SLOVENC E; E U JNC V Pot slovenskega "begunca v tuji svet se vleče že več ko- 1 eno leto. Pretekla je že dobra fcetrt drugega leta, odkar smo morali zapustiti svoje domove. Polna trpljenja je ta pot, ki smo jo morali nastopiti, da smo si rešili vsaj golo življenje ali pa. da smo .brez hujših žrtev mogli v svobodi ostati zvesti svojemu prepričanju. Telesno trpljenje, ki nas je spremljalo od doma do Vetrinja in Li- enza, se je umaknilo tem ve6j emu in globljemu duševnemu trpljenju,, ki se vsak dan ve6a v hrepenenju po domovini, v skrbi za doma osta¬ le svojce in v pričakovanju negotove prihodujosti. Marsikdo se v takem duševnem stanju vprašuje, zakaj Bog dopušča to trpljenje in mu ne naredi konca. Taka vprašanja so za vernega šloveka odve6j saj kot Y ern i kristjani vemo, da ima Bog s človeškim trpljenjem, kr ga dopušfea> svoje načrte, ki jih mi razumeti ne moremo. Vendar pa lahko vidimo, kako Bog v svoji neskončni Pre¬ vidnosti -in Dobroti že danes trpljenje slovenskega naroda tako u~ ravnava, da to trpljenje Slovence nekako predstavlja družini naro¬ dov sveta. Saj smo do leta 1941 širnemu svetu bili neznani, da sko¬ raj nihče ni vedel za nas, kar tudi čudno ni, ko pa smo vkljub svo¬ ji veliki kulturni razgibanosti le majhen n ar o 3,- najmanjši v druži¬ ni kulturnih narodov, Zaman smo si prizadevali, da bi se uveljavili v svetu, da bi nas ta-spoznal, ter tako začel umevati tudi naša kul¬ turna in narodno-politicna prizadevanja. Zdaj pa smo naenkrat prav po tem svojem, trpanju, vkljub svoji majhnosti, začeli sloveti po 'de- zeleh krščanske kulture, Neglede na nadnaravno vrednost skupnega .-pi^ebja, že tudi narasna vrednost našega begunstva postaja drago¬ cena, V tem svojem begunstvu smo kot narod prišli v stike z zastopniki likih narodov zahodne kulture, h kateri še IJOO let pripadamo tudi Slovenci, Tako so nas ti zahodni narodi začeli spo¬ znavati in tudi ceniti." To je velika vrednost tega našega, križeve¬ ga .pota v svet, ki bi bila gotovo• še večja, ko bi^se vsi med nami zavedali, da prav po svojem begunskem trpljenju v širnem svetu o- pravi jamo veliko narodno poslanstvo, h kateremu nas je poklicala božja Previdnost tisti hip, ko smo vzeli v roke popotno palico, Ker smo te dni že precej pisali o naši preselitvi čez morje, naj navedemo nekaj podatkov o zanimanju, ki ga širni svet ima prav za to-le našo malo slovensko narodno skupino*, Pred dobrim četri letom je glasilo katoliških slovenskih 1 ,.zs-ai -Vencev v Združenih državah Severne Amerike Clevelnndak.su "fine--' riška Domovina" prinesla obširno izjavo Chicaškega kardinala o skrbi za* slovenske begunce Odbor katoliških a m c- raških škofov, ki ima med drugim te-le naloge s Katoliško Ameriko pozanimati za sirote slovenskih beguncev, skrb za slovenske študente, ter zlasti skrbeti, da bi ameriški katoliški Slovenci gmotne podprli svoje slovenske begunske rojake ter jim omogočiti skupno naselitev v kaki čezmorski dežela, To dejstvo nam naznanja, /la, se odbor katoliškega epi skop ata Severno Amerike podrobno peča z 'usodo slovenskega naroda. Pred dobrim mesecem je iz Avstralije prišel v Rim Štev. 162-v-Doma6i glasovi, 13.VIII.1946* -— Str. 2, pomožni škof melbournskega kardinala, ..ki 3 s nameraval obiskati vsa slovenska begunska taborišča, želeč, da bi prav slovenske begunce organiziral za preselitev v svojo škofijo v Avstralci« ker je v Evropi ugotovil, da ti. ta njegov načrt bil izvedljiv šele v dven letih, ker manjka ladij za prevoj, je zdaj moral svojo_ namer.O opu¬ stiti. Je pa to' nov dokaz, kako je širni svet, zlasti ka col iški, za- bel zanimati za usodo ms'i ega sl'venskega, naroda. _ , Ekvadorski minister za naseljevanje je imel , kakor je pisec teh vrst bral v. Španskih listih, govor, v katerem naglaša, bi Ekvador rad sprejel slovenske naseljence ter jim pomagal* da bi tam mogli ustanoviti novo domovino. , Za usodo tega malega naroda se zdaj zanimajo vlade vseh držav, ki bi bile primerne za naso skupno naselitev. To je" samo majhen.izraz tega, kar se imenuje zanimanje širnega sveta za usodo malega naroda. Ni pa na mestu, da bi vse ob¬ javljali. Dovolj je, da vemo, da v širni svet ne bomo stopili kot nepoznan drobec, mhrveč kot sicer majhen, a važen del družine narodov, kateri ravno po tem trpljenju stopa na plan in se pričenja uveljavlja¬ ti. m ( Pri vojaškem zlomu sil osi so imele zmagovite države dve poti, po katerih bi mogle "spraviti svet zopet na noge" - piše pa¬ riški list "La Tribune des Nations" dne 2. avgusta t.l. Prvo pot bi morali takoj nastopiti in poizkusiti rešiti glavna in bistvena vprašanja. Druga pot, na kateri so lahko načeli aamo po sebi gotovo zelo vazna vprašanja, ki pa so za bodočnost sveta manjšega pomena, jim je pa dovolila preložiti končno odložitev glede obeh glavnih premaganih držav, Nemčije in Japonske. Izbrali so drugo pot. To gotove zato, ker so čutili, da se bo mednarodni položaj nevarno poslabšal, če bodo takoj načeli glavna vprašanja, pa se ne bodo mogli sporazumeti. Bilo bi priznanje njihove needinosti v od¬ ložilnih. vprašanjih. Zato imamo sedaj prvo mirovno konferenco, ki pa je še daleč od prave mirovne konference, katere potek bo pa ven¬ dar imel velik vpliv na mednarodni položaj. Konferenca enaindvajsetih, ki sedaj zaseda in bo obravna¬ vala določila pogodb, naloženih vazalnim državam Hitlerjeve Nemčije, •bo zgodovinskega pomena, ker je prva v vrsti konferenc, ki bodo v svoji celoti predstavljale mirovno konferenco. Ker konferenca zaseda pod kontrolo javnega mišljenja, bodo vsi narodi smatrali njeno delo kot prvo poglavje v veliki knjigi "novega sveta”. Vsekakor je tej knjigi napisale šestdeset narodov krasen uvodj ustanovno listino združenih narodov s podpisom v San Frančišku, ki je ustavni zakon neve organizacije kot naslednice prejšnje zveže narodov. V čudovitih iluzijah je moral živeti oni, ki je po silnih pretresih, katere je poznal svet v dolgi dobi strahu in ne sigurno st., v letih 1939- - 194*5, pričakoval hitro vzpostavitev mate risalnega in moralnega reda. Kato bo pametno, da se ne'damo begati od raznih teškoc, ki nastajajo na konferenci enaindvajsetih. Bodočnost Evrope gotovo mnogo nanj zavisi od tega, kakšne bodo pogodbe z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko, kot pa od vloge, ki bo določena Nemčiji, od sporazuma ali pa needi¬ nosti štirih velesil,ki .imajo Nemčijo dahe& zasedeno. Ker pa je Ev¬ ropa le majhen del zemeljske krogle, tudi Azija ne bo pri tej ša¬ hovski igri velikih odsotna. Kot pri Evropi, se tudi tu morajo sporazumeti Združene dr¬ žave, Sovjetska zveza, Velika Britanija in tudi Francija o bodočem t Str o, 2 tov« l6l --— Dotttc.c. tOVl 13.VIII.1946, položaju Japonske in Tihega ozemelj med anglosaškimi de^mm 6e niso celo še večja kot je to Od tistega trenutka, predpravice pri vodstvu sveta, kot njih pravica n,p veto (katero so ob ne države iz razumljivih razlogov rja. Nasprotstva glede teh ogronlh mc_ -,- „ omi in Sovjetsko zvezo niso m6 mana?’ v kc ivropi. 50 bile velesilam priznane posebne stalni sedež. V Varnostnem svetu, podpisu ustanovne listine Zdruse- ;nokc trdovratno zahtevale kot Sovjetska zveza), je le težko, če že ne nemogoče doseči edinost med vsemi državami. Državo, ki niso bile uvrščene med velesile, imajo ravno tak mnogo vzrokov, 6e ne še več kot velesile samo, da si žele harmonijo med velesilami, ker brez nje ni mogoč noben sklep glede dejanske utrditve miru. Ker so velike države - pri tem so mišljene USA, An¬ glija in Rusija, ki so nosile devet desetin silnih bremen v vojski z Nemčijo in Japonsko zahtevale prvenstven položaj ter jim. je bil tudi priznan, bede tudi, kadar bo izrečena poslednja beseda, nosile vso odgovornost, katero jim nalaga izjemen položaj. Konferenca enaindvajsetih je velika preizkušnja tako za "velike" kot za "srednje" in "male". Na velikih leži sedaj, da poka¬ žejo svojo'odločnost, da ne nameravajo spremeniti svojih predpravic v neke vrste diktaturo, ki bi prepustila drugim narodom le vlogo A -tatistev. Manjše države pa morajo dokazati, da ne žele, čeprav za¬ stopajo svoje stališče, povečati nesoglasja in nasprotij, ki vlada¬ jo med velikimi tremi ali petimi. Ril Sij A Na UNRRA skupščini v Ženevi jo ruski delegat Fo činov podari zahtevo držav, ki potrebujejo pomoč, naj UNRRA to nadaljuj"' tudi .preteku tega leta. Obžaloval jo, da UNRRA pri postopanju s "preselje¬ nimi osebami" ne more pokazati večjih uspehov, česar so po njegovih nazorih krivi nesposobni uradniki. - Britanski delegat se je pri¬ družil .stališču Ameriko, po katerem se mora UNRRA-ina pomoč koncem tega leta končati. Nikdo 2:e osporava, da so trpeče dežele potrebne nadaljne.pomoči. Dvomi pa, da bi potrebna pomoč bila še v obmečjh JNRRA-e, Cas je že, da se za te dežele najdejo drugi viri pomoči. Velika Britanija pa bo še nadalje izvrševala svoje obveznosti "do mej možnosti". - Uprava UNRRA-e ;je predlagala tako dolgo skrbeti za "preseljene osebe", dokler ne prične z delom mednarodna begunska 40 o rg anisaci j a. ("Ueltprosse" od 11.8.1946.) POSKUSI Z AT® S KO BOMBO KON- "ANI, Admiral Blandy vodja poslcu- ov na Bikinskih otokih je objavil a so poskusi z atomsko ■ bombo edaj končani in da bo on sam n emu ma odpotoval v Peari Harbour. ,iandy jo obenem sporočil> da jo ugi bombni poizkus pokazal, da j ) atomski bombi povzročena dolgo kujoča radioaktivnost važna vr¬ čka posledica p o dm enake delanje 4 ,P> ker pomeni ta radioaktivnost a ladijske posadke počasne smrt. od .je • so postale t ak o radi o aktivne ■ bi bile za posadke najmanj eno 1 etn živijonsko nevarne, če jih ne bi umetno"očistili". Pa tudi ,v tem slu.čuju .bi trajalo več me¬ secev, prodno bi bile zopet upo- ■-rabne, ker se varnostni proces le p:časi razvija. (Wellprosse. 11 . 8 . 1946 .) G ANJPVSKI SK^FTv •*'•>»■? 'ooro svojim vernikom, zlasti Družbi tv ' M u a. Pavl., naj moli j o z at o, da bi bil Friderik Ozanam, ustanovi¬ telj Vincencijevih Konferenc ob ,stoletnici svoje smrti, dno 8 .sep 1 1953 proglašen za svetnika. Štev.162 -___Domači glasovi, 13-VIII.1946. ‘ir* Str. bila postavije- PEVSKI KONCERT V LIENZU. V okvir tabori6Snega kulturnega te¬ dna, ki obsega obrtno, umetniško in šolsko rasstavo (od 10. g 16 avg.) tve in tekme, sta na tudi 2 koncerta našega zbora, in sicer za svetne pesmi ve&er 12. avgusta, za cerkvene pa praznik 15«avgusta, na kar že danes opo¬ zarjamo. -• Snocnji koncert je ob¬ segal poleg 3 Aljaževih umetnih samo odbrane slovenske narodne v obdelavi M.Bajuka, Fr,Kimovca, Fr» Marolta in S. Miheliča ter po eno srbsko'in hrvaško v priredbi M. Bajuka. - Sodeloval je polnošte¬ vilen moški, ženski in mešani zbor. Nastop je bil vseskozi resen, pri¬ kupen, - dober vtis je podpirala tudi enotna zelo okusna obleka, - Zvenel je najlepše Zenski zbor s prožnimi soprani in polnimi alti; v mešanem zboru jev močnem na- raščanju in v krepkem poudarku ne-r koliko trpela enotnost. Moški zbor ima o-dlišno fundirane base in le¬ pe barvane baritone, - solist v hrvaški narodni je bil kar odl-icen, tvegati ~ le v tenorih bi mu prav prišlo še kaj sveže vodilne barve. - Si- - cer pa je bil ves nastop priprav¬ ljen v hitrici, sredi najhujšega 'fizičnega dela in še v tej "pasji” kako bi se temu ogrožanju izogni¬ la. Dejstvo, da se po&uti Rusi¬ ja ogroženo, zgodovinsko ni 6isto neutemeljeno. Danes pa je rusko ber razne športne priredi- nezaupanje tako veliko, da njeni voditelji temu nezaupanju vse podrejajo, tlačijo'svobodo ter so zašli celo daie6 od njihovega prvotnega cilja - komunizma. Na strani zapadnih sil moremo sicer pozdravitlob sto j svobode, z obža¬ lovanjem pa moramo ugotoviti ve¬ liko pomanjkanje morale. Ne sme¬ mo si prikrivati,• da ima svoboda le v 'tem slučaju svojo nravno vrednost,- 6e pripomore k moralni vzgoji. OSTROSTRELCI NA LUKSEMBURŠKI PALAČI, Sedanja mirovna konferenca v Parizu je post avila p ariški po¬ liciji posebne naloge. Naloga po¬ lici.) e ni samo, da neprestano in uspešno varuje vse udeležence te konference, temveč mora tudi noš •in dan strašiti obsežne prostore lukkseraburške pplaže, - Pariški policijski prefekt noše prav' niš Pred pričetkom vsakega zasedanja se* postavijo posebni ostrostrelci francoske policije na strehi luksemburške palaše,od¬ koder opazujejo skozi strešne od¬ prtine potek zasedanja in bi mogli vročini kar ugleden in lepo enotno takoj zaslediti mogočega kaliloa zaokrožen. - Notanje sodelovanje, miru, Ostrostrelci imajo ukaz, da povezanost občinstva z izvajajoči- takoj, 6im opazijo kako sumljivo dejanje, uporabijo orožje. Te od¬ redbe pa so samo del obsežne var¬ nostne službe, s katero obdaja' mi in pravo razumevanje vse dvo¬ rane je dokazovalo viharno odo¬ bravanje, ki se je od pesmi do pesmi stopnjevalo tako v prednjih kot v zadnjih vrstah. - Zbor tvo- 9 & ^ ci c previdna policija vse delegate. Vsa jedila, katera ti prejemajo ri lepo zaokroženo, reprezentativno bodisi v palači sami ali pa v enoto, ki našemu ugledu pri vseh resnih in razumnih ljudeh veliko pomaga in našo narodno umetnost v enem od dvajsetih hotelov v ia- t er ih prebivajo, se pred uporabo preiščejo na prav srednjeveški' dostojni obliki goji. Zato zasluži način, Vsakega obiskovalca hote vso naSo znanje. zahvalo in odkrito pri- RUSIJA IN ATOMSKA BOMBA. V Cambridge zaseda svet svetovnih cerkva. Bo vesti UP - agencije lov, v katerih so inozemski dele¬ gati nastavljeni, preiščejo trije policisti t kar najbol j natančno. 6e nima mogoče kakega orožja ali razstreliva. Enako preiščejo vse predmete, poslane v hotele. - Vse je zaposj na tem zborovanju izjavil ameriški številno osebje,, ki je zaposleno delegat Dulles med ostalim, sledeče: posredno v pomožnih službah in v "Rusija občuti atomsko bombo kot hotelih, je bilo že predčasno od bistvene ogrožanje svojega obstoja. po i ici j e s k r bno izbrano. Vsi ho- ?ato se za znamenitim "železnim, telski uslužbenci, celo dekleta v zastorom" na vso moč trudi, !.-lLo barih imajo izkaznice, ki vsak dan menjajo svojo veljavo.