PoStnina plačana v gotovini.
Leto 1X1. flev. 118.
V LlDMlonl. v sredo 23. mojo 1928.
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzem*i nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
UpravniŠtvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Vedno večje nezadovoljstvo med demokrati
Ljuba Davidović ni mogel izpolniti danih obljub. — Da se izogne kritiki v strankinem klubu, je odpotoval v Južno Srbijo. —
— Beograd, 23. maja. Zadnje dni ae je položaj vlade nepričakovano po* ostril. Nezadovoljstvo, ki vlada v vladnih strankah, je zavzelo take dimenzi* je, da vladni krogi sami priznavajo, da so fežkoče postale nepremostljive.
Težišče situacije je preneseno v de* mokratsko stranko, kjer postajajo raz* mere vedno bolj nevzdržne. G. Davi* dovič ni izpolnil obljub, ki jih je dal o priliki pristanka na koalicijo z Vuki* čevičem in je danes v mnogo slabšem položaju, kakor je bil svoječasno dr. Marinkovič, ko so ga davidovičevci od vseh strani napadali. Zadnje dni so se razmere v demokratski stranki tako poostrile, da groze ne samo strankine organizacije celih oblasti, marveč tudi poedine skupine narodnih poslancev z izstopom iz stranke Posebno agresiv* ni so postali v zadnjem času poslanci iz južne Srbije, ki ostro obsojajo vlad* no politiko v teh krajih in ki so doslej vedno upali, da bo g. Davidovič do* segel zboljšanje. Kakor znano, je g. Davidovič svoječasno zatrjeval, da do* be demokrati v notranjem ministrstvu svojega državnega podtajnika. To se pa ni zgodilo in g. Davidovič ni mogel doseči niti tega, da bi bili ostranjeni nekateri veliki župani, o katerih demo* krati menijo, da niso na svojem me* stu in da preveč izkoriščajo svoj polo* žaj v radikalske strankarske svrhe.
Nezadovoljstvo v demokratskih krogih, ki je zdaj naperjeno proti Lju* bi Davidoviču, je mnogo hujše, kakor pa je bilo svoječasno nezadovoljstvo proti Voji Marinkoviču. V ožji oko* lici Davidoviča domnevajo, da stoji za akcijo hrvatskih demokratov proti Da*
vidoviču zunanji minister dr. Marin* kovic, ki se hoče na ta način mašče* vati Davidoviču za svoječasne napade. Posebno značilno je postopanje drja. Angjelinoviča, ki je popolnoma solidaren z ono skupino demokratov iz Hr» vatske, ki je pričela ostro borbo proti Davidoviču.
Za včeraj je bil napovedan šesta« nek med gg. Vukičevičem in Ljubo Davidovičem. Na tem sestanku bi mo* ral Vukičevič dati definitiven odgovor na zahtevo demokratov glede spre* memb na velikožupanskih mestih. Se* stanek pa je bil odpovedan. Zatrjuje se, da je Vukičevič z ozirom na polo* žaj v radikalski stranki zahteve demo* kratov gladko odbil in zato sestanek odpovedal. G. Davidovič se ni vedel drugače pomagati, kakor da je še sno* či v spremstvu ministra Mijoviča in po* slancev Kujundžiča in Vlajiča odpoto* val v južno Srbijo, češ da se hoče na licu mesta osebno prepričati o dejanskem položaju. V političnih krogih je vzbudilo to nenadno potovanje Ljube Davidoviča v južno Srbijo živahne ko* mentarje. Splošno ga tolmačijo tako, da je Davidovič naravnost pobegnil iz Beograda, da se izogne neprijetnostim, ki ga čakajo v demokratskem klubu. Poznavalci razmer zatrjujejo, da situ* acija v demokratski stranki po odcepitvi SDS ni bilo še nkdar tako kritična kakor je sedaj in ne izključuje možnosti, da pride do razcepa. Vsekakor pa soglašajo vsi politični krogi v tem, da morajo te razmer voditi do razpada radikalsko-demokratske koali* cije in s tem obenem do padca seda* njega režima.
Vlada ovira zakonodajno delo,    Stabilizacija dinarja
— Beograd. 23. maja. Za danes dopoldne je bila napovedana seja zakonodajnega odbora, ki bi imel nadaljevati razpravo o zakonu o državljanstvu. (Naša včerajšnja vest, da je bil zakon tudi že v podrobnostih sprejet, ni bila točna). Na včerajšnji seji je zahteval g. Pribičevič spremembe, o katerih bi morala danes sklepati vlada. Vlada do danes ni zavzela svojega stališča, seja pa se tudi ni mogla vršiti, ker ni bil podan kvoruia. Poslanci vladne večine so tudi danes sabotirali delo odbora tako, da je moral predsednik sejo odgoditi. Prihodnja seja bo sklicana šele za dne 29. t. m. po sestanku Narodne skupščine.
Demisija grške vlade
— Atene, 23. maja. SnoČi je podala celokupna grška vlada demisijo. Zbornica je takoj nato prekinila sejo in se sestane šele potem, ko bo rešena vladna kriza. Zatrjuje se, da bo prevzel vodstvo državnih poslov zopet Venizelos, ki se namerava vrniti v aktivno politično življenje.
Italijanska ekspanzivnost
— Rim, 22. maja. Na seji italijanske zbornice se je predsednik Casartano z ginjenimi besedami spominjal žrtev zadnjega atentata v Milanu in izjavil, da bo atentatu sledilo tudi primerno maščevanje. Nato je zbornica razpravljala o proračunu. Minister za kolonije Ferderzoni je imel dolg govor, v katerem je poročal o srečnih političnih m vojaških operacijah v Libiji, ki so zagotovile posest te kolonije. Vlada je pripravljena to deželo gospodarsko dvigniti in jo podpirati z vsemi sredstvi. Minister je zaključil, da je Italija z energično kolonijalno politiko napravila čudež in zvezala italijanske '--olonije z nerazdružljivimi vezmi z usodo domovine. Zbornica je sprejela ministrov govor z impozantno ovacijo.
PRED ODLOČILNO BITKO NA KITAJSKEM
— Šangha], 23. maja. Za prihod nje dni se pričakuje odločilna bitka med diktatorjem Severne Kitajske Čangsolfnom in južnimi četami, ker noče Cangsolin sprejeti japonskih pogojev. Japonci zahtevajo med drugim razorožitev njegove voiske.
ODMEV MOSKOVSKEGA PROCESA
— Moskva, 23. maja. V zvezi z doneškim procesom in preganjanjem inozemskih strokovnjakov je več mženjerjev in tehnikov zapustilo svoja mesta. Drugi so zopet zaprosili sovjetsko vlado, naj ra-zveljavi nji-hove pogodbe. V taTrrbovski girbemiji je sodišče obsodilo dva inženjerja zaradi sabotaže na smrt. Kazen je bila že izvršena.
— Beograd, 23. maja. Včeraj je imel sejo ožji upravni odbor Narodne banke, na katerem je generalni direktor dr. Nova*
kovic poročal o pogojih za stabilizacijo dinarja. Sklenjeno je bilo. da se v petek sestane glavni upravni odbor Narodne banke, da prouči zakonski predlog o stabilizaciji dinarja. Na današnji seji je gene* ralni ravnatelj dr. Novaković izjavil, da je bil načrt o stabilizaciji dinarja izdelan v Londonu. Če bo sprejet načrt o stabili* zaci j i dinarja, se bo moral bržkone izpre* meniti statut Narodne banke in bo zato sklicana izredna skupščina Narodne banke.
PRIHOD NAŠEGA POSLANIKA IZ ALBANIJE
— Beograd, 23. maja. Včeraj je dospel semkaj na poziv zunanjega ministra naš poslanik v Tirani g. Mahajlovič, da poroča o razmerah v; Albaniji v zvezi z nedavno iz-prememibo pri albanski vladi.
LETALSKE SVEČANOSTI V PRIMORJU
— Sušak, 23. maja. Dne 2., 3. in 4. ju* ni j a se bodo vršile velike letalske svečanosti na ozemlju primorsko krajiške obla* sti. Glavni središči teh prireditev bosta Karlovac in Otočac. Priredili se bodo tudi poleti v primorske kraje od Sušaka do Boke Kotorske.
FRANCOSKA LETALCA V BEOGRADU
— Beograd, 23. maja. Francosko pslani-Stvo je prejelo obvestilo, da dospeta danes popoldne znamenita francoska letalca Costes in le Brix iz Bukarešte v Beograd.
SMRT SLOVAŠKEGA PESNIKA
— Praga, 23. maja. Dne 21. maia je umrl v Lipiku v Dalmaciji slovaški pesnik im rnoderni novelist Martin K u k u ć i n, s pravim imenom Matej Benčur. Pogreb se bo vršil jutri v Zagrebu.
ANGLIJA SE NOČE RAZOROŽITI
— London, 22. maja. V odgovoru na peticijo za nadaljno razorožitev, ki nosi 100.000 podpisov, je angleški ministrski predsednik Baldwin izjavil, da se Anglija ne more razorožiti, dokler ne dobi garancije, da ji bodo sledile tudi druge države.
VLOM V PRAŠKI MUZEJ
— Praga, 23. maja. Vlom v narodni muzej še vedno ni pojasnjen ter manjka o storilcih vsaka sled. Deželni upravni odbor je razpisa! za izsleditev storilcev in ukradenih predmetov nagrado od 30.00 Kč, muzejsko društvo pa 10.000 Kč. Muzejsko društvo je včeraj imelo svoj občni zbor, na katerem se ni govorilo skoral o drugem kot o vlomu. Prišle so na dan razne podrobnosti, ki so zelo zanimive m ki dokazujejo, da se m* nihče brigal za varnost velikih dragocenosti v muzeju.
Resen konflikt med Ljubo Davidovičem in Vukićevićem
Vladni krogi napovedujejo razpad vladne koalicije
Vukičevič je odklonil vse demokratske zahteve po izpremeni-tvi na velikožupanskih mestih. — Znova se širijo verzije o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev.
— Beograd, 23. maja. Sinoćnji nenadni odhod s. Ljube Davidoviča v Južno Srbijo je izzval v beograjskih političnih krogih pravcato senzacijo. Neposredno za tem so se razširile vesti, da je prišlo med Davidovičem in Vukičevičem do ostrega konflikta, ki ne bo ostal brez posledic za položaj vfade. Za popoldne ie bil napovedan sestanek obeh politikov, na katerem sta nameravala razpravljati o zahtevah, ki lih je stavil zadnje dni g. Davidovič. G. Vukičevič pa ie sestanek v zadnjem hipu odpovedal, češ da ne more ugoditi demokratskim zahtevam, zlasti pa ne zahtevi po spremembah na velikožupanskih mestih.
V političnih krogih in tudi v vladnih krogih naglašajo, da so s tem postale razmere v vladni koaliciji nevzdržne. Zlasti radikali so širili vesti, da je v najkrajšem času pričakovati razpada sedanje vladne koalicije. Obenem pa se je zatrjevalo, da bo skušal g. Vukičevič stopiti v stike s KDK. da bi jo pridobil
za sodelovanje v vladi in tako nadomestil demokrate.
Istočasno so se znova pojavile verzije o skorajšnjem razpisu novih volitev. Te verzije širijo zlasti Vukičevi-čevci, ki naglašajo, da bo Narodna skupščina sprejela samo še zakon o državljanstvu in zakon o inozemskem posojilu, na kar bi bila tako odgođena in potom ukaza razpušcena ter za jesen razpisane nove volitve .
— Beograd, 23. maja. Danes dopoldne se je vršila kratka seja ministrskega sveta, ki pa s-e je bavil po izjavah poedinih ministrov zgolj z reso-nnimi zadevami. Kakor pa se zatrjuje v poučenih krogih, je bila seja prekinjena, ker je prišlo do ostrega konflikta med radikali in demokrati, ki so ogorčeni, da Vukičevič odklanja njihove zahteve po spremembi režima v Južni Srbiji. Podrobnosti opoldne ni bilo mogoče doznati.
Male senzacije ljubljanske kronike
Dve Venerini svećenici so hoteli odpeljati iz bolnice, pa jim je spodletelo. — Sluga Privšek brez sledu izginil. — Prijet kolesarski tat.
Ljubljana, 23. maja 2928.
Včeraj smo med dnevnimi vestmi kratko poročali, da je policija aretirala več nočnih ptičk, med njimi tudi dve spolno bolni, ki ju je poslala v bolnico, da se iz-lečita. Bili sta to Tinca Š. in Marija S., obe stari grešnici in dobri znanki policije. Odpeljali so ju v bolnico z «Zelenim Hen-rikom».
Ko se je voz za bolnico ustavil, je Tin-co in Maričko opazil neki njun znanec. Fant je zažvižgal. Tinca in Marička sta se ozrli in takoj opazili svojega prijatelja, vlaču-garja Pepeta, ki" je dajal dekletoma neka skrivna znamenja. Vse to je trajalo samo nekaj sekund, kajti takoj nato sta Marija in Tinca izginili v spremstvu stražnika za bolnično ograjo. Vendar je pa znamenje zadoščalo, da sta se Tinca in Marija znali ravnati.
Ko je snoči šentpeterska ura odbila polnoči, so se pojavile za bolnico ob bregu Ljubljanice neke sumljive postave. Najprej so se neznanci natihoma pomenkovali, nato pa se je začul rezek žvižg, kateremu sta sledila dva glasna krika.
Vse to ie opazoval nočni Čuvaj Josip Petauer, ki je postal pozoren in je ostal na preži. Nekaj minut ie bilo vse mirno, nato sta se pa pričeli izza veneričnega oddelka bolnice pomikati dve temni postavi proti zidu. Popolnoma neopaženo sta se približali ograji in se popeli nanjo. V tem hipu je priskočil Petauer. Zgrabil je begunki za roke in ju čvrsto držal. Ženski sta se ga sicer naglo otresli, medtem so pa tudi že priskočili na pomoč tajni zavezniki. Na nočnega čuvaja je začelo deževati kamenje in morda bi mu predla slaba, da se niso začuli v bližini koraki. Nočnemu čuvaju je prihitel na pomoč stražnik.
Napadalci so jo popihali. Enega pa je višji stražnik Ivan Tome prijel. Bil je to neki mladenič, ki je imel pod pazduho velik zavoj. Stražnik ga je odvedel na kri-minaln iurad, kjer so dognali, da gre za brezposelnega delavca Alojzija Tomistokle-ta, ki je bil šele dan poprej izpuščen iz zapora. V zavoju je nosil razno žensko obleko, plašč, bluzo in predpasnik. Kje je vse to dobil, ni hotel povedati, pač pa je priznal, da je bilo namenjeno Tinci in Mariji. Povedal je tudi, da se je popoldne sestal s tremi tovariši, od katerih se eden baje piše Cerar, drugi Ribič, tretjega pa pozma samo po imenu Jože in ti trije so ga pregovorili, da se z njimi loti nevarne avanture. Hoteli so rešiti Tinco in Marijo iz bolnice. V neki gostilni so nato napravili bojni načrt, o polnoči so se pa lotili dela, ki se jim pa ni posrečilo.
Policija je Tomistokleta izročila sodišču, ostali trije krivci pa pridejo še danes policiji v pest.
¥
Na policijski direkciii se je danes oglasil čevljarski mojster Privšek. ki je izpovedal, da že od ponedeljka pogreša svojega sina Albina, ki je sluga pri trgovskem
društvu «Merkur». Mladeniča, drugače pridnega in poštenega fanta, tudi v urad ni bilo in vse kaže, da je fant izvršil samomor Privšek je bil zadnje čase večkrat potrt. Baje ni imel sreče v ljubezni. Bil je namreč zaročen z neko mladenko, ki pa baje ni bila po volji njegovemu očetu. Danes se je pojavila mladenka pri očetu, prinesla je ključe urada in očetu lakonično rekla: «Sedaj imate! Zdaj ste ga požrli. Ustrelil se je danes na Jesenicah.* Nato je odšla.
Policija je takoj telefonirala na Jesenice, kjer pa o kakem samomoru danes dopoldne niso ničesar vedeli. Ni izključeno, da je fant v duševni depresiji izvršil samomor, fmel je res samokres pri sebi in je zadnje čase večkrat pravil, da se uo počil. Privšek je razmeroma visoke in slo-ke postave, precej rdečega obraza in temnih kodrastih las.
Naknadno smo zvedeli, da je Privšek res večkrat govoril o samomoru, da pa obupnega dejanja ni izvršil. Zadeva bo menda v zvezi s pijanim možem, ki je prihitel v ponedeljek popoldne z Rožnika in pravil, da je videl, kako sta se v gozdu ob Vezni poti neki mladenič in neko dekle ustrelila.
★
Te dni smo poročali, da je bilo na Opekarski cesti ukradeno kolo mehaniku Mirku Nardinu, stanujočemu na Opekarski cesti. Tat je sedel na kolo in se neženirano odpeljal proti Rakeku. Tam je dobil tudi službo, toda že drugi dan so ga prijeli orožniki, ki so bili o tatvini obveščeni. Gre za starega grešnika Ivana Mavserja, ki je bil pripeljan v Ljubljano in izročen sodišču.
OBSOJENI BELORUSKI POLITIKI
— Varšava, 22. maja. V Vilnu je bila danes objavljena razsodba proti Članom beloruske Hromade. Od 56 obtožencev je bik) oproščenih samo 19, ostali so bili obsojena v ječo od 3 do 12 let. Na 12 let ieče so bili obsojeni bivši beloruski posramci Paraske-vič, Mihajlovski, VološJn in Niotka, dva obtoženca sta bila obsojena vsak na 4 in štirje vsak na 3 leta ječe. Vsi so bili obtoženi, da so agitirali za odcepitev Volinije in da so pripravljali oborožen upor.
DR. STRESEMANN IZVEN NEVARNOSTI
Berlin, 23. maja. Zdravstveno stanje zu* nanje&a ministra dr. Stresemanua se je že toliko izboftjsak), da je prestalo fru-di vnetje ledvic, vendar pa bo moral dT. Stres-emarm ostati še do konca meseca v postelji, ker je bolezen zeJo oslabila njegovo konstitucijo.
— Berlin, 23. maja. Kakor poročajo listi, bo dr. Stresemann v kratkem odpotoval v južno Francijo v svrho zdravljenja. Razširjene pa so tudi verzije, da je prišlo med njim in med vodstvom ljudske stranke do ostrih konfliktov. Zamerjajo mu, da se je preveč eksponiral za tako zvano veliko koalicijo in s tem zakrivil poraz stranke pri volitvah.
Fašistična proslava italijanskega vstopa v vojno
— Rim, 23. maja. Danes na dan obletnice vstopa Italije v svetovno vojno se bodo po vsej državi vršile razne svečanosti in zborovanja. Dan bo posvečen obenem tu* di propagandi za kolonije. V glavnih me* stih pokrajin bodo nastopili govorniki, ka* tere je določilo vodstvo fašistične stran* ke. Razna patriotična društva so izdala več ali manj bojevite proglase, v katerih pro* slavljajo Vittorio Veneto. Na brezžični oddajni postaji v Milanu bo maršal doma prečital jutri ob devetih zvečer po* slanico, naslovljeno na italijanski narod.
Praški proces
— Praga, 23. maja. Nedavno ie Mihalko na. razpravi tdil, da je potoval na Slovaško v družbi nekega mladeniča, ki je zelo podoben dr. Klepetarju. S to izjavo je hotel dokazati, da ni dr. Klepeta r potoval z njim na Slovaško. Predsednik sodišča ie naprosil novinarje, naj objavijo to trditev v listih s pozivom, naj se dotični mladenič javi sodišču kot priča. In res se je danes javil trgovec iz Kraljevskih Vinogradov Ladislav Ploskal, ki je v resnici zelo podoben dr. Klepetarju. Iz njegove izpovedi pa se sodišče ni moglo prepričati o resničnosti Mihalkove izpovedi. Danes je bilo zaslišanih še več prič. Sodišče ie dobilo več ovadb, da je Mihalko ogoljufa! tudi več mladih deklet.
Nobilovi poskusni poleti
— Rim, 22 maja. General Nobile je poslal iz Kingsbaya poročila o prvih raziskovanjih zrakoplova »Italie« v arktičnili pokrajinah. Zrakoplov je preletel okoli 4000 kilometrov. Skoraj ves čas se je moral boriti z nasprotnimi vetrovi. Ekspedicije se je udeležilo 16 mož, ki so v času od 16. do 18. t. m. raziskali približno 52.000 km2 zemeljske površine med Spitzbergi in Ljeninovo zemljo ter severno od Nove zemlie. Razen tega so se ni krovu izvršili številni eksperimenti merjenja itd. Kake nove zemlie ekspedicija ni izsledila. Jutri zvečer bo zrakoplov pripravljen za drugi polet.
POVRATEK NEMŠKIH LETALCEV
— Washingtod, 23. maja. Ker letalo »Bremenc ni več porabno, je Hunefeld kupil letalo »Europa«, ki bo takoi transportirano v Newyork. Bremenski letalci se nameravajo s tem letalom vrniti preko Irske v Nemčijo. Kakor znano, ie bilo letalo »Europa« naročeno od ge. Dillenz za prekooceanski polet.
ŽRTVE RUDNIŠKE KATASTROFE
— Newyork, 23. maja. Reševalna akcija v rudniku Mather, kier je bilo vsled eksplozije zasutih 200 rudarjev, zelo počasi napreduje. Doslej so izkopali 32 mrtvih, 115 rudarjev še vedno pogrešajo.
ZOPET VOHUNSKA AFERA
— Lvov, 23. maja. Politična policija je odkrila novo vohunsko družbo, ki je bila v službi sovjetske Rusije. Doslej je bilo aretiranih 10 vohunov, med katerimi je največ ljudskošolskih učiteljev.
ITALIJANI SE MNOŽE
Rim, 22. maja. Glasom uradne statistike se je pomnožilo prebivalstvo Italije za 134.000 oseb
KODIFIKACIJA CIVILNEGA PRAVA
— Rim, 22. maja. Tu je bil otvor j en drugi mednarodni kongres za kodifikacijo civilnega prava.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize : Amsterdam 0—22.9275, Berlin 13.59—13.62 (13.605), Bruselj 7.914— 7.934 (9.929), Budimpešta 0—9.9265, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.981—S.011 (7.996), London 277.1—277.9 (277). Newyork 56.72—56.92 (56.82), Pariz 222.7—224.7 (223.7), Praga 167.99—168.79 (168.39), Mi-lin 29835—300—35 (299.35).
Efekti: Celjska 158 den.. Ljubljanska Kreditna 128 den., Praštediona 837 den., KTeditni zavod 157—175, Vevče 105 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 d.. Sešir 105 d.
Lesni trg: Tendenca nespremenjeno čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni trami-čev (fflerjev), po noti kupca, fco. vagon nakl. post. po 250.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dunaj 799.60, Berlin 13.6060, Italija 290.25, London 277.50, Newyork 56.82, Pariz 223.70, Praga 168.39, Curih 10.95.
Efekti: Vojna škoda 451.
INOZEMSKA BORZA. Curih:   Zagreb 913.25,  London 25.3350, Newyork 518^5, Pariz 20.4275, Milan 27.33, Berlin 122.23, Prasa 15.3750. Dunaj 60.03.
Stran 1
•SEOVFNSKI NAROD* 3ne 21 maja
1928.
Ste*. 118
Razpad Davidovićeve stranke na Hrvatskem
Lj. Davidovića ne zanimajo zahteve prečanskih demokratov. — Kako je Lj. Davidović zaigral svoj ugled. — Kaj je dobrega na delu Lj* Davidovića? — Značilna sodba o politiki Davidovićeve
stranke.
Kakor smo poročali, nameravajo demokrati v osješki oblasti izstopiti iz Davidovićeve stranke, ker so nezadovoljni z Davidović evo dvoličnostjo in njegovim podpiranjem sedanjega reakcionarnega, hegemon" s ti č nega režama. O stališču n-rečamskih demokratov, ki vedno bolj odkrito nasto-j)ajo proti Davidovičevi politiki in taktiki, se je včeraj v Beogradu vršila v demokratskem poslanskem klubu konferenca demokratskih prvakov, po kateri le L]. Davidović izjavil na vprašanje, ali je res, da hočejo hrvatski demokrati izstopiti iz njegove stranke: »Videli bomo. v ostalem pa naj izstopi, kdor hoče*. Na pripombo, da so hrvatski demokrati nezadovoljni z dvoličnosti vodstva stranke m z nerazumevanjem Beograda za njihove zahteve, je dejal: »Ah, kaj! Zadovoljni so z Radićem in Pribičevičem«. Končno je še pripomnil, da se ne namerava udeležiti konferenc demokratske stranke dne 3. juniia v Zagrebu, na kateri naj bi se rešila vsa pereča vprašanja, češ: »Naj sklepajo, kakor hočejo«. S temi izjavami je Lj. Davidović pokazal svoj popolni desinteresement napram težnjam in zahtevam prečanskih demokratov in še bolj poudaril svoje srbijansko stališče, ki nima prav nobene zveze s tistim jugoslovenstvom, ki ga je nekdaj demokratska stranka proglašala.
Zelo umestno in upravičeno sodbo o vseh teh pojavih in o politiki Li. Davidovića izrekajo zagrebške »Novosti*, ki obenem poročajo, da bodo zgledu demokratov v osješki oblasti sledili demokrati tudi v drugih hrvatskih žirpanijah. ->Novosti« pišejo med drugim:
Razpad Davidovićeve demokratske Stranke v prečanskih krajih ie zasluga g. Lj. Davidovića samega in njegove dvolične politike, oziroma njegove regionalne in hegemonistične politike pod dozdevno jugoslovensko firmo. G. Davidović torej ne more In ne sme nikogar dolžiti zaradi razpada svoje stranke v zapadnem delu države razen sameja sebe. Ni srbijanskega politika, ki bi v naših krajih in rlasti med Hrvati užival do nedavnega tak ugled kakor L j. Davidović. »Mi smo mu slepo verovali in lepo 51i za njim.< je Tekel preteklo nedeljo v Slavonski Slatini o Davidoviću na sestanku prvakov demokratske stranke osješke oblasti dr. Oreb in govoril je čisto resnico.
To pa ne velja samo za demokrate, pristaše njegove strartke, temveč tudi za druge skupine in v gotovi meri za vso pre-čansko javnost. Ali nista morebiti gg. Radić in Pribičević, ko sta ustvarila KDK, ponudila Lj. Dovidoviću vodstvo? Ali nista sama predlagala, naj KDK z demokratsko stranko vstopi v demokratsko unijo pod predsedstvom in vodstvom g. Davidovića? AK je mogoče večje zaupanje, ka-
Ru-dolf Richter je v Zagrebu z nožem napadel kavarnaTja Vinka Prpića in svojo ženo Albino Richter. Napadel ju je v stanovanju svoje svakinje Ruže Medved. V ponedeljek je prišel Richter pred stanovanje svoje žene v Tkalciće-vi ulici in poklical njenega brata, šoferja Slavka Jutriša. Slavko je odšel z Richter jem v gostilno. Kmalu sta se vrnila, in ko je Rudolf stopil v stanovanje Medvedove, je razburjen vprašal, kdo je spal v ženini postelji. Žena mu je odgovorila, da nihče in da ga je lahko sram, da jo tako grdo sumniči. Razjarjeni mož je hitel v podstrešje, da bi ga preiskail, m ko se je vrnil, je napadel svojo ženo. Sestra Ruža je pograbila otroka Aurela in ga nesla k sosedu ter poklicala tudi stražnika. Stražnik je stal na precej oddaljenem križišču, in ko se le sestra vrnila, je našla Albino vso prebodeno v mlaki krvi. Pobesneli mož jo je zabodel z nožem štirikrat v glavo in prsa. Sestra je poklicala Tešilmi voz, ki je ranjeno odpeljal v bolnico. Rudolf je med tem pobegnil iz stanovanja in oddirjal v Mesniško ulico, kjer je napadel Vinka Prpića. Žena Albina se je seznanila pred leti s Prpićem m je preživela z njim 3 leta. Nato se je pa spoznala z Rudolfom Richterjem. Mesec dni po poroki z Richterjem je odšel mož k vojakom im služil 11 mesecev. Od voja-" kov je namreč dvakrat pobegnil. Drugič je pobegnil v Gradec, in ko se je vrnil na obisk k ženi, ga je dal Prpić aretirati. Vojaške oblasti so Rudolfa obsodile kot vojnega begunca in sedaj je v zaporu v Požarevcu. Žena je pa uned tem delala s Prpi6em v kavarni. Ko se je mož vrnil iz zapora, je Albina prekinila razmerje s Prpićem in sklenila ■pobotati se z možem. Kupila sta konje in se preživljala s prevažanjem opeke. Sorodniki so pa neprestano šcuvadi moža proti ženi in tako sta se ponovno sprla. Albina je zapustila moževo stanovanje in se preselila z otrokom k svoji sestri Medvedovi. Mož je pa mislil, da je £ena zorpet odšla k Prpiću. Pri zaslišanju ie žena izjavila, da ne želi drugega Jcakor da bo mož oproščen in da začneta novo skupno življenje.
★
Včeraj smo že poročala, kako je policija prišla na sled veliki zlorabi šoferskih izkaznic ki jih je podeljevala šoferska šote. na Kaprtohi v Zagrebu še ne~ •zocenim kandidatom. Policija je uvedla obsežno preiskavo in   ugotovila, da
kor ga je napram Lj. Davidoviću izkazala KDK. ko Je predlagala in ponudila vodstvo? In če bi bil Lj. Davidović zares državnik, ako bi bil res jugoslovenski politik, bi sprejel to ponudbo ter vrgel v 24 urah »režim pljačkanja, korupcije in pozicijske samovolje«, kakor je neprestano imenoval vlado V. Vukičevića, dokler se ni sporazumel z njim. Sporazumel se je, da je spravil vlado g. Grola in iztisnil iz nje dr. An-gjelinovica in dr. Kumanudija. Ta veliki državnik in veliki jugoslovenski politik vse ogromne moči, ki bi jo predstavriala demokratska unija, ni znal Okoristiti drugače, kakor da vrže iz vlade dr. An*je*inovfća in dr. Kumanudija in spravi vanto Milana Grola.
Kljub vsemu pa mora biti prečanski svet hvaležen Lj. Davidoviću za to njegovo napačno delo, ker mu je sedaj odprl oči. Spoznal je končno Lj. Davidovića, kakršen je v resnici in ne. kakršnega se je predstavljal. Li. Davidović. ki je do nedavnega imel izmed vseh srbijanskih politikov pri nas največji ugled, je postal Čez noč najbednejši, še bolj kakor oni Puniša Račić, ki je javno govorih «Jaz sem za veliko Srbijo in če vam bratje Hrvati ni prav, glejte, kakor veste.» Čeprav to ni bilo pametno, je bilo vsaj iskreno, dočim je bil Lj. Davidović dejansko za isto re-gijonalno, separatistično in hegemonistično politiko PunLŠe Račića, a je zavzemal na videz stališče splošne jugoslovenske državne in narodne politike. To pa nI bilo iskreno, niti pošteno.
In sedaj se čudi Lj. Davidović, ker mu demokrati obračajo hrbet Ali Lj. Davidović ne razume, da je bila ogromna večina njegovih pristašev v prečanskih krajih na njegovi strani ne zaradi njegove posebne politične sposobnosti m pameti, temveč zato, ker je verovala v njegovo jugosloven-stvo, njegovo demokracijo In politično poštenost?! Ali Lj. Davidović ni razumel, da je ogromna večina njegovih tukajšnjih pristašev šla za njim iz najpoštenejših, naj-idealnejšlh jugoslovenskfti nagibov? In aH Lj. Davidović tudi sedaj ne razume, da je njegovo sedanje delo v nasprotju z vsem, kar je govoril pred svojim sporazumom z V. Vukičevićem in da Je to njegovo delo v očeh poštenih in iskrenih njegovih dosedanjih jugoslovenskih pristašev navadno izdajstvo? Kaj drugega naj store sedaj ti ljudje, izdani od svojega voditelja, nego da mu pokažejo hrbet?
D? g. Davidović je največji krivec razpada svoje stranke v prečanskih krajih. Edina dobra stran njegovega dela je to, da ž njim podpira pokret KDK. Tako vsaj proti svoji volji in nameri, čeprav indirektno, podpira borbo za dejansko izenačenje državljanov.
Avgust Kompare ni bil edini, ki je dobil od poverjenišrva v Karlovcu šofersko izkaznico, temveč so izkaznice prejeli stevimi drugi šoferji, ne da bi položili izpit pri poverjeništvu za preizkušnjo motornih vozil in šoferjev. Ugotovili so, da šoferji, ki so dobili šoferske izkaznice v Karlovcu, nikdar niso stanovali v Karlovem in tudi niso imeli namena tam stanovati in voziti avto. Predpisi o šoferskih izkaznicah so se izigravali kar na debelo. Zanimiv je primer nekega šoferja, ki je poloM izpit na Dunaju. Ko je prišel v našo državo, se je moral zopet podvreči izpitu iz strokovnih razlogov. Rekli so mu, da ne dobi izkaznice, če se ne vpiše v avtošolo na Kaptolu. Šofer se je vpisal m položil izpit skupno s 17 drugimi kandidati. Vsak je moral plačati 66 Din takse. Šofer toliko ni hotel plačati, in ko so mu namignili, naj se ne razburja, ker bi sicer me dobil nikoli šoferske izkaznice, je pristopil k izpitu, ki se je vršil pod predsedstvom nekega državnega inženjerja in je trajal tri četrt ure. Potem je vseh 17 kandidatov polagalo praktični izpit, ki je bil končan v pol ure. Šofer je izpovedal, da je pri prakičnem izpitu vozil največ 20 km. Tretji dan po izpitu je dobil šofersko izkaznico od poverje-ništva v Karlovcu. Zelo se je čudil, ker mu ni šlo v jrlavo, kako je mogoče, da za izpite v Zagrebu izdaja izkaznice poverjeništvo v Karlovcu. Preiskava o tej aieri se vodi rudi pri zagrebškem velikem županu in pri poverjeništvu v Karlovcu, da se ugotovi, kako je moglo izdajati šoferske izkaznice za Zagreb. Zanimivo je, da noben šofer ni dobH izkaznice neposredno od poverjeništva, marveč so morali vsi obiskovati šofersko šolo na Kaptolu v Zagrebu.
Iz Mostarja poročajo, da je nedavno v Dabrovem nastal krvav tepež med sorodniki Samardžić. Med tepežom je bil težko ranjen 28Ietni Vasa Samardžić. Spor je nastal zaradi dela zemljišča, ki ga je petorica sorodnikov skupno obdelovala. Vsak je zahteval pred-pravico in tako je prišlo često do spora. Za<to so Samardžici sklenili zemljo razdeliti med seboj. Toda pri razdelitvi je vsak zahteval boljši del, in tako je nasta'1 povno prepir. Samardžići so se spopadli. Obdekrvali so se s pestmi in palicami. Slednjič je Djordje SamardžJc našel sekiro in udaril z njo Vasa po glavi tako, da mu je prebil lobanjo in ra-
nil tudi možgane. Vaso se je zgrudil nezavesten in bratje so ga odnesli v hišo in ovadili napadalca orožnikom, ki so Djordja aretirali in odredbi, da so težko ranjenega Vasa prepeljali v bolnico v Mostar. V bolnici je dežurni zdravnik pregledal ranjenca in ugotovil, da je smrt neizbežna. Vendar se je pa odločil za operacijo. Očistil je ranjencu možgane, obvezal rano in naročil bolničarki, naj pazi na bolnika, ker bo ponoči najbrž umrl. Zdravnik je bil drugo jutro zelo presenečen, ko je zagledal bolnika še pri Življenju. Močna telesna konstrukcija Hercegovca je zmagata. Bolnikovo stanje se je vidno boljšalo. Sedmi dan po operaciji se je bolnik zavedel in je vedel, kaj se okoli njega godi. Rana se mu celi in tudi že izgovarja posamezne besede. V kratkem bo bolnik popolnoma ozdravel. Dr. Lukač je z uspehom izvršil operacijo možganov.
Včeraj se je pričela v Beogradu raz*
Brava proti uradniku Narodne banke ►ragutinu Milutinoviču, ki je obtožen velike poneverbe pri Narodni banki. Na zatožni klopi sta sedela tudi sluga Narodne banke Gjurgjevič in medici* nec Boževič. Uradnik Milutinovi č je obtožen, da je v banki poneveril 1 mi« lijon dinarjev in 1420 dolarjev. Zani* manje za poneverbo je bilo v Beogra* du izredno veliko. V razpravno dvora* no so pa imeli dostop samo novinarji in omejeno število občinstva. Narod* no banko zastopa advokat Dimitrije* vič; obtoženci imajo pa šest zagovor* nikov. Obtožnica navaja, da so pri pre* gledu poslovnih knjig Narodne banke ugotovili primanjkljaj 1 milijon Din, ker je bilo vknjiženih samo 73,700.000 namesto 74.700.000 Din. Ko so ugoto* vili primanjkljaj, so takoj preiskali vse osobje, toda denarja niso našli. Pri de* vizni blagajni so pa še ugotovili, da manjka 1420 dolarjev. To blagajno je upravljal obtoženi Milutinovič. Ko so drugi dan zopet pregledali blagajno, so našli 100 dolarjev več, katere je nado* mestil blagajnik Milutinovič. Nato so Milutinoviča odpustili in dali hi bla* gajni nekega Ivkoviča. Milutinovič ne priznava nobene krivde. Priznal je sa* mo, da je vedel, da manjka v blagajni 1420 dolarjev. Kdo je denar vzel, pa ne ve. Ključe blagajne je imel on, to* da z njimi so upravljali tudi drugi, ker Narodna banka nima nobenega pravil* nika o notranjem poslovanju. Za ukra* deni milijon pa Milutinovič sploh ne ve. Sluga Gjurgjevič je bil na policiji štirikrat zaslišan in je vedno izpovedal drugače. Šele četrtič je izpovedal obre* menilno za Milutinoviča. Včeraj je pa izjavil, da ni res, kar je izpovedal pod pritiskom. Medicinec Boževič, pri ka* terem je Milutinovič baje ukradeni de* nar skril, tudi ničesar ni priznal. Po* poldne so bile zaslišane priče. Razpra* va se nadaljuje.
Incident z italijanskim konzulom
Gospod urednik! V *Orjuni» z dne 19. t. m. berem članek »Incident z italijanskim konzulom*. Vi* dim, da se vsebina članka nanaša osebno name. V tem slučaju ni ovire, da ne bi ugodili moji osebni in pravični želji stvar pojasniti in to tem bolj, ker vsakomur, ki je zaposlen ves dan, tudi meni, prija jesti juho v miru, ne da bi povzročil komurkoli strašno bojazen glede mojega delovanja med večerjo. Pojasniti moram to zadevo tudi zato, ker mi je žal, da so osumljene nedolžne osebe, katerih «Orjuna» sicer ne imenuje, katere bom pa imenoval jaz.
Ko sem v četrtek 17. t. m. zvečer ve* čer j al v glavnem salonu restavracije «Zve* zda», sem videl pri steklenilh vratih vhoda, ravno nasproti mize, pri kateri sem sedel, italijanskega državljana g. Josipa Korena, uradnika tvrdke Glavnik, katere lastnik je Ljubljančan in ki trguje s svežim sadjem. 2e pred tedni je zahteval g. Koren podal j * sanje potnega lista. Ker ga ni podaljšal v predpisanem času, sem moral zahtevati do* voljenje podaljšanja od varnostnih oblasti v Italiji Pri tem je nastala zmešnjava gle* de osebnih podatkov g. Korena in omenje* nega večera sem g. Korena prijazno po* zdravil, kar je moj običaj napram vsem mojim sodržavljanom (tudi napram onim, ki jih komaj poznam, med njimi tudi gosp. Koren, s katerim sem do sedaj govoril ie trikrat), sem mu z roko namignil, da hočem z njim govoriti. On se je približal moji mizi in stoje mi je razložil zadevo njego* vih osebnih podatkov s prošnjo, da bi se njegova zadeva kolikor mogoče pospešila. Med tem. ko je on z menoj govoril, sem zapazil, da je neki goj -»d, ki je sedel pri sosedni mizi, prekinil najin pogovor in za* čel govoriti z g. Korenom. Ker se je to ponovilo, sem bil precej osupnjen in vpra* šal sem g. Korena, ka' 1 tioni ^ospod želi. G. Koren mi je odgovoril, da je to gosp. Herman, ki mu pripoveduje, da je * :I tisti dan ravno njegov sin zmagovalec v tekmi med •■Primorjem* in «Ilirijo». Potem me je g. Koren pozdravil in odšel, naka^ le g. Herman, katerega sem v življenju prvič videl, prisedel k moji mizi, ker je morda želel tudi meni povedati, da je oče srečnega zmagovalca. Pričel je z menoj takoj pogo* vor v tržalkem narečju o zmagi njegovega sina. Bil sem nekoliko presenečen, da je prisedel k moji mizi meni čisto tuj gospod, vendar upoštevajoč njegovo veselje govoriti z vsemi o zmagi svojega sina, mi je
bilo prijetno poslušati ga. Nato sem mu ponudil čašo vina, za kar ae mi ni bilo treba kesati, ker sem v njem spoznal siro* patienega in poštenega delavca in najbolj* šega družinskega očeta.
Torej to so bili moji confidenti tisti večer, ki lahko potrdijo <K>rjuni» in ob' činstvu izdane mi zaupnosti. O drugih mo* jih konfidentih mi ni znano, ako so se nahajali isti večer v «Zvezdi» in ako jih je «Orjuna» videla. Bilo bi mi drago, ako bi mi jih imenovala, ker bi potem vedel, kdo ima veselje prilaščati si značaj mojega konfidenta, ne da bi jaz zanj vedel. Upam pa, da je obdolženec g. Koren, ker sem ga telefonično informiral o članku «Orjune» in mi je odgovoril, da sicer «Orjune» ni
bral, vendar pa da sta po njegovem odho«
du od moje mize pristopil* k njemu dva mlada gospoda in ga vprašala, kaj je imel povedati italijanskemu konzulu. Vse kaže, da sta bila to ona dva gospoda, ki sta v prisotnosti g. Hermana s tvojim vedenjem napram meni izzvala incident, ki ga orne nja «Orjuna».
Glede incidenta samega pripominjam -iedeče:
Žalibog ni prvič in ne drugič, da sem bil primoran pozvati navedena dva gospo* da k spoštovanju družabnih konvencij in k onemu, kar je vsakemu državljanu naj* svetejše. pa najsi bo doma iz katerekoli dežele. Prijetno mi je, da se vsaj enkrat strinjam z «Orjuno». da obsojamo take incidente. Ni mi prišlo niti na misel, da bi zaradi takega banalnega incidenta po* ročal višjim oblastim, od katerih sem od* visen, ker moj urad ima posla z mnogo važnejšimi zadevami Na drugi strani bi pa moje poročilo o malenkosnem dogodku ne bilo v skladu z uijudnostjo simpatične* ga prebivalstva, katerega gostoljubnost uživam.
Objavo tega pisma bi moral zahtevati od časopisa ctOrjune», kar bi rad storil, ako ne bi bil v preteklosti od njega brez* uspešno zahteval popravke člankov, ne spominjam se katerih, objavljenih v časo* pisu organizacije Orjune. Zanašam se ria Vašo uljudnost in upam, da boste moje po* jaanilo objavili. Ako bi hotela objaviti č'a« nek tudi «Orjuna», ji bom hvaležen in z zadoščenjem vzamem na znanje viteški dokaz nepristranosti.
Izvolite sprejeti, gospod urednik, mojo zahvalo in izraz mojega na j-od lične j šega spoštovanja. L. Gavofti.
Javnost, podpri nas!
Akademska podružnica Jugoslovenske Matice opozarja študente na zadnje dogodke v Primorju, ko fašistična Italija išče nove prrffke, da udari po 'naših ljudeh, češ da škodujejo nacijonalnemu ponosu Italije m da obenem dvigne svoje fašistične mase In nas predstavi pred mozemstvom kot zagrizen, nemiren barbarski element. Tako je zdaj fašistična Italija aretirala več akademikov Slovencev, katerim očita, da so žalili italijansko zastavo, m jih žene pred izredno sodišče.
NaSi ljudje v Primorju so izpostavljeni strastnemu preganjanju, ne morejo se sami s svojimi sredstvi postaviti v bran. Pomagamo j trn lahko samo mi s tem. da svobodno, kakor je to storil avstrijski parlament, opozorimo ves kulturni svet, kako fašistična Italija sistematično uničuje našo terorju izpostavljeno narodno manjšino. V dobi našega narodnega prebujenja se je pazilo na vsakega našega študenta, kako S3 vzgaja in javnost ie smatrala za dolžnost upoštevati akademika. Tako bi morala i danes paziti na novo generacijo. Mi ki smo razdeljeni na tri države, si moramo biti na jasnem, da fašistični sistem namenoma uničuje naš inteligenčni naraščaj v Primorju, da postane narod brezglava, suženjska masa.
Radi naše priznane narodne žilavosti se je podrl črnožolti sistem, Slovencev ne uniči tudi fa&srjčni, ki ne bo mogel preprečiti težnje našega, po svobodi stremečega naroda. Predno bo smatrala mednarodna pravičnost stanje v Primorju za dovolj nepravično in posegla vmes, je potrebno, da mi ne beležimo s temi dnevi v našo kroniko novega črnega znamenja, ampak da nastopimo s klicem: Dfjaštvo, v naše vrste k sistematičnemu delu!
JAVNOST, PODPRI NAS!
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama« Zadetek ob 30.
Sreda. 23. maja. Zaprto. Cettek. 24. maja. Nedeljski oddih. Red D.
Petek. 25. maja. Stihnondski župan. Red B.
Sobota, 26. maja. Ob 15. Cyrano de Bergerac. Dijaš. predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ooera.
Sreda. 23. maja Poljska kri. opereta. Ljudska predstava pr izredno znižanih ce-nab. Izven.
Četrtek, 24. maja: Rigoletto, gostuje g. Henrik de Mazey, prvi tenor velike opere v Parizu. Izven.
Petek. 2 S.maja. Zaprto.
★
Petdeseta predstava Shakespearjevega
«Hamletan> se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 8. zvečer. Vprizoritev tega dela, katera je dosegla ob svoji premijeri tako ogromen uspeh, da se je ohranila sedem let na re* pertoarju, priča o izredni priljubljenosti in popularnosti, kajti dogaja se prvič od kar stoji slovensko gledališče, da se ista pred* stava ponavlja petdesetkrat. Opozarjamo občinstvo, da se igra »Hamlet* zadnjič v tej sezoni in da se to delo sploh vzame za par sezon z repertoarja. — Predprodtja vstopnic se vrši pri dnevni blagajni, na kar opozarjamo predvsem goste z dežele in vse one, ki imajo namen ogledati si to de* lo ob njegovi jubilejni predstavi.
Velezabavna komedija «yedetjski ocf* dih» se vprizori v četrtek dne 24. t. m. ob osmih zvečer za red O. V gla\*nih vlogah nastopajo gna. Debeljakova, gna. Vida, ga. Medvedova, gna. Rakarjeva in gna. Silva Danilova ter gg. Cesar, Jan. Gregorin in Kralj.   Opozarjamo   občinstvo,   da   je ta
predstava poslednja vprizoritev tega dela v tekoči sezoni.
Drama <ržupan Stifmondski*, ki je do« segla nad vse lep uspeh pri s*vojih doseda« njih vprizoritvah. se ponavlja v petek 25. t. m. za red B. Naslovno vlogo bo kreiral g. Levar, v ostalih glavnih vlogah pa na* stopajo gg. Rogoz, Kralj, Jan, Košič in Jer* man ter gna. Mira Danilova. Režija tega dela je v rokah g. C Debevca.
PrW tenor Opere Comicgue v Parizu gostuje jutri v četrtek v ljubljanski operi. Poje vlogo vojvode v Verdijevem «Rtgo» lettu». Henrik de Mazzei je na glasu kot eden najboljših tenorjev, kir jih sedaj po* je na Francoskem. Povsod, kjer je di> se*
daj gostoval, je žel vsied svojega isredno
lepega glasu in velike glasovne tetinike vse« obče priznanje. Ljubljansko operno publi* ko opozarjamo še prav posebno na tega odličnega gosta z vabilom, da poseli četrtkovo operno predstavo. Za gostovanje veljajo navadne operne cene brez popustov. Predstava se vrši  izven abonmaja.
Dijaška predstava v ljubljanski dram mL V soboto 26. t m. popoldne ob 15. uri je v ljubljanski d< >mi dijaška predstava. Igra se francoska .. a.-,ična komedija «Cy* rano de Bergerac>> v običajni zasedbi z g. Levar jem v glavni vlogi. Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu dijsštvu, po* seti jo pa lahko tudi ostalo občinstvo, ki se hoče poslužiti izredno znižanih cen, ki veljajo za to dijaško predstavo.
/ugos/ovensfco akademsko društvo «Mtadost» v Zagrebu ima svoj mošld pe»-« ski zbor pod vodstvom enega naJDoljšib mlajših hrvatskih skladateljev, kapelnika Jakova Gotovca. Moški zbor aMladosti* šteje 45 pevcev in je trenutno na koncertni turneji v Nemčiji, ki jo zaključi 29. t. m. s koncertom v M on a kove m. Po povratku iz Nemčije pride zbor v Ljubljano ter kon« certira tu v četrtek 31. t. m. v Filharmo« nična dvorani. «Mladost» je bila že večkrat v Ljubljani ter velja danes kot eden naj* boljših moških zborov naše kraljevine. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Josip Pavčič: Durove skale. V založbi ljubljanske Glasbene Matice je izšla te dni edicija, ki bodo izvrsten učni pripomoček na vseh naših glasbenih šolah. Profesor glasbe Josip Pavčič je namreč napisal sistematično urejeno učno gradivo za dosego sigurnega in uspešnega igranja durovih škal. Zunanja oblika te najnovejše Matične edicije je izredno okusna, posamezen iz*
vod stane 30 Din, dobiva se v vseh knji* garnah. naroča pa v pisarni Glasbene M a* tiče v Ljubljani.
železnica
KOLEDAR Danes: Sreda, 23. maja 192$; katoličani: Deziderij; pravoslavni: 10. maja 1°2S, Mi-lorad.
Jutri: Četrtek, 24. maja 192S; katoličani: Marija: pravoslavni: 11. maja 1°2S; Spa-sov dan.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: »Poljska kri», ljudska predstava. Drama: zaprto.
Kino Matica: Nepovabljeni zost.
Lludskf kino (Ideal): ob pol 17. «Mili-jonarjevo dete», ob 31. ^Beneška kurtizana*.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta in Lev-stek, Resljeva cesta.
Zahteve invalidov
V Beogradu se je vršil te dni sestanek invalidov, na katerem ie bilo po delegatih zastopanih 29 oblasti naše države. Delegati po proučili delovanje osrednjega odbora in se popolnoma solidarizirali ž njim. Osrednji odbor invalidskega udruženja razpolaga z imetjem v znesku preko 8 milijonov Din, od katerih je 3 in pol milijona Din naloženih v Državni hipotekami banki. Na podporah invalidom je bilo tekom poslovnega leta razdeljenih 1,174.000 Din.
Delegati so soglasno sprejeli obsežno repo-lucijo, v kateri predvsem ugotavljajo, da je invalidsko vprašanje še vedno ostalo nepravilno rešeno in se vojni invalidi, kakor tudi družine padlih vjakov nahajajo v silno ubožneni stanju. Potrebna je temeljita reforma sedanjega invalidskega zakona, ki daje nesrečnim staršem padlih bojevnikov po 40 Din mesečne miloščine, a vojnim sirotam odvzema podporo baš v oni dobi, ko so jo najbolj potrebni, da se vzdrže na pravi poti. Pa niti sedanji slabi invalidski zakon se ne »poštuje in ne izvršuje. Tako se vojnim invalidom ne priznavajo ugodnosti pri vožnjab, invalidi se ne sprejemajo v državno in samoupravno službo, čeprav jim je prvenstvo v zakonu zajamčeno.
Invalidi zahtevajo, da se za vojne invalide in družine padlih vojakov takoj otvorijo krediti iz famozne partije 55, odnosno zd.ij 65. ter da se dolžna invalidnina izplača preko finančne uprave n. pr. preko občin, kakor doslej. Najodlocuej« protestirajo invalidi, da je bil na popolnoma neupravičen način in na škodo najbednejših invalidov, slepcev, ukinjpn invalidski zavod v Zemunu ter ortopedska delavnica v Trebinju.
Tekom včerajšnjega dne so delegati pose-tili nekatere ministre, kakor tudi parlamentarne klube in predložili svojo resolucijo.
Sport
— Propagandna bazenska tekma. Jutri popoldne ob 17.30 se vrši na igrašču Atene propagandna hazenska tekma dveh ljub* Ijanskih družin. Tekma je namenjena v prvi vrsti ženskemu svetu, zlasti pa našim dijakinjam, ki tvorijo že danes glavni igral« ski kader. Tekma ima namen seznaniti naše žensrvo s hazeno, ki je danes brez dvoma najprimernejša ženska športna panoga. Ta lepa in v telesno*vzgojnem oziru najbolj priporočljiva igra se hitro širi. zlasti v naših podeželskih krajih; goji pa se obi* čajno po napačnih načelih, in zato izgublja svoj ženski značaj. To dejstvo je napotilo LHP, da pokaže našim mladenkam, ko bodo kasneje ali same aktivno gojile to športno grano, ali pa bodo kot nadzorni organi delovale v poedinih klubih, kako se pravil« no igra hazena. V ta namen je sestavil obe družini iz najboljših ljubljanskih igralk. tako, da je pričakovati izredno lepe in V športnem oziru zanimive igre. Da doseže ta igra v celoti svoj propagandni namen, je določena minimalna vstopnina; tako je vstop vsakomur omogočen. Cene vstopni«
cam ao sledeče: Stojišča za dijaštvo in verificirane igralke klubov 2.— Din. za ostalo občinstvo 5.50 Din. Sedeži 10.50 Din. Tekmi bodo najbrž prisotvovali vsi ljub« ljanski ženski srednješolski zavodi.
ASK Primorje. Danes in juri ob 15,, oz. ob 17. redni trening na igrišču. Naprošeni so, da se istega sigurno udeležijo: Močan. Horče. Perovič, Omladič, Furlan, Žorga. Corradini, Puc, Janowski, Petkovšek, Stupica, Pinterič. Sketelj. Stolfa. _      Na igrišču
se istotako sprejemajo prijave za nove at» lete in člane pri trenerju. — Načelnik.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Junak noža. — Še o fabriciranju šoferjev v Zagrebu. — Operacija možganov. — Senzacijonalen proces v Beogradu.
Stev   1 1 8
tSrOVENSKI  NAROD* dne 23. maja 1928.
Stran 3«
Dnevne vesti.
— Profesor Murko povabljen na pariško Sorbonno. Iz Prage poročajo, da ie dobil naš odlični rojak dr. Murko, univerzitetni profesor na Karlovi univerzi v Pragi, vabilo za predavanja na pariški Sorbonni. Profesor Murko Je prispel v nedeljo v Pariz, kjer ga je v i-niemu tamošnjega slovanskega krožka pozdravil prof. Mazon in tajnik slovanskega instituta dr. Frček.
— Osebne vesti s pošte. Postavljena sta: A. Jančič v Jurkloštru in R. Murmaver v Sv. Urbanu pri Ptuju za pogodbena, poštarja. — Premeščeni so: pb. ur.: D. Djor-djević iz Beograda na ljubljansko postno ravnateljstvo, Iv. Slavec iz Krania v Maribor, C. Novak iz Maribora v Šmarje pri Jelšah; iz Ljubljane: M. Porenta v Velike Lašče in A. Klemenčič v Jušince: v Ljubljano pa: Iv. Vindisar iz Kranja ln M. Zor iz Nove vasi pri Rakeku. — Upokojeni so: pb. ur. M. Tekavec v LJubljani in zvaničnl-ka Iv. Dekleva ter 0. Brečko v Mariboru. — Pb. ur. M. Kočar v Čakovcu Je odpovedala službo, pogodbena poštarlca M. Rade v Starem trgu ob Kolpi je bfla odpuščena.
— Iz državne službe. Za direktoria v I. kategoriji IV. skupine pri direkciji šum v Ljubljani ie imenovan šumarski nad svetnik in namestnik direktorja Zrnato Zirn-feld, na lastno prošnjo ie odpuščena iz državne službe računovodkinja podružnice poštne hranilnice v Ljubljani Frančiška Čeme; vpokojena je članica Narodnaza gledališča v Ljubljani ga. Avgusta Ds-nflova.
— Poslanik Lazarevič na dopustu. Nas* poslanik v Pragi Branko Lazarevič ie nastopil daljši dopust. Nadomestoval ga bo kot charge d' arfarres Ivan Kovačević.
— Carinski posrednik. Za carinskega posrednika pri glavni carinarnici Dravograd - Meža in njenih oddelkih je imenovan vpokojeni carinski revizor Josro Smokovič.
— Prepovedan list Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi madžarski židovski list »EgvenI6seg<, ki piše v duhu madžarskega šovinizma proti trianonski mirovni pogodbi.
— Tečaj za gospodinjstvo in za domačo m Šolsko higijeno. Oblastni odbor Podmladka R. K. priredi v letošnjih velikih počitnicah in sicer od 4. julija do 4. avgusta 19?8 tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Podmladku Rdečega križa ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah osnujejo tudi kuhinje Podmladka R. K., kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinjski pouk. Poučevalo se bo: 1. Gospodinjstvo. 2. Otroška higijena, nega in prehrana. 3. Splošna higijena. 4. Higijena žene. 5. Prva pomoč pri nezgodah. 6. Nalezljive bolezni. 7. Tuberkuloza. 8. Alkoholizem itd. Tečaj se bo vršil za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge predmete na »Zavodu za socijalno - higijensko zaščito dece< v Ljubljani, Lipičeva ulica 2, in v »Higijenskem zavodu« v LJubljani, Zaloška cesta. — One udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanova-vanje v »Mladiki«. Prebrano si bodo ude-ležnice preskrbovale same v gospodinjski Šoli m plačevale zanjo po dnevnih cenah. Pouk ie brezplačen. Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoie prošnje, oziroma prijave na oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani do 15. Junija 1928. Prednost imajo one učiteljice, ki že agilno sodelujejo pri Podmladku. Število udeleženk se določi naknadno. 0 sprejemu bodo dotičnice posebej obveščene. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 4. julija ob 8. uri dopoldne na gospodinjski Šoli »Mladika« v Ljubljani.
— Nova uredba o zaposlitvi tujih delavcev. V ministrstvu socijalne politike ie izdelana nova uredba o zaposlitvi tujih delavcev. Po novi uredbi ne bo smel noben podjetnik zaposliti inozemcev brez posebnega dovoljenja. Do voljen ja bodo izdajale javne borze dela za eno leto, od 1 do 3 let pa glavna borza dela. Dovoljenja ne bodo potrebovali Srbi, Hrvati in Slovenci, ne glede na državljanstvo, politični emigranti, po-Iftični kaznjenci Ln vojaški begunci tuflh držav, inozemci, ki Imajo pravico bivati v naši državi na temelju tozadevnih konvencij, naše državljanke, Jd so poročene z fnozemci in inozemci, ki jim mhustrsrvo sodjalne politike s posebnim odlokom dovoli zaposlitev. Dovoljenje tudi ne bo potrebno delavcem in nameščencem pri državnih podjetjih. Inozemci, ki so bili zaposleni v naši državi pred 14. junijem 1922, imajo pravico zahtevati od pristojne borze dela dovoljenje glede zaposlitve za nedoločen čas.
— Podjetja, ki zaposlujejo inozemce, ter
mozemce opozarjamo, da je vlagati vse pro-Snje za zaposlenje inozemcev pri inspekciji dela, ker Je le ta urad kompetenten za reševanje predmetnih prošenj.
— Izborna propaganda. Po zaslugi tukajšnje direkcije pošte in telegrafa se Je popravil stroj za mašinemo žigosanje pisem. O velrki noči se je stavil ta stroj v obrat in štampflfra znamke, istočasno pa natisne v desnem gornjem kotu: Posetite Vm. velesejem v LJubljani od 2. do 11. junija. Pač izborno propagandno sredstvo, ki bo privabilo na naš velesejem še več kupcev In obiskovalcev.
— Prva pomoč. Važno ie, da si vsakdo more pomagati pri nezgodah v prvi sili, dokler ne pride zdravnik, ker z napačnim ravnanjem poškodbe lahko stavi življenje v nevarnost. Kako enostavna in važna ie velikokrat ravno prva pomoč ob nezgodah, vidimo na stalni higijenski razstavi na vele-sejmu v LJubljani. — Tamkaj se lahko ku-
pi pri vratarju razstave za 3 dinarje priročna knjižica o prvi pomoči, ki bo lahko še dobro služila lastniku ali bližnja-mu.
_ Likvidacija bivših poštnih hranilnic
na Dunaju in v Budimpešti. Upniki teh hranilnic se vnovič opozarjajo, da prijavijo svoje terjatve iz hranilnih vlog in depojev vrednostnih papirjev najkasneje do 30. junija t. 1. Prijave sprejemajo poštna hranilnica v Beogradu, vse njene podružnice in vse pošte, ki dajejo tudi vse informacije glede teh prijav. Terjatve iz čekovnih računov pa se za enkrat še ne popisujejo.
— Kongres Zveze trezne mladine se bo vršil 6., 7. in 8. Julija t. I. v Sarajevu Zveza trezne mladine je v poslednjih petih letih izredno aktivna, njeni uspehi so naravnost presenetljivi. Uspelo li je organizirati ogromno število srednješolske mladine, ponekod kar kompletne zavode, tako da Šteje danes v vsej državi najmanj trideset tisoč organiziranih dijakov- abstinentov. Za kongres v Sarajevu se je prijavilo že preko tisoč udeležencev. >r ie treznostni pokret v Bosni zelo močan, ie pričakovati, da bo letošnji jugoslover.sk! treznostni kongres nad vse silalno uspel. Za udeležence kongresa je prometno ministrstvo odobrilo polovično vožnjo. Prilave abstinentov ln prijateljev treznostnega gibanja, ki se želijo udeležiti kongresi, sprejema: Oblastno središče trezne mladine. Ljubljana, «Stan in dom».
— Odmev gosp. Polišakovega odkritja. Beograjska »Polirika< priobčuje obširen članek o uspehih, ki Jih Je dosegel strokovni učitelj v Celju g. Alojzi! Poljšak v borbi proti raku. Učinkovito sredstvo proti raku, obstoječe iz zelišč in raznih eteričnih olj, je nazval g. Poljšak »Ajbinln«. Dopisniku »Politike« je pripovedoval, da mora biti bolnik zlasti prve dni v njegovi bližini in zato g. Poljšak često potuje k pacijentom. Pri notranjem raku zahteva sliko rontgenološkega pregleda. Starost ne igra posebno vlogo, ker se je posrečilo popolnoma izlečiti bolnike v starosti 60 do 70 let. Poljšakovo prošnjo glede ustanovitve sanatorija so podprli s priporočili dr. Harg, dr. Tajnšek in dr. Vilimek, ki Je dobil koncesijo. Sanatorij bo urejen do 1. julija, Gosp. Poljšak namerava svoj lek patentirati. Po njegovem mnenju gre pri raku za bacil, ki ga zdravniki negirajo.
— Zračni promet v južnih krajih. Jutri pošlje družba za zračni promet aeroplan s strokovnjaki, ki si ogledajo med poletom zračno zvezo med mesti Beograd, Sarajevo, Mostar, Podgorica, Peč. Skoplja in Beograd. Družba namerava uvesti med omenjenimi mesti zračni promet. Zrakoplov poleti iz Beograda jutri ob 7. zjutraj m prispe v eni uri 15 minut v Sarajevo. Iz Sarajeva poleti v Mostar, Podgorico in Skop-lje, kjer ostane do ponedeljka zjutraj. V Skopi ju bo namreč v nedeljo krščen tretji potniški aeroplan za zračni promet med Beogradom in Zagrebom. Aeroplan dobi ime »Skoplje«.
— Tiralica za bivšim avstrijskim kapitanom. Sodni oddelek komande drinske divizijske oblasti Je izdal tiralico za bivšim kapitanom avstro - ogrske vojske Karlom pl Feiglom, rojenim na Dunaju. Feigel bo moral odgovarjati pred vojnim sodiščem za razne zločine, seveda če ga i z slede.
— Informacijski urad v Splitu. Zveza tujskoprometnih organizacij v Splitu je osnovala posebno pisarno, ki vodi sistematično tujskoprometno propagando. Glavna naloga tega urada je pred vsem skrb za objektivno informiranje inozemstva o razmerah v naših tujskoprometnih centrih, pa tudi o vseh kulturnih, gospodarskih in političnih prilikah v naši državi. Istočasno zasleduje urad vse vesti o nas v inozemskem tisku. Vsi, ki so voljni sodelovati pri tej akciji, naj se blagovolijo obrniti na »Jugoslavenski biro« za informacije inozemstva v Splitu, Ban Jelačičeva ulica 1.
— Zaplemba Matošičeve knjige o Mus-soliniju. Znani hrvatski publicist Joe Ma-tošič je nedavno izdal knjigo o Mussoliniju. Knjiga je izšla pred meseci in ie bila v kratkem času skoraj vsa naklada razprodana. Na intervencijo italijanskega poslaništva pa je sedaj državno pravdništvo na osnovi tiskovnega zakona prepovedalo na-daljno razpečevanje te knjige, češ, da žali tujega vladarja. Povod za to so dali članki pod naslovi: Vojaške organizacije in osnovanje oblasti, Politiki kot republikanci In rojalisti, Mussolinijeva karijera in končno članek Republikanec kot predsednik kraljevske vlade.
— Mednarodni hmeljarski kongres v Novem Sadu. Mednarodni hmeljarski urad v Monakovem je sklenil sklicati letošnj mednarodni hmeljarski kongres v Novem Sadu. Kongres se bo vršil od 15. do 20. avgusta.
— Sodišče  brez denarja   in papirja.
Okrožno sodišče v Pakracu Ima že štiri mesece prazno blagajno. Ker je prezaduženo, mu trgovci ne dajo ničesar na kredit tako, da niti papirja ne more dobiti.
— Tri nove radiopostaje. Blizu Skoplja zgrade v kratkem radiopostajo z 20 KW. kapacitete. Radiopostaja bo zgrajena na Dušanovcu, ki je oddaljen 0 km od Skoplja. V Podgorici so te dmi končali montiranje radipostaje, ld bo v kratkem izročena Javnemu prometu. Tretjo radiopostajo z 10 KW kapacitete montirajo v Drnišu pri Splitu.
— Ugodnosti posetnlkov zagrebškega velesajma. Direkcija dubrovačke plovidbe in direkcija jadranske plovidbe sta dovolili posetnikom zagrebškega jesenskega velesejma 50% popust v I. in II. razredu. Popust velja od 18. avgusta do 11. septem-brat t. I.
— Na Rakitno sprejme v zdravljenje
»Društvo za narodno zdravje v Ljubljani« še nekaj šolske dece, bolehajoče za žlezno tuberkulozo (bezgavkami). Reflektanje na} se oglasijo pri podpredsedniku dr. 2. L a -P a j n e t u. LJubljana, Prule. Sredina 10.
— Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.
— Krasoto Zupanove jame pri Grosupljem si vsakdo lahko ogleda na binkoštni ponedeljek. Vabljeni vsi! 4i7n
— Vreme. Letos se vreme tudi na barometer ne bo oziralo. Včeraj je barometer kazaJ, da deževnega vremena ni pričakovati, toda danes zđufcraj se je nebo nenadoma pooblačilo In začelo Je deževati kakor sredi aprila ali v pozni Jeseni. KlJub temu pa barometer ni tako padel, da bi bilo računati s trajnim deževnim vremenom. Danes zjutraj Je kazal 761. temperatura je znašala 125. Včeraj je bilo deloma oblačno v Ljubljani, Zagrebu in Skopi ju. drugod so pa imeli lepo vreme. Najvišja tempera tura je bila tudi včeraj v Skopi ju in sicer 28°, v Zagrebu, Sarajevu in Splitu 21, v Dubrovniku 19, v Ljubljani 189. Pri nas ie torej razmeroma najbolj hladno.
— Smrtna nesreča v št Iliu pri Slovenskih goricah. Tragična smrt je doletela včeraj v Št IIju pri Slov. Goricah 271etaega pleskarja Josipa Breznika iz Sv. Jakoba. Breznik je pleskal hišo znanega posestnika in gostilničarja Gabrijela Sffligoja v Sen t liju. Dasi so ga domačini opozorili, naj pazi na električno napeljavo, Je ravnal tako neprevidno, da se Je dotaknil električne žice. Tok ga ie takoj ubil. Pokojni Je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka Tragična smrt vrlega moža Je vzbudila splošno sočutje s težko prizadeto rodbino.
— Vaške Idile. Tako pri nas. kakor na Štajerskem je ukoreninjen prastari običaj, da fantje v maju postavljajo mlaje. Seveda je slavnost običajno združena z domačo veselico in fantje jo radi pošteno žanjejo Ža! je ta tradicija že dostikrat zahtevala človeške žrtve in baš te dni se Je pripetil tak tragičen slučaj na Plitvičkem vrhu blizu Lomaš pri Gornji Radgoni. Fantje so postavljali mlaje, priredili so tudi veselico m ko Je vino vsem stopilo v glavo, so se stepli. Med pretepom Je sin posestnika Ravtarja ustrelil mladeniča Antona Krajca, ki je bil takoj mrtev. Ubijalec je pobegnil, razjarjeni fantje so pa planili na Ravtarie-vega brata in ga z noži tako »obdelali«, da bo nesrečnež najbrž podlegel poškodbam.
— »Dan bonbončkov« je priredila 13. t. m. ženska CM. podružnica v Ribnici. Cisti dohodek prireditve znaša Din 481.60 Iskrena hvala priredi t eljicam In darovalcem! 422n
— Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju in jih pri tem mučilo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane glavobol in utripanje srca, naj popijejo zjutraj in zvečer po četrt kozarca prirodne grenčice »Franz-Josef«. Vodilni zdravniki, kirurgičnih zavodov Izjavljajo, da se voda »Franz-Josef« uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Pri državni proteznl delavnici v Ljubljani se odda mesto pogodbenega tehničnega vodje. Tozadevni razpis bo objavljen v eni prihodnjič Številk Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti.
—Lj Občni zbor obrtniške »Samopomoči« Zveze obrtnih zadrug v Ljubi lani se je vršil v nedeljo popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt In industrijo. Udeležba je bila običajna in so navzoči s pazljvostjo sledili poročevalcem in enoduš-no sprejeli nove predloge, tičoče se omejitve starosti pri sprejemu novih članov, vpeljavi mesečnih prispevkov ter vsakoletno določanje podpore po občnem zboru za enoletno dobo. Ker se je preosnova te za obrtništvo eminentno važne institucije s splošnim odobravanjem sprejela in izrazilo upanje, da bode sedaj vsak prepričan, da Je »Samopomoč« na pravi poti in pristopil takoj, ker s tem le sam pridobi. Čim dalje bode Član, toliko več bode dobil in tolBko preje olajšave doživel glede plačevanja pristojbin. Zato upamo, da bo sedaj obrtništvo to vpoštevalo v svojo lastno korist in pristopalo k samopomoči«.
—lj Šentjakobski pevski zbor. Današnja vaja se vrši ob 8. uri pri Dachsu v Flori-janski ulici in ne v šentjakobski šoli, kakor je bilo prvotno določeno. Vsi In točno.
—lj Ruska Matica ln ruska Ihidska univerza. V petek dne 25. maja t 1. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje g. univ. prof. Aleksandra M a k 1 e -c o v a o »vzrokih in obliki otroškega zločinstva« Začetek ob 17. uri. Vstop prost.
—lj Sokol n. priredi v soboto 36. maja ob 8. zvečer v telovadnici na realki mladinsko akademijo. Na sporedu so proste vaje za zlet v Skoplje, posebne točke, orodna telovadba in igre. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine, osobito pa stariše, da poselijo akademijo, kjer polagata naša deca m naraščaj bilanco o svojem celoletnem delu. Vstop prost. — Zdravo!
lj Krasne dunajske otroške oblekce od 2 Din dalje le pri Kristotič-Bučar. Stari trg.
—lj Žrtev bede. Danes zjutraj se je pred magistratom onesvestil musliman Šerif Uši-tič iz Bosne, ki je prišel pred dnevi v Ljubljano s trebuhom za kruhom. Več dni Je taval po mestu, bil je ves čas brez grizlja kruha iti je dobesedno strada L Prepeljali so ga takoj z rešilnim vozom v bolnico, kjer se je za prvo *Mo okrepčal.
Tudi Dunaj ima gledališko kriz*
Primadona dunajske opere Jeritza je podala ostavko, ker ni bila odlikovana z redom častne legije in ker jo dunajsko občinstvo
omalovažuje.
Dunajska državna opera preživlja težko krizo. Jedva se je poravnal spor | s slovitim tenoristom Piccavejem, že je nastal nov resen konflikt, ki bo imel, kakor se zdi, za gledališče prav resne posledice. Krizo je izzvala primadona in steber dunajske opere, slovita pev* ka Marija Jeritza.
Jeritza je užaljena, in sicer radi omalovaževanja in briskiranja povo* dom gostovanja dunajske opere v Pa« rizu. Jeritza je namreč računala, da bo od predsednika francoske republike odlikovana z redom častne legije. To ji je obljubil tudi generalni direktor Schneiderhan, kateremu je Jeritza pred odhodom v Pariz stavila še druge za* hteve, zlasti da se k njenim predsta* vam povabi vsa pariška kritika in da se sploh pariško javnost primerno za« interesira za njeno gostovanje.
Toda pariško gostovanje je Jeritzo hudo razočaralo. Namesto pričakova* nega reda Častne legije je bila odliko* vana s palmo — istim redom, kakor ostali pevci. Generalni direktor je to* rej pozabil, kaj je njegova dolžnost in je v tem pogledu francosko vlado ne* zadostno informiral. Pa ne samo to! Ko je Jeritza pela v «Tosci», sta bila navzoča samo dva pariška kritika in še ta dva sta prišla samo slučajno k predstavi. In zato je pač umljivo, da je v pariških vodilnih listih izostala kritika o gostovanju Marije Jeritze.
To omalovaževanje in nesoglasje med primadono na eni in opero na drugi strani, je dalo povod, da je pev*
14 žrtev blaznega
Strahovita tragedija se je odigrala te dni v vasi Popla de Pasant v špan* A*ci provinci Tarragona. 26letni blaznež Jose Maranon je nenadoma pobesnel in ubil 14 oseb. Mož, ki je bil nedavno izpuščen iz blaznice, je povabil s seboj osem otrok, pet dečkov in tri deklice. Rekel je otrokom, da bo na polju stre* Ijal golobe, ker zobljejo posejano žito in delajo kmetolvalcem škodo.
Deca je Maranonu, ki se je oboro* žil z dvocevko, samokresom in zadost* no količino streliva, radevolje sledila. Čim pa so prišli na prosto, je Maranon postavil otroke v vrsto in nato enega za drugim ustrelil. Štirje otroci so ho* teli bežati, blaznež jih je pa dohitel in postreljal.
Morilec je trupla nesrečnih žrtev skril v seno in pobegnil. Spotoma je srečal nekega hlapca, katerega je tudi ustrelil. Nato se je vrnil v vas. Vdrl je v prvo hišo in neki mladi ženi s se* kiro razklal glavo. Kriki nesrečne žrt* ve so sevda privabili sosede. Morilec je pa pobegnil, še predno je prispela pomoč. Na begu je oddal več strelov in je težko ranil neko žensko in neke* ga moškega. Nato je izginil v bližnjem gozdu Blazneža iščejo orožniki, pa ga ne morejo najti. Ni izključeno, da je nesrečnež v gozdu izvršil samomor.
Nova rodbinska tragedija na
Dunaju
Velemesta so skoraj vsak dan po* zorišča različnih tragedij in v tem po* gledu Dunaj prav nič ne zaostaja za drugimi velemesti. Redek je dan, da se ne bi pripetila kaka večja nesreča ali tragedija. Tako so te dni listi po* ročali o grozni rodbinski tragediji, ki se je odigrala v okraju Dobling, kjer se je s plinom zastrupila štiričlanska družina. V nedeljo se je pa v TX. okra* iu odigrala nova tragedija. Mrtva so našli trgovca Maksa Druckerja in nje* Efovo ženo Ido. Oba sta se zastrupila s plinom.
Zakonca — on je bil star 56, ona 46 let — sta imela večjo konfekcijsko trgovino, ki je do zadnjega dobro uspevala. Nedavno je pa trgovec za* šel v plačilne težkoče, kar ga pa ni spravilo iz ravnotežja. Porazno je vplivala nanj šele ženina bolezen. Druckerjeva žena, ki je bila vedno zdrava, je namreč nenadoma ohro* mela. Mož je ženo oddal v sanatorij, kjer si je kmalu nekoliko opomogla in pred dnevi je zapustila zavod.
Vsoboto popoldne sta bila zakon* ca še v kavarni in videti sta bila do* bre volje. Nihče ni slutil, da jima roje po glavi težke misli in da si namera* vata končati življenje. Zvečer sta od* šla domov. Ko pa se je služkinja okoli 22. vrnila domov, je našla vrata zakle* njena in iz spalnice je uhajal plin. Služkinja je obvestila službujočega stražnika, na kar je policija stanova* nje šiloma odprla. Zakonca sta ležala mrtva ln tesno objeta na postelji, v sobi je smrdelo po plinu. Bilo je takoj jasno, da sta se zastrupila s plinom. Zapustila sta pismo, v katerem pravi* ta, da gresta v smrt. ker jima ie bole*
ka te dni potom svojega odvetnika po* dala ostavko. V pismu, ki ga je našlo« vil odvetnik na opero, navaja pevka, da se čuti zapostavljeno in da odkla* nja vsako naaaljno gostovanje na Du* naju. Jeritza si je svesta, da je bila du« najski operi v pomoč v njenih naj tež* jih časih in zato je računala, če že ne na hvaležnost, vsaj na korektnost. — Vrnila je tudi imenovanje za častno članico dunajske opere, ki ga ji je po* klonilo zvezno minisrtstvo.
Seveda je spravila Jeritza s svojim nastopom ves Dunaj na noge. Listi posvečajo konfliktu obširne komentar* je in večina se toplo zavzema za Jeri« tzo, češ, da se umetnici godi krivica, ki jo je treba popraviti in da Jeritza ne sme zapustiti Dunaja, zlasti sedaj ne, ko je s tem ogrožena vprizoritev nove Straussove opere «Egipčanska Helena».
Marija Jeritza je trdno sklenila za* pustiti nehvaležni Dunaj in pravi, da je pariško gostovanje škodovalo njeni reputaciji. Zanimivo je, da del tiska nastopa proti nji. Zanimivi so zlasti komentarji dunajske «Die Stunde*. Avtor pravi, da je Jeritza nekronana kraljica Dunaja in njena demisija po* meni več, nego demisija samega mini* stra. Demisija ministra tangira samo neznaten del javnosti, dočim je znala Jeritza vpreči v svoj triumfalni voz polovico Dunaja. Na sporu je rcveda vsa dunajska javnost zelo zainteresira* na in napeto pričakuje, kakšen bo iz* id konflikta.
zen zagrenila življenje. Njuna zelja je, da se trupli upepelita v krematoriju. Stanovanje in pohištvo sta zapustila neki uslužbenki. V pismu je še Dru* ckerjeva pripomnila, da je njena volja umreti in da je on najboljši mož, kar jih je kdaj bilo na svetu.
Roibina Druckerjeve žene je sploK nesrečna. Njena mati je skočila v vo* do in tudi obe njeni sestri sta izvršili samomor. Druckerjeva je torej četrta žrtev samomorilne epidemije, ki raz« saja v rodbini.
Iz dežele ostrig
Tradicija zahteva, da se omeji se* zona ostrig samo na mesece, ki imajo v svojem nazivu črko r. Tn tako se se* zona ostrig z aprilom konča ter prične znova v septembru in traja do decem* bra. To pa velja samo za prodajo ostrig v Parizu. Letos je konzum ostrig nekoliko poskočil, vendar pa ni pričakovati, da bi dosegel predvojno viši* no. Ostrige niso več tako popularna jed, kakor je bila prejšnje čase. Znana trgovina z ostrigami Punier je prodala pred vojno 10 milijonov marenskih, cancalskih, belonskih in drugih ostrig, po vojni jih pa proda komaj 2 milijo* na. Portugalske ostrige se ne uvažajo iz Portugalije, toda prvotno jih v Fran* ciji res niso poznali. Leta 1866. je pri« peljal neki kapitan iz Lizabone mnogo ostrig, toda oblasti so mu prepovedale izkrcati jih v Bordeauxu in zato jih je pometal v morje. Drugo leto so bile skale na obali polne mladih ostrig. Ostriga ima namreč na leto do 2 mili* jona mladih. Tako so se portugalske ostrige kmalu razmnožile in zdaj so v Franciji najbolj razširjene.
Najbolj okusne in najboljše so ma* renske ostrige. Emile Zola ja zahajal rad z literati, novinarji in umetniki v Rovan, kjer goje največ marinskih ostrig. Nekoč je sklical anketo, na ka* teri so pokušali ostrige, da ugotove, katere so najboljše. Zalivali so jih se* veda z vinom in pojedli so jih toliko, da bi človek ne verjel, da se lahko že« lodec tako raztegne. Brillat Savarin jih! je pojedel 12 tucatov pri zajtrku, Vi* tellius jih je pa pojedel naenkrat celo 1200.
Iz Celja
—c Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Celju, priredi v Četrtek dne 7. junija popoldne veliko javno tombolo. V slučaju slabega vremena se tombola preloži na nedeljo 10. Junija.
—c Koča na Koroški bo za binkoštne praznike oskrbovana. Odprta bo v soboto, nedeljo In ponedeljek.
—c Pukovska slava 39. pešpolka v Celju bo na binkoštni ponedeljek dne 28. t. m. ob 10. uri na Glaziji.
—c Radi raiž&ljenja časti je bil v ponedeljek obsojen pri celjskem okrajnem sodišču odvetnik in podžupan v Celju dr. A. Ogrizek. Dr. Ogrizek je svojčas v restavraciji >Evropa< napram navzočim gostom zmerjal čez demokrate in je ob tej priliki rabil tudi o g. dr. Žerjavu prav prostalke psovke. G. dr. Žerjav ga je po odvetniku g. dr. Kalanu tožil radi razialjenja časti in dr. Ogrizek je bil pri včerajšnji razpravi obio-l'e na 300 Din globe, odnosno 3 dni zapora.
Najboljše. najtrajnejSe. zato I 13 najcenejše!
Makulaturni papir
kg a Din 4'-orodaia uorava ..Slov. Naroda**
Strto 4.
tSCOVENSKI  NAROD, dne 23. maja 1928.
Stcv. 118
Julian Street;
. Izgubljena Kolombina
— Seveda.
— Pa naj bo. Za menoj!
Izvila se mu je iz objema in smuk* nila skozi francosko okno na teraso.
Za hip jo je izgubil, ker jo je bilo v temi v črni obleki težko opaziti. Ko je pa hitela po stopnicah doli na trav* nik, je opazil njeno belo pahljačo in planil za njo. Izginila je za košatim grmom in začul je njen razposajeni smeh. Hitel je za njo in jo ujel. Vsa upehana se je smejala, bila je popol* na tema, dišalo je po akacijah in oba sta bila maskirana. Kaj čuda torej, da jo je prijel za podbradek, se nagnil k jiji in hotel baš odtrgati sad svoje zmage, ko se mu je naenkrat iztrgala m pobegnila v drugo smer.
Kaznjenca, ki pobegne, pa ga uja* mejo, čaka poostrena kazen. Ko je po novem lovu po zeleni trati ob luni* nem svitu Karel II. ujel bežečo Ko* lombino in jo kaznoval za neubogljiv vost s poljubom, je čutil, da bi se ne upirala tudi če bi ji naložil strožjo ka* zen. Ko so se srečale njune ustnice, je bil takoj prepričan, da mu tretjič ne uide. Objel jo je čez pas, toda ka« kor bi trenil z očesom se mu je zopet iztrgala in zbežala v klub.
Dohitel jo je na pragu. Prosil jo je, naj ostane z njim zunaj, pa ga ni ho* tela uslišati.
— Ne. — je dejala odločno — po* reden dečko ste in spoznala sem vas. Moj mož bi bil hud.
— Saj ne bo vedel, — ji je prigo* varjal. — Tudi moja žena ne bo ve* dela. Saj baš zato je maškarada tako zabavna.
— Da, — je dejala — toda jaz sem se že dovolj  zabavala,  gospod kralj.
Obrnila se je in odšla v plesno dvorano, on pa za njo. Ustavil se je za hip na pragu in opazoval plesalce.
— Glejte! — je vzkliknil ves pre* senečen, — tamle je druga Kolombi* na. Podobni sta si kakor sestri. Tudi lase ima črne.
— Da prišli sva skupaj.
— Kaj pa če vas izgubim? Kako bi vas mogel najti?
— To je vprašanje, — je dejala smeje.
— Pojdiva plesat in med plesom mi poveste.
— Ne, monsieur, — je odgovorila Kolombina, — zdaj moram plesati z nekom drugim.
Komaj je izgovorila te besede, se ji je približal neki menih v kuti in za* vrtela se je z njim po dvorani.
— Snideva se tu, — je zaklical kralj Karel za njo, toda ona je zmaja* la z glavo.
— Kje vas pa najdem?
— Mislim, da me bo težko najti, — je odgovorila in se razposajeno za* smejala.
Ves razvnct se je vrnil vladar k vhodu in zagledal Kolombino v obje* mu sicilskega bandita. Misleč, da je njegova izvoljenka, je skočil k nji. Toda prepričal se je. da je najbrž ona druga Kolombina, kajti videlo se ji je. da ga ne pozna. Njen korak ni bil tako lahek, pa tudi francosko ni go* vorila z naglasom.
Nič ne de. Izgubljeno Kolombino že najde. Trdno je sklenil poiskati jo. In ko odloži masko, zve, kdo je. Ope* tovano je prevzel Kolombino v črnem
klobučku na kratkih, črnih laseh, to* da vedno se je prepričal, da ni našel prave. Našel ni ne svoje žene, ne fran* coske dvorne dame z belo lasuljo, za katero je smatral ženo.
Kje neki je bila Nataša? Najbrž se je skrivala v plesni dvorani. Tja spada na taki zabavi poštena zakonska žena. Ne bilo bi lepo, če bi se izpre* hajala ob luninem svitu s tujim ma* skiranim moškim po vrtu. V mislih na ženo je pozabil za hip na Kolombino, ker ga je skrbelo, kaj počenja Nataša, ki jo je zaman iskal na terasi in na travniku. Ker je ni našel, se je vrnil v klub in telefoniral domov.
— Halo?
Bil je presenečen, ko je začul Na* tašin glas.
— Iskal sem te tu povsod, — je dejal ženi. — Zakaj si šla tako kmalu domov?
— O, sita sem bila tega vrvenja.
— Kaj se nisi dobro zabavala? Zabavala sem se izborno, — se je
glasil odgovor.
— Potem takem pa ne razumem, zakaj si šla domov.
— Maskirani ljudje store marsikaj nepričakovanega, -- je odgovorila in predno je mogel kaj pripomniti na njeno namigavanje, je vprašala:
— Kako pa ti? Si se dobro zaba* val?
Komaj je čakal, da bi mogel pre* kiniti pogovor in poiskati izgubljeno Kolombino.
— Će ti je prav, ostanem še nekaj časa na maskaradi.
— Kar ostani. Lahko noč, dragec moj.
— Nu, dragica, — je dejal Archi* bald Welkins drugo jutro, ko je žena nalivala kavo, — to je bila imenitna zabava, kaj ne?
In ko je prikimala, je nadaljeval:
— Bilo je celo pnjetneje, da se možje in žene niso poznali.
— Da, to je bila imenitna ideja, — je dejala žena.
— Prepričan sem bil, da sem te spoznal.
— Res, prepričan si bil?
— Da, v kostumu francoske dvor* ne dame z visoko, napudrano lasuljo.
Ko se je z asm e jala in odkimala z glavo, je bil presenečen.
— To nisi bila ti — častno besedo, da nisi bila?
— Ne, častna beseda.
— Kako pa si bila oblečena?
— Bila sem Kolombina — je od* govorila in se obrnila k služkinji, ve* koč:
— Dajte gospodu vkuhanih jagod. Molče je namazal jagode na kruh
in pil kavo. Nastala je mučna tišina.
— Na maskaradi sta bili dve Ko* lombini, do pičice enako oblečeni.
— Da, — je dejala Nataša. — To je zadnji košček nove slanine. Ali ti ugaja?
— Zelo dobra je, — je odgovoril zamišljeno. — Obe Kolombini, ki sem ju videl, sta imeli črne lase.
— Lasulje, — je pripomnila smeje.
— Lasulje? — je ponovil začude* no. — Nisem mislil, da imata lasulje.
— Moški takih malenkosti ne opa* zijo, — je dejala smeje in pripomnila: Ali se spominjaš onega lepega franco* skega častnika, ki mi je bil pred tre* mi leti tako všeč?
To vprašanje mu je pognalo vso kri v glavo.
— Da. A kaj hočeš reči s tem?
— No, nosil je lasuljo.
— Da? Kako to veš?
— Opazila sem takoj, ko sem ga prvič videla.
— Hm, — je dejal in se zamislil. Tudi ona je molčala.
— Čuj, dragica, — se je oglasil po dolgem razmišljanju. — Obljubila si, da ne bova nikoli več govorila o tem francoskem častniku. To je že davno minilo in res ni vredno, da bi govorila.
Če je mislil, da mu bo hvaležna za to velikodušnost, se je temeljito zrno* til, kajti žena ni odgovorila.
— Kdo je bila ona druga Kolom* bina? — je vprašal z nedolžnim gla« som, ko je vstal od mize.
— Očividno neka dama, ki si je iz* posodila masko v isti trgovini kakor jaz, — je odgovorila žena.
— Toda, — je zaječi j al in pripom* nil v nepopisni zadregi: Zdi se mi, da bi ne smeli posojati dveh enakih ko* stumov za isto maškarado. Kaj misliš?
Žena pa ni odgovorila.
V osmih letih zakonskega življenja se je že opetovano seznanil s čudno potezo v njenem značaju. Nataša je vedno molčala, kadar se ni strinjala z njim. Mnogo žensk je poznal, toda nobena ni imela te čudne navade. In v tem je bila neka tajna sila njegove žene.
Napoleonova sestra - igralčeva ljubica
Princesa Paulina je imela ljubavno razmerje z znamenitim igralcem Talmo, ki se ga je pa kmalu naveličala in si izbrala majorja
Duchanda.
Sestra cesarja Napoleona, princesa Paulina, je bila zelo lepa, pa tudi do* miŠljava in ponosna na svoio lepoto. O nji pripovedujejo, da je bila edina princesa, ki se je dala naga slikati. Ko so jo vprašali, kako se je počutila naga
Sred slikarjem, je odgovorila, da ji ni ilo posebno neprijetno, ker je bilo v ateljeju dobro zakurjeno. Paulina je imela ljubavno razmerje s slavnim francoskim igralcem Talmo. Talma je zavzemal v Franciji položaj, kakršne* ga doseže malokateri igralec. Svojo ka* rij ero je začel kot zobozdravnik in v praksi se je seznanil z mnogimi odlič* nimi predstavniki francoske aristokra* cije. Njegov oče je bil zobozdravnik angleškega prestolonaslednika, njegov stric pa belgijskega kralja. Talma sam je bil osebni zdravnih vojvode Char* tres, bodočega francoskega kralja Lud* vika Filipa, in stanoval je v kraljevi palači. Praksa mu ie tore i dobro ne* sla, vendar jo je pa opustil in se po* svetil gledališki umetnosti.
Kot igralec je bil v prijateljskih od* nošajih z Napoleonom, s katerim se je seznanil, ko je bil znameniti voj* skovodja še navaden francoski čast* nik. Talma je dajal Napoleonu brez* plačne gledališke vstopnice. Ko je po* stal Napoleon cesar, ni pozabil uslug, ki mu jih je storil Talma. Rdečega tra* ka častne legije mu sicer ni dal, pač pa je pustil mnoge odlične državnike in diplomate dolgo čakati v predsobi, ka* dar je kramljal z igralcem. Napoleon je imel sploh rad gledališke igralce in gledališko umetnost je visoko cenil. Nekoč je dejal, da bi povišal Corneil* la v princa, če bi še živel. Paulina se je seznanila s Talmo 1. 1812. v Aix*les* Bains. Tudi ona je visoko cenila gle* dališko umetnost. Ponosna je bila na to, da je tudi sama nastopala kot ama* terka na gledališkem odru in kmalu je pregovorila Talmo, da jo je učil gleda* liške umetnosti.
Svojim prijateljem je Talma zatrje* val, da mu je neprijetno poučevati Na* poleonovo sestro, v resnici se je pa kmalu razvilo med njima ljubavno raz* mer je. Ljubezen talentiranega igralca do Napoleonove setre je bila zelo za* gonetna, kajti govorice o nji so kmalu utihnile in šele čez 100 let so prišle na dan nekatere podrobnosti.
Talma je bU oženjen in celo nje* gova žena ni vedela za to ljubavno razmerje. Vedela je samo, da koketi*
rajo z njenim možem ženske iz naj* višjih krogov. Nekdo je v francoski knjižnici slučajno odprl staro omaro, v kateri so bili skriti koncepti pisem, ki jih je pisal Talma Napoleonovi se* stri. Iz konceptov se da sklepati, kak* Šno je bilo ljubavno razmerje zname* nitega igralca do princese Pauline. Oba sta se že poprej in tudi pozneje ljubila tako, da o prvi ljubezni ni bilo govora. Igralec je želel, da bi zvedeli za njego* vo ljubavno razmerje vsi znanci in pri* jatelji, Paulina je pa svoj roman skrb* no skrivala. V pismih se je podpiso* vala kot mademoiselle Sophie. Talma ji je pošiljal pisma potom lakaja in moral je obljubiti, da bo vsa njena pi* sina sežigal, čim jih prečita. Iz Talmo* vih pisem je razvidno, da Paulina ni pisala posebno rada in da je bila v svoji ljubezni precej rezervirana. Po* zneje je dopisoval s Talmo v njenem imenu celo njen lakaj.
Ko je Talma čutil, da se ga je prin* cesa naveličala, jo je skušal pridobiti s pismi, v katerih je opisoval svoje uspehe. .Toda Paulina je bila ženska in kot taka tudi v ljubezni nestanovit* na. Kmalu se je zaljubila v majorja Duchanda in ko se je Talma vrnil iz Ženeve, mu je povedala, da je njune ljubezni konec. Tudi Talma je imel široko srce in zaljubil se je v drugo. Ženi so začele končno moževe ljubav* ne avanture presedati in dala se je lo* čiti.
Žrtev plemenitosti
V deželni bolnici v Gradcu je te dni umrl cand. med. Anton Zak iz Bukarešte. Postal je žrtev poklica, od* rosno plemenitosti. Mladi medicinec je žrtvoval svoje življenje, da reši tež* ko bolnega otroka. V bolnico so pri* peljali otroka, ki mu zdravniki niso mogli pomagati drugače, nego s trans* fuzijo krvi. Zak je bil takoj priprav* Ijen žrtvovati svojo kri in kirurg je iz* vršil transfuzijo krvi. Toda plemeniti mladenič je pri tem sam podlegel. Med transfuzijo krvi mu je postalo hipoma slabo in se je onesvestil. Nesreča je hotela, da si je inficiral rano. Nastalo je zastrupi j en je, kateremu je nesreč* než podlegel. Medicinec je bil star še* le 27 let Bil je zelo nadarjen in priden in zato je njegova tragična smrt vzbu* dila splošno sočutje.
Moderni raziskovalec na dnu morja
Odlični ameriški prirodoslovec in raziskovalec dr. Beebe, ravnatelj od* delka za tropična zoološka raziskova* nja, se je proslavil s svojim: razisko* vanji v džunglah in na dnu morja. Nje* gova dela so znana po vsem svetu, ker so pisana tako napeto, da spominjajo na detektivske romane.
Zadnje čase je dr. Beebe razisko* val morsko dno pri Haiti. Svoja opa* zovanja je deloma telefoniral steno* grafu na parniku, deloma jih je pa be* ležil na cinkasto tablico. Na dno mor* ja se je spustil v kopalni obleki s po* sebno potapljaško čelado na glavi. S seboj je vzel v jekleno kaseto vdelan fotografični aparat, s katerim je foto* grafiral rastline in živali na dnu mor* ja. Vsak dan je ostal na morskem dnu dve do tri ure. Dr. Beebe pravi, da je potapljanje v navadni kopalni obleki zelo prijetno, ker človek nima občut* ka, da ga obdaja od vseh strani voda. Na dnu lorja je našel nove vrste rib in morskih rastlin. Nekatere ribe naglo izpreminjajo barvo, druge rabijo pla* vute kakor Človek roke, da lazijo po morskem dnu. Našel je tudi ribe, ki imajo na dolgih pipalkah nekake sve* tilke, s katerimi si svetijo v mračnih morskih globinah.
Pozor! Od danes naprej Pozor! smo uvedli
skoro za polovico znižane letne cene!
Romantika in poezi a
preteklega stoletja se zrcalita iz filma
Nepovabljeni $ost
V glavni vlogi
John Gilbert
Tragedija strastnega kvartopir-ca. Nepošteni kavalir plemenitega srca. Zasledovanje po pustinji Dvoboj. Vroča ljubav na obali Missisiolia.
Danes! Izvrsten spored. Danes!
Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri.
Pri tem sporedu so že veljavne skoro za polovico znižane LETNE CENE!
Tel. 2124
Elitni kino Matica
Darujte za spomenik kralju Petru Osvolv^*~!iu!
Mag. Št. 18355/28. — Ref. IX.
Razpis
Mestna občina razpisuje dobavo štirih gumijastih cevi za škropljenje cest, dolgih po 45 metrov. Vzorec je na vpogled pri mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Oferte naj se vložijo v imenovanem uradu do 30* maja 1928«
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. maja 1928.
Znižane cene    —   Cene zni&ane 11
Ifnljln J7hjfD    žepnih robcev, rokavic, nogavic flor in volnenih, IbllAu lili II11 triko perila za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kravate, dišeča mila. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike. — Vezenine in čipke
pri Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Oglejte si zalogo in se boste prepričali!
Za
birmo
F.
ČUDEN
Uuohdna, PREŠERNOVA 1
Mladenič
star 22 tet, zmoten slovenskega ta nemškega kraka. iSfie kakršno d koli delo za časa velesetfcma. Dopise na opravo »Slov. Narodi« pod »Brezposeln 991«.
Strojepiska
išče dek> za dom. Ponudbe na mt. »Slov. Nar.« pod »Prepisi 1001«.
Meblovana soba
zračna, z električno razsvetljavo (na meji Rožne doline), se odda solidnemu gospodu, z zajtrkom 300 Din mesečno. Vpraša se v npr. »Slov. Naroda« pod »Soločna loga 996«.
Stanovanje
v novi hiši, dve sobi, predsoba, kuhinja in pritčklne, 35 minut od poŠte, oddam mirni m snažni stranki. Mesečna najemnina 500 Din. — Vselitev 1. jrarja. Ponudbe na npr. Usta pod »Sotočna lega 1005«.
Zobotehnik
asistent se sprejme. Ponudbe z zahtevo plače in podatka o dosedanji praksi Je poslati na »Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani«. 1004
Gospodična
stara 24 let. vešča rudi v gospodinjstvu. Išče službo vzgojiteljice k enemu otroku. Dopise na upravo lista pod »Poštena 1007«.
Hišo
z gostimo, krasnim stavbtščem, mnogo prostorov, sposobno za manjšo tvormoo, trgovino in vsako obrt, ceno prodam. Gustav VuJrić, Zagreb, Antunovac nI. 8. 1003
Ivan Genussi
pleskarstvo la flcarstvo
Igriška ulica 10
Za delo se lama. — Cene
nizke! 59-T
Ekonom
s večletno prakso, vojaščine prost, zmožen slov in nemškega jezika, išče stalno službo na graščini ali večjem pose. stvu. Nastop 1. Junija Ponudbo na upravo Usta pod «Eko-nom»/960.
Šumarskega adjunkta
s šumarsko šolo in prakso, veščega pisarniških poslov, računovodstva in manipulacije na žagah — išče uprava veleposesiva «Jezersko» v Kokri. — Prošnjam s curri* culum vitae naj se priloži prepise spričeval in foto« grafijo, ter pošlje do 10. junija 1928 upravi
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervozo, po* manjkanje spanja, slab tek, zlato žilo povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir «FIGOL». Prepričajte se tudi vi. da preizkušena zdra» vilua specialiteta *FIGOL» eliksir uredi prebavo in vam vrne zdravje. *FIGOL* izdeluje in razpošilja po pošti proti povzetii       navodili uporabe lekarna DR. Z. 5EMELIC DUBROVNIK 2 i^zkusna steklenica z omotom in poštnino 40.— Din Originalni zaboj Ček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 steklenicami r>a 245 Din,
4evilne  zahvalnice o  uspešnem  delovanju »Figola« dospevaio dnevno
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne Kredite, eskomtim menice, inka-   Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem   Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loteriji sira fakture ter izvršuje razen deviznih ln valutnih vse   računu ter «lh obrestuje po dogovoru najugodneje,   vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaj* • vbančnn stroko spadaoče posle = tudl srečke Ratne Štete na obroke pod zelo ugodnim* ooro '
Urejuje; Josip Zupančič. — Za cNsrodno tiskarno*; Fran Jezerfck. — Za opravo ls ioseratnJ del Usta; Oton diriitot — Val v Ljubljani