. zasmehovanje, ki redno povzroči samomore. Odbor je sporočil prezidentu, da zapustijo mladi zločinci slične »poboljše-valnice« kot pokvarjenci. Besna zloba, sovraštvo do države in zavist tvorijo temelj njih duševnosti in pomenijo vedno večjo javno nevarnost. Strah pred sirotišnico Tudi španska republika ljubi parade. Na dan zaprisege novega predsednika španske republike Zamore je bila prirejena velika parada vojaških čet, ki so defilirale pred Zamoro. Na sliki vidimo afriške jezdece iz španskega Maroka. Obnovitev katedrale Sv. Sofije Koran predpisuje versko strpnost, čeprav tma naša široka javnost pod vplivom krvavih srednjeveških spominov o tem še vedno drugačne nazore. Zato nikoli niso razdrli turški oevojevalci svetišča podvrženih narodov, temveč jih kvečjemu spremenili v mošeje, kajti »Bog je eden, in ono, kar je posvečeno Bogu, ne sme služiti človeku«. Toda muslimanska veroizpoved prepoveduje slikati človeške obraze. Turki so navadno prebelili vse stenske slike in poskrili knjige s sv. podobami v kleti, kjer se nahajajo še sedaj. Marsikateri znanstveniki vsled tega mislijo, da se bodo sčasoma našli v starinskih mošejah pogrešani rokopisi z Aristofanovimi in Sofoklejevitni dramami ali celo Sapfinimi pesmimi... Isrta usoda je doletela tudi krasno stolni-eo sv. Zofije, ki jo je zgradil leta 537 Justinijan Veliki v Carigradu in s tem »zasenčil Salomona«. Stavbenika Antenij Tralejski in Izidor Miletski sta okrasila cerkev s številnimi umetnostnimi zakladi iz starih poganskih svetišč in pred vsem s čudovito lepimi mozaiki. Tz pestrega stekla ali kamenčkov sestavljene slike so bile znane že poprej v Perziji, Egiptu, pri Grkih in Rimljanih, a šele bizantijska nmetnost V,—VI. stoletja jih je izpopolnila do dovršenosti. Na žarečem zlatem polju izvršeni mozaiki sv. Sofije so bili Carigradu v kras dolgo tisočletje, a leta 1453. so izginili pod turškim apnenim ometom. Do polovice minulega stoletja so vedeli o njih znanstveniki samo to, kar je stalo v rokopisih bizantij-skih zgodovinarjev. Varuhi mošeje so proti napitnini razdelili turistom polne pesti kamenčkov, ki so jih z noževo konico izbrskali iz zida. Sele 1847. leta je sklenil sultan Ab-dul Medžid prenoviti ogroženo poslopje svete Sofije in izročil delo beneškemu arhitektu Fo-satiju. Ttalijan, ki je na novo podprl stebrovje, je izkoristil priliko in posnel nekaj mozaičnih slik preden so bile ponovno prebeljene. Ti posnetki so svetu prvič pokazali visoko vrednost skritih umetniških zakladov. A Fosati je moral hiteti in seveda ni imel časa, da bi pregledal vso razsežno ploskev poslikanih sten. Zato pomeni popolna obnovitev vseh mozaikov, ki jo je zdaj dovolila ankarska vlada, pravo mednarodno senzacijo. Prvič v zgodovini krščanske umetnosti bo strokovnjakom omogočen zaželjen pogled v dobo nekdanjega carigrajskega razcveta. Obnovitev bo izvršila skupina benečanskih slikarjev in arhitektov, ki se je že izkazala pri sličnib delih v slavni stolnici sv. Marka. Dobila bo 1 in pol milijona dolarjev nagrade. Turška vlada pričakuje velik dotok evropskih in ameriških turistov ter se ne zmeni za proteste muslimanskih krogov, ki jim pomeni »Aja Sofija« (spačeno grško Hagia Zofija) slejkoprej samo največjo cari-grajsko mošejo. Važnost časopisja Sovjetska vlada je objavila svoj >časopis-ni načrt za 1. 1932. Še bolj kakor doslej bo sovjetska vlada podpirala svoje čosopisje, ki je za njo eno od najvažnejših sredstev pri izpeljavi >pjatiletkec. Dasi ravno imajo važnejši sovjetski časopisi nad en milijon dnevne izdaje, so vedno razprodani. Radi pomanjkanja papirja niso mogli svoje dnevne izdaje povečati. Sovjetska vlada v velikih mestih v zadnjem času zgradila velike tovarne papirja, ki bodo delale izključno za časopise. L. 1932. naj bi -Pravda«, osrednje glasilo stranke, imela dnevno 4 milijone izvodov, Izvestja«, glasilo vlade, 2 in pol milijona in list za kmečko prebivalstvo nad pet milijonov. Pravda« se bo istočasno tiskala v 16 pokrajinskih mestih in jo vlada stavila zato na razpolago posebna letala in telefonske linije. Bolna žena Marie Jeansous v vasi Cara-magneu blizu Toulouse na Južnem Francoskem je pred leti zgubila moža drvarja in ostala sama z desetletnim sinom. Morala je beračiti, da bi preživela sebe in sina. Naposled je težko obolela na jetiki. Sosedje so ji po možnosti pomagali z malimi prispevki, požir-kom juhe, kosom kruha itd. Zadnje tri mesece ui bilo več videti starke. Njen sin je odgovarjal na vprašanja, da leži in hudo trpi. Sele zadnjo nedeljo se je zglasil v revni koči občinski tajnik, ki je potreboval Marijin podpis v neki uradni zadevi. Deček ga ni hotel pustiti v hišo in je zatrjeval, da ni mati v stanju govoriti. Ko pa je sunil uradnik dečka stran in prestopil prag, je ta obupno zakričal za njim: >Ne hodite noter! Saj je mama davno umrla!« Zdravnik, ki je ogledal popolnoma posušeno truplo na revni slamnjači, je ugotovil, da je morala uboga starka umreti že pred več meseci. Glava je bila ločena od vratu in je ležala na tleh. Deček je pojasnil, da »se je sama odtrgala«. Prikrival je materino smrt. ker se je bal, da bi ga občina dala v sirotišnico, kjer se deci jako slabo godi. Razmere, ki jih je v davni preteklosti ožigosal Dickens v rOIiver Tvvistu«, še vedno nočejo izumreti. Vrt zastonj Parižani, ki bi radi pridelali zelje ali fižol I za domačo porabo, lahko dobijo vrl popolno-: ma zastonj. Vstopijo naj samo na trgu Cha-| telet v tramvaj in se popeljejo v predmestje Villejuif. Ce se tod zglasijo v pisarni na ave-nue de Pariš 8, takoj jim oskrbijo nastavljenei prostor v avtobusu in jim razkažejo razpoložljive parcele. Vsak si lahko izbere poljubno izmed njih in popolnoma brezplačno. Bogataš Rechstein, lastnik 160.000 kv. m vrla v pariških predmestjih, je namreč sklenil na izviren način kljubovati gospodarski krizi. Mislil je: če nimajo ljudje denarja za zelje iu krompir, si ga naj pridelajo sami. Zraču-nal je, da bo zadostovalo njegovo razsežno rodovitno polje za vse polrebne Parižane. Lani je prodajal pridelek, zdaj pa je sklenil, da bo rajše »potrebnim in brezposelnim izdatno pomagal v težkih časih«. Misli, da hodo na ta način njegov brezplačni najemniki prihranili dosti denarja, morda kaj malega tudi pošteno zaslužili. Zgodovinska mestna vrata v Nankingu iz 14. stoletja. Kakor znano, so v Nankingu, sedežu kitajske osrednje vlade, dijaki uprizorili puč,'kojega žrtev ie postal predsednik kitajske republike Cankajšek in vsa njegova vlada. Dijaki so se borili proti vladnim četam z orožjem in razrušili več vladnih poslopij. Največja evropska tovarna za lokomotive preneha z delom. Tovarna za lokomotive Henschel in si a v Kasselu je naznanila oblasti, da bo z 31 decembrom popolnoma prenehala z delom. V to so jo prisilile brezupne gospodarske razmere. Tvrdka zaposluje še danes 2100 delavcev. Vsako leto je dobavila nad 700 lokomotiv MAM OGLASI Vaaka drobim vratica 1'SO Oln ali vaaka betedu SO par. №aJmon|gl og'n» r S Lin. Oglasi nad đevcl vrallc кс гисмпкЈо vlit, Za odgovor znumuol Na vpruiatila brc* znamhr ne adgovarlamol Stalno službo išče mladenič k dobremu vernemu kmečkemu gospodarju— takoj ali pa k novemu letu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Hlapec« št. 14.951. Prav dober organist in obč. tajnik (samski), s petletno prakso, išče službo za takoj ali pozneje. Prevzame tudi cerkovni-iko službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.931. Provizij, akviziterja sprejme tehnično podjetje v Ljubljani. Vešči elektrotehniki imajo prednost. Nastop takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 14.957. Vajenca za sedlarsko, jermenarsko in torbarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. I. Jeras, sedlar, jermenar in lorbar, Ljubljana, Celovška cesta 74, Spod. Šiška. Nadlovec (Gberjager), se išče za graščino v Hrv. Zagorju. V poštev pridejo samo z dolgoletnimi spričevali in dobrimi priporočili. Do-tični se mora dobro razumeti na pomlajevanje gozdov, na gozdno drevesnico, na vzgajanje divjačine (Fasanenzucht) in kubiciranje lesa. Nastop 1. marca 1932. Ponudbe na upravo »Slovenca--pod »Nadlovec« št. 14.927. « Čamernikovn šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 lJugo-avto) Prva oblast. Uoncesionirana Prospekt št 16 zastoni Pišite poni! Instrukcije sprejme dijak višje klasične gimnazije. Nasiov v upravi »Slovenca« pod št. 14.935. 50.000 Din posojila iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Garancija« štev. 14.494. 30.000 Din posojila v gotovini, proli sigurni garanciji, iščem Ponudbe pod »B« na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 14.938. Sli Pianine tvrdke »Hanschulz-Berlin« dobite od 12.000 Din dalje pri glavnem zastopniku Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 5. Žagar Marija, rojena 18. januarja 1896 pri Sv. Primožu v Pra-protnem št. 3, ki je služila pred 10 leti v Zagrebu, naj pošlje svoj sedanji naslov g. Žagarju Francetu, Sv. Primož, Praprotno št. 9, p. Kamnik. Obroček ■/. več ključi se je zgubil. Najditelj se naproša, da jih odda proli nagradi na policiji. Odda sc kuhinja, 2 sobi ali kuhinja s sobo za 1. januar 1932. Novi Udmat, Zaloška cesta 11. Sobo oddam boljši solidni gospodični — blizu Zvezde. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.937. Gostilno ali restavracijo v Ljubljani, Kranju, Trbovljah ali na Jesenicah želim kupiti ali vzeti v najem. Ponudbe na oglasni oddelek -Slovenca« pod »Gostilna* št. 14.365. Pozor! Oddasta se dva lokala, vinotoč in delikalesa, vse k temu spadajoče pritikline, brez vsakega odkupa, po zelo zmerni ceni. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 14 913. Deske smrekove, suhe, 2-5 mm debele in 5 m dolge, kupim. Ponudbe na upravo Slovenca« pod -Deske« št. 14.940. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur« Liubliana — Šelenburgova ulica 6 11 nadstr. Vsakovrstno KliPB'f po naivišiih cenab ČERNU. iuvelii Liubliana Wollove ulica It 3. Nov štiricevni radio za priključek na elektriko ali z baterijo, s Ia zvočnikom, zamenjam za les ali kako drugo blago. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca« pod št. 14.669. m Drsalice za Božiči »Jakson-IIai-nes« 165 Din, »Eisblume«, votlo brušene, 159 Din. Veletrgovina z železnino Fr. Stupica, Ljubljana — Gosposvetska cesta št. 1. Najflnelši ram Kontaft Prava slivovlta Na debelo! frSJC ИНШСУ t. f. d. Na drobno! Шо2> Pcrhavc - Harl&or Gosposka ulica SI. 9 Tovarna ra Izdelovanje itherlet. dezerinih vin In sirupov Avto zelo poceni proda Davorin Tombah, Maribor — Zrinjskega trg 6. Zaloga jabolk boštanjskih — se nahaja na Turjaškem trgu 4. Na razpolago vse zimske vrste. Naročila in pojasnila v traiiki istotam. Prodam: pet različnih sani, tri z lestvami, oblike zaprav-Ijivčka, dve oblike koles-lja, dve polkriti kočiji v prav dobrem stanju, nov lovski voz športne oblike, kompletne stelaže s predali in pulte za manjšo specerijsko trgovino. Mihael Vojska, kovač, Ro-dica, p. Domžale. Vinsko trsje prvovrstno, z garancijo, po 1 Din, oddaja Dolin-šek, Kamnica, p. Maribor. Zahtevajte cenik! Kupujte le najboljše domače čevlje znamke Tovarna TržIC Prodajalna: Ljubljana Sv Petra ceste 20 Najfinejše VINO VERMUT liter 20 Din priporoča za praznike M. Ravtar, Ljubljana, Stari trg 19. Tvrdka A. VOLK I loMtnna Healtav* eeata 24. od.Ii nalet nrie «>? tralc pieoiflno moko to -iroce mlr»»ke >rdrlke Zahtevajte ceniki Plašče za zdravnike, laborante, brivce itd. lopiče za oa-takarie, peke. mešane, kuhane in sorodne obrti izdeluje po men najboljše C. J. Hamann. Liubliana Mestni trg 8 Nogavice rokavice, volna in bomba/ najceneje iti v veliki izbiri pri K A R L P H ELOti LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg Aiott Grebene nakup in prodaja vrefi Linhljana Dunajska cesta št. 36 Fr. Ševčik Ljubljana Židovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah Največja izbira. Zahtevajte ccnike! Šival, tn pletil. stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver speciial-ni mehanik. Liubliana Sv. Petra cesta 47 Ne pozabite si pravočasno preskrbeti za božične praznike in novo leto najnovejše Največjo izbero Vam nudi edinole specijaina trgovina za gramofonijo LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 34 Ш ir ^iiiiir ч\\шт w milini r ^ Prij&ielj perila. МПНН4 I ШШШ Ure, r.lr.lnlno, opiltni predmeti Ii.VILHAR, urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Smuči, vezalke za smuči in tornistre za smučarje, nahrbtnike, torbice, kovčke, preobleke po želji izdeluje in ima v zalogi I. Karlo, torbar, Maribor, Kopališka št. 2 (Scherbaumov paviljon). Vino žlahtnih trt, črno in belo, staro, novo, kupite po dnevni ceni, 60 litrov in več. Dobava takojšnja. Naročila, vzorci: Ljubljana, Zaloška cesta 21. Slike za potne liste in legitimacije Vam brzo in lepo napravi FOTO MEYER, Maribor, Gosposka 39. Inserirajte v .Slovencu1! ваппшпшпрв Najboljše angleško in češko sukno za obleke in plašče dobite po ceni pri tvrdki I. N. Soštarc Maribor Aleksandrova c. 13. vogel CenK?rieveu». Vljudno naznanjam, da sem prevzel glavno zastopstvo Podporne sekcije kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. Maribor za zavarovanje v slučaju mrti, (brez čakalne dobe) požara iu nezgode pri živini. S^reim-n- še nekaj zaupnikov! R. BLENK, Ljubljana, Cesta v mestni log 1 IL Visoko tehnična in kcmerciialoa m v Piirizu gakonito dovoljena. Inženirske Mudtjr. P'lpr. odel ludi n dop. predavanj« Dlplomiki i/pili v traucoikem in neniiltein jenku. Podrobna pojaanila : ti. Pcronet., Pari« VII -S. t. Izdelujem novc orglo ter pio-dolujoin stur°. nadalje izvr*u" jem vsu popravila pri org'"'1 in harmonij1". Vstavliam novo registre. Dobavljam orgelske piščalke. Strokovno delo. Garancija Cene nl/ke. Zahtovaite cenik neobvezne čeiia ter proračuni. H. Uaneck. Mržta or Preval ah Tudi v naši oodru/n ti Ljubljana, Miklošičeva cesta šl. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Ooiiio-Ipiba« in »Bogoliuba« naročate inseratt in Jobite razne intormaiiie — Poslovne ure oo pol S ziu-traj do pol I popoiJne m oo 2 Jo b popoldne. Ieletonska štev 3030. t Potrt neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja iskreno-ljubljena, nepozabna soproga, gospa M ar Sta Križanec soproga zemljoknjiinega ravnatelja v p. v ponedeljek 21. dec. ob 2, po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 69. letu svoje dobe boguvdano umrla. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v sredo 23 dec. ob 15 iz mestne mrtvašnice na Iranč. pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica sc bo darovala 28. dec. ob pol 9 v franč. župni cerkvi. Maribor, dne 21. decembra 1931. FERDINAND KRIŽANEC zemljoknjižni ravnatelj v p., soprog. Naša srčnodobra in zvesta sestra, svakinja oziroma teta, gospodična Pavla Andres poštna uradnica je dne 20. decembra po daljši, težki bolezni za vedno zatisnila oči. K večnemu počitku jo položimo dne 22. decembra ob 15. Bodi ji ohranjen blag spomin! Novo mesto, 20. decembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Za številne ustne in pismene izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše drage sestre, tele in svakinje Pavle Gluha se tem potom najiskrcnejše zahvaljujemo. Sc posebno zalivalo pa smo dolžni izreči g. dr. Franti Misu za njegovo nad vse požrtvovalno skrb za pokojnico med njeno dolgotrajno boleznijo, g. župniku dr. Angeliku Tomincu za njegove tolažilne obiske, prečastiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so v tako obilnem številu spremili predrago rajnico na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 21, deccmbra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. v:'-. - Аши ■ ti i hi TUDI VI BOSTE veselo PRSSEnEčem m zado' vi //' ■ l'.'.-.if.... i • .'••"• »8|К# £&%4 ' Г darilo: m sn Am icc ШШШШ V TAČASniH PRILIKAH ШШ S§f • kupujte SAmo IШ 1 PRAKTIČfl£ DAROVI 1 Koristno za vsakogar Vsakemu tujemu jeziku se more lahko in dovršeno priučiti v 3—4 mesecih po Lingafon-metodi, učenje s pomočjo gramofonskih plošč. Uspeh učenja pa nadkriljuje vsako pričakovanje. Zahtevajte prospekt od zastopnika za Jugoslavijo: Srpska obrtna banka A. D. Beograd, Ćika Ljubina 15, telef. 23630. OZEBLINE novo nastale vsake vrste na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako jih namažete s poznano »BARTULICEVO LJEKOVITO MASTJO« Cena zavitku samo Din 10.— Proizvaja in v promet jo daje stara, leta 1599 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Jelačićev trg 20. Dobi se v vsaki lekarni. Kari Moy potuje po Jugoslaviji Tako bi lahko imenovali vse tri knjige Kari Мауа: »V gorah Balkana«, »V deželi Skipe-tarjev«, »2uti«, ki bodo izšle v letu 1932. Te tri knjige, vsaka po 4 zvezke, v skupnem okrog 2000 strani, pripovedujejo o zanimivih doživljajih Karla Мауа na Balkanu, predvsem v Južni Srbiji, ko je bila še pod turškim gospodstvom. Vsakega prvega v mesecu izide en zvezek. Cena zvezku 13 Din, kdor pa naroči vse zvezke kot celoleten naročnik vsaj do konca januarja ali pozneje tako. da plača vse nazaj, plača za vseh 12 zvezkov samo 10 obrokov po 13 Din. Kdor hoče dobiti v celo platno vezane knjige vsakega četrt leta eno, vplačuje deset obrokov po 17 Din. Originalne platnice za vse knjige se bodo dobile po 10 Din v začetku januarja. Za vse ostale knjige našega založništva imajo naročniki 25 odstoten popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU V restavraciji hotela Miklič se toči zopet toliko priljubljeni Muškatelcc, ki ja letos po kvaliteti res nekaj izredno dobrega. Cena liter 18 Din, čez ulico 16 Din. (Prejšnja leta 24 Din.) Pokusite in boste priznali, da tako dobrega še niste pilil Istotam se točijo za praznike prav dobra namizna vina po 10 in 12 Din literl 2a boiitna darilai Nalnove/šl in nn/lepši damski zimski klobuki v veliki Izbiri pn globoko zniionih končnih sezl/skih cenah pri A Stauber, modistinji Marinor, Ulica 10. ok obra No novo ooeilnno »specialna trgovina ialmh klobukov in pa/čolanov po različnih cenah. Ako si hočete prihraniti! denar za božična darila pri nakupu zimskih oblačil, posetite nemudoma našo konfekcijsko trgovino na Dunajski cesti št. 7 kjer kupite res prvovrstna zimska oblačila po neverjetno ponovno znižanih cenah: Suknjiči, kratki, vatirani . . . . že od Din 220 — naprej Suknje,, dolge.........>> » 320 — » Suknje, dolge, črne, Ia.....» » » 700-— » Suknjiči usnjati, prvovrstno usnje » » > 72П-— » Otroške suknje........» » » 180'— » Pridite in oglejte si blago in cene! Geslo: mal dobiček, velik promet! Josip Ivančič, Ljubljana, Dunajska c. 7 nudim ravnokar dospela lepa darilca in sicer : lepe moderne lestence v niklu, krasne namizne svetilke iz lesu in kovine ter ampelne za spalnice, dalje: likalnike, kuhalnike, grelne blazine, električne peči, razne grelce za vodo, kuhalne plošče, masažne aparate, aparate za elektriziranje, čistilne aparate za parketna tla ameriškega izvora itd. e Se priporoča IVAN BOGATA] - LJUBLJANA trgovina z eletrotehn. predmeli, Kongresni trg štev. 19 (Poleg nunske cerkve) Čevljarji pozor! Ker nameravamo našo trgovino z novim letom preurediti ter znatno razširiti, pričnemo od 15. decembra t. I. dalje z inventurno razprodajo vseh čevljarskih potrebščin po lastni nabavni ceni. Razprodajala se bodo zlasti lepila, apreture (Perglass), politure, črnila, laki in barve za usnje, orodje, aparati itd. po 40—60% znižanih cenah. Ker bo vsled ugodne prilike zaloga kmalu izčrpana, priporočamo, naj nikdo ne odlaša z obiskom. — »Danubia«, družba z o. z. (preje G. Maher d. z o. z.), Ljubljana, Dunajska cesta 31. Сешш oospodiD a - zapomn te si №ole iziredajo pravi zavitki Dr. Oeikerja Oetk&Hev pecilni ».iVtot^ijiSt х*** .. . v S N ч .'..-■v Ce hočete, da Vam v resnici kolači in pecivo bodo po želji, zahtevajte pri trgovcu Dr. Oetker/ev Pecilni prašek ,,Backin", kakor tudi Dr Oetkerjev vanilinov sladkor in nadomestilo jajc ,,Bactamid" Jamči z.a uspeh svetovna znamka >Dr. Oetker«, iz-najditclj pecilnega praška. — Brezplačne recejitne knjižice dobite pri Vašem trgovcu. Lepa božična darila najceneje nudi Stanho Japell. љDunaisha c. 9 Kupuje staro zlato in briljante po najvišji dnevni ceni. '80-EZ ПОЈ913Х f BJS33 нлоЈривкцзЈу 'ene||qnJi »PMva-fva« тенвшоцу uiop mi ipnj uf Jisod in ipnti оГопзз -fnu i[if uio^ 'pji ooso[d 3IIJ30 -ОЛ 'OSOJU^ipp 'OipiMpuos osfotiij -fmi 'ошл mi}si.iđ T?sfouu.iqzifmi зццлц§ал€1 ts зцтжшп »2 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel Ce*. Izdajatelj: Ivan li ako ves. Zakup gostilne in mesarile V Dobu štev. 71, pri Domžalah se odda za 5 let v zakup na prometnem kraju ob državni cesti ležeča znana Vide m škova gostilna, mesarija prostori za trgovino z vinom na veliko, z vsem potrebnim inventarjem, gospodarsko poslopje, sadni ter zelenjadni vrt, stanovanje in mestna tehtnica. — Obvezne ponudbe z navedbo mesečne najemnine, referenc in osebnih podatkov je staviti pismeno pri sodišču na Brdu, do 31. decembra 1931. — Pogoji so na vpogled pri sodišču na Brdu, ali pri trgovcu M. Rihtar v Dobu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Okrajno sodišče na Brdu. Urednik: Franc Kremiat-