Št. 199 (16.236) lel M PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v TrštlTT?. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija1 pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer le izsia zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. '/C E TRST - Ul. Monte -GORICA-D:. ČEDAD 1500 LIR ^ BEV- '-I-3 , J »L. J NEDELJA, 23. AVGUSTA 1998 Zeh nevarna politična praznina Vojmir Tavčar Razvrednotenje ruskega rublja, za katerega se je vlada Sergeja Kirijenka odločila pred enim tednom, je razgalila dramatičnost ruske gospodarske krize. Borza je v tem tednu nazadovala za okoli 40 odstotkov, padli sta cena plina in nafte, bruto državni proizvod je v enem mesecu izgubil 4,5 odstotka, rezerve osrednje banke so siro-mašnejše za 1,5 milijarde dolarjev. To so le nekateri podatki, ki pa jasno kažejo, zakaj so upniki Moskve tako zaskrbljeni in zakaj se Rusija lahko spremeni v pravo tempirano bombo za vse trge, še zlasti ker se morajo trgi istočasno spoprijemati tudi s krizo japonskega gospodarstva. Teden, ki je minil, je pokazal, kako so trgi živčni in kolikšna je negotovost še zlasti v Nemčiji in ZDA, ki sta najvecja ruska upnika. Ne preseneča torej dej-tvo, da je nemški finančni minister Theo VVaigel skušal pomiriti investitorje s trditvijo, da ruska finančna kriza ne ogroža ravnovesja nemške bilance. Waigel je dodal, da je »-ključ za rešitev ruske krize v sami Rusiji«, kancler Helmut Kohl pa je pozval ruskega predsednika Borisa Jelcina, naj dejansko uresniči predvsem gospodarske reforme, ki so predpogoj za nadalnjo mednarodno podporo. Toda dogajanje zadnjih dni ni samo razgalilo dramatično razsežnost ruske ekonomnske krize. Brutalno je potrdilo, da nekdanja druga svetovna velesila nima veC vodilnega razreda. Jelcin in njegovi ljudje niso sposobni obvladati krize in se rešiti dušečega objema gospodarskih kamaril, a tudi opozicija ni sposobna izraziti ljudi, ki bi lahko prevzeli krmilo Rusije. Dramatična politična praznina je še večji problem od gospodarske krize, saj je nevarno, da se brez krmarja Rusija zruši, posledice razkroja največje države na svetu pa bi bile z ekonomskega vidika (pa tudi z vojaškega vidika in z vidika varnosti) katastrofalne. Problem novega vodilnega razreda, ki bo dovolj verodostojen in bo znal zdraviti najhujše rane ruske ekonomije, je zato zelo pereC. In zahodne države ter ustanove (začenši z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, ki bo na uradnem obisku v Moskvi 3. septembra) tega vprašanje ne bodo mogle več prezreti, predvsem pa ne bodo mogle veC staviti vsega samo na bolnega in izčrpanega Jelcina. TERORIZEM / VELIKA NAPETOST PO AMERIŠKIH BOMBNIH NAPADIH Umrl italijanski član misije ZN Strah pred novimi atentati V Kabulu že aretirali atentatorja, ki sta streljala na podpolkovnika Caloja KABUL - V afganistanski prestolnici je umrl italijanski podpolkovnik Carmine Cald, ki so ga ranili med napadom na vozilo ZN kmalu po ameriškem bombardiranju. Kazalo je, da Cald ni v smrtni nevarnosti, vendar je po operaciji umrl zaradi notranje krvavitve. Talibanske oblasti so sporočile, da so že aretirale dva osumljenca za napad. Po islamskem svetu se vrstijo protiameriške manifestacije (na telefoto Ap prizor iz sudanske prestolnice), organizacije skrajnežev napovedujejo povračilne ukrepe. V ZDA se pripravljajo na obrambo pred morebitnimi atentati, ne izključujejo pa novih napadov proti terorističnim središčem. Na 2. strani MOSKVA / OB NEIZPELJANIH REFORMAH Rusija sredi hude krize pričakuje Clintonov obisk MOSKVA - Rusija se nahaja v dramatični finančni in gospodarski krizi. Po umiku podpore centralne banke je vrednost rublja v minulih nekaj dneh padla za 40 odstotkov, kar seveda Se poveCa finančno stisko države, ki jo pesti ogromna notranja in zunanja zadolženost. Ob tem pa strmo pada tudi proizvodnja, saj se je samo minulega julija zmanjšala za 4,5 odstotka. Ruska podjetja razpolagajo namreč z zastarelo tehnologijo, tako da niso konkurenčna na mednarodnih tržiščih, za nameček pa v zadnjih Časih pada tudi cena nafte in drugih surovin, katerih je Rusija eden najveCjih izvoznikov. V osnovi vseh težav Rusije pa so po sploSnem mnenju neizpeljane reforme po zlomu komunizma. V teh razmerah vlada veliko pričakovanje za obisk, ki ga bo ameriški predsednik Bill Clinton opravil na začetku septembra v Moskvi. Jelcin pričakuje stvarno gospodarsko sodelovanje ZDA, pa tudi politično podporo Bele hiše. Na 2. strani KOTALKANJE / MLADINSKO EP Zlata kolajna v kombinaciji za poletovko Tanjo Romano HANAU (FRANKFURT) - Poletova kotalka-rica Tanja Romano (na sliki) je na evropskem mladinskem prvenstvu v kategoriji »jeunesse« poskrbela za velik podvig: osvojila je zlato kolajno v kombinaciji in srebrno odličje v prostem programu. Naša kotalkarica biTah-ko posegla posegla celo po dvojini zmagi, toda Italijanka Anna lannucci je bila vCeraj v prostem programu zares izredna, saj je izvedla svoj nastop brezhibno, in tako se je morala Tanja v tej disciplini zadovoljiti »le« s srebrom. Na 17. strani # ATLETIKA / EVROPSKO PRVENSTVO Italijanski maratonci izredni Osvojili so prvo tri mesta - Fiona May druga v skoku v daljino BUDIMPEŠTA - Včerajšnji dan na evropskem atletskem prvenstvu je bil za Italijo zares zgodovinski. Maratonci (Baldini, Goffi in Modica) so osvojili vsa prva tri mesta, Fiona May pa je bila druga v skoku v daljino. Na 17. Strani Neapeljski kardinal osumljen oderuštva NEAPELJ - Kardinal in neapeljski nadškof Michele Giordano je podobno kot njegov brat osumljen težkih prekrškov, odems-tva, izsiljevanja. Včeraj so ga obiskali agenti finančne straže, najprej se je uprl in ni dovolil, da poslopje preiščejo v iskanju razne dokumentacije, nakar je dokumentacijo prostovoljno izročil. Kardinalu so solidarnost izrazili vsi škofje iz Kampanije, predsednik škofovske konference Ruini, iz Vatikana je tudi prišlo zagotovilo," da so mu ob strani. Na 2. strani Pred sto leti se je rodil Avgust Černigoj TRST - Jutri bo natanko sto let, od kar se je rodil Avgust Černigoj. Obletnici pomembnega umetnika posvečamo tri strani, na katerih objavljamo dva intervjuja s prof. Černigojem in njegov profil. Jutri bodo obletnico praznovali v gledališču Miela z nekonvencionalno družabnostjo, ki jo prireja vodstvo gledališča v sodelovanju z zadrugo Bonavventura in Skupino 78. Začetek srečanja bo ob 21. uri, vabljeni so Černigojevi prijatelji, znanci, učenci in vsi tisti, ki cenijo njegovo ustvarjalnost. Organizatorji si nadejajo, da bo Černigojeva umetniška ustvarjalnost prišla do izraza na razstavah, ki ju pripravljata tržaški muzej Revoltella in ljubljanska Moderna galerija. Na 10., 11. in 12. strani PoveCan promet na cestah v FJK TRST - Po pričakovanju je bil promet na glavnih cestah v naši deželi vCeraj precej povečan, posebno na avtocesti proti Trbižu kot tudi na mejnih prehodih s Slovenijo, še zlasti pri Rabo-jezu. Do zastojev je prihajalo med Palmanovo in Vidmom, na križišču za Trst in Benetke, o krajših kolonah so poročali iz Moščenic, Latisane, Lignana. Po petkovih težkih prometnih nesrečah, v katerih so samo v Trstu izgubile življenje tri osebe, je bilo spet precej govora o varnosti na cestah. Sklenili so, da bo policija z jutrišnjim dnem poostrila nadzor nad Obalno cesto, opremili se bodo z napravami za merjenje hitrosti. Na 4. strani Vide« Service Massimiliano Canciani DEVIN, št. 4 (ulica/vhod na avtocesto) tel. 040-2070025 NOVI LABORATORIJ ZA POPRAVILA TELEVIZORJEV, VIDEOREGISTRATORJEV, HI/FI, AVTORADIJEV IN TELEFONSKIH APARATOV Hitri posegi brez klicnih stroškov Pridite si ogledat čudoviti svet mineralov, fosilov, meteoritov, kvarčnih kristalov, ki jih je zemlja hranila tisočletja! •m J ■ r Ogrlice, verižice, obeski iz jantarja in žlahtnih kamnov, okrasni predmeti za dom in urad, primerki za darila, za zbiratelje ... V NAJPRIVLACNEJSI TRGOVINI SVOJE VRSTE NA SVETU ■RANEMA ROVIS Trst, ul. Galattil - tel. 362106 VVASHINGTON / PO AMERIŠKEM RAKETNEM NAPADU MOSKVA / PO ZLOMU KOMUNIZMA Strah pred islamskim krvavim maščevanjem Možne nove akcije ZDA proti šeiku Osamu bin Lodenu Rusija spet sredi dramatične krize Zadolženost strmo rose, proizvodnjo poda Veliko pričakovanje zo Clintonov obisk VVASHEMGTON - Združene države so lahko le delno zadovoljne z raketnimi napadi na domnevna teroristična oporišča v Sudanu in Afganistanu, veča pa se možnost povračilnih atentatov s strani islamskih skrajnežev. V VVashingtonu so objavili opozorilo o možnosti povračilnih terorističnih napadov proti Američanom, po vsej državi, na veleposlaništvih, nekaterih ameriških letališčih, Pentagonu, v ameriških enotah SFOR in kriznih žariščih pa so uvedli poostrene varnostne ukrepe. V Sudanu so ameriški tomahavvki z zemljo zravnali tovarno, ki naj bi proizvajala kemično orožje, Čeprav so iz njenih dvoran prihajala tudi veterinarska zdravila za Irak v okviru programa nafta za hrano (tehniki, ki so do nedavnega delali v tej tovarni, trdijo, da ni bila usposobljena za proizvodnjo kemičnega orožja). Tudi v Afganistanu CIA in Pentagon nista mogla z gotovostjo oceniti, Ce so rakete zadele srečanje terorističnih voditeljev, kot so upali, saj je oblak vohunskim satelitom preprečil natančen pregled prizadetega območja, predvsem pa niso zadeli saudskega milijonarja Osamo bin Ladena, ki naj bi vodil protiameriške teroristične akcije. CIA je nevarnost povračilnih terorističnih napadov ocenila kot zelo visoko, FBI pa je policijske uslužbence po vsej državi pozval k povečani previdnosti. Ni izključeno pa, da ZDA že pripravljajo nove akcije proti domnevnim središčem terorističnih dejavnosti. Gre za dolgoročen boj, je dejala voditeljica ameriške diplomacije Ma-deleine Albright: »Zal je to vojna prihodnosti in razumeti moramo, kako pomembno je, da operacije teCejo neprekinjeno,« je dejala Albrightova. Napadeni bomo, vendar bomo tudi napadali, je dejal svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger, obrambni minister Wilham Cohen pa je izjavil, da ni izključena možnost novih napadov na položaje, za katere sumijo, da v njih potekajo dejavnosti teroristov. Na vojno pa je pripravljen tudi saudski milijonar Osama bin Laden, Cigar oporišče so Američani skušali uničiti v Četrtkovih napadih: po pakistanski televiziji je napovedal neizprosen boj proti ZDA. V Pakistanu so bile množi- čne protiameriške manifestacije. Sudanski zunanji minister Mustafa Osman Ismail je vCeraj v Bagdadu opozoril ZDA, da nov napad na Sudan ne bo ostal nekaznovan. Tudi v Kartumu se je na protiameriški manifestaciji zbralo več de-settisoC ljudi. NajveCja egiptovska skrajna islamska oborožena skupina Džama islamija je zagrozila, da bo odgovorila na ameriške napade v Afganistanu in Sudanu. Organizacija poziva »islamistiCna gibanja, še posebej tista, ki vodijo sveto vojno, naj odgovorijo na ameriško aroganco in proti ZDA uporabijo jezik, ki ga razume«. Več med seboj sprtih libanonskih islamskih organizacij se je dogovorilo za skupne protiameriške »pobude«. Talibanske oblasti Afga- nistana so okrepile kritiko ZDA, saj je zunanje ministrstvo za radio izjavilo, da cilj ameriških napadov ni bil sudanski miljarder in islamski skrajnež Osama ben Laden, ampak da je bil to le izgovor, ki »dokazuje ameriško sovraštvo do islama in muslimanskega sveta.« Medtem pa so trije moški, ki so jih kenijske oblasti pridržale v zvezi z bombnim atentatom na ameriško veleposlaništvo v Nai-robiju 7. avgusta, priznali povezanost z Osamo bin Ladenom, je poročal nairo-bijski časnik Nation. Osumljenci so pohciji priznali, da so bombni napad načrtovali pod krinko trgovcev z ribami s sedežem v pristaniškem mestu Mombasa in da jih je financiral bin Laden. KABUL / ŽRTEV POVRAČILNEGA ATENTATA Umrl italijanski podpolkovnik Član misije ZN v Afganistanu Cald je podlegel notranji krvavitvi RIM - Po komplikacijah, ki so se nenadoma pojavile ponoCi, je v Kabulu umrl podpolkovnik italijanske vojske Carmine Cald (telefoto Ap), eden od dveh elana Posebne misije ZN v Afganistanu (UN-SMA), ki sta bila ranjena v Kabulu. V napadu, do katerega je prišlo v afganistanski prestolnici v petek zjutraj kmalu po ameriškem bombardiranju domnevnih terorističnih oporišč, je bil ranjen tudi uradnik za politične zadeve ZN Francoz Erič Lavertu, ko je neznani napadalec streljal na njuno vozilo. Lavertu je bil ra- njen v roko, medtem ko je podpolkovnik Cald utrpel tri strelne rane, od katerih eno v trebuh. Po operaciji podpolkovnika je kazalo, da ni hujših problemov, vendar je malo pred jutrom izdihnil zaradi notranje krvavitve. Bil je star 43 let, po rodu iz Salerna, kjer pušča vdovo in hčeri. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je napad obsodil in pozval talibane, podobno kot italijanska vlada, naj takoj raziščejo dogodek in privedejo odgovorne pred sodišče. Iz Kabula so v popoldanskih urah sporočili, da so že aretirali osumljenca za napad, ki jima bodo sodih v najkrajšem. MOSKVA - Pravkaj-šnja devalvacija rublja je privedla na površje dramatično finančno in gospodarsko krizo, v kateri se nahaja Rusija. Proizvodnja že dalj Časa strmo pada, notranja in zunanja zadolženost države pa je tolikšna, da se mnogi boje bankrota. Vse to seveda hudo pretresa socialne in politične razmere v Rusiji, in dejansko je duma predvčerajšnjim pozvaja predsednika Borija Jelcina, naj prostovoljno odstopi. Vse to pa tudi močno odmeva v mednarodnem prostoru, saj je Rusija kljub vsemu še vedno svetovna velesila, že zaradi svoje geografske velikosti. In tako vlada tudi veliko pričakovanje o tem, kaj bo obrodil obisk ameriškega predsednika Billa Clintona v Moskvi, ki je predviden od 1. do 3. septembra. Finančna kriza Rusije je izbruhnila minuli ponedeljek, ko je njena Narodna banka napovedala, da ne bo več podpirala rublja. Slenji je v nekaj dneh izgubil kar 40 odstotkov svoje vrednosti. Zadeva je dokaj dramatična, saj je Rusija doslej financirala svoj dolg z izdajanjem ogromnih količin vrednotnic in obveznic z visokimi obrestmi ali pa z najemanjem mednarodnih posojil. Za plačevanje enih in drugih je še povečala izdajanje vrednostnih papirjev in pa najemala nova mednarodna posojila, vse to v začaranem krogu, ki seveda ne more peljati daleč. K temu je treba dodati še hudo krizo proizvodnje. Slednja je po zadnjih podatkih samo v ______ZDA / PREISKAVA BO PRIVEDLA CLINTONA PRED KONGRES?__________ Clinton med sexgatom in vojno proti terorizmu Izjave Monice Lev/inski različne od predsednikovih -Za Clintona oralni seks ni spolno razmerje NEW YORK - Najbolj znana nekdanja pripravnica na svetu Monica Lewinsky je ponovno stopila pred veliko poroto neodvisnega svetnika Kennetha Starra in še enkrat ponovila svojo zgodbo o spolnih srečanjih z ameriškim predsednikom Clintonom, pri Čemer naj bi se njene izjave, po trditvah dobro obveščenih virov, nekoliko razlikovale od predsednikovih. Clinton je v ponedeljek priznal neprimerno razmerje z Monico Lewinsky, ki ga je januarja zanikal pod prisego in pred televizijskimi kamerami. Starr ima zaenkrat v rokah zgolj priznanje dveh odraslih oseb, da sta imela nekakšno zunajzakonsko razmerje, ki naj bi se izražalo predvsem v oralnih spolnih odnosih, kar je seveda premalo, da bi s tem stopil pred kongres in predlagal razpravo o odpoklicu predsednika Clintona. Kot menijo predsednikovi svetovalci, naj bi bilo ponedeljkovo pričanje in izjava pred televizijo vse, kar lahko Starr od Clintona pričakuje. V primeru, da ga bo neodvisni svetnik hotel še en- krat zaslišati, naj bi bil predsednik pripravljen na boj. Clinton je Starru in še dvema tožilcema v Beli hiši odgovoril le na nekatera vprašanja, medtem ko naj bi ga vrtanja v »tehnične« podrobnosti glede samih spolnih odnosov pošteno razjezila. Clinton še naprej vztraja pri svoji definiciji spolnega odnosa in na zaslišanju naj bi zatrdil, da oralni seks po njegovem ne spada v kategorijo spolnih odnosov. Tako naj bi bilo njegovo januarsko zanikanje spolnih odnosov pred odvetniki Paule Jones »pravno korektno«, kot je zatrdil v izjavi ameriški javnosti. Monica Lewinsky, ki je razočarana zaradi pripisovanja zelo malega pomena odnosom s predsednikom, v katerega naj bi bila resno zaljubljena, pa naj bi preiskovalcem povedala, da Clinton med sprejemanjem oralnih užitkov ni sedel z rokami v žepih. Preiskava Kennetha Starra pa naj bi se zdaj osredotočala predvsem na darila, ki jih je med njunim večletnim razmerjem predsednik dal mladi pripravnici. Sam Clinton naj bi priznal, da je razmerje z Lewinskyjevo trajalo od konca leta 1995, zadnjic pa naj bi se, po predsednikovem spominu, dobila leta 1997. V tem Času ji je Clinton izročil veC daril, kar ni nič posebnega, saj naj bi podobno obdaroval tudi druge, ki so mu bili blizu, ali s katerimi je sodeloval. Lewinskyjeva pa naj bi pred veliko poroto povedala, da sta s predsednikom govorila pred njenim odhodom na zaslišanje k odvetnikom Paule Jones in Clinton naj bi ji dejal, naj mu vrne darila. »Cesar nimaš, ne moreš izročiti,« naj bi ji takrat dejal. Po darila je nato prišla predsednikova osebna tajnica Betty Curie in jih odnesla nazaj v Belo hišo. To naj bi po mnenju pravnih strokovnjakov pomenilo oviranje pravice in napeljevanje k laganju. Kljub medijskemu pritisku in privoščljivosti političnih nasprotnikov pa predsednikova priljubljenost glede opravljanja njegovega dela ni bila še nikoli tako visoka, kot je sedaj. Deloma seveda tudi zaradi odločnega odgovora teroristom, vendar so bili odstotki v javnomnenjskih anketah visoko na predsednikovi strani tudi dan pred napadom na teroristična oporišča v Afganistanu in kemično tovarno v Sudanu. Skorajda ni bilo novinarja, ki se ne bi spraševal, ali je bil napad povezan s težavami okrog afere, vendar to zdaj niti ni toliko pomebno, kar se tiCe predsednikovega položaja. Ce je povezava obstajala ali ne, predsedniku je pomagala strniti Američane okrog svoje vlade in odvrniti pozornost od Monice Le-winsky. Zaradi pričakovanih odgovorov teroristov bo tako stanje trajalo še kar nekaj Časa. Republikanci na Capitol Hillu so večinoma tiho ali pa pozdravljajo predsednikovo odločitev o akciji, kar je tudi edino, kar jim preostane. Clinton se tako spet pojavlja v vlogi voditelja ZDA, namesto pavlihe, ki so ga ujeli s spuščenimi hlačami, kot je bilo to še v začetku tega tedna. Robi Poredoš/STA tem juliju padla za 4,5 odstotka. Ruska podjetja razpolagajo z zastarelo tehnologijo, tako da ne morejo vzdržati mednarodne konkurence. Poleg tega so v zadnjih Časih padle tudi cene surovin, ki predstavljajo naj večje rusko bogatsvo. To velja še zlasti za nafto in plin, katerih je Rusija eden izmed najveCjih svetovnih izvoznikov. V osnovi vseh težav pa je nedodelan ruski pravni in gospodarski sistem po zlomu komunizma. Po mnenju izvedencev je Rusija na poti reform obstala nekako na pol poti. Prav zaradi tega na nujnost nadaljevanja reform opozarjajo tudi od zunaj. To sta v teh dneh večkrat storila npr. nemški kancler Helmut Kohl in nemški fi- nančni minister Theo VVeigel. Kot uvodoma reCeno, pa vlada posebno pričakovanje za obisk, ki ga bo opravil ameriški predsednik Clinton v Moskvi prve dni septembra. Clinton se bo z Jelcinom prav gotovo pogovarjal o mednarodnih kriznih žariščih, od Afganistana in Sudana do Kosova, kakor tudi o problemih razoro-ževanja itd. Ne more pa biti nobenega dvoma, da bodo v središču pozornosti prav ruski finančni in gospodarski problemi. Jelcin bo težko zahteval novih posojil. Po vsej verjetnosti se bo zavzel za ukinitev raznih pretekci-onistiCnih ukrepov ZDA v odnosu do Rusije ter za stvarno sodelovanje na gospodarskem področju. NEAPELJ / PREISKAVA Kardinal Giordano osumljen zelo hudih kaznivih dejanj NEAPELJ - Kardinal in neapeljski nadškof Mic-hele Giordano (na telefoto Ap) je včeraj potrdil, da je prejel jamstveno obvestilo, v katerem je govor o sodelovanju pri združevanju v zločinske namene, oderuštvu ter izsiljevanju, torej istih prekrških, katerih je osumljen njegov brat Mario Lucio Giordano. Slednji je v zaporu in prav včeraj je izkoristil možnost, ki mo jo daje zakon, in ni hotel odgovarjati na vprašanja preiskovalcev. Veliko bolj zgovoren je bil kardinal Giordano, kateremu so solidarnost izrazili škofje iz Kampa-nije in predsednik škofovske konference kardinal Camillo Ruini, medtem ko je vatikanski ga-snik Joaquin Navarro izjavil, da je »Sveti sedež vedno ob strani vsakemu škofu, bodisi v trenutkih veselja kot v trenutkih preizkušnje in pozorno sledi primeru.« Kardinal Giordano je povedal, da bo nadaljeval s svojim delom in da se bo še naprej zavzemal zlasti proti oderuštvu, brezposelnosti, pomanjkanju stano- vanj. Spustil pa se je tudi v politične ocene: »Problem sodstva v Italiji obstaja,« je dejal, »nisem Berlusconi, ki bije boj tudi z osebnimi zadevami, vendar že dalj Časa pravim, da vprašanje sodstva v Italiji postaja vroCa točka. Mi hočemo spoštovati sodnike in sodstvo, a oni naj spoštujejo osebe, spoštujejo naj vsa pravila. Da se ne bo zgodilo tisto, kar je svojcas pravil predsednik republike, in sicer, da z žvenketanjem lisic prisilijo ljudi k priznanju, samo da gredo iz zapora.« Kardinalu sicer nihče ne grozi z lisicami, od njega so zahtevali le nekaj dokumentacije. Javni tožilec Michelangelo Russo iz Lagonegra (Po-tenza), ki vodi preiskavo, je namreč odredil preiskavo škofijskih prostorov, za kar so bili zadolženi agenti finančne straže. Kardinal in njegov odvetnik sta se zahtevi uprla, zatem pa sta prostovoljno izročila izvlečke o bančnih računih škofije in računalniške diskete, tako da je Russo preklical zahtevo po preiskavi prostorov. RAVANCA / NA POBUDO NŠK IN DRUŽIVA MLADIH RAZISKOVALCEV VELIKA VERSKA PRIREDITEV Jutri v Reziji začetek raziskovalnega tabora Udeleženci bodo zbirali gradivo za krajevni muzej Srečanje treh dežel v Bovcu Mašo so skupaj darovali slovenski metropolit France Rode in nadškofa Bottisti in Kopellori VUkvah tabor za otroke UKVE - Pod okriljem Slovenskega kulturnega središča (SKS) Planika iz Ukev se je včeraj v Kanalski dolini za-Cel otroški raziskovalni tabor, ki ga je finančno podprla in omogočila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Raziskovalnega tabora, ki se bo končal v petek, 28. avgusta, se udeležujejo otroci, ki obiskujejo zasebne tečaje slovenskega jezika in glasbenega pouka, ki jih prireja SKS Planika. Otroci bodo pod vodstvom treh mentorjev popisovali in raziskovali etimologijo slovenskih krajevnih, ledinskih in domačih hišnih imen na območju vasi Ukv e. Mentorji, ki bodo usmerjali raziskovalno delo otrok, bodo specialist za slovansko etimologijo in sodelavec Univerze v Celovcu mag. Hubert Bergmann, socialna antropologinja z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani mag. Irena Sumi in absolvent Fakultete za družbene vede v Ljubljani Maksimiljan Gulič. (-STA) TRST - V ponedeljek se zaCenja v Reziji letošnji - že osemnajsti Raziskovalni tabor, ki ga od začetka dalje vodi ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor. Organizator taborov je tudi tokrat Odsek za zgodovino pri NSK, skupno z Društvom mladih raziskovalcev; sponzor pa je gibanje Znanost mladini iz Ljubljane. Pred časom smo v dnevniku objavili razgovor z Milanom Pahorjem. Od tistega razgovora se je program samega tabora nekoliko spremenil. Obiskovalo ga bo 15 mladih s Tržaškega in Goriškega, potekal bo na Bili in v Ravanci. Predvidena je ena sama skupina, ki bo zbirala gradivo in podatke za zametek krajevne- ga muzeja. Odprli ga bodo ob koncu tabora, 5. septembra v Ravanci v eni izmed barak, ki so bile postavljene takoj po potresu, ki je leta 1976 močno prizadel tudi to območje. Mlade raziskovalce bodo vodili Andrej Furlan, Polona Sketelj in Milan Pahor; cilj tabora pa bo zbiranje podatkov iz zgodovine, geografije, naravoslovja in jezika ter navad in običajev prebivalstva. To je že tretji tabor mladih raziskovalcev v Reziji po tistih, ki so ju priredili leta 1989 in 1994. Organizatorji raziskovalnega tabora so prepričani, da jih bodo domačini sprejeli prav tako lepo in prisrčno, kot so to storili za zadnja dva .tabora. In to je tudi potrebno, če naj tabor doseže svoje namene. Saj morajo biti prav stiki z domačini tisti, ki bodo pomagali raziskovalcem, da opravijo dobro svoje delo. Odprtje muzeja v potresni baraki v Ravenci, bo tako samo začetek te dejavnosti na področju trajnejšega zbiranja podatkov in predmetov, ki spadajo v muzejske zbirke. Ta dejavnost naj bi zajela vsaj še druga dva kraja v Reziji. Želja organizatorjev je, da bi delo dobro steklo, da bi bili stiki z domačini čim boljši in da bi letošnja zamisel o postavitvi muzeja v Ravenci pomenila začetek in tudi uspeh te pobude. Neva Lukeš SIMPOZIJ / OB 100-LETNIC1 ROJSTVA LOUISA ADAMIČA Intelektualci v diaspori Strokovno srečanje, ki ga prireja ZRC SAZU, bo v Bernardinu LJUBLJANA- Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstveno-razi-skovalnega centra SAZU (ZRC SAZU) pripravlja v Grand hotelu Emona v Bernardinu od 1. do 5. septembra mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori, so sporočili iz ZRC SAZU. Na simpoziju, ki se bo uradno začel v sredo, 2. septembra, bo sodelovalo 39 razpravljalcev iz ZDA, Rusije, Madžarske, Poljske, ZRJ, Kanade, Argentine, Italije, Velike Britanije, Avstrije in Slovenije. Udeležence bodo ob uradnem začetku nagovorili in pozdravili državna sekretarka in vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v MZZ Mihaela Logar, direktor ZRC SAZU Oto Luthar, predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko izseljenstvo Vasilij Melik in predstavnika slovenskega ministrstva za kulturo. ZRC SAZU bo program simpozija, povzetke razprav in ostale podrobnosti v zvezi z omenjenim mednarodnim znanstvenim simpozijem predstavila na novinarski konferenci v torek, 25. avgusta, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani ZRC SAZU. (STA) BOVEC - Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode (na fotografiji) je v Bovcu ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil slovesno mašo na Srečanju treh dežel - Slovenije, Furla-nije-Julijske krajine in Koroške, ki letos poteka po geslom Dajmo življenju novo upanje. Srečanje se je začelo s slovesno mašo v štirih jezikih pred cerkvijo Device Marije v Polju, ki je bila v potresu močno poškodovana. Poleg nadškofa Rodeta sta se srečanja kot soorganizatorja udeležila tudi videmski nadškof Alfredo Battisti in celovški škof Egon Kapellari. Versko prireditev, ki jo že 16 leto izmenično prirejajo krajevne cerkve v Celovcu, Vidmu in Lju- bljani, je tokrat pripravila ljubljanska nadškofija. Po mne- nju pripravljalnega odbora naj bi udeleženci s svojim obiskom na potresnem območju tamkajšnjim ljudem pokazali solidarnost, pomoč in podporo, vse v duhu skupne krščanske vere, ljubezni in medsebojne povezanosti, kar je tudi ideal združene Evrope in skupne prihodnosti. Prvi shod, katerega namen je bil utrditi vezi med sosedi, doseči evropsko enotnost in razviti vzajemno solidarnost, je bil leta 1982 na pobudo videmskega nadškofa. Srečanje je vsako leto v drugi državi oziroma pokrajini. (STA) PREDJAMA / DANES PRED GRADOM Erazmov viteški turnir ’98 NOVICE Mednarodne pešpoti tokrat po Sloveniji LLJUBLJANA - Pred ljubljansko Mestno hišo so se včeraj začele 11. mednarodne peš poti za predstavnike županstev, delavce mestnih uprav, mestne svetnike in druge predstavnike iz približno 15 evropskih mest. Izletov po Sloveniji, ki jih med 21. in 29. avgustom oiganizira Mesto Ljubljanam, se bo udeležilo približno 90 funkcionarjev. Udeleženci pešpoti se bodo glede na svojo fizično pripravljenost lahko priključili eni od treh skupin z različno zahtevnimi programi: najzahtevnejši program vključuje daljše planinske pohode in plezanje, v drugem prevladujejo lažji pohodi, najmanj zahteven pa obsega izlete z avtobusom. Geslo pešpoti je Zbliževanje prek meja, zato organizator vsako leto v program vključi tudi obisk sosednje države. Tako bodo udeleženci letos obiskali Hrvaško, na Reki pa jih bo sprejel župan Slavko Linič. Prvič so mednarodne pešpoti pripravili leta 1988. Ljubljana je prireditelj že četrtič. Večino stroškov udeležbe bodo obiskovalci poravnali sami. Med udeleženci bodo predstavniki Celovca, VViesbadna, Berlina, Gorlitza, Ramat Grana, Kfar-Saba, VVallufa, Kastela, Genta, Hochsteina, Chemexa, Dessaua in Dachaua. Ljubljanska delegacija bo štela približno 20 članov. Organizacija mednarodnih pešpoti je v rokah protokola MOL ter nekaterih oddelkov in služb mestne uprave. Vključena so bila tudi nekatera planinska združenja, med njimi Planinsko društvo Ljubljana Matica. (STA) ŠTIPENDIJE SKLADA D. SARDOČ Upravni odbor Sklada D. Sardoč razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: • dve štipendiji v znesku milijon lir, za učence Zavoda za slovensko izobraževanje. Prošnji mora iti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. • tri štipendije v znesku dva milijona in petsto tisoč lir za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižnice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. • ena štipendija v znesku pet milijonov lir, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univezitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. • z namenom ohranjanja lika dr. Dorčeta Sardoča bo sklad dodelil štipendijo v znesku treh milijonov lir za raziskavo namenjeno eventuelni objavi v okviru podiplomskega študija na temo »Protifašistično in protiokupatorsko delovanje primorskih ljudi«. Kandidati naj v prošnji navedejo osnovne okvire raziskave ter priložijo dokumente o opravljenem študiju, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov. V prošnji morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah in podatki bančnega računa na katerega bo štipendija nakazana. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo podeljene do 30. septembra 1998. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (0481-32545), Zdravko Custrin (0481-387310), Vera Tuta Ban (040-299632) in Karlo Cemic (0481-78100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 10. septembra 1998 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD / FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Odvetniška pisarna / Studio legale SANZIN, Ul. Diaz 1, 34170 Gorica. V vasi bo ves dan na ogled rustikalna srednjeveška tržnica POSTOJNA - V Predjami so letos že četrtič pripravili Erazmov viteški turnir. Začetek prireditve, ki poteka v okviru projekta Venerina pot, bosta danes ob 10. uri dopoldne na ploščadi pred gradom oznanila herald in bo-bar, nato pa se bodo začele priprave na turnir. Vitezi, ki s svojimi oprodami in pazi v Predjami taborijo že od petka, se bodo preizkusili v različnih spretnostih, osrednji del pa bo turnir, ki bo potekal po sistemu izzivanja oziroma bodenja s sulico, so sporočili iz Postojnske jame, turizem d.d. Po končanem merjenju moči bo žlahtna gospoda podelila nagrade najboljšemu bojevniku turnirja, najboljšemu viteškemu bojevniku in najbolj hrabremu bojevniku turnirja. Zmagovalec pa bo po posebnem protokolu izbral srčno kraljico turnirja. Izvajalci turnirja so člani kaskaderske skupine Equites iz Ljubljane, v programu pa nastopajo tudi člani radovljiške gledališke skupine Linhartovega odra. Sicer pa si bo v Predjami ves dan mogoče ogledati tudi rustikalno srednjeveško tržnico s kroparskim žeblja-rjem, lončarjem, tkalko, pletiljo, pletarjem, zeliščarko, kisarko, puščičarjem, oroža-rjem, prodajalko dražgoških kruhkov, veziljo, svečarko, lutkari-co, izdelovalcem ročno glajenega papirja, pisarko in vedeževal-ko. V gradu bosta na ogled razstavi Srednjeveška oblačila nekoč in danes ter Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri. Za najmlajše so pripravili lutkovno igrico Jurček reši princesko, ki jo bo uprizoril Boris Kononenko, za nekoliko starejše pa koncert violončelista Jerneja Čopiča in flavtistke Polone Gonta-rev. Ena od značilnosti prireditve je tudi kulinarična ponudba; od 12. ure dalje bodo vsako uro potekale razkošne srednjeveške gostije izbranih jedi, pripravljenih po izvirnih receptih srednjeveških zapisov različnih menihov. Jedi bodo obiskovalcem, ki si bodo nadeli posebna oblačila, ponudili na veliki mizi, jedli pa bodo kot nekoč - brez pribdra. Pojedine bodo s svojim petjem spremljali pevci okteta Orfej iz Iške vasi in trubadur Tomaž Pengov, ki bo igral na lutnjo. (STA) Za novo naselitev poljske jerebice VIDEM - V lovskem rezervatu v kraju Pasian di Prato so včeraj ob prisotnosti predstavnikov oblasti predstavili projekt za naselitev poljske jerebice, ki je bila Se pred tremi desetletji zelo razširjena v Furlaniji. Poljhsko jerebico bodo spet naselili, ker je njena prisotnost odraz visoke kakovosti naravnega okolja. Načrt je pripravila lovska družina, poljske jerebice, ki jih privajajo na novo okolje, pa so iz gojišča go-zudnih čuvajev v Lucci. Odprli obnovljeni Stari most v Mariboru MARIBOR - Mariborski župan Alojz Križman je v petek dopoldne slovesno odprl obnovljeni Stari most v Maribom, ki prek reke Drave povezuje Koroško in Pobreško cesto. Most, po katerem je promet prvič stekel pred skoraj natanko 85 leti, so temeljito obnovili. Pred osmimi leti so popravili desnooobrežni kamniti del ter obnovili jekleni del mostu, prihodnje leto pa nameravajo obnoviti še levoobrežni kamniti del. Osrednji jekleni del, ki v treh jeklenih lokih v skupni dolžini 166 metrov premošča razdaljo med bregovoma Drave, je bil namreč precej poškodovan zaradi zatekanja meteornih voda. Obnovili so tudi semaforizacijo na koncu mostu in povozno ploščo, nekoliko so zožili vozišče in tako pridobili prostor za obojestransko kolesarsko stezo. (STA) NOVICE V TRŽAŠKI POKRAJINI IN DRUGOD PO FJK Ustanovili krožek Čiste roke Tudi v Trstu so ustanovili krožek Ciste roke, ki se sklicuje na vsedržavne gibanje Italije vrednot senatorja sicer pa znanega milanskega preiskovalca Antonia Di Pietra. Na ustanovni seji so poudarili, da je osnovni cilj krožka uveljavljanje kulture zakonitosti in etike v političnem življenju. Imenovali so glasnico Maristello Hechich, tajnico Anno M. Mozzi in blagajničarja Franca Francescata. Prihodnja seja novoustanovljenega krožka bo jutri, ob 18. uri v sedežu v Ul. Parenzan 28. Za informacije so na razpolago na telefonskih številkah 040-393474 in 040-54053. Dolgoročno so proti prostituciji potrebni še nadaljnji ukrepi Alda Paoletti, podpredsednica komisije za enake možnosti pri Občini Trst, je pozdravila sedanje ukrepe proti prostituciji, uperjene proti klientom, češ da predstavljajo dober začetek in dobro kratkoročno politiko, a v dolgoročnem obdobju bi morali poostriti posege policije. Tako bi zadali udarec trgovini s »človeškim mesom« in razkrinkali glavne kriminalne organizacije, ki so krive za ilegalni prihod tujcev v Italijo, vrnili domov vse prostitutke, ki nimajo dovoljenja za bivanje ter drugim nudili možnost socialnega vključevanja. Revija »Guitar evenings« V okviru revije »Guitar evenings« bo drevi ob 21. uri v »kavami umetnikov« na terasi muzeja Re-voltella nastopil kitarist Sergio Giangaspero. Predstavil bo srednjeevropsko glasbo ter odlomke iz špansko-ameriskega in brazilskega repertoarja. Vstop je prost. Rop v tobakarni Ko se je 39-letna Fulvia Sardo pripravljala, da zapre tobakamo v Ul. Carpineto, sta vstopila mladeniča, ki sta takoj pokazala svoje namere: eden je v roki držal pištolo, drugi nož. Nikogar ni bilo v bližini in ženski ni ji preostalo drugega, kot da klone zahtevi: izročila je vse, kar je imela v blagajni in denarnici, okrog milijon lir. Roparja, ki sta imela okrog 20-30 let, sta zatem zbežala, verjetno z motornim kolesom, obraza pa nista imela zakritega. S primerom se ukvarjajo karabinjerji iz Naselja sv. Sergija. Identikit treh roparjev Tržaška kvestura je izdelala identikit dveh roparjev v zlatarni pri Portici di Chiozza ter enega od roparjev v veleblagovnici na Čampi Elisi. Ropa sta si sledila v razmahu dveh dni: prvega sta zakrivila tujca, ki sta skušala z uspavalnim sredstvom omamiti lastnico, drugega pa trojica, ki je govorila s tržaškim naglasom, a eden od trojice je pred pobegom s pištolo ustrelil v zrak. Nadzorna služba pred šolami Tudi v prihodnjem šolskem letu bo devinsko na-brežinska občinska uprava poskrbela za nadzorstvo pred solarni, ki ga bodo opravljali starejši občani. Vsi, ki se potegujejo za to službo, lahko dvignejo obrazce prošenj v uradih občinskih redarjev, ki odprti od ponedeljka do sobote od 8. do 10. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 17.30 do 18.30. Za morebitne informacije lahko interesenti pokličejo tudi na številki 040/2017360 in 040/2017361. Prošnje je treba oddati do 25. avgusta. Obvezno cepljenje Občina Trst obvešča, da je obvezno cepiti proti steklini pse, govedo, ovce, koze in konje, ki živijo na celotnem območju tržaške občine. Cepljenje bo izvajala veterinarska služba Zdravstvenega podjetja A.S.S. N. 1 “Triestina” do 31. avgusta. Pse bo mogoče cepiti v javnem pesjaku v ul. Orsera 8, od ponedeljka do petka, od 10. do 12.30 in ob ponedeljkih in Četrtkih od 14. do 15. ure. Psi morajo na cepljenje priti z nagobčnikom. Psi, ki prihajajo iz drugih krajev države in se za krajši čas ustavijo v Trstu, morajo biti že cepljeni, in to ne manj kot pred dvajsetimi dnevi in ne več kot pred enajstimi meseci. Tisti, ki se niso bili cepljeni, morajo takoj na cepljenje, na stroške svojega gospodarja. Tudi prihod novega goveda, ovc, koz ali konj, ki niso bili cepljeni proti steklini, je treba nemudoma javiti veterinarski službi Zdravstvenega podjetja, ki bo poskrbelo za takojšnje cepljenje. Živino, Id ni se dovolj stara za ceplenje, bo mogoče cepiti po tretjem mesecu življenja. Prostovoljci proti aidsu Zveza za boj proti aidsu Lila prireja tečaj za nove prostovoljce, ki bi radi sodelovali pri raznih pobudah v zvezi s to hudo boleznijo, predvsem z nudenjem pomoči okuženim. Enomesečni teCaj se bo začel v drugi polovici oktobra. Vse informacije nudijo na telefonski številki 370692 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure ter ob sredah in petkih od 17. do 19. ure. Gost promet na avtocesti in na prehodih s Slovenijo Zaradi številnih nesreč bodo poostrili nadzor, zlasti z »autoveloxom« Podobno kot na glavnih cestah drugje po deželi je bil promet precej gost tudi v Trstu, še zlasti na mejnem prehodu pri Rabojezu. Počitnice še iztekajo in številni italijanski ter tuji turisti so se začeli vračati proti domu. Običajni krizi in težave so bili na znanem križišču nad Katinaro, o krajših kolonah so poročali iz MošCenic, Latisane, Li-gnana. Nasploh je bil promet povečan na vsej avtocesti proti Trbižu, saj pravijo, da je bilo celo več Nemcev in Avstrijcev, namenjenih v Italijo, kot tistih njihovih rojakov, ki so odhajali proti severu, zastoji so se ustvarjali med Paolamovo in Vidmom, posebno na križišču za Trst in Benetke. Včeraj pa je bilo tudi veliko govora o varnosti na cestah, kot se zgodi vsakokrat po kakšni hujši prometni nesreči. Vsakokrat doslej pa so žal lepe besede in nameni kaj kmalu tudi tonili v pozabo. Na vsak način bo cestna policija z jutrišnjim dnem poostrila nadzor nad Obalno cesto, opremili se bodo z napravami za merjenje hitrosti. Prepričani so namreč, da sta za večino nesreč kriva prav prekomerna hitrost in neprevidnost, ne pa kakšna napaka na sami cesti. Gotovo imajo prav, hitrost, raztresenost, vinjenost so glavni krivci za nesreče tudi drugod, kot na primer pri Globoj-nerju, kjer je bio že več žrtev: najvišja dovoljena hitrost je zelo dobro označena, vendar omejitev dejansko nihče ne upošteva. Z druge strani pa tudi oznake in omeji- tve na cestah ne upoštevajo razvoja, ki so ga vozila dosegla v zadnjih desetletjih, kot tudi razlik med posameznimi vozili itd. Pravo rešitev je težko najti, vendar je tudi res, da je previdnost šoferjev v vsakem primeru pogoj za varno vožnjo. Previdnost pa pomeni tudi zmerno hitrost, prilagojeno vremenskim razmeram itd. Zato je prav, da na Obalno cesto agenti odidejo z »-autoveloxi«, pri Čemer bi lahko zaposlili tudi tiste agente, ki se sedaj poganjajo po mestnem središču za sicer redkimi prostitutkami in njihovimi klienti. Morda bi bilo bolj koristno, Ce bi skrbeli za varnost na cestah ali iskali tiste, ki prostitucijo izkoriščajo. NOE / PREGLEDI KARABINJERJEV Več nepravilnosti v zvezi z nevarnimi odpadki Karabinjerji posebnega ekološkega oddelka Noe so pretekli teden pregledali tržaško glavno bolnišnico, kot smo že zabeležili pred nekaj dnevi, pa tudi nekatere druge strukture, in sicer zasebno kliniko Salus, Čistilno napravo za odplake v Barkovljah ter kopališče Stico pri Miramaru. Možje postave so zabeležili Številne nepravilnosti in kršitve zakonov za varstvo okolja, ki pa so bile predvsem birokratske narave. V glavni bolnišnici so odkrili dva primera nenadzorovanega odlaganja zdravju nevarnih odpadkov, ki so ju prijavili sodstvu. Zasebni kliniki Salus v Ul. Bonaparte so naložili 200 milijonov lir globe, ker niso imeli urejenih registrov, v katere je treba vpisovati nevarne odpadke. Tudi v barkovljanski napravi za prečiščenje odplak (v nekdanji mitnici nasproti »to-polinov«) ni bilo za karabinjerje vse v redu z birokratskega vidika predvsem glede vzdrževanja revvgistov: naložili so globo 50 milijonov lir in vložili dve kazenski prijavi, za katere bo odgovarjal tržaški župan. V kopališču Stico pred vhodom v mira-marski park pa niso zabeležili nobene nepravilnosti. __________FOTOGRAFIJA_______________ Kmalu natečaj »Od morja na Kras ■ barvitost jeseni« Včeraj se je začela dvodnevna delavnica, ki jo prireja občina Devin-Nabrežina na temo naturalistične fotografije v okviru Projekta za gospodarsko spodbujanje. TeCaj vodijo Se danesv bivšem otroškem vrtcu v Sempolaju. Včeraj so obrazložili predvsem pravilno uporabo fotoaparata, medtem ko bodo danes namenili pozornost sami naturalistični fotografiji. Govor bo o tehniki fotografiranja dreves in cvetja, pa tudi živali. Tematiki naturalistične fotografije bodo posvetili tudi fotografski natečaj »Od morja na Kras - barvitost jeseni«, ki ga občina Devin-Nabrežina prireja v sodelovanju s tržaško sekcijo naravovarstvene organizacije WWF. NateCaj bo začel prihodnjega 21. septembra in bo trajal do decembra. Nagradili bodo najboljše naturalistične fotografije Krasa. Udeleženci morajo odposlati svoje slike do 4. decembra na naslov: Fotografski natečaj »Od morja na Kras - barvitost jeseni« - Občina Devin Nabrežina - WWF Trst - Ul. Rittmeyer 3, Trst. Za informacije so na razpolago na telefonski številki 360551. KOLONKOVEC / PREDLOG RAJONSKEGA SVETOVALCA. S. PETT1ROSSA »Ulica Costalunga naj nosi ime po Antonu Miklavcu« Kot dobro vemo, v poletnem času tudi upravno-politična dejavnost nekoliko zamre. A prav tako dobro vemo, da z njo ne zamrejo nerešeni problemi. Marsikateri javni upravitelj pa izkoristi poletni čas za to, da zbira misli, kako bi se dalo to ali ono zadevo širšega interesa bolje urediti, in da se ustrezno pripravi na obnovitev upravno-politične dejavnosti. Med njimi je tudi dinamični rajonski svetovalec SSk-Oljke za Skedenj, Sv. Ano, Kolonkovec in Sv. Sergij Sergij Pettirosso (na fotografiji]. V tako obširnem in obljudenem področju, kot je omenjeni rajonski svet, je odprtih problemov seveda nič koliko. Pettirosso pa nameraya posvetiti svojo pozornost v bližnji prihodnosti predvsem trem pobudam, seveda v sodelovanju s kolegi v rajonskem svetu. Na prvem mestu je problem Velike stavbe na križišču med ulicama Carpineto in Valmau- ra, ki je že dalj časa popolnoma zapuščena. Stavba je last Tržaškega podjetja za zdravstvene storitve in že pred časom se je porodila zamisel, da bi v njem uredili ambulante ter razna okenca javnega zdravstvenega sistema. Poleg tega bi lahko na obsežnem praznem terenu okrog stavbe uredili ljudski vrt, kar bi bilo že prav nujno spričo dejstva, da je zadevno področje vse bolj nasičeno z asfaltom in cementom. Za to naj bi poskrbela tržaška občinska uprava. Rajonski svet se je že izrekel pozitivno v tem smislu, zdaj pa bi bilo potrebno doseči bistven pristanek Tržaškega podjetja za zdravstvene storitve in Občine Trst. Do neke mere podoben poseg bi morali napraviti na drugem koncu Ul Carpineto, in sicer na njenem križišču z Ul. Ratto della Pileria. Tu je tudi večji zapuščen teren. Nekateri Skedenjci so že pred Časom predlagali, da bi tam uredili parkirišče, drugi pa se zavzemajo za to, da bi uredili zelenico. V resnici bi bilo oboje potrebno, prav zato pa je po Petti- rossovem mnenju toliko bolj nesprejemljivo, da teren ostaja neurejen. Tretja ideja, ki ze dalj časa roji po glavi našega sobesednika, pa je, da bi poimenovali Ulico Costalungo po Antonu Milkavcu, se pravi po gospodarstveniku ter prosvetnem in političnem delavcu, ki je bil prav tu doma. Rodil se je leta 1867, umrl pa leta 1948. Bil je med drugim ustanovitelj pevskega društva Slava in tržaški občinski svetovalec, sicer pa trgovec in upravitelj Tržaške hranilnice in posojilnice. Med drugim je prav on bistveno prispeval, da je prišlo do izgradnje Ul. Costalunge, ki povezuje Sv. Marijo Magdaleno Spodnjo z mestom. Pregovoril je namreč ljudi, da so odstopili zemljo občini, da je cesto zgradila. Pettirossov predlog je že podprlo PD Rovte-Kolonkovec, zdaj pa bi ga morali predložiti pristojnim občinskim upraviteljem. POGOVOR / NEKAJ POGLEDOV DR. BORUTA BAJCA »Fizika je lahko tudi čudovita igra« Dr. Bajc je Tržačan, zdaj pa deluje v Ljubljani Si kdo predstavlja, kaj bi pomenilo spoznati, kakšno je bilo vesolje v prvih trenutkih po velikem poku (big-bangu) in kako se je potem se razvijalo? Temu se že dalj Časa posvečajo fiziki in astronomi po vsem svetu, a prvi trenutki ostajajo Se vedno neznanka. To področje raziskuje tudi zamejski Slovenec, fizik Borut Bajc, ki trenutno opravlja svoj poklic v Ljubljani. Ko je govor o fiziki, marsikdo zaviha nos, CeS da gre za oddaljene in hudo zapletene zadeve. Ko pa smo se pred kratkim srečali z našim sobesednikom, nam je dejal, da je fizika lahko tudi Čudovita »igra«, če jo človek res vzljubi. Toda kako je Bajc postal raziskovalec teoretične fizike? Kot nam je povedal, so mu od vedno bile vSeC matematika, fizika in astronomija, tako da je v teh predmetih na znanstvenem liceju Franceta Prešerna žel dobre rezultate. Po končani maturi je bil sicer neodločen med ljubljansko Fakulteto računalništva in ljubljansko Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo-oddelek za fizike (astronomska smer), a sta na njegovo odločitev nedvomno vplivala oCe Drago in stric Boris Fabjan, ki sta oba fizika. Leta 1981 se je tako podal v Ljubljano, po Štirih letih Študija (in veC kot 30 opravljenih izpitih) je pripravil diplomsko nalogo o Črnih luknjah, za kar je dobil »odlično«, diplomska naloga pa je dobila Študentsko Prešernovo nagrad01986. leta. Nato je Štiri mesece poučeval na zavodu Žige Zoisa, po opravljenem vojaškem roku pa je 1988. leta v Ljubljani pričel magisterij na institutu Jožefa Stefana na odseku za teoretsko fiziko. Sledila so tri leta predavanj in raziskovanj, delal pa je na področju nizkoenergijske hadron-ske fizike (Študija vseh sestavljenih delcev, ki Čutijo močno interakcijo). Leta 1991 je na tem področju magistriral, nato je nada-. Ijeval z raziskovanjem do 1994. leta (v zadnjem letu je študiral ra- zpade Čarobnih mezonov), ko je doktoriral, od tedaj pa se je posvetil izključno raziskovanju. Trikrat je bil po nekaj mesecev v Coimbri na Portugalskem, kjer je nadaljeval s hadronsko fiziko, nato je leta 1995 Sel raziskovat v Pittsburgh (Pennsylvania, ZDA), kjer je na univerzi Carnegie Mellon proučeval Čarobne mezone. Leta 1997 se je vrnil v Trst in v Mednarodem centru za teoretsko fiziko Abdusa Salama popolnoma menjal smer, ker se je hotel »naučiti kaj novega in ker je bilo zanimivo, kar so Študirali v Mirama-ru, se pravi teorijo polja pri visoki temperaturi oz. gostoti«. Raziskovanje na tem področju je nadaljeval za leto dni v Durhamu (VB), oktobra lani se je vrnil v Miramar, kjer je sodeloval s prof. dr. Goranom SenjanoviCem, svetovnim strokovnjakom na tem področju, trenutno pa dela kot raziskovalec v Ljubljani. Kaj pa naš sobesednik ima od raziskovalnega dela? Povedal je, da ga to delo veseli in namerava z njim nadaljevati, saj ni rutinsko, vedno je kaj novega. Dosti potuješ, vidiš in spoznaš veliko ljudi ter različne kulture, imaS tudi dosti zadoščenja, je dejal. Kaj pa od- kritja, kaj pravzaprav raziskuje? S takim delom spoznavaš naravo in kako se obnaša pod določenimi pogoji, pravi fizik. V teoretični fiziki je mogoče študirati obnašanje delcev pri tako visoki temperaturi oz. energijah, ki jih ni mogoCe uresničiti pri eksperimentalni fiziki (govor je o več milijardah milijard stopinj Kelvina). Čemu pravzaprav to služi? Na ta naCin skuSajo spoznati, kakšno je bilo vesolje v prvih trenutkih po velikem poku (big-bangu) ali, tehnično povedano, katere so bile simetrije vakuuma (osnovnega stanja) v prvih trenutkih vesolja. Gre nedvomno za zanimivo in tudi privlačno delo, a neprestano potovanje oz. premikanje po raznih centrih po svetu vpliva tudi na zasebno življenje... Tako delo zahteva (vsaj za določeno obdobje, nekaj let) premikanje, udeležbo na raznih konferencah, seminarjih itd. Seveda je težko biti raziskovalec, je pritrdil Bajc, če hočeš ostati vedno v istem mestu, Čeprav je dandanes z internetom vse lažje, tako da ni vedno bistvena fizična prisotnost. »S svojim delom sem vsekakor vesel in zadovoljen,« je podčrtal. Študentom, ki bi hoteli po končani višji Soli izbrati fiziko in postati raziskovalci, Bajc svetuje dosti navdušenja in trdega dela, kot tudi dosti interakcije s fiziki in izmenjave mnenj, diskusije itd. Pred nedavnim so poimenovali miramarski Center po Pakistancu Abdulu Salamu. Desetega maja je Indija začela izvajati jedrske preizkuse, 17 dni kasneje pa je v odgovor na to prav Pakistan izvedel nekaj jedrskih preizkusov. Kako gleda na to Bajc kot Človek in kot fizik? »Kot človek mislim, da je to norost. Dejstvo pa je, da so medčloveški odnosi taki, da te jemljejo v poštev le, če si močan in nevaren!« Kaj pa kot fizik? »Mi skušamo spoznati naravo, a vCa-sih drugi ljudje to na žalost zlorabljajo, kot sicer vsako znanje,« je zaključil Borut Bajc. Aljoša Gašperlin Prošnje za uporabo občinskih telovadnic Devinsko nabre-žinska občina sporoča, da bo 4. septembra zapadel rok za vlaganje prošenj za uporabo občinskih telovadnic med šolskim letom 98/99.v srednji soli »C. de Marchesetti« ter v Vzgojno zaposlitvenem centru (CEO) v Sesljanu. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Urad za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel. 040/2017371), mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. V istem uradu so na razpolago tudi obrazci, ki jih društva lahko dvignejo vsak dan, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17.30. Letovanje v Recoaro Terme Nabrežinski krožek za socialne pobude in prosti Cas Auser-kra-ško območje organizira letovanje v kraju Recoaro Terme od 31. avgusta do 14. septembra 1998. Vpisnine so možne do 25. avgusta, za informacije in rezervacije tel. 040299640 ob uri obedov. Duhovne vaje Slovenski duhovniki bodo imeli svoje duhovne vaje v Domu blagrov nad Trstom od ponedeljka, 24.8. do srede, 26.8. popoldne. Vodil jih bo g. Stanislav Hočevar, salezijanski inšpektor. V Četrtek, 27.8. bo sledil pastoralni dan o letu sprave in zakramantu sprave, ki ga bo vodil p. Leopold GrCar, frančiškan z Brezij. PRIREDITVE / OB SV. JERNEJU UTRINEK / BOBNARSKA PODJETNOST Od jutri pa do konca tedna prvo »Poletje na Opčinah« Teden, ki je pred nami, bo na Opčinah živ, zlasti v večernih urah.Vse dni do prihodnje nedelje bo namreč na sporedu prva izvedba »Poletja na Opčinah«. Prireditev se povezuje s praznovanjem farnega patrona sv. Jerneja, Cigar god bo jutri, pri njej pa sodelujejo Občina Trst, Rajonski svet za Vzhodni Kras, Odbor za upravljanje jusarskega premoženja, Združenje trgovcev Skupaj na Opčinah, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Zadružna kraska banka, Odbor za zaščito OpCin, SKD Tabor, Sklad Mitja Cuk, pa Se Pokrajina Trst in Tržaška trgovinska zbornica. Teden se bo pričel jutri zvečer ob 19. uri z maso v župni cerkvi sv. Jerneja in konCal se boi v nedeljo, 30. t.m., prav tako z mašama in procesijama, ki bosta ob 9. uri v slovenščini ter ob 11. uri v italijanščini. Sicer pa bodo vse dni od 18. ure dalje odprti kio- ski. Poleg tega se bodo zvrstile raznovrstne prireditve na treh različnih prireditvenih prostorih. Razni orkestri in ansambli bodo nastopili na ploščadi za cerkvijo sv. Jerneja, in sicer praviloma z začetkom ob 19. uri, od Danu-bia Saxophon Quarteta z Dunaja do Happy daya in Zamejskega kvinteta. Na prireditvenem prostoru ob Vrbski ul. bo disko glasba v živo z nastopom raznih skupin, od Blues Etcetera do Soul Bandido. Za občinsko izpostavo v Dober-dobski ul. pa bo sejemski prostor s stojnicami, na katerih bodo na ogled in prodajo pretežno domači izdelki in pridelki. Omenimo naj se, da bodo na sporedu tombola in druge podobne prireditve, v nedeljo 30. t.m. pa bo sprevod starih avtomobilov, ki bo odpotoval ob 17. uri izpred hotela Danev ter se zaključil pri občinski izpostavi v Doberdob-ski ul. Ko študent v Afriko gre... Najeti v banki kredit za počitnice? Ne bo treba. Ce se spoznate na bobnanje ali kako drugo glasbeno veščino si lahko takole uredite finančno plat svojih potovanj. Simpatična študenta (očitno Slovenca), ki se odpravljata v Afri- ko, sta oni dan takole svirala na Trgu Unita. Seveda si lahko z istim sistemom samofinansirate tudi druge dejavnosti, recimo raziskovanje, študij v daljnih deželah, službeno potovanje... (Foto KROMA) V Gropadi tudi danes praznovanje Gropada se ne izneve-rja svojim starim običajem. SinoCi se je namreč začel domači praznik, ki se bo nadaljeval danes in nato še prihodnjo soboto in nedeljo. Tokratno praznovanje pa bo lenekoliko različno od prejšnjih. Medtem, ko so pretekli prazniki potekali na prostoru, ki mu domačini pravijo Kal in je na začetku vasi, so se organizatorji odločili, da ga tokrat priredijo na dvorišču Zadruge Skala in torej pred domom, v katerem še niso končana vsa dela, kjer pa se je že odvijala, v naslednji sezoni pa se še bo, bogata kulturna dejavnost. Organizatorji so se na praznovanje dobro pripravili. Tako bodo gostom, poleg zabave in plesa, ponudili meso na žaru in - tokrat - tudi »paštašuto«. Ne bodo manjkale slašCice. g SPISKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS ob-vešCa, da bo do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 040370301, bo do konca avgusta posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. H ČESTITKE V Dolini je Saro in Robita osrečilo rojstvo malega ERIKA. Malemu Eriku želita mnogo zdravja in sreče v življenju, nono Mario in nona Sonja. Danes praznuje svoj 5. rojstni dan nas dragi TADJAN. Vse najboljše mu želita papa Igor in mama Daria. Koš poljubčkov mu pošilja tudi sestrica Janika. O Mš Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio.l (univerza) Ul. F. Severo 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gulli 8 SHELL Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14 IP Ul. F. Severo 2/8 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 API Passeggio S. Artdrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) V GroCani hišica stoji, BARBARA 18 let slavi. Vsi domači ji bomo iz srca najlepše voščili in na njeno zdravje kozarček izpili. Draga ULIANA PETI-ROSSO, ki danes tvoj 23. rojstni dan slaviš, vse najboljše, mnogo zdravja in sreče ti iz vsega srca želijo teta, stric nona in Pamela. MIRKO rojstni dan slavi, vse naj naj mu vsa žlahta želi. Jutri v Dolini naša VANJA 18 let slavi. Veliko sreče, zdravja in nadaljnjih uspehov v študiju ji želijo mama Vesna, oCe Sergij ter vsi sorodniki in prijatelji, ki jo imajo radi. Čestitkam se pridružuje boter Mario. Jutri, 24. avgusta praznuje naSa draga mama, nona in pranona Marija Gruden vd. Kojanec svoj 90. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju ji voSCiva Se nadalj-nih let v zdravju in veselju med svojimi dragimi hci Neva in sin Stane z družinama Vnuki Marko z Mirelo, Erika, Niko in Alek ter pravnuki Patrik in Maja ji pošiljajo tople polubeke Claudiji Coslovich za njen dober uspeh Čestitajo vaščani Piščancev in Lajnarjev Danes praznujeta zlato poroko Karlo in Wanda Mikolj Obilo sreCe, zdravja in skupnih let jima prisrčno voščijo in želijo Dani, Mirjan, Serena in Marko Terezi se je pridružila sestrica Julija Ivani in Marku Čestitajo presrečni nonoti Jutri praznuje 85 let nas dragi Anton Floridan Iz srca mu Se na mnoga leta želijo žena Marija, Uca z Mariom, Zdenko z Majo, Eva, Lara, Vasco, Goran, Iztok in Demšarjevi Mali Anton je osrečil družino pri Jazbecu. Staršema Čestitamo, nonotu Renatu pa priporočamo, da bi vnuka izučil v dobrega pevca in »pivca«! Oktet Odmevi SD ZARJA prireja 23. avgusta no vrtu Gospodarske zadruge v BHZOVICI ŠPORTNI PRAZNIK Od 16. ure vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi no žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. V večernih urah vas bodo zabavali ansambli: danes, 23. 8. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 23. avgusta 1998 ROZA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.45 - Luna vzide ob 7.28 in zatone ob 20.45 Jutri, PONEDELJEK, 24. avgusta 1998 JERNEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25.6 stopinje, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 10 km na uro, vlaga 67-odstotna, nebo pooblaceno, morje malo razgibano, temperatura morja 25.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 89-letna Albina Rasem, 87-letna Carolina Gr-bac, 51-letni Dario Vascotto, 43-letna Klara Maria Marks, 86-letna Antonietta Sanpie-tro, 83-letna Fanny Messini, 86-letna Maria Nives Zorzin, 67-letni Angelo Tartaglia. I : LEKARNE Nedelja, 23. avgusta 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Unita 4, Ul. Commer-ciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseska ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita (tel. 040 365840), Ul. Commercia-le 21 (tel. 040 421121), Milje - Lungomare Vene- RAČUNALNIKI Project PnC266-32/3.2 15” ekran in Win98 od 2.000.000 lir. Abonmaji, INTERNET Modemi US Robotics od249.000 lir. P&E project Informacije in naročila: S. Sosič - M. Grilanc Repentaborska, 28 Opčine tel.:040 21 44 72 e-mail: sosic@spin.it NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure GOSPODARSKA ZADRUGA in KD SKALA organizirata danes, 23. avgusta v prostorih Gospodarske zadruge v Gropadi VAŠKI PRAZNIK Dobro založeni kioski in prijetna glasba. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI 29. in 30. avgusta in 5. in 6. septembra pri Banih Vabljeni! zia 3 (tel. 040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Com-merciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 040 767391). Od ponedeljka, 24. do petka, 29. avgusta 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 040 308248), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256). Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. v petek, 28. t. m. ob 20.30 v Partizanskem domu PRVA VAJA V SEZONI 1998/99 Nared bodo nove obleke za nastop na velikem partizanskem slavju na Tatrah, ki bo 6. septembra ob 10.30. Prisoten bo tudi predsednik republike Slovenije Milan KuCan. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. a PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na praznik župnijskega zavetnika sv. Jerneja. Jutri, v ponedeljek, 24. avgusta bo ob 19. uri slovesna sveta masa v Cast zavetniku, ob 20. uri pa KONCERT evropsko priznane skupine iz Dunaja DANUBIA SAKOPHON QUARTET. Ob lepem vremenu bo koncert za cerkvijo, v primeru hladnega ali deževnega vremena bo prireditev v dvorani Finžgarjevega doma v MarijanišCu. Po koncertu bo skupna družabnost. V nedeljo, 30. avgusta bo JERNEJEVA NEDELJA. Ob 9. uri bo praznična sveta masa in procesija, ki jo bo vodil škofov vikar za Slovence v tržaški škofiji msgr. Franc Vončina. Lepo vabljeni! a IZLETI SD MLADINA obvešCa, da je Se nekaj prostih mest za izlet v Robanov kot -kmečki turizem Govc (zgornja Savinjska dolina) od 2. do 5. septembra. Za informacije tel. na St. 040-220718 ali 040-213518. KINO GeCtrnrsmm tel. 0038666 - 549588 Zaključek poletja v... veselju! v DUBROVNIK in na KORČULO od 27. 9. do 2. 10. -* 685.000 lir kulturni dogodki, plesi, animacija, vodeni ogledi ... Z LETALOM IZ LJUBLJANE! OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.00 »Will Hunting - Genio ribelle« r. Gus Van Sant, i. Matt Damon in Robin Williams. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZURRA- Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40,19.55, 22.15 »Arma letale 4« i. Mel Gibson. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15_»Pioggia infernale« i. Morgan Free-man in Christian Slater. NAZIONALE 2-15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15' »VVishmaster - II signore del desideri« r. Wes Craven. NAZIONALE 3-15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Species 2« i. Natasha Hen-stridge. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 »Tre uomini ed ima gamba« i. Aldo, Giovanni in Giaco-mo. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Nudo e crudo« - pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »The Jacka!« r. R. Gere, B. VVillis in S. Poitier. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. ^3 OBVESfilA TERITORIALNA ENOTA DSL za Opčine in Bane organizira Festival FUnita in Novega dela. Danes, 23. avgusta ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri pozdrav občinskega svetovalca Igorja Dolenca, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Praznik bo potekal v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do jutri, 24. avgusta. KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju s Tržaško pokrajino vabi na predvajanje filma TIT ANIC v sredo, 26. avgusta ob 20.30 na odprtem pred Sportno-kultumem centru v Zgoniku. V primem slabega vremena bo film v dvorani. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešCa, da bo v petek, 28. t. m. ob 20.30 v Partizanskem domu prva vaja v sezoni 1998/99. Nared bodo nove obleke za nastop na velikem partizanskem slavju na Tatrah, ki bo 6. septembra ob 10.30. Prisoten bo tudi predsednik republike Slovenije Milan KuCan. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obveSCa, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obveSCa, da bo tržaški urad zaprt do 28. avgusta. ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, 29. in 30. avgusta in 5. in 6. septembra pri Banih. Spored: v soboto, 29. avgusta ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren; nedelja, 30. avgusta ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert Godbe na pihala Viktor Parma iz Trebe, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren, ples bodo o tvorili pari v nošah; sobota, 5. septembra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet; nedelja, 6. septembra ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kvintet mi. Delovali bodo dobro založeni kioski. SK BRDINA organizira v soboto, 29. avgusta VII. kraski bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573. KRUT obveSCa, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. URAD ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK bo zaprt zaradi dopusta do 30. avgusta. VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Crispi 3 zaprti do 30. avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obveSCa, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). V LONJERJU smo zaceli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, Čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin BARI 10 76 63 59 74 CAGLIARI 9 40 57 65 50 FIRENCE 48 90 34 36 89 GENOVA 28 20 67 62 88 MILANO 90 4 42 43 37 NEAPELJ 36 4 58 90 69 PALERMO 63 47 17 68 18 RIM 83 25 72 28 73 TURIN 9 64 69 73 56 BENETKE 32 30 88 2 86 Nagradni sklad En dobitnik s 5+1 Jeckpot 16 dobitnikov z 5 točkami 2.086 dobitnikov s 4 točkami 74.250 dobitnikov s 3 točkami 6.892.421.344. - lir 1.723.105.300.-lir 107.694.100,-lir 826.000,- lir 23.200,- lir (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). SKLAD MITJA CUK obveSCa, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde TavCar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. st. 040-212289 ali pri M. TavCar, na tel. St. 040-226131. 70-LETNIKI z dolinske občine se bomo zbrali na veseli družabnosti v mesecu septembru. Za informacije pokličite na tel. St. 280810 (Marta Slavec) od 19. do 20. ure ali na tel. St. 228312 (Meri Žerjal - Fic) od 12. do 14. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ŠTUDENTOM nudim prostorno stanovanje v neposredni bližini goriske univerze. Tel. 0481-419999. V MESTNEM SREDISCU prodam stanovanja ali urade raznih velikosti. Pišite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »STANOVANJA«. NUDIMO predujme za dediščine in odgovarjajoče davke. Pišite pod šifro »PREDUJEM« na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 -Trst. ŽENSKA EKIPA nujno iSCe pripravljenega trenerja! Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. 040-44016 od 13.30 do 14.30 ali na 040-327165 od 18.30 do 20. ure. ZAZIDLJIVO parcelo, 1.000 kvadratnim metrov, prodam v centru Doberdoba. Tel. v večernih urah na St. 0338-2442231. PRODAM knjige za I. razred IGEA. Tel. St. 040-200050. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. St. 040-208658. PRODAM skuter Piaggio Aprilia (Amico), letnik 1995 v dobrem stanju. Tel. št. 040-200996. IŠČEMO doktorja/ico farmacije oziroma c.t.f. z opravljenimi pogoji za skorajšnji nastop službe part-ti-me. Zahteva se znanje slovenskega jezika in nekoliko prakse. Za morebitne informacije klicati na tel. st. 040/368647 v jutranjih urah. UGODNO PRODAM mladice kraskega ovčarja z rodovnikom. Za informacije tel. na st. 040/228388 ob uri obedov. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kilogram. Tel. 0481/882413. BORIS PANGERC iz Doline 116 toči belo in Cmo domače vino. OSMICO je odprl Stubeij v Sempolaju. OSTROUSKA, Zagradec 1, je odprl agriturizem. Toči belo in Cmo vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob Četrtih. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO so odprli pri Batkovih (Repen 32). OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Ivan TerCon, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICA je odprta v Dolini pri Marju Žerjalu. SREČKO ŠTOLFA (Salež 46) toči belo in Cmo vino. Ob izgubi našega dragega Josipa Verše se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Božje polje, 23. avgusta 1998 ZAHVALA Ob izgubi dragega Rafaela Lisjaka se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in mi stali ob strani v tem težkem trenutku žena Ema Trst, 23. avgusta 1998 ZAHVALA Ob izgubi -našega dragega Pepija Žerjala se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Marjanu Spetiču, sestri Doroteji in zboru upokojencev z Brega. Svojci Dolina, Milje, 23. avgusta 1998 24. 8. 1996 24. 8. 1998 Srečko Žerjal Ob drugi obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo žena in hčeri z družinama LakotiSCe, Boljunec, 23. avgusta 1998 24. 8. 1993 24. 8. 1998 Ob peti obletnici smrti Ivana Nadliška se ga z ljubeznijo spominjajo žena, otroci in ostalo sorodstvo Trst, 23. avgusta 1998 24. 8. 1997 24. 8. 1998 Valter Pala Preteklo je že leto dni odkar te med nami več ni, noč in dan nista minila, da bi nam oči ne orosila Nona in nono Dragi Valter, tvoj lep nasmeh nas vedno spremlja Spomnili se te bomo pri sv. maši, jutri, 24. avgusta, ob 18.30 v ricmanj-ski cerkvi. Domjo, 23. avgusta 1998 Ob izgubi dragega Marinota izreka iskreno sožalje družini Bar ut in Športnemu društvu Domjo SD Primorec UNIVERZA / POGOVOR S ČLANOM UPRAVNEGA SVETA KONZORCIJA L1VIOM SEMOLIČEM Zaključuje se prva faza reševanja logističnih vprašanj - pozornost kvaliteti in novim smerem Bistveno je vprašanje vključevanja Univerze v gospodarski utrip okolja - V jeseni odprtje novega tečaja v Krminu - Kmalu razširitev konzorcija na nove članice s pristopom občin Krmin in Tržič in drugih ustanov V septembru se bodo tečaji Videmske univerze v Gorici preselili v dokončni sedež v palači Alvarez, v Ul. Diaz, ki jo je pred kratkim obnovila pokrajinska uprava. V večnamenskem kompleksu bo tudi sedež Konzorcija za razvoj univerzitetnega Študija v Gorici, ki so ga pred leti ustanovile Občina Gorica, Pokrajina in Trgovinska zbornica (v njem sta zastopani tudi upravi Videmske in Tržaške univerze) z namenom, da bi v Gorici razvili tudi visokošolski Študij. O delovanju in načrtih Konzorcija smo se pogovarjali z Liviom Semoličem, ki je pred enim letom bil imenovan v upravni svet konzorcija kot predstavnik Pokrajine. »Z novim sedežem v palači Alvarez za tečaje Videmske univerze in sočasnim dograjevanjem sedeža Tržaške univerze v Ul. Alviano se nekako zaključuje prvo obdobje delovanja Konzorcija, ki je v teh letih skrbel predvsem za Cim boljšo prostorsko namestitev univerzitetnih tečajev. V taka prizadevanja sodi tudi prenova palače De Bassa v Ul. Crispi, ki jo izvaja Trgovinska zbornica, da bi v njej uredila študentski dom, ki je prav tako potreben za reševanje stanovanjskih težav Študentov in tudi zato. da se Študentski svet bolje poveže z mestom. Po tej fazi nameravamo pri Konzorciju posvetiti večjo pozornost vsebinskim vprašanjem, ki gredo od odpiranja novih studijskih smeri do uvajanja konkretnejših povezav med univerzitetnim svetom in krajevno stvarnostjo.« Za krajevne uprave, ki so ustanovile konzorcij, je Se posebej pomembno vprašanje izbire Studijskih smeri, ki se odpirajo v Gorici. »Krajevne uprave in druge ustanove, ki nudijo finančna sredstva naravno, zahtevajo, da imajo Studijske smeri do'oCeno povezavo s potencialnim razvojem mesta in okolice. Ta pričakovanja po konkretnih učinkih prisotnosti tečajev na tukajšnje gospodarsko in družbeno tkivo pa se vedno ne ujemajo z nameni obeh deželnih univerz, ki pri razporejanju tečajev upoštevajo predvsem lastne interese in potrebe. Prav zato bo konzorcij v kratkem globlje analiziral potrebe in v sodelovanju z univerzama preveril, katere smeri so najbolj ustrezne za Goriško. Primer, po katerem naj bi se zgledovali, je teCaj za enologe, ki ga bo Videmska univerza letos odprla v Krminu, kjer se bo teCaj odlično vključil v okolje, kjer prevladujejo vinogradniške dejavnosti.« Trenutno obiskuje visokošolske tečaje v Gorici približno tisoč študentov. Dobre tri Četrtine odpadejo na Tržaško univerzo, ki ima v Gorici fakultetna teCaj a za mednarodne in diplomatske vede in od lani tudi petletni teCaj za politiko teritorija v okviru oddelka za geografijo pri Fakulteti za formativne vede. Videmska univerza ima krajše triletne diplomske tečaje s področja kulturnih dobrin in muzikologije in za prevajalce. »Pri teCaju za prevajalce bodo letos uvedli slovenščino kot enega glavnih jezikov, kar bo lahko študentom odprlo zanimive perspektive zaradi pričakovanja, da se bo v prihodnjih letih močno povečala potreba po prevejalcih za slovenščino ne samo na krajevni temveC tudi na ravni Evropske unije«, ugotavlja Semolič, ki nam je glede možnosti okrepitve prisotnosti Videmske univerze v Gorici, potem ko ji je bil z izdatnimi sredstvi zagotovljen primeren sedež v mestnem središču, povedal, da je v načrtu odprtje nove Studijske smeri s področja »javnih mednarodnih odnosov«, za katero se potegujejo tudi v Rimu. Ponudbo visokošolskega izobraževanja bi morala kmalu, vendar Se ne v tem akademskem letu, okrepiti tudi pouniverzitetna visoka sola za specializacijo v varstvu in upravljanju teritorija. Gre za tečaj, ki ga je podtajnik Mattioli obljubil kot nadomestilo za odpadlo investicijo za financarsko šolo. Univerzitetnim tečajem v Gorici se torej obeta določena rast, Četudi problemov ne manjka in se jih pri konzorciju dobro zavedajo. »Po eni strani gre za izboljšanje kvalitete Studijskih smeri, za kar sta odgovorni univerzi: pri tečaju za diplomatske vede na primer ugotavljamo, da diploma Se ne nudi pravega poklicnega liga in da je za absolvente vstop v diplomatsko karirero se težaven. Problem je tudi majhno število rednih profesorjev in poseganje po zunanjih, kar ne krepi ugleda univerze. K sreči je s posredovanjem sen. VolCiCa bila dosežena ohranitev zaprtega Števila vpisov, ki krepi ugled in kvaliteto študija.« Druga smer prizadevanj je razvoj večjega univerzitetnega srediSCa v Gorici, ki bi glede na specifiko mesta in že obstoječe smeri povezovalo razne teCaje z mednarodno usmeritvijo. »Glavna ovira je pri tem konfliktualnost med univerzama v Vidmu in Trstu, ki jo je nedavno odprtje pravne fakultete v Vidmu Se zaostrilo. Univerzi si delata nesmiselno konkurenco, namesto da bi ubrali pot dogovarjanja, usklajevanja in sodelovanja pri odpiranju novih smeri, kar bi za Gorico bilo najkoristnejše. V teh razmerah ni lahko razmišljati o kakovostnem skoku univerzitetnega srediSCa v Gorici, lahko pa se kaj naredi v tej smeri. Naloga krajevnih uprav bi na primer morala biti v tem, da v pozitivnem smislu pogojujejo financiranja univerzama s konkretnimi koristmi za ta prostor.« Z namenom, da bi se pogajalska moC Konzorcija za univerzitetni študij na Goriškem povečala, razmišljajo tudi o razširitvi članstva. Tako se govori o pristopu občin Krmin, kjer odpirajo tečaj za enologe, in Tržič, kjer je predvideno odprtje visoke Sole za bolničarje in tehnike v zdravstvu, Zdravstvene ustanove (zaradi omenjene Sole) in Fundacije go-riske hranilnice. Cim bo prišlo do razširitve (trenutno rešujejo vprašanja povezana s spremembo statuta in porazdelitvijo deležev), bi moral konzorcij in z njim goriski interesi glede odpiranja novih univerzitetnih tečajev pridobiti večjo težo. Na slikah - prenovljena palača Alvarez in novo krilo nekdanjega semenišča v ulici Alviano, kjer je sedež tečajev Tržaške univerze - foto Bumbaca. (Zapis je pripravil Marko Marinčič). RONKE / OD JUTRI ZA DVA TEDNA ROMJAN / AKTUALNO PRED PRIČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Poletno središče v društvu Jadro Priprava na začetek pouka Društvo Jadro bo tudi letos uresničilo hvalevredno pobudo namenjeno predvsem malčkom otroškega vrteča in učencem osnovne Sole v Romjanu. Od jutri bo namreč, za dva tedna, spet zaživelo otroško poletno središče na sedežu društva v Romjanu. Zanimanje staršev in otrok za to zanimivo, koristno in zaradi pogojev v katerih živijo in delajo naši rojaki v Laškem tudi nekoliko specifično pobudo, je precejšnje. Bolj kakor brezskrbne počitnice ob igri in v družbi vrstnikov, bo dvotedensko srečevanje na sedežu društva priprava, zlasti z jezikovnega vidika, na začetek novega Šolskega leta. Otroci - predvidoma se bo v skupino vključilo tudi nekaj dijakov prvih letnikov nižje srednje Sole - bodo delali v družbi in pod nadzorom učiteljice Barbare Jelen. O organizaciji bivanja in dela v središču se bodo pomenili jutri, ko bo vsaj približno znano Število udeležencev pa tudi njihova razvrstitev glede na starost. ”Ce bodo prostori društva pretesni, bomo lahko koristili prostore naših sosedov, društva UDI, ki se jim seveda v naprej zahvaljujemo”, nam je v telefonskem pogovoru povedal predsednik društva Karlo Mucic in nas seveda povabil, da goste središča v prihodnjih dneh tudi obiščemo. Sola se številčno krepi ■ skrb za organiziran prevoz otrok Slovensko osnovno solo v Romjanu v občini Ronke obiskujejo uCenci, ki prihajajo iz kar devetih občin tržiskega območja in sicer iz Doberdoba, Gradišča, Poljana - Sre-dipolja, Ronk, Staran-cana, Škocjana ob Soči, Šempetra ob SoCi, Turjaka in Tržiča. Kot znano, so občine pristojne za prevoz osnovnošolskih otrok na lastnem občinskem ozemlju, a ker gre v tem primeru za otroke, ki prihajajo iz različnih občin in se peljejo v Solo drugam, si nobena izmed uprav navedenih občin ni prevzela naloge in bremena, da bi poskrbela za kritje prevoznih stroškov. Starši otrok, ki obiskujejo romjansko osnovno Solo, so se zaradi tega odločili, da bodo za to poskrbeli sami. Ustanovili so od- bor Staršev (predsednik je VValter Jarc, ki živi v Foljanu) in organizirali prevoz otrok. Športno združenje Mladost iz Doberdoba jim je dalo na razpolago kombi, za stroške pa že nekaj let prispevata obe krovni organizaciji SKGZ in SSO ter starši sami. Za prevoz konkretno skrbi Rozina Ferfolja iz Doberdoba, ki nam je zaupala, da vsak dan prevozi približno 150 km zato, da vse malčke (kakih dvajset) pripelje v šolo in odpelje domov. Letos so se žal pojavile težave s kombijem, ki se je pokvaril. Problem ni zanemarljiv, Ce pomislimo, da brez prevoza otroci ne morejo priti v Solo, saj so starSi povečini zaposleni in bi se težko odločili za vpis v slovensko Solo, ki je ni v občini, kjer bivajo. Odbor staršev se je zato odločil, da bo skusal kupiti lasten kombi, ki bo vedno na razpolago in bo lahko nemoteno zagotavljal prevoz otrok. VJ RAZMIŠLJANJE O BOLNIŠNICI GORICA / V ZNAMENJU FOKLORNIH PRIREDITEV m ČRPALKE B IZLETI Denar naj bi bil, treba pa se bo odločiti za načrt Spet na začetku zgodbe? Zadnje priprave na 28. festival Lani so trofejo podelili skupini iz Djakarte Prireditve bodo od četrtka do nedelje Včeraj smo poročali, da je dežela pripravljenadobrih petdeset milijard lir nameniti za bolnišnico v Gorici. Pripravljenost Dežele, da dodeli denar Gorici velja vsekakor pozdraviti, čeprav s tem vprašanje izgradnje nove bolnišnice še zdaleč ni rešeno. Precej mesecev je bilo namreč vprašljivo, če naj milijarde namenijo za financiranje nove klinike v Vidmu ali pa naj se nakažejo v Gorico. Najbrž je bila pri odločanju pomembna ugotovitev, da bi v Vidmu z omenjeno vsoto, ki bo sicer razpoložljiva v dveh letih, uresničili bore malo od načrta, ki predvideva skupni začetni strošek okrog 400 milijard lir. Težko, če ne povsem nemogoče v kratkem času pa bi bilo zagotoviti preostali del potrebnega denarja. Odtod najbrž odločitev, da se denar preusmeri v Gorico, kjer bi se dalo s tem denarjem marsikaj uresničiti. Drugo je namreč vprašanje, kako in zakaj se bo denar uporabil. Po neskončnih polemikah in različnih variantah ali naj se zgradi povsem nova bolnišnica, preuredi objekt Usmiljenih bratov ali nekako prilagodi, z gradnjo novega krila sedanja bolnišnica, še ni jasno, kaj in kje se bo pravzaprav gradilo, čeprav je bilo še pred meseci rečeno, da je načrt v pripravi in manjka samo denar za investicijo. Uradno sporočilo o "pripravljenosti” Dežele da denar nameni za goriško bolnišnico namreč navaja, da se bo v kratkem sestala posebna komisija deželnih funkcionarjev, predstavnik Zdravstvene ustanove in Goriške občine in znova vsestransko preučila različne možne rešitve ter šele nato sprejela dokončno odločitev. In prav glede odločitev, oziroma splošnih smernic je bilo v zadnjih letih povedanega že marsikaj. Svoje stališče je opredelila tudi Konferenca županov. Mar to več ne velja ? Gradbenega posega kot se zdi, še ne bo tako kmalu. Dodatni razlogi za previdnost pa izhajajo iz finančnega aspekta. Denar ki (naj) bi ga zagotovila Dežela namreč ne zadostuje za celotno financiranje. Razliko naj bi zagotovila Zdravstvena ustanova s samofinanciranjem, s prodajo nekaterih nepremičnin. Zadeva je sicer izvedljiva, v praksi pa sila zapletena in dolgotrajna. Zanimiva je tudi ugotovitev, da nihče več ne govori o možni integraciji z bolnišnico v Šempetru. NOVA GORICA / V SOBOTO. 12. SEPTEMBRA Ob 5(Metnici mesta pripravljajo srečanje nekdanjih udeležencev MDB V soboto, 12. septembra bo v okviru občinskega praznika in počastitve 50 - letnice začetka gradnje Nove Gorice vseslovensko srečanje nekdanjih brigadirjev MDB vseh generacij in vseh delovnih akcij. Srečanje, ki bo organizirano v duhu nekdanjih brigadirskih prireditev, bo priložnost, da se spet srečajo nekdanji prijatelji in znanci iz mladinskih delovnih akcij. Srečanje bo s svojim nagovorom počastil, kot nekdanji brigadir, tudi predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan. Pobuda za srečanje je že v teku. Organizacijske zadeve vodijo klubi nekdanjih brigadirjev, ki bodo poskrbeli tudi za prevoz. Udeleženci naj se obrnejo na naslednje naslove: Celjska regija: Ivica Fišer, Prežihova 1, Celje, tel. 063/442-986 in Igor Ponikvar, ZZB Celje, Gledališka 2. tel.063/484-341; Dolenjska regija: Kristina Plut, Smrečnikova 24, 8000 Novo Mesto, tel. 068/26-593; Gorenjska regija: Zdravko Krvina, 4224 Gorenja Vas, Poljanska 6, tel. 064/681-386; Goriška regija: ZZB Nova Gorica, Kidričeva 9, tel. 065/21-049; Koprska regija: Sveto Krmac, Rozmanova 33, Koper, tel. 066/35-941, Koroška regija: Ivan Kugovnik, Na produ 36, Prevalje, tel. 0602/31-329 in Franc Cuk, Prisoje 35, Prevalje, tel. 0602/31-122; Ljubljanska regija: Tilka Blaha, GO ZZB Ljubljana, Vrtača 11, tel. 061/214-475; Mariborska regija: Miro Posega, Razlagova 3, Maribor, tel. 062/26-201; Posavska regija: Marija Srpič, Jesenice na Dolenjskem 37, tel. 0608/57-270; Ptujska regija: Feliks Bagar, Slovenskogoriška 6, Ptuj, tel. 062/774-811; Prisrčno so vabljeni vsi brigadirji in brigadirke, pa tudi udeleženci delovnih brigad OF s Primorske. Organizatorji 28. mednarodnega foklornega festivala se mrzlično pripravljajo na potek prireditev, ki bodo v drugi polovici tedna dajale poseben pečat Gorici. Za prestižno priznanje - Trofejo go-riskega gradu - se bodo potegovali godci, pevci in plesalci iz devetih držav, med temi tudi člani folklorne skupine "France Marolt” iz Ljubljane. Lani so priznanje podelili' skupini "Lestari” iz Djakarte. Tudi letos bodo na prireditvi, ki bo zagotovo privabila na tisoče obiskovalcev, nastopile tudi skupine iz izve-nevropskih dežel, Argentine, Kolumbije, Madagaskarja in tudi Kitajske. Nastopi bodo v četrtek, petek in soboto zvečer na Battistijevem trgu, v nedeljo popoldne pa bo tradicionalni sprevod, zvečer pa podelitev priznanj in še zaključni nastop. Na sliki - člani kitajske skupine ”Petite aigrette”. NOVICE Polemike glede preselitve urada za promocijo turizma Deželna uprava je te dni z odločitvijo o preselitvi urada za promocijo turizma iz dosedanjih prostorov v ulici Diaz v stavbo deželne uprave v Rimski ulici, poskrbela, da se bo najbrž spročil plaz kritik in polemik o smotrnosti take odločitve. Lokacija je za dejavnost urada, ki naj bi skrbel za promocijo turizma, primarnega pomena. Ce so bili prostori v ulici Diaz s tega vidika primerni in predvsem dostopni, tega ni mogoče trditi za nove prostore v palači v Rimski ulici, saj je urad nameščen v prvem nadstropju. Na vprašanje je te dni opozoril deželni svetovalec Brussa (izvoljen na listi Centra za reforme). Dežela se je menda odločila za varčevanje in poskrbela za preselitev uradov lastne prostore, kjer ni treba plačevati najemnine. Pozabila pa je na bistvo obstoja in delovanja urada, ki ima smisel le če je v stiku s čim-večjim številom strank. Brussa želi od odbornika vedeti tudi, zakaj ni bila sprejeta ponudba pokrajinske uprave, da bi urad za promocijo turizma namestili v prenovljeni palači Alvarez. Danes versko in družabno srečanje Doljanov V Dolu bo danes popoldne tradicionalno srečanje prebivalcev tamkajšnjih zaselkov ob priložnosti praznika Marije Kraljice. Ob 17.30 bo slovesno bogoslužje v cerkvi na Palkišču, zatem pa družabnost in tudi športno srečanje v balinanju med Opajci in Doljani. Tako kakor lani in prejšnja leta, pričakujejo, da se bodo današnjega srečanja udeležili tudi številni Doljani, ki jih je življenjska pot popeljala v svet, a se ob tej priložnosti zmeraj radi vračajo v domači kraj. Partizanski miting 30.t.m. v Selcah Pokrajinska sekcija VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 30. avgusta, ob 10. uri partizanski miting v Selcah. Geslo srečanja je »Za enotno Evropo, faktor miru, demokracije in socialnih pravic«. Srečali se bodo borci iz obmejnih področij Italije, Slovenije in Hrvaške ter znova poudarili, da sta prijateljstvo in sodelovanje temeljni vrednoti tudi v postopa izgradnje Evropske skupnosti in ki lahko edini jamčita za mir in demokratičen razvoj ter pospeševala ekonomski in socialni napredek. Sezonsko znižanje ul. Carducci 24 tel. 537561 UTOPLJENEC ŠE BREZ IMENA Iz Soče so včeraj potegnili truplo moškega srednjih let Goriški gasilci so včeraj iz Soče, v bližini pevmskega mosta, potegnili truplo moškega srednjih let, oblečenega le v kratke hlače. Po prvih ugotovitvah sodeč je bilo truplo v vodi že kakih deset dni in v precej razpadajočem stanju. Prvi poskusi za identifikacijo so bili neuspešni. Policijski organi so o najdbi ob- vestili tudi pristojne organe v Novi Gorici. Obstaja namreč verjetnost, da je truplo prinesla voda iz sosednjega območja v Sloveniji. Prav tako ni mogoče izključiti možnosti, da je neznani moški utonil pri poskusu ilegalnega prehoda meje. Foto Bumbaca - gasilci med včerajšnjo akcijo. Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRŽIČ MONTESHELL - UL Boito, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIM AGIP - Drev. Ven. Giu-lia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 PRISPEVKI V spomin na Oskarja Pahorja daruje družina Jurij Pahor 100 tisoč lir za KSD Vipava. F5 RAZSTAVE NA GORIŠKEM GRADU je do 30. avgusta odprta razstava G. Piranesi in njegov čas - razstava del znanega beneškega mojstra iz 18. stoletja. H3 OBVESTILA KMEČKA ZVEZA opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za prijavo zalog vina na dan 31. avgusta. Za prijave se vinogradniki lahko obrnejo na urad KZ in sicer na sedežu v Gorici, ul. Malta 2, vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure; na sedežu KD Briški grič na Bukovju v četrtek 3. septembra od 12.30 do 14. ure; v podružnici v Doberdobu (sedež godbe na pihala) ob petkih od 8. do 9. ure. Vinogradniki naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina. SZ DOM organizira 2. camp minibasketa za osnovnošolce, ki se bo odvijal od 31. avgusta do 4. septembra v Dijaškem domu v Gorici. Za informacije: tel. 33029 (ZSSDI) in 30677 (David). URAD SDZPI je zaradi dopusta zaprt do 28. avgusta 1998. ZSSDI GORICA sporoča, da je urad v avgustu odprt vsak dan do 8. do 14. ure. Ob sobotah je urad zaprt. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 15.8. do 21.8.1998: Rodila se je Jana Tabaj. Umrli so: 70-letni Alberto Ferligoj, 73-letna Maria Diafano, 87-letna Anna Contento, 89-letna Maria Bozzato, 84-letni Egidio Battistutta, 71-letna Lidia Duriavigh, 85-letna Pierina Volčič, 89-letna Giorgia Zilli, 82-let-na Angela Mauri, 57-letni Guglielmo Guarneri, 74-letna Guida Baruzzi, 62-letna Ada Dominutti, 85-letna Blanca Radossi, 78-letna Romualda Folli, 83-letna Slavica Tomšič. ZVEZA UPOKOJENCEV iz Doberdoba vabi udeležence izleta v Sanremo in Montecarlo, da do 31. avgusta poravnajo potnino. Odhod bo 11. septembra ob 5.45 pred cerkvijo v Doberdobu in ob 6.00 v Jamljah, pred spomenikom. SPDG priredi 13. septembra avtobusni družinski izlet z obiskom GEOSA (Geografskega središča Slovenije), gradu Bogenšperk ter izletom na Šmarno goro nad Ljubljano. Prijave na sedežu društva, ul. Malta 2 - tel. 33029, v sredo 26. t.m. od 11. do 12. ure. SPDG - odsek za gorsko kolesarenje vabi v nedeljo, 30. avgusta na izlet z gorskimi kolesi na relaciji Standrež-Steverjan - Korada - Plave - Sv. Gora - Stan-drež. Udeleženci bodo odpeljali ob 8.30. Informacije pri Ediju (tel. 530242), Alešu (tel. 21057) in Lorisu 22164). KINO GORICA VITTORIA 1 17.30- 20.00- 22.20 «Arma letale 4«. M. Gibbson. VITTORIA 3 17.30- 22.00- 22.30»Boogie ni-ghts«. R. Paul Thomas Anderson. Prepovedan mladini pod 14. letom. ; ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri S v. Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. POGREBI Jutri: 11.00, Žvokelj Can-cianila v podgorski cerkvi; 11.00, Giuliano Zitteri v kapeli na glavnem pokopališču. t Sporočamo, da je preminil naš Milan Furlan star 79 let Pogreb bo v sredo, 26. t.m. , ob 10. uri iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga z žalnim obredom v cerkvi v Pevmi. V naprej se zahvaljujemo vsem, ki se boste udeležili žalnega slovesa. žena Slava, hči Claudia, brat Salvatore, svakinje, nečaki in drugi sorodniki Gorica, 23. avgusta 1998 1978 1998 Bruno Braini Dvajset grenkih let je odkar te ni. Nosimo te v srcih. Nela, Maša, Magda, Peter, Danijel z Michelo, vnučka Gaja in Gregor in vsi tvoji Standrež, 23. avgusta 1998 T sz • >z Tt 1 Lavrenčič: »Dosedar tji obračun tega mandata je zeli i ploden« Niz pogovorov z župani slovenskih občin, kjer bodo prihodnjo pomlad upravne volitve nadaljujemo z županom Doberdoba dr. Mariom Lavrenčičem. Tej funkciji se je v zadnjem Času pridružila še izvolitev za predsednika Kraške gorske skupnosti. Pogovor smo zaceli z obravnavo občinske dimenzije njegovega upravnega dela in sicer z vprašanjem, ali je zadovoljen z rezultati dela v mandatu, ki se bliža koncu. »Mislim, da je obračun tega mandata izredno ploden. Po mojem mnenju nismo v prejšnjih mandatih nikoli dosegli takih rezultatov, kot smo jih v tem. Tu ne mislim samo na najveCji dosežek, financiranje Evropske unije za zaščito in ovrednotenje Kraškega okolja, ampak tudi na druge investicije, ki smo jih uspeli izvesti v teh letih. Ce malo pogledamo na razna področja, smo na šolskem področju preuredili osnovno šolo, ki je sedaj povsem primerno urejena. Poleg tega imamo v tem trenutku predvideno investicijo 740 milijonov lir za telovadnico in za celotno preureditev občinskega parka v Doberdobu. Ne vem, Ce bomo lahko zaceli z deli že v tem mandatu, vsekakor pa bomo do konca mandata zagotovili vse pogoje, da bo potem steklo delo. Občinski park bomo uredili kot celoto, ki bo v bodočnosti služila vsem Doberdobcem. Tu bo center, v njem že delujejo vse šole, kjer bo tudi nova telovadnica. Ker bo pač treba za telovadnico žrtvovati del zelene površine, bomo vključili v občinski park tudi staro pokopališče, ki že skoraj dvajset let ne sluzi vec svojemu namenu. Pri tem bomo seveda, kot se spodobi, odstranili posmrtne ostanke, cesta, ki danes ločuje pokopališče od občinskega parka pa bo po novem šla za pokopališčem, tako da bomo pridobili vse to zeleno področje. Poleg tega imamo tudi že denar, da preuredimo vse strukture, ki so namenjene poletnim šagram in ki so precej v slabem stanju. Celotna investicija za to središče, Ce upoštevamo telovadnico, pokopališče in te strukture, je približno milijarda in 100 ali 200 milijonov. Denar za telovadnico že imamo, za kioske imamo 120 milijonov, za pokopališče 160. Se kaj bo treba verjetno pristaviti, tako bomo imeli v Doberdobu zares lepo središče za šolske, športne, kulturne in rekreacijske dejavnosti.« Novo središče bo pridobitev za Doberdob in vso občino, saj se ga bodo gotovo s pridom posluževali tudi krajani drugih zaselkov v občini. Za te zaselke pa občinska uprava ze izvaja ali načrtuje se nekatere specifične posege, kot razlaga župan. »Ce ostanem na področju šolstva, nimamo veC osnovnih šol ne v Jamljah ne v Dolu. Vsekakor je nekdanja osnovna Sola v Jamljah bila preurejena in danes se tam gradi kulturni socialni center. Dela so že zelo naprej in mislim, da bomo v roku enega leta Ze odprli prenovljeno poslopje, v katerem bodo Ja-meljci dobili zelo lepo in spodobno kulturno-socialno središče. Za to investicijo smo namenili približno 500 milijonov lir. V Jamljah smo tudi popolnoma preuredili in razširili pokopališče, ki ga bomo že v tem letu izročili namenu. Prenova pokopališča nas je precej stala, ker smo skušali spoštovati kraški stil z velikim zidom iz kamna, kar seveda nekaj stane. V programu javnih del je tudi nekdanja šola v Dolu, ki smo jo po dolgem Času in zapletu glede lastnine le pridobili. Zanjo v tem trenutku še nimamo jasne namembnosti, moje osebno mnenje pa je, da bi jo v perspektivi vključili v investicije, ki bi jih lahko dobili od Evropske unije, za valorizacijo Dola, tamkajšnjih ostankov iz prve svetovne vojne in znane cesarske poti, ki je šla od Dunaja prek Gorice in Dola v Trst. Pripravili smo že študijo na to temo. Skušali jo bomo predstaviti kot projekt Evropski uniji, Ce ne pa bomo skušali poskrbeti sami ali preko Kraške gorske skupnosti, ki bo verjetno prevzela funkcijo valorizacije teritorija, da bi nekdanjo šolo ovrednotili v tem okviru.« Omemba Evropske unije uvaja najzahtevnejši načrt, ki so si ga v zadnjih letih postavili doberdobski upravitelji in za katerega so iz skladov evropskega Objektiva 2 dobili vec kot 5 milijard lir financiranja. Denar je vezan na realizacijo zaščitenega naravnega območja na enem najlepsih predelov goriskega Krasa v okolici Doberdob-skega jezera. »Ta investicija, za katero smo v tem trenutku v fazi načrtovanja, je gotovo naš najveCji načrt v finančnem pogledu. Mislim, da bo konec septembra dokončni naCrt pripravljen, pravzaprav mora biti do konca septembra, sicer tvegamo izgubo prispevka. NaCrt, o katerem je Primorski dnevnik že poročal, predvideva preureditev starih stavb, ki so zapuščene vrh Gradine, kot pravimo te- mu kraju, in so bile nekoč last družbe Solvay, ki je tam pobirala kamen in ga prevažala v Tržič, da je pridobivala natrijev lug - sodo. Tam bomo uredili velik center za obiskovalce, ki bo po vsej verjetnosti postal tudi glavno središče bodočega medobčinskega parka. Druga depandansa, Ce jo lahko tako imenujem, pa bo tam, kjer je bil nekoC stari doberdobski vodovod, kjer bomo pripravili terarij-akvarij. Poleg tega bodo tam urejene steze in vse potrebno, da bodo obiskovalci imeli na voljo primerne usluge.« Glede varstva okolja in specifično kraskega parka je bilo v preteklosti precej polemik, ki pa so po mnenju doberdobskega župana in obenem predsednika Kraške gorske skupnosti v glavnem presežene. »Polemike glede parkov so se pomirile, saj mislim, da so naši ljudje Ze razumeli, da so park in rezervati lahko vir bogastva. Vsi seveda niso še prepričani o tem, osebno pa sem, saj že od nekdaj zagovarjam stališče, da pravzaprav Kras in, Ce govorim specifično, naše doberdobsko področje ne more imeti druge namembnosti in drugih virov bogastva kot to, da se ovrednoti teritorij. Ne vidim smisla, da bi mi tukaj zaceli graditi velike obrtne cone, saj imamo blizu Tržič, Gorico in tu je nickoliko obrtnih in industrijskih con. Zato moramo doberdobski Kras ohraniti. V tem smislu smo vedno delali in to, kar smo danes dosegli, je sad tega dela. Pred nekaj tedni smo v občinskem svetu odobrili tudi programski dogovor, v katerem je točno predvideno, kakšna bo bodočnost za rezervat Doberdobskega in Prelestnega jezera. Mislim, da bo s tem do-berdobska občina veliko pridobila in da je bojazen nekaterih, da bi lahko parki ali rezervati prinesli določene ovire za razvoj, neutemeljena.« Pomembno vlogo bo pri varstu okolja in upravljanju parka imela prav Kraška gorska skupnost, kjer je bil Lavrenčič pred nedavnim izvoljen za predsednika tudi upoštevajoč izkušnje, ki jih je na tem področju pridobil kot župan. »Mislim, da so prav te moje izkušnje nekako sugerirale ostalim kolegom in elanom Kraške gorske skupnosti, da so mene postavili tja za odgovornega. Izkušnje, ki sem jih zbral v teh letih na področju okolja, so precej bogate. Skušal bom, seveda ob poslušanju vseh komponent, v najkrajšem Času priti do dogovora z Deželo in pripraviti osnutek medobčinskega kraškega parka, tako da bo naCrt stekel in ne bomo vec izpostavljeni kritikam. Z veliko težavo smo prišli do pozitivnih rezultatov glede zaščite Krasa in predvsem upravljanja parka, ki je bilo poverjeno Kraški gorski skupnosti. To je ustanova, ki nekako zastopa vse komponente slovenskega življa na gori-škem in tržaškem Krasu in je v tem smislu edina, ki lahko zagotovi bodočnost Krasu. Seveda vsi ne bodo zadovoljni, kajti vemo, da nikoli ni mogoče zadovoljiti vseh, prepričan pa sem, da je park vrednota, ki bo lahko prinesla Kraševcem tudi v bodočnosti veliko dobrih stvari.« Ko je govor o kraskem parku se postavlja tudi vprašanje možnosti skupne zaščite ozemlja na obeh straneh meje. »Mislim, da konkretna možnost obstaja, pravzaprav ne samo konkretna, obstaja tudi formalna, ki jo vsebuje zakon 42 v prvem odstavku člena 55 v katerem piše, da »v presledku, dokler ne pride do mednarodnega Kraškega parka Kraška gorska skupnost upravlja...« itd. Se pravi, da je cilj, ki si ga je deželni zakonodajec postavil ta, da se na Krasu ustanovi mednarodni park. Vem, da je v Sloveniji veliko zanimanja za to in da si veliko prizadevajo za zaščito teritorija. Mislim, da bo mednarodni kraški park nujni cilj, do katerega priti, tudi upoštevajoč, da bo Slovenija Cez nekaj let pristopila v Evropsko unijo in ne bo vec meje: Kras bo celota, za katero bomo morali skrbeti tako na eni kot na drugi strani, pravzaprav teh strani ne bo vec, kar je seveda samo dobro.« Povezano s tem vprašanjem je tudi gojenje Čezmejnih stikov z bližnjimi primorskimi slovenskimi občinami kot tudi z bolj oddaljenimi, ki se je prav letos razširilo Se na pobratenje z Bledom. »Vedno smo bili zelo pozorni na Čezmejno sodelovanje. Dolgo let so že ustaljena občasna srečanja z Novo Go- rico, danes pa se je to sodelovanje razširilo tudi na novonastale občine vzdolž meje v Sloveniji. To so pač že običajne stvari. Ojačili smo sodelovanje s krajevno skupnostjo PrvaCina - pred Časom smo tudi slavili 20. letnico pobratenja - in sklenili tudi novo pobratenje z občino Bled. S tem v zvezi imamo že konec avgusta, potem pa še septembra in decembra v programu nekaj srečanj in obisk na Bledu z našimi društvi in organizacijami, da bi še utrdili to prijateljstvo. Z nami bodo šle tudi delegacije iz PrvaCne, tako da bo sodelovanje nekako tristranko. Poudaril pa bi zlasti potrebo po utrditvi gospodarskega sodelovanja v obmejnem prostoru. Prav v tem smislu sem bil kritičen tudi do Pokrajine, ker že od vsega začetka vključila vseh občin v Pakt Čezmejnega sodelovanja, ki so ga pred kratkim podpisali. Bil sem kritičen, ker bi Pokrajina ne smela pustiti ob strani majhne občine in še zlasti tiste, ki so vzdolž meje, ne glede na to ali je to Doberdob ali Dolenje ali Krmin ali Repentabor. Te občine bi morale biti v prvi vrsti v Čezmejnem sodelovanju in snovanju projektov, ki jih lahko financira Evropska unija. Prav s tem namenom sem kot predsednik gorske skupnosti zaprosil "za srečanje z uradom, ki ga je Slovenija ustanovila v Štanjelu za izvajanje evropskih projektov. Bili smo tam župani z obeh strani meje in smo se dogovorili, da moramo bolje in tesneje sodelovati, da pripravimo naCrte, ki jih, ko se bo ponudila priložnost, lahko takoj predstavimo in potem tudi izvedemo. Mislim, da nudi pridobivanje evropskih financiranj velike priložnosti, ki jih je smemo zamuditi in moramo delati na tem, da jih bodo naše občine, predvsem obmejne, lahko koristile. Med težavami, s katerimi se kot mnoge druge manjše občine danes srečuje dobe-rodbska, Zupana Lavrenčiča zaskrbljajo nekatere posledice izvajanja reforme krajevnih uprav. »Z uveljavljanjem sicer pozitivne Bassaninijeve reforme prihaja do prehoda dela odgovornosti z občinskih uprav na funkcionarje občin. Ta prehod večkrat povzroča tudi zastoje v delovanju in težave pri spoštovanju rokov za izvajanje javnih del, prav v zvezi s povečanimi odgovornostmi, ki jih pri tem imajo občinski uslužbenci. Zlasti manjše občine so v večji zadregi, saj ne razpolagajo z močno strukturo in so zaradi tega primorane v iskanje sodelovanja z drugimi občinami. Doberdob je glede tega kot tudi za nudenje vrste storitev že v preteklosti ubral pot sodelovanja z občinami tržiškega okraja in pristopil k načrtu takoi-menovanega skupnega mestnega območja. Marsikateri uspeh te izbire je že viden in mislim, da bo treba te oblike medobčinskega sodelovanja še pospešiti.« Marko MarinCiC J\.vgust Černigoj je kot pravi Človek na pravem mestu na začetku dvajsetih let na novo zaživel v imenu funkcionalizma, ki je stremel po odločnem spoprijemu z družbenimi problemi, predvsem v zvezi s praktičnim življenjem in skupinskimi težnjami. Leta 1924 se je namreč znašel na weimarskem Bauhausu, prepojenim s socialdemokratskim reformizmom in v stiku s konstruktivizmom, združenim z ostalimi ruskimi avantgardnimi potmi pod revolucionarnim skupnim imenovalcem. Da se je Černigoj naslanjal na določeno zvrst konstruktivizma, opominja na prvi pogled že Ma-levičev črni kvadrat, majhna oznaka, s katero zaključuje umetnik svoje programske spise in dejanska vsebina teh manifestov (Grupa konstruktivi-stov v Trstu, Tank 1927; Moj pozdrav!, Tank 1927; Manifest - predgovor, 1 in 1/2 štev. Tanka 1927, Vzhod in zahod v umetnosti, Učiteljski list 1926, Moje delovanje v Julijski krajini, Naš glas in nekateri italijanski članki). Torej, neizpodbitna številka ena: Černigoj se je naužil avantgardnega duha širšega evropskega razmaha in neizpodbitna številka dva: bil je revolucionar. Pravijo, da je Černigoj prenesel svoje znanje na milo Kosovelovo dušo, vsaj tako je veljalo po izidu Integralov v letu 1967, iz novejših virov pa izhaja, da je bil Kosovel veliko bolj borben (iz Manifesta mehanikov v Integralih: "Strela naj vžge dušo...to je prva bojna napoved v SHS.”), in ne tako mil, in da je avantgardne poglede pretežno spoznal v reviji Zenit (ki je poosebljala srbsko različico evropske avantgarde). Na to kažejo tudi Kosovelove lepljenke, kolaži, ki jih Černigoj ni poznal, in ki so sorodni predvsem futurističnim tipografskim kompozicijam, in ne konstruktivističnun manifestom ali dadaističnim ready-madeom (ki bodo sicer svoj vpliv izrazili predvsem na začetku šestdesetih, temu navdihu se tudi Černigoj ne bo znal izogniti). Torej tretja točka: gotovo je Kosovel spoznal Černigoja prek sestre Karmele, ki jo je v Miinchnu v krogu intelektualcev obiskoval tudi tržaški umetnik, ni pa res, da mu je Černigoj prvi razkril avantgardne poglede. Da mu naziv "umetnik" v popolnem pomenu besede pristaja, je neizpodbitna točka številka štiri. Černigoj je že zelo mlad ustvaril nekaj pomembnega (slovenski konstruktivizem), kot prave umetnike je kritika tudi njega zaradi novih pogledov najprej zavrgla (Ljubljana in Trst sta bila dokaj toga v sprejemanju avantgardnih novosti), ni se ustavil pri prvem dosežku (konstruktivizmu), a zajadral je in preizkušal morje likovnih prijemov (opremljanje notranjosti ladij pri arhitektu Pulitzerju, figuralika, magični realizem, dekoracija hiš - pred vojno, poslikave slovenskih cerkva - med vojno, pokrajine in tihožitja v postku-bizmu, postimpresionizmu, abstraktizem, akti- petdeseta leta, informel, abstraktni impresionizem, že omenjeni Duchampov dadaizem - šestdeseta leta, po dokončnem priznanju njegove umetnosti in ustvarjalnosti: pop in neokonstruktivizem v desetletju pred smrtjo). Preizkušanje novih tehnik in vsebin bogati ustvarjalca, ki postane umetnik, ko izumi kaj novega. Černigoj je naredil obratno: najprej je postal umetnik, to pa je bil prisiljen dokazati in se je izkazal tudi kot ustvarjalec. Morda ga je kritika namerno prezrla, prav ker je preskočil vmesno stopnjo. Tudi ta "vmesna stopnja” pa je tržaškemu in slovenskemu likovnemu prostoru, marsikaj dala. Niso vsi slikarji umetniki, Černigoj,pa je gotovo bil. Poleg tega je bil velik učitelj. To je formalno postal v Bologni, po dokončani umetnoobrtni šoli na oddelku za dekorativno slikarstvo, takoj za tem pa je med leti 1920 in 1920 poučeval v Postojni. Po bauhauski izkušnji je nekaj časa, do odslovitve zaradi revolucionarnih nagnjenj in prve konstruktivistične razstave avgusta 1924, poučeval tudi na ljubljanski Tehniški šoli. V Ljubljani je nato ustanovil "Solo za arhitekturo", ob povratku v Trst privatno likovno šolo z Dolfijem in Carmelic-hem, takoj po vojni, leta 1946 je prvič prišel na slovenske tržaške šole in tu vzgojil vrsto sodobnih tržaških predstavnikov likovne umetnosti. Stoletnica rojstva velikega umetnika, Avgust Černigoj se je namreč rodil 24. avgusta 1898 in leta 1985 dočakal sedeminosemdeset let, je torej vredna počastitve in priznanja, da se je v Trstu na kulturnem področju marsikaj premaknilo po zaslugi Avgusta Černigoja, enega izmed redkih pravih umetnikov, s katerimi se lahko ponašata Trst in slovenski prostor. Na jutrišnji dan poteka stoletnica rojstva slikarja Avgusta Černigoja, saj se je rodil v Trstu 24. avgusta 1898. Ob pobudah, ki se bodo jeseni zvrstile ob tej pomembni obletnici, se bo marsikdo spomnil na svoja dijaška leta, ko je profesor risanja učence temperamentno vzpodbujal h kreativnosti in marsikoga usmeril na pot umetnosti. Avgusta Černigoja so kot profesorja risanja spoznale cele generacije tržaške povojne mladine. Na dveh nižjih srednjih šolah (današnjem zavodu Ivan Cankar pri Sv. Jakobu in na strokovni Soli v Rojanu) in dveh višjih (liceju France Prešeren in na učiteljišču -zdaj Anton Martin Slomšek) je uCil preko dvajset let. Koliko dijakov je prisostvovalo njegovim uram risanja v teh letih? Veliko! In vendar je do konca življenja spoznal vsakega, ki je sedel kdaj pred njegovim katedrom, čeprav stopi profesor risanja v razred le za dve uri tedensko in nima večje priložnosti, da bi z dijakom prišel pobliže v stik. V učilnico nižje srednje šole pri Sv. Jakobu je stopil skoro na začetku svoje šolske povojne kariere. Pred njim je na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu v Trstu učil Romeo KocjanCiC-Coceani. Ob koncu šolskega leta 1948/1949 je tihi profesor risanja, ki je sam živel v tišini nagluSnosti, narisal vsaki učenki majhen Šopek rož v spominsko knjigo in se podpisal. Ko so v naslednjem Šolskem letu iste učenke prosile profesorja Černigoja, naj jim nekaj nariše za spomin, se je odrezal: “Ali ti sploh ves, koliko denarja velja moj podpis pod sliko? ” Ker ni profesor-umetnik kazal kakega posebnega zanimanja za finančno plat svoje umetnosti, je zelo verjetno, da se je s tem odgo- v naš razred, ko smo bili v tretjem letniku. Takrat so ga navduševale skupinske risbe, ih nas tudi, seveda. Risanje ni bilo veC nekaj individualnega, samotno in vase zazrto početje, ampak je omogočalo izhod iz klopi, zbiranje v skupinice in skupine, delo v klapi, neke vrste happening, ki v petdesetih letih v Soli ni bil vsakdanji pojav. V spominu mi je ostalo profesorjevo navdusevanje nad barvami (morda jih je že takrat označil za nekaj imenitnega, kot pri najinem zadnjem pogovoru), njegovo nekonvencionalno gledanje na umetnost in umetnika, pa sploh njegova inovativnost in antikonformi-zem, ki mladega človeka presenetita, če ju izraža starejši človek. In morda predvsem dejstvo, da ni delal nobene razlike med tistimi, ki so bili nadarjeni za risanje, in tistimi, ki niso sploh imeli smisla zanj. Nasprotno, kazal je, da ne ceni oblikovnega leporisja in nekje nakazoval neizrečeno misel, da vsak lahko postane umetnik, le Ce hoče s svinčnikom ali čopičem nekaj povedati. Držal se je tradicij, tako smo ob Božiču risali jaslice, vendar je tudi ob tem poudarjal svojo laičnost: “ Tu nariši štalico in malega gaspuda v zibki! ” Za vsakega dijaka je dobil kako oznako - in te se je držal, pa Ce je bila prava ali ne! Ne vem, zakaj je mene razglasil za bogato. Debelli - to je bogastvo! To je slo potem do konca. Od številnih poznejših priložnostnih srečanj sta mi ostali v spominu predvsem dve. Prvo je bilo kmalu po maturi. S prijateljico iz otroških let sva sedeli na sežanski postaji na vlaku, ki je tam dolgo stal zaradi obmejnih pregledov. Naenkrat vidiva skozi okno, kako se preko traCnic na nasprotni strani postaje priblizu- vorom-vprasanjem hotel le rešiti nadležnih deklic, ki so s spominsko knjigo v roki sitnarile pred katedrom. Potem sem ga spet videla na učiteljišču; tudi na tej Soli ne od samega začetka. Se nekaj mesecev je v stari stavbi v Ulici Lazzaretto Vecchio poskakoval od razreda do razreda mali in suhi profesor - nenavadna pojava za kiparja, ki si ga največkrat predstavljamo kot silaka - mojster France Gorše. Nato smo, kot se za uciteljiš-Cnike spodobi, risali stilizirane zivalice in možicke pod skrbno in duhovito kontrolo slikarja Bogdana Groma. Mislim, da je prof. Černigoj stopil je vlaku prof. Černigoj. Nekako čudno je vplivala ta pojava, ki je sla preko praznih tirov. Imel je rjavkasto obleko, ne vem več kakšno srajco, vsekakor žive barve, in presenetljivo živordeče nogavice, ki so v tistih Časih, ko so bili moški sivo opravljeni, vplivale kar ekscentrično. Ne vem, Ce sva ga poklicali, ali kaj. Sedel je v kupe in povedal, da je pozabil doma denarnico ali potni list in da je ne vem kako ujel v Sežani vlak, na katerega sva mi-dve stopili v Trstu. Sicer to res ni težko, saj naredi vlak cel ovinek do Nabrežine! Morda je Sel na openski tramvaj in potem hodil ali Stopal? Ko je se- del, so njegove rdeCe nogavice kar ožarile kupe. Profesor je zaCel razlagati, da se vedno zelo nemarno obleče, ko gre v Jugoslavijo. Da v Ljubljani vsi opazujejo, kako je opravljen kdor pride iz Trsta, in da on ne mara tega. Vseeno se mi je vsilil rahel dvom, da se mu te živordeče nogavice zdijo imenitne. Do drugega srečanja, ki mi je ostalo v spominu, je prišlo mnogo let kasneje. V Goethe Institutu na Ulici Coroneo je nastopila igralka mirna, Nemka Giselle, gojenka slavnega Marceauja. Teden dni je tudi vodila tečaj te umetnosti v igralski Soli Anne Gruber v Trstu. Po predstavi je umetnico počakala Gruberjeva in njena skupina mladih, v kateri je bilo kar nekaj Slovencev. Prišla je tudi Annina mama. Dr. Au-relia - njena izkušnja z Listo je bila Se daleč - je tedaj živela v nekakem političnem zatišju potem, ko se je kot mlado dekle angažirala v ilegalnih levičarskih federacijah in po povojem vključevanju v raznorazne socialistične formacije in razformacije. Ustanovila je sicer neko svojo socialistično skupino, ki so jo sestavljali gasilec, stara šivilja in Se kdo. Zbirali so se občasno, se pogovarjali o starih idealih, ne da bi imeli drugih ambicij. Verjetno se je prav preko dr. Aure-lie tistega večera prof. Černigoj vključil v našo družbo. Morda sta se poznala zaradi Kosovela, za katerega so trsaski kulturniki italijanskega jezika zvedeli v reviji Umana, katere pobudnica je bila Aurelia Gru- ber Benco. Prof. Černigoj je zablestel. Bil je kavalirsko spoštljiv do dr. Aurelie, v nemščini izpovedoval Giselle, kako ga je njena umetnost očarala in frapiral vse igralske kandidate iz Annine skupine, da so slovenske gojence spraševali, kdo je. Prehajal je iz nemškega pogovora z Giselle, v katerega se je vključevala tudi dr. Aurelia, v slovenskega s svojimi bivšimi učenci risanja in zdaj nadebudnimi gledališkimi kandidati. Ob tem trojezicnem omizju je Anna Gruber, ki je prej dolgo let živela v Rimu in se gibala v filmskih krogih, izjavila, da je to pac Trst, ali to kar je bil in kar bi moral biti-Vzdušje in Car daljnega večera v Goethe Institutu sta tako neoprijemljiva, neponovljiva, da ju je težko opisati. Bil je res imeniten večer. Potem sem večkrat srečala prof. Černigoja na tržaškem radiu. Počasi se je ustvarila, tudi tokrat, Zal, neponovljiva ekipa, ki jo je, pod urednikovanjem Marija Maverja, vodil prof. }°' sip Tavčar in so jo sestavljali poleg Černigoja Se Bambič in Hlavaty, kot stalni sogovorniki, občasno pa Se kdo. Pogovarjali so se o tržaških in gori-skih slikarjih in umetnikih, ki niso bili več med živimi: o Kosovelu, Sirku, Špacapanu, Čargu, Kogoju in Mirku. Razgovore je nekaj let kasneje Marij Maver objavil v reviji Mladika- . Od tistih oddaj je minilo skoro štiriindvajset let. Zdaj bi morala druga generacija sestaviti omizje za spomin na tedanje pričevalce, ki so vsi že pokojni. Radijsko sem se s svojim profesorjem risanja srečala dvakrat. Prvič septembra 1982 v Lipici, kjer je bil začasno na okrevanju po zdravljenju v tržaški bolnici, drugič v radijskem studiu leto kasneje, ko je 'mel razstavo v Galeriji Tržaške knjigarne ob svoji 85.letnici- Ko sem po petnajstih letih Poslušala posnetka teh dveh intervjujev, se mi je skoro zazdelo, da so moja vprašanja Usmerjale prav podrobnosti in spomini iz Šolskih let in po-Solskih trenutkov. Občutki, trenutni prebliski, na katere Pozabimo, a pridejo ob pravem trenutku iz podzavesti. Ob prvem intervjuju se ni prav razgovoril. Razživel se je Je ob pogovoru o trenutku in kraju, ki sta bila tedaj njegova realnost: Lipica in konji. In enakomerni in počasni topot belih lepotcev, ki so se vračali v staro konjušnico, je bil zvočna kulisa razgovora. Za izhodišče so sluzile tri razstave: v Kosovelovi knjižnici v Sežani, v Hotelu Maestoso v Lipici in v galeriji Ars v Ljubljani. Profesor, Slovenija je v tem poletju najširše proslavila vaš jubilej, še 84, in to v nekaki simbolični razpetosti med Pri-tUorsko in slovensko prestolnico. Lahko bi rekli, da je to, Po prejetju Prešernove nagrade, številnih razstavah v Trstu in predvsem po veliki antološki razstavi v PalaCi Costanzi v Trstu, trenutek, ko ste bili deležni naj višjega priznanja in Pozornosti s strani vaših rojakov na eni in drugi strani meje. Kaj vam pomenijo danes te hi razstave? »Kar ste povedali je že dobeseden odgovor na vprašanje, k> ste ga postavili. Starost, to je pomembna zadeva za umetnika. Starost pomeni vztrajanje, pomeni poglobitev, to je Življenjski pojav; umetniku pomeni obletnica prav to. Drugače, bi rekel, da smo zbrali te tri momente, da povežemo Trst z matično Ljubljano, potem seveda Se Kras, zato Sežana, da umetnika prikažemo istočasno v treh krajih.« Leta 1924 ste imeli v Ljubljani prvo razstavo. Bila je to doba konstruktivizma, kubizma, sodelovanja s Špacapanom, Čargom, Pilonom, doba sodelovanja s Srečkom Kosovelom. Bi lahko sedanjo ljubljansko razstavo imeli za neko revanšo za razstavo leta 1924, ko Ljubljana ni bila pripravljena sprejeti vaših revolucionarnih teženj v umetnosti? »Lahko bi dejansko zglodalo tako. Res je lahko neka re-vanša, Četudi na to nisem po- mislil.« V kakšnih pogojih se je odvijala tedanja razstava in v kakšnih se odvija današnja? »Mladost tedanja je bila res revolucionarna in primerjava med dvemi obdobij ni tako enostavna. Za tiste Čase je bila tudi razstava revolucionarna, danes stvari, ki jih kažem, nimajo veC tistega bojevitega značaja, vsekakor pa me veseli, da sem v Ljubljani lahko predstavil eno in drugo. V Ljubljani se danes počutim precej tuj, mesto je veliko zrastlo, mnogi tedanji prijatelji niso veC elani nase družbe, pomrli so, vsekakor pa vidim v Ljubljani veliko bodočnost iz likovnega in tudi iz arhitektonskega stališča. Ljubljana se je močno razvila in ne zaostaja za Trstom, ne zaostaja za nikomer, odigrava svojo vlogo, kot mesto v državi.« Od tiste prve konstruktivistične razstave preko kubizma, futurizma, fauvizma, ne-okubizma in abstraktizma, katera vaša umetniška doba vam je ostala najbolj pri srcu, kateri moment v vaši umetnosti ste doživljali najbolj intenzivno? »To smo kvazi kvazi še povedali: konstruktivizerm je glavna smer. Iz te smeri se potem tako rekoč razvijejo razni izmi, veC ali manj, ampak konstruktivizem je bila glavna poteza in najbolj brezkompromisno delovanje.« V Ljubljani razstavljate dela iz let 1956- 57. Zakaj prav ta izbira za Ljubljano? »Ne bi rekel, da je to namerno, to pa ne. To je slučaj, recimo. Takrat se razvije neokubU zem, morda pa je v tem odgovor na vprašanje. Neokubizem je neke vrste vrnitev k prejšnjim izmom, zato sem to poudaril.« Razstava v Kosovelovi knji-Snici v Sežani prikazuje grafike. »Same grafike! Tam smo hoteli prikazati grafični del. Lahko bi rekli, da je razstava antološka, ker so na slikah zabeleženi razni datumi, od leta 1960 naprej, kake grafike so starejše, ene so Cisto sodobne. Res bi lahko rekli, da je to ma- la antološka razstava grafik.« Kaj pa razstava v Lipici, kjer danes snemamo ta razgovor. V Hotelu Maestoso vidimo razstavljenih veC risb s konji in drugimi detajli iz konjušnic, pa še nekaj dekorativnih slik. »Predvsem moram povedati, da me je vedno mikalo obiskat Lipico in prvikrat sem bil tu pravzaprav za kazen, ker sem pozabil v Ljubljani potni list. Nisem smel cez mejo in sem moral prespati v Lipici, da so mi vrnili potni list iz Ljubljane dol. Drugič pa sem bil povabljen na kosilo od pokojnega Oblaka in medtem, ko so pripravljali kosilo, to je nekaj Časa trajalo, sem pobegnil in sem sel risat. In takrat sem se navdušil nad vsem tem, saj to je tako rekoč nekaj kilometrov daleC od Trsta, je pa Cisto svojevrsten ambient. Ti konji in Stale in vse to... gozdovi... vse to je name delovalo zelo moCno in zato sem se lotil tudi risat konje in razstavljam konje.« Ste pred tem tudi risali živali? »Tudi! Ko so v Trst prihajali cirkusi in so imeli zraven menažerijo, sem hodil risat tudi zveri. Zame je žival nekaj, kar gre skupaj s človekom - to je ena celota! Zato sem zelo rad tukaj v Lipici, ker sem v družbi prelepih živali, ki se imenujejo lipicanerji. Obstal sem, ko sem bil v Stali, in sem videl, kako je neka dama pripeljala konja, na katerem je jahala. Ga je zavezala in potem ga je poljubila in to me je sila ganilo. Nekako se je zahvalila konju, da je bil lep sprehod. To so interesantne stvari, ko prideš v naravo, ko živiš z naravo. Prevzame te tale svet! Lahko pa bi rekli, da je Lipica izven sveta, Ce vzamemo Kras kot tak. Včasih se mi zdi, kakor da bi bil nekje na Angleškem, ker imajo neverjetne parke tudi oni ali pa v Parizu, ko se gredo sprehajat s konji. Tak vtis imam tukaj. Predvsem je konj zelo aristokraticna žival!« Slike s konji, ki so tu razstavljene, so umirjene, dajejo vtis umirjenosti. Vpliva ambient nato? »Ne bi rekel: konja nisem risal na nekaki heroični potezi, kot smo bili vajeni, kot ga prikazujejo na spomeniku, ali kaj takega, ampak rišem konja, ko miruje. To je konj, ki se pase, konj izven vsakega dejanja. Ce vidiš vpreženega konja ali konja s konjenikom, daje vtis, da od njega nekaj zahtevajo, ker so ga zdresirali, ga učili tega in onega....jaz pa sem narisal konja, ki Čaka, konja, ki potrpežljivo stoji. To je bila moja misel!« Kakšne naCrte imate za naprej, morda še za kako razstavo v prihodnji sezoni? »Ne vem, lahko se zgodi. Z Vekjetom sva govorila, da bi pokazal jedkanice v galeriji v Ulici San Francesco, v Tržaški knjigarni. Cez leto dni je prof. Černigoj imel razstavo v Galeriji Tržaške knjigarne. Razstava je izzvenela kar v proslavo visokega jubileja, 85.letnice. Sla sem v galerijo in sva potem hodila skupaj po Ulici Cicero-ne do radijskega sedeža za intervju. Prijel me je pod roko, da se je opiral name. Opiral? Presunil me je starčevsko lahkotni prijem. Bil je suh. Živahni in mladostniški duh ni imel veC nobene fizične teže. Bil je dobre volje, morda, ker je v tistem času, ko je v knjigarni v Ulici San Francesco sprejemal obiskovalce, prišel v stik z mnogimi znanci, predvsem z nekdanjimi dijaki. Pogovor je stekel v radijskem studiu. Glavne etape vašega življenja so nam znane, zato bi si nekoliko pobliže ogledali vašo mladost, ljudi in dogodke, ki so vplivali na vašo formacijo in na vaše izbire, slučajnosti in Cas, ki so naredili iz vas to, kar ste. Rodili ste se pred 85. leti pri Sv. Ani (ni toCno raziskano, morda na PonCani). Bi povedali kaj o svoji družini in o prvih otroških letih, do katerih seže vaš spomin? »Družina je bila skromna, zelo skromna. Oče je bil težak, kot po navadi naši ljudje, ki so prihajali v Trst. Bil je iz Dobravelj v Vipavski dolini. O svoji zgodnji mladosti ne bi mogel veliko povedat. Selili smo se, iz Skednja recimo na Skorkljo. Spominjam se, da so nas ljudje pomilovali, ker je bil naš oCe zelo strog in zelo razvajen in tudi pijanec. To so bile težke razmere za naSo družino, ki je Stela Sest otrok. Nasa uboga mati je morala garat, da je nekoliko dvignila ton tega položaja. Za srečo v nesreči umre nas ata zelo zgodaj, pri 51-ih letih, ali kaj takega, in tako ostanemo sirote in se borimo za vsakdanji kruh. Kako pridem jaz do slikarstva? To bi bilo morda najbolj zanimivo! To sem že povedal ob neki priliki. Moj ata je zbolel, kar je pomenilo za nas obup, bolezen pa Se njegova drznost do nas, kako bi rekel.... Čudno smo se počutili. Samo da enkrat mu je bilo dolgčas, ali ne vem kaj, je našel svinčnik in je nekaj narisal in sicer to, kar je vsak dan videl, se pravi ladje. Jaz sem bil, kot mali otrok, sila presenečen, da se da nekaj takega sploh risat na pamet. Ni izključeno, da mi je prav ta moment ostal v spominu, da sem začel nekaj barvat in risat, tako da mi je mati celo kupila barvice.« Je oCe še kdaj potem risal? »Samo enkrat in nikoli veC. Ampak tisti enkrat je morda pomenil nekaj zame, tako jaz mislim. Druge možnosti nisem imel. Edino, Ce sem Sel k masi, sem gledal tiste slike v cerkvi, ampak so mi bile predaleč, da bi vplivale name. Vplivala pa je name risba, ki je nastala imediatno.« Bi lahko povedali kaj o Soli, ljudski in meščanski, ki ste jo potem obiskovali? »Povedal bi le, da sem bil zdravstveno zelo šibak, da mi učitelj ni pustil telovadit, kar me je zelo razočaralo. Po fotografiji sodeč, sem bil res zelo šibke narave. 2e v šoli pa sem kazal nagnjenje k risanju, tako da se je učitelj zavedel, da je nekaj na tem in me je nekako vzljubil... in tako se je začelo, že od vsega začetka, iz nič. Pa potem se razvijemo, postanem starejši in je treba poskrbet, kaj bo z menoj. Na Ulici Commerciale, kot so jo takrat imenovali, sem videl nekega starčka, skozi izložbo sem ga gledal, ki je risal nekaj na kamen, pa nisem razumel, kaj to pomeni. Me je večkrat zapodil, da ga motim. Potem sem zvedel, da je bila to ta-koimenovana litografija, za neke škatle ne vem česa. Takrat prvič zagledam grafiko, a ne vem kaj je, se čudim, ne morem razumet, zakaj na kamnu. On je praskal kamen, ni risal, je dolbel, potem sem vse to zvedel....To so prvi podatki o mojem zanimanju za likovno umetnost. Potem se je treba zaposlit, se pravi ubrat neko smer ali kaj takega in zvem, da stanuje v naši bližini pleskar, gotovi Rudež, zdi se mi, da je pred kratkim umrl. Rekel sem da, bom šel za slikarja, nisem vedel, kakšna je razlika med slikarstvom in pleskarstvom in seveda me je sprejel kot vajenca. Samo da sem bil prešibak, bilo je težko delo, zbolel sem in v tem času, in ko nisem imel drugega dela, sem slikal. Rudež, gospodar, je nekega dne zagledal te moje stvari in pravi: “Ampak tebe bomo poslali v Solo, ti nisi za to delo”! K sreči se je zavedel, da se skriva nekaj v meni in me je poslal v obrtno šolo in sem se začel ba-vit z umetnostjo.« Kako ste potefii obiskovali obrtno šolo? Ste ob tem delali? »Ne, to je bila polna, prava šola. Pa ne samo to! Sčasoma sem dobil tudi krasno štipendijo, da moj oče ni smel niti vedet tega. Ce bi vedel, da dobivam krasno štipendijo, bi sploh ne dal denarja v hišo. To je bila štipendija barona Marenzija. Užival sem jo štiri leta, peto leto sem šel k vojakom, potem je bilo konec. S tem je na kratko povedano, kako sem prišel do umetniške šole v Trstu. Tam sem se izkazal in zato so mi priznali štipendijo, ki je odgovarjala tedanji uradniški plači. To je bila lepa vsota, da sem s tem lahko tudi pomagal družini.« Potem ste tudi poučevali risanje v Postojni. »Ne, ne ne ne. Prej pride do vojske. Jaz pa, recimo, portretiram že leta 1917 in se ne podpišem, ker nisem razumel, kaj se to pravi podpis, sem pa ta dela podpisal pred par leti. Priznal sem, da so risbe moje in to čisto dostojne. Tako se začne moj razvoj...« Omenili ste vojno, so vas vpoklicali? »To se pravi, v vojski sem bil, k sreči pa nisem šel na fronto, k sreči, bi se mi pa lahko to zgodilo, kot ostalim. To mi je bilo prihranjeno, ampak tako rekoč, kako bi rekel, vojna mi je skrajšala mladost ali pa, bi rekel, da je čudno vplivala nanjo, kot vsaka vojna. In tako se šele po vojni razvije cela zadevščina.« Kako pa je bilo s poučevanjem risanja na meščanski šoli v Postojni? »Predvsem je treba priznat, da so Italijani tedaj hoteli vedet, če obvladam slovenščino. Jaz je nisem obvladal, ker nisem nikdar obiskoval slovenske šole.« Ste obiskovah nemško šolo? »Ne obiskoval sem italijansko šolo in seveda me je to precej prizadelo, ker sem moral že od začetka študirat in se bavit z jezikom, ker sem moral v šoli govorit seveda, italijansko, pa k sreči se je lepo steklo.« Ste pa od doma obvladali slovenščino. Je v družini prevladovala slovenščina? »Starši tedaj niso govorili slovensko, med seboj že, ampak z otroki so govorili italijansko, to je bila tedaj praksa. Če sem kaj vprašal mamo ali kaj takega, to je še bilo v slovenščini, ampak drugače, italijanska šola itd...« Kako da ste ostali v slovenskem ambientu, če vas družina ni navajala k temu? »Se pravi, jaz sem se potem počasi ločil od družine, predvsem ker sem bil v Postojni, poleg tega pa sem začel počasi špekulirat, kako se bom podal v Evropo, v Nemčijo, kar se je tudi zgodilo. Prihranil sem si nekaj denarja, malo sem portretiral in tako naprej .... in se podam v Miinchen, v Monakovo, in tam se začne druga doba, doba umetniškega ustvarjanja.« V Munchnu ste ostali malo časa, kako da ste šli v VVeimar? »Ja sploh, kakor me je denar nesel, ampak je bilo vsekakor interesantno, da sem se seznanil z novimi pojmi v umetnosti. Zdaj bomo povedali dve besedi o Kosovelu Srečku. Ker je prišla v Miinchen Kosovelova sestra (Karmela) se učit klavir, smo postali prijatelji in potom njene korespondence z bratom smo se spoznali. Karmelin brat me je tako prevzel, da sem kasneje sel v Ljubljano, namesto da bi se vrnil v Trst. Potem pride do tiste ljubljanske dobe konstruktivizma in ob tej priliki je tudi Kosovel pristopil k tej struji, pisal in polemiziral in vse to. Vse to izhaja iz Monako-vega! Ampak jaz potem pustim Monakovo in grem v VVeimar, v to znamenito šolo in tam razvijem svojo dejavnost, seveda le za krajšo dobo, kajti denar je počasi prenehal, štipendije ni bilo več in tako sem se moral počasi vračat domov, ne domov v Trst, ampak v Ljubljano.« Bi morda povedah še kaj o znameniti šoli Bauhaus, ki jo je v VVeimarju vodil Gropius? »Ja se da nekaj povedat, ampak vsekakor bi se moralo nekaj videt, bolj kot povedat! To je bila ena od najbolj modemih šol v Evropi, a mene to ni toliko zanimalo. Zanimali so me produkti, izdelki, ki sem jih tam videl. To je bila šola, ki s tradicijo ni imela nobenega opravka. Oni so popolnoma negirali tradicijo, se pravi, da so nekaj iskali na novo.To je bila internacionalna šola, dobesedno, sodelovali so tudi drugi profesorji, celo Rusi tedaj. In tam sem se jaz takorekoč znašel v nekem novejšem svetu ....in potem seveda nadaljujem s tem v Ljubljani z akcijo, ki se je ponesrečila, ker so me izgnali in to vsled političnih momentov, na katere jaz nisem bil niti najmanj pripravljen. Dmgo poglavje pa predstavlja moja dejavnost v Trstu, ko zapustim Ljubljano. To kar sem pričel v Ljubljani, nadaljujem v Trstu, se pravi s privatno šolo in potem končam tam, kjer nisem nikoli računal, da bom pristal, in sicer pri dekoraciji velikih parnikov. To je delo, ki je popolnoma spremenilo moje življenje. Pričel sem s Cisto svojevrstnim delom, ki mi je pomagalo, da sem se preživljal - in celo dostojno. Potem pride do druge svetovne vojne in po drugi svetovni vojni se stvari spremenijo in stopim kot učitelj v slovenske šole. To je pa čisto drugo obdobje, ki nima nobene zveze s prejšnjim.« Kritik Peter Krečič je na odprtju razstave citiral vašo izjavo, češ da jeste zdaj, ko nimate zob. Vedno ste dojemali umetnost kot nekaj nekomercialnega. Je bila to vaša izbira ali je bilo to pač, ker je tako naneslo življenje? »Na to vprašanje bi se dalo odgovoriti tako: eno je slikanje kot tako, povprečno, po domače, drugačno pa je slikanje po gotovih zakonih. Zakon konstruktivizma je pomenil slikati na določen način, da se takoj vidi slog. Krečič je morda mislil na dejstvo, da se bavim s kontruktiviizmom namesto z dekoracijo barve, v tem je prelomnica.« Na otvoritvi ste rekli, da je bila vsa stvar imenitna. To besedo večkrat uporabljate. »Ne vem, kdaj se to dogaja. Imenitno, to pomeni plemenito, to je stvar, ki ni le estetična, literarna. Imenitno je plemenito, je čudovito, je nekaj aristo-kratičnega, zato rad uporabljam to besedo. Upam, da jo rabim na pravem mestu. Plemeni-to..imenitno...« Vedno kažete svoj navdušenje nad larvo. »To je poklon, ki ga zelo rad sprejmem. To imam po naravi, vedno sem bil bolj pestre narave. Namesto poltonov mi ugajajo celi toni.... barvitost je pri meni doma, kolorit. To se ne da učit, to se prinese seboj. To je tisto imenitno; tudi sem bi lahko vtaknil to besedo.« Ce gremo malo nazaj v vaših spominih, se mi zdi, da sva še vedno premalo govorila o dvajsetih letih, ki ste jih prešiveh med VVeimarjem in Ljubljano. Bi morda še kaj povedali iz tiste dobe, ko so vas dejansko izgnali iz Jugoslavije? »Ja, doba ljubljanska.... sem jo že tu pa tam obravnaval. Ljubljana je bila tedaj zelo konservativna, zelo bogaboječa, ne preveč hvaležen ambient zame, ki sem bil bolj tako, bi rekel, laičen. Ampak Ljubljana je bila, kot je bila, in kot tako jo je bilo treba sprejet. Kaj bi še povedal o tej dobi? V Ljubljani sem imel neke vrste privatno šolo. Vabil sem mlade arhitekte, da se seznanijo s konstruktivizmom in sem tudi precej uspel, ampak so odigrali določeno vlogo tudi gotovi politični elementi, ki so soglašali z menoj, tako da je policija opazila, da je bilo neko sorodstvo med nami, in prišlo je do tega, da so me izgnali, pa ne po moji krivdi. Medtem ko sem bil na počitnicah v Trstu, je ležal na moji mizi neki časopis, ki je izhajal na Dunaju, VViener Journal, in ko sem se vrnil v Ljubljano, sem moral pojasnjevat ravnatelju, kaj je s tem. Ravnatelj je rekel, da sem agitator, da me je prijavil policiji in naj se tam javim, kar sem tudi storil in policija, ne bodi lena, me je takoj izgnala. Rekli so mi, da moram v teku 24 ur zapustiti Ljubljano! In tako se je končala moja ljubljanska doba! Tisti material, članek, ki so ga zasledili v VViener Joumalu se je imenoval La Federation Balcanique in to je bila politično sila nevarna stvar. Izgnali so me, pa nisem bil jaz kriv. Nekdo mi je poslal to čisto privatno, za informacijo.« Ce pogledate nazaj, bi lahko rekli, da je bilo vaše življenje srečno? »Ne bi rekel srečno, rekel bi raje bojevito. In to vedno, bodisi v najmlajših bodisi v srednjih, kot v starejših letih. Navsezadnje imam tak tempera- ment, da si ne pustim imponi-rat, zato plačam gor in zato mora bit človek vedno buden. Tudi kadar sem učil na naši šoli, je bilo tako. Imel sem gotov uspeh, ampak je bilo treba vedno pazit, ker so mi marsikdaj grozili: če boš tako delal še naprej, te bomo odslovili. Jaz sicer nisem polagal velike važnosti na to, ampak sem bil obveščen, da me kontrolirajo.« Kako pa zdaj preživljate svoje dni? »Eh, zdaj bi rekel bolj težko, ker so težki časi. Izgubil sem ženo in sem čisto sam. Sinova sta vsak po svoje: eden v Ameriki, eden je tukaj na univerzi in meni je bolj težko. Dva meseca ah tri mesece zaporedoma sem bil v Lipici in sem opazil, da je tam imenitno zame. Zrak je dober, hrana imenitna in tako in ni izključeno, da bom tam zimoval.« Dočakali pa ste, da je vaša umetnost priznana, kar ni vsem umetnikom dano. »Vztrajati je treba - to je velika reč - in biti skozi informiran! Zanimati se je treba za stvari in ne lenarit! S tem pa ni rečeno, da sem jaz bohem, kot se je nekdaj godilo, da se je umetnik požvižgal na družbo. Danes bo-hemstva ni več. Danes poznamo dve kategoriji umetnikov: eni so srečni in celo premožni, ker krasno zaslužijo, drugi manj, lahko so reveži, nepre-možni. Sam shajam tako, kot pač zmorem, ne bi rekel da briljantno, kot se da živet pač.« Sami ste rekli, da niste kapitalist, ampak da je vaša umetnost vaš kapital! »Ja, tako sem mislil, ne vem, če smo to dobro tolmačih. Nekje se kopiči bogastvo, jaz pa sem, obratno, kopičil rajši umetnost, ker je po mojem mnenju to pravo bogastvo, medtem ko je ono samo materialno bogastvo. Tako bi to lahko interpre-tirah, če že hočemo.« Se pravi, da je bila to vaša izbira? Černigoj: Saj pravim! Moje mnenje je, da umetnost ni lahka stvar, pa še manj komercialna. Treba je izbirati: ah - ah. Ah si zadovoljen, da nekaj zaslužiš ah si zadovoljen, da nekaj dosežeš.« Je kaj v vašem življenju, kar ste si posebno želeh in kar niste dosegli? Kaj bi še radi doča-kah? »Na to vprašanje bi težko odgovoril. Stvari se med nami premikajo in tudi spreminjajo in seveda želja je, da zapustiš nekaj pozitivnega naslednjim generacijam, po mojem mnenju je to važno! Marsikdaj mi delajo komplimente, ja vi ste vedno z mladino in za mladino.... in to je res. Jaz imam prijatelje samo med nekdanjimi študenti. To je Čudno, ne znam imet drugih prijateljev. Ne vem, če je to moja usoda, ali kaj. Ce koga srečam po cesti, je to eno samo neverjetno pozdravljanje. Nekdaj so dijaki govorili: če srečaš profesorja na cesti, ga nikar ne podzravi! Ta je krut, ta je tak, drugi ne vem kakšen.... Jaz pa sem imel srečo na šoli, ker so me vzljubili, in me danes celo tikajo in se tikamo. Večjega uspeha si ne moreš pričakovat! Zdi pa se mi, da so me prav težke življenjske razmere usmerile v pozitiven odnos do življenja.« Lida Turk NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. avgusta 1998 Simbol tržaškega pomorstva v Evergereenovm rokah W X/ TX * lEeeik JLertk. mmJr V Hbfahrten von Triest. Xiti«neh um Mntog m.nwl $ NUttSiim* m Mon« vm |k.qibfa«g.OT*: fieef. Perl S»< Se«. Mm, KaraA mn.115) Vhr trA , W«hen!lkkr mrh .nw*rtiwlll!*w M tmaOlHl: kb« 'IkagrtMig um S. Vhr Narta »'.vkrnihiiicr r»i.W*-6*>l Mth mUMrni H» Siryia; jetrn Si-utiuur m t l'ht $«*«. WNi*«itMrh*. fiiwinii|itl;lt»ytw>t»£ um 10 Vhr. fnih IU, W "t vrn Caliarr jeti .FrfitčE um 5» Narta. Prodaja Tržaškega Lloyda taivvanskemu velikanu Ever-green spada vsaj emotivno med velike »tragedije« tržaškega gospodarstva. Primerjali bi jo lahko z zaprtjem ladjedelnice Sv. Marka ali, v zadnjih letih, z zapleti ške-denjske železarne. Predvsem ladjedelnica je svoj Cas povzročila pravi upor z nekajdnevno mestno gverilo. Tržna miselnost (da ne govorimo o onesnaževanju) je v primeru Železarne botrovala skromnejši mobilizaciji, ki je bila pred par leti večinoma samo formalna. Primer Lloyda se je pojavni v peklenski poletni vročini, ko že itak mesto deluje z največ tretjino moči. V številnih kriznih obdobjih Lloyda se je svoj čas večkrat govorilo o poenostavljenju njegove uprave s premestitvijo glavnega sedeža v Genovo, kjer je podobno že bolehala Italia di Navigazi-one. Za tako možnost so Številne politične sile postavile demagoške barikade. Izbrana je bila strategija, v kateri naj bi se Lloyd sam obrabil: malo materialnih in človeških investicij, redno kopičenje milijardnih izgub. Državna Finmare se je lahko iznebila umirajočega bolnika brez emotivnega Soka v mestu, ki daje plovni družbi ime. V pogodbi naj bi bilo zapisano, da bodo novi lastniki obdržali ime družbe, začitni logo in tudi sedež v Trstu. »Prevod« takih pogojev pa se glasi, da se bodo novi lastniki v relativno kratkem času začeli ravnati po strogo tržnih kriterijih, po katerih bodo morali nujno oklestitii sedanje visoke stroške, ki izvirajo iz statusa dejanske državne lasti (Finmare) pomorske družbe. Ladje Lloyda, ki sedaj plujejo pod italijansko zastavo, bi utegnile kmalu zamenjati te razpoznavne znake. Pod zastavo Paname, Taiwana ali kakega karibskega otočja bi utegnili vkrcani pomorščaki izgubiti velike privilegije in se po praksah, ki so v Italiji običajne, predčasno upokojiti. Strokovnost sedanjih kadrov je bila v sporočilih omenjena la zaradi kozmetike. Lloyd je namreč že kakih 15 let v hudi stiski, ki je spotoma Šibila njegovo strukturo v vseh pogledih. Poenostavitev trgovine je dodatno izravnala profesionalnost. V sklopu Finmare sta bili Lloydu zaupani tržišči Indije in Daljnega vzhoda ter Afrike. Ob Afriki, ki nikakor ne predstavlja izredno bogatega vira tovorov, je azijski del trenutno v hudih gospodarskih težavak. Obseg tovora se je močno zmanjšal, huda tekmovalnost pa je vozarine spravila do obupno nizkih vrednosti. Baje je v poslovnem letu 1997 Lloyd zabeležil izgubo 45 milijard in letošnje obratovanje naj bi bilo Se slabše. Novi lastniki Evargreen so med petimi največjimi ladjarji na svetu in razpolagajo z več kot sto ladjami. Formalno so doma na Taiwanu, ki je neke vrste davčni raj. Gre ze tipično multinacionalko s kapitalom, ki prihaja v največji meri iz ZDA, njih ladje pa plujejo pretežno pod taivvansko in panamsko zastavo. Družba Evergreen si lasti velik delež prometa med Daljnim vzhodom in ZDA, zelo močna je na relaciji Daljni vzhod - Evropa, njen delež pa ni zanemarljiv niti na atlantskih progah. Evergreen in Lloyd Triesti-no vzdržujeta tedenske prihode - odhode na relaciji Daljni vzhod - Sredozemlje -Trst. Lloyd samostojno vzdržuje vezi Se s pristanišči Afrike, po novem pa naj bi se vključil v tokove za Indijo in Perzijski zaliv. Začetek leta 1836 Predhodnik današnjega Lloyda je imel rojstni datum 2. avgusta 1836. Izšel je iz odločitve avstrijskega Lloyda Zavarovalcev, da s presežki svojega obratovanja ustanovijo družbo za »parno plovbo«. Namen družbe je bil organizirati redne in hitre morske povezave z Grčijo in Carigradom. Družba je računala na izdatno vladno pomoč, do katere pa ni prišlo. Le s časom je pomorski družbi, ki je nosila naslov »Osterreichisc-her Lloyd«, uspelo pridobiti razmeroma ugodne pogoje za prevoz poste in vladnih pošiljk. Stvarno je začel Avstrijski Lloyd obratovati 16. maja 183"7, ko je iz Trsta odplula povsem nova ladja »Arcidu-ca Lodovico«. Bila je lesena, zgradili pa so jo v Angliji. Dolga je bila 42 metrov, preko dveh stranskih koles pa je motor omogočal...brzino 8 vozlov (14 km) na uro. Ob posadki 25 moz je peljala Se 53 potnikov in popoln tovor, namenjena pa je bila v Ancono, Krf, Patras, Pirej in Carigrad., kamor je prispela po 14 dneh plovbe. Ob koncu leta je imel Lloyd v obratu že sedem ladij in zabeležil kar 87 trgovskih plovb. Ladje so obiskovale dalmatinsko obalo, Grčijo, turska pristanišča in Egipt ter predstavljale edino zvezo s temi kraji. Poveljniki in časniki so imeli izrecno nalogo, da v vsakem pristanu naberejo vesti o carinski zakonodaji,.o povpraševanjih po evropskih industrijskih izdelkih, o cenah kolonialnega blaga, o kužnih boleznih itd. Na podlagi teh pričevanj je začel Lloyd kaj kmalu (2.1.1839) trikrat tedensko izdajati »Journal des Osterreichischen Lloyd«, ki je bil na razpolago operaterjem v čitalnici družbe. Prvi sedež Lloyda je bil v današnji ulici Canal Piccolo (Pa-lazzo Vivante). Leta 1840 je Lloyd razpolagal s prvo ladjo zgrajeno iz železa, leta 1853 pa s prvo ladjo, ki jo je poganjal vijak. Dvajset let se je Lloyd razvijal z zelo učinkovitimi progami po vzhodnem Sredozemskem in Črnem morju, dejstvo da je slo za ladijsko družbo velike evropske države pa je nalagalo Širitev na druga območja. Tako je bila leta 1857 dosežena Barcelona, nekaj let kasneje pa je bila za krajši čas uvedena povezava z Londonom. Bližal pa se je odločilen trenutek za Lloyd: v Egiptu so namreč intenzivno kopali prekop in 17. novembra 1869 je v paradni regati skozi Suez plula kar trojica Lloydovih ladij. Naslednje leto je Lloyd redno dosegal Bombay, nekaj let kasneje pa so ladje obkrožile Indijo in začele obiskovati tudi Kalkuto. Proge so se postopoma daljšale in tako je leta 1880 prva ladja dosegla Hong Kong, leto dni kasneje pa Se Sangaj. V Kobe je Lloyd prvič priplul L 1892, v Vokohamo pa pet let potem. Istega leta so začeli pluti tudi v Južno Afriko, nekaj poskusnih plovb pa so izvedli proti glavnim pristaniščem Južne Amerike. V tem obdobju je v kronikah Lloyda zabeležen zanimiv tehnološki napredek. Parnika »Imperator« in »-Imperatrix« sta imela namreč poleg motorjev nove generacije in tudi...hladilnik. Za pivo! Izbruh prve svetovne vojne je pomenil preselitev sedeža na Dunaj, medtem ko je v Trstu ostala le operativna enota. Med. vojno samo je bilo več plovil spremenjenih v plavajoče bolnišnice, vojska pa je marsikatero plovilo re-kvizirala za vojaške potrebe. Kar štiri ladje so bile pred vojno istočasno v gradnji v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, kjer so jih dogradili po vojni. S priključitvijo Trsta Italiji so nove oblasti simbolično prevzele tudi pomorsko družbo in ji 3. januarja 1919 spremenile ime v Lloyd Trie-stino, lastništvo družbe pa je bilo še naprej v prejšnjih rokah. Relativno večino je imela banka Union (40%), znaten delež pa družina Cosulich. Med vojno so majhni varčevalci in trgovci zaradi nizkih cen pokupili zelo veliko delnic in ponovno zbiranje kapitala je bilo nato zelo težavno. Odločilno vlogo za strnitev nove glavnice je odigrala Banca Commerciale Italiana. Po dokončni preobrazbi družbe v sklopu italijanskega pomorstva je Lloyd odigral zelo veliko vlogo pri kolonialističnih podvigih Italije. Oživil je svoje proge proti Daljnemu vzhodu in Indiji, močno pa je bil prisoten tudi v Črnem morju z masovnimi tovori za in iz komaj rojene Sovjetske zveze. Bil je deležen znatne državne pomoči in izdatki za osebje (tako na kopnem kot za posadke) so bili v skladu z »drZavniš-tvom« zelo visoki, celo previsoki in leta 1923 je bilo osebje skrčeno za kar 605 enot. Lloyd je bil zelo aktiven pri prevozih, povezanih z vojno in s poskusi kolonizacije v Etijopiji in Somaliji. Leta 1937 je obvladoval celotno Afriko, Indijo, Daljni vzhod in prvič tudi Avstralijo. Ker je bila Amerika v sklopu Finmare rezervirana za genovsko družbo Italia di Navigazione, je bilo to največ, kar je mogel Lloyd doseči. V vseh kasnejših letih je omenjene linije obdržal, le da se je tehnika prevozov sproti spreminjala in poenostavljala. Malo pred izbruhom druge svetovne vojne je imel Lloyd v obratovanju ker 85 raznovrstnih ladij: leta 1938 je n.pr. potovalo z njegovimi ladjami skoraj 220 tisoč potnikov. Med vojno je družba izgubila kar 68 ladij, številne so bile tudi zaplenjene kot vojni plen, medtem ko je terjal vojni davek skoraj tisoč mrtvih med osebjem. Reorganizirana Finmare je Lloydu dodelila 9 ladij vrste »liberty« za oživitev delovanja. Bile so to ladje izredno nizke kakovosti, ki so jih med vojno z največjo naglico gradili v ZDA. Služile so za prevoz vsakovrstnega materiala za vojne operacije in so bile tarča napado\r nemških podmornic z zelo visoko umrljivostjo med posadkami. Te ladje so v sklopu Lloyda delovale vse do sredine šestdesetih let. V državnih ladjedelnicah so medtem kot za stavo in brez daljnovidnega načrtovanja gradili velike ladje za potnike, katerih pa je bilo vedno manj, kar se je že začenjal razvijati letalski promet. Vsekakor je iz Trsta odplulo proti Avstraliji z ladjami »Austraila«, »Oceania« in »Neptunia« več tisoč Tržačanov, iz Istre pa je skromnejša »Toscana« vozila ezule. Ko je bil potniški promet na dolgih razdaljah v letih 60 že odločno stvar letal, je Lloyd dal v promet elitni lepotici »Galileo Galilei« in »Gugli-elmo Marconi«. S tema ladjama, ki sta pluli v glavnem prazni ali na pol prazni, je Lloyd dosegel svojevrstni rekord: plul je okoli sveta, saj sta ladji iz Trsta dosegali preko Sueza Avstralijo in se v Sredozemje vračali preko Tihega oceana in Panamskega prekopa. Zadnjo ladjo za Lloyd (ro-ro Julia) so zgradili v ladjedelnici v Miljah leta 1970, nakar je sledila generacija modernih tovornih ladij za zabojnike ali vrste »ro-ro« (za vozila). Najnovejše take ladje še plujejo in čakajo na svojo usodo. Stavka kurjačev in Kitajci. Prve ladje v zgodovini Lloyda, kot vse v tisti dobi, so poganjala stranska kolesa. Tudi ko so uvedli vijake je zadevo še vedno gonil motor na parni pritisk. Ladje so poleg tovora prenašale tudi znatne količine premoga, kar so bile dobave v pristaniščih nezanesljive. Zgoraj plakat, ki je vabil na pot z Lloydom, spodaj pa delavci, ki jih je italijanski kolonializem napotil v Afriko in ki so potovali z Lloydovimi ladjami Ključen pa je bil človeški element, kajti premog je bilo treba metali v pec. In to vseskozi, ker se pritisk ni smel znižati. To bi pomenilo zmanjšanje (že itak nizke) br-zine ali pa celo ustavitev plovbe. Za trgovanje, ki je vse zastavljalo prav na brzino prevoza, je bilo nekaj takega nepojmljivo. Ladje so imele v svoji posadki tudi ustrezno Število kurjačev, ki so med plovbo brez prestanka skrbeli, da je v peci dobro gorelo. Na začetku je imel vsak kotel po eno ali dve peci. Vsak kurjač je skrbel za eno pec, včasih pa tudi za obe. Za brzino med 8 in 10 miljami je bil potreben pritisk med 2 in 4 bar. Z leti se je mo C motorjev znatno povečala in povečal se je tudi potreben pritisk (med 12 in 16 bar). Vsak kotel je imel po tri peci, kurjač pa je ostal en sam. Pri povečanem številu peci je bil kurjač še en mlajši delavec. Medtem ko so se na modernejših ladjah pogoji življenja ostale posadke izboljšavah, so bili kurjači vedno na slabšem iz Cisto tehničnih razlogov. Pri manjših ladjah so bili razmeroma blizu Čistejšemu in svežemu zraku, s povečanjem plovil pa so ostali vedno globlje v trupu ladje, ker je bil motor na dnu zaradi stabilnosti, nad njim pa sta bili tudi po dve nadstropji veC. To je občutno zmanjševalo dotok Čistega zraka, večalo količino prahu in dvigovalo temperaturo. Pogoji dela so bili v resnici peklenski. Ob samem kurjenju je bilo kurjačem poverjeno tudi odstranjevanje pepela in splošno čiščenje prostora. Edini trenutek počitka bi zanje lahko bil postanek v kakem pristanišču. Pa ni bilo tako. Ko je ladja mirovala, so morali kurjači opravljati splošna dela na palubi in in bili so tudi na straži. Ob plači so na ladji uživali enako oskrbo kot potniki tretjega razreda. Imeli so tri obroke hrane na dan. Ob kosilu in večerji najprej Četrt litra vina in vode, nato pa so to količino spremenili v samo vino. Nadurno delo ni bilo plačano. Za plovbe v Sredozemlju so bili plačani s papirnatim denarjem, za plovbe preko sueškega prekopa pa z zlatom. Kurjači, ki so imeli na ladjah daleč najslabše pogoje za delo, so izvedli nekaj manjših stavk v letih 1883, 1884 in 1887. Zadnja od teh je trajala kakih 10 dni, ker pa javnost ni bila točno obveščena o pogojih dela, v javnem mnenju ni imela potrebne solidarnosti in je propadla. Med temi stavkami so med drugim kurjači zahtevali najkrajšo dobo zaposlitve na šest mesecev, počitek ob praznikih, plačevanje nadurnega dela in dnevni delovni cas... 10 ur! V zapisu iz leta 1901 je razvidno, da se je pri Lloydu plača kurjača gibala med 49 in 76 kronami na mesec. Sro-ški za minimalno preživetje družine s štirimi elani naj bi bili tedaj približno pri 90-95 kronah na mesec. Res so bili na ladjah tudi slabše plačani poklici, mornarji pa so jih opravljali v neprimerno lažjih pogojih. Ker so bile ladje tudi potniške, so poleg tega ražna opravila bila nagrajena tudi z napitninami. Večja akcija kurjačev Lloyda se je v Trstu začela 24. januarja 1902 z daljšo spomenico vodstvu Lloyda. V njej so kurjači ponovno obrazložili dinamiko svojega dela in težave ob njem. Med plovbo naj bi po novem delali po 8 ur na dan, med obstanki v tujih pristaniščih po 10 ur. V teh 10 urah naj bi bili tudi dve uri odmora. Med postanki v Trstu naj bi bili oproščeni straženja. Ob negativnem zadrževanju vodstva plovne družbe je bila oklicana stavka. Lloyd je nanjo odgovoril z ovadbami, ki so marsikoga privedle v zapor za 8 do 14 dni. VeC kurjačev je bilo tudi nasilno odpušCenihmorali so zapustitit ladje v tržaškem pristanišču. Stavkajoče so nadomestili s stavkokazi, ki so jih novačili v Benetkah, v Grčiji in TurCiji, pravega uspeha pa ta poteza ni imela. KonCno je bila zadeva predana presoji komisije izvedencev in ta se je izrekla v korist stavkajočih. Odločitev je bila sporočena stavkajočim in javnosti med zborovanjem v gledališču Rossetti. Prepričani v zmago so stavkajoči (solidaronstna stavka je medtem zajela skoraj vse industrijske obrate v Trstu) krenili v sprevodu proti sedežu Lloyda na današnjem Trgu Unita. Bilo je 14. februarja 1902. Oblast je na vso stvar brez dvoma gledala ne samo iz sindikalnega vidika. V letu 1902 je bila v mestu zelo živa iredentistična težnja italijanskega prebivalstva. Stavko, ki je imela vsekakor globoke korenine v delovnih pogojih kurjačev, so verjetno... »kurili« tudi od zunaj. V mstu so se pojavljali močni vojaški oddelki in ko je množica prišla na Borzni trg so jo pričakale vojaške enote v polni bojni opremi. Bila je nekaj izzivanj s kamenjem, ki je frcalo proti vojakom. Vojska je dobila ukaz za streljanje in nato je na demonstrante navalila z bajoneti. Pod streli je padlo 12 ljudi, dva pa sta bila do smrti zabodena z bajoneti. Med padlimi sta dve tretjini z izrazito slovenskimi priimki, Čeprav popačeno napisanimi. Nekaj je bilo med njimi Kraševcev in Notranjčev. Stavka kurjačev je imela izreden odmev v avstrijskem cestarstvu in v Italiji. Zanimivi sta razlagi iz avstrijskega in italijanskega tabora. Dunajski »-VVochenschau« je ob risbi, ki prikazuje tudi še danes obstoječo kavarno »Urbanis« napisal: »Vojaška streljanja na množico po napadu s kamenjem«. Napačna je smer napada. Na risbi je namreč razvidno, da je vojska prihajala z Borznega trga, medtem ko je bilo obratno. Milanska »La Domenica del Corriere« (prvi »magazine« v Italiji) je dogodek prestavila na sam (današnji) trg Unita z didaskalijo »La folla caricata dalla trup-pa davanti il palazzo del Lloyd Austriaco«. Dogodek je dolgo Časa buril javnost, krepil politično dejavnost na strani socialistične partije in tudi nacionalističnega italianskega gibanja. Ce imajo kurjači Lloyda svoje mesto v zgodovini delavskega gibanja v Trstu, so šli v pozabo kitajski pralci. Ni sicer znana kaka njihova stavkovna pobuda, ker so bili brez dvoma brez vsakega odnosa z širšo javnostjo. VeC družin je tudi prebivalo v Trstu in do pred kratkim je pri Lloydu še delal potomec teh delavcev, ki so med plovbo in med postanki v Trstu prali posteljnino, prte, perilo in obleke tako potnikov kot elanov posadke. Kitajci so bili tudi »uradni« slikarji ladij. Ker tedaj še niso poznali fotografije, ali pa ta ni bila tako razširjena so se v pristaniščih Daljnega vzhoda Člani posadk redno srečevali z umetniki, ki so se ponujali za spominsko sliko ladje. Ob vsakem prihodu so imeli hkrati po veC naročil in so morali pohiteti z delom. Slikanje so si zato poenostavili s tem, da so imeli že izdelano morje in sicer v treh variantah: zelo razburkano, srednje vzvalovano in mimo. Na varianto, ki jo je mornar izbral, so nato med postankom v pristanišču samo dodali ladjo. Nerodni slikarji so včasih ob varianti razburkanega morja zgrešili smer vetra, ki je gnal zastave. Zgodilo se je, da je veter na morju vel proti levi, zastave pa so plapolale proti desni. Tovrstne slike so med zbiralci prava redkost in njihova cena gre v veC milijonov lir. VIP potniki na ladjah Lloyda Bilo jih je seveda zelo veliko, kajti v prejšnjem stoletju in nekje do polovice tega je bila ladja eno glavnih prevoznih sredstev.. Med gosti Lloyda najdemo v različnih dobah prince, kneze, prestolonaslednike. Po prvi svetovni vojni so iz Trsta ali iz Neaplja odpluli razni fašistični veljaki, bodisi na službena potovanja kot na turistična križarjenja. Prvega res znamenitega potnika smo zabeležili v biografski njigi o nemškem pisatelju Karlu Mayu, ki je s fantazijo obiskal ves svet, v resnici pa potoval bolj malo in še to v zrelih letih. Zanesljivo je zabeležen odhod Karla Maya iz Genove 4. aprila 1899 z nemško ladjo za Egipt. V Egiptu, Palestini in Siriji se je Karel May mudil veC mesecev nakar je iz Fort Sida odplul proti Massaui v RdeCem morju. Iz Massaue je nadaljeval pot v KaraCi in Bombay, nato pa na Ceylon (današnji Sri Lanka). Zanesljivo je iz Colomba odplul proti Penangu (Malezija) z ladjo Lloyda »Vindobona«, ka- tere slike iz začetka stoletja so še razpoložljive. Ladja je bila namreč ena od najbolj elitnih celotnega brodovja. 24. novembra 1899 je Karel May opdlul iz Indonezije proti Fort Saidu, zelo verjetno z ladjo Lloyda, to pa ni zanesljivo. Naslednji zelo znamenit potnik je bil Gandhi, voditelj indijskega boja za samostojnost. Gandhi je zaCel svoje politično delo v Južni Afriki kamor se je preselil po študiju prava v Angliji. Svojo pisarno je dal na razpolago skoraj izključno inidjskem priseljencem, ki so močno trpeli pod rasizmom Boerov. Gandhi se je iz Južne Afrike dvakrat začasno vrnil v Indijo. Bil je obseden s skromnostjo, Čeprav je bil razmeroma premožen. Potoval je vsakič v najnizjem tretjem re-zredu. Z njim so imeli povsod težave, ker je bil strog ve-getarjanec, zadeva, ki se na ladji med dolgo oceansko plovbo v tedanjih letih ni uredila s takšno lahkoto. Redno je odklanjal vsako ugodnost, ki mu jo je hotelo izkazati poveljstvo. Bil je vsekakor razmeroma znana osebnost in obstaja njegova slika od 24. decembra 1931 na palubi ladje »Pilsna« med plovbo po Indijskem oceanu. Ta ladja je bila v gradnji skupno z tremi drugimi plovili v ladjedelnici sv. Roka v Miljah ob koncu prve svetovne vojne. »Pilsno« in druge tri so dokončali v letu 1919 in kasneje. Z Lloydom je na Kitajsko in Japonsko potoval tudi sloviti izumitelj Guglielmo Marconi. 14. decembra 1933 se je izkrcal iz ladje »Conte rosso« v Hong Kongu. Marconi je doživel 30 let kasneje Čast, da so po njem poimenovali eno zadnjih lepotic tržaškega ladjarja. Ladja je plula na progi za Avstralijo. Med potniki Tržaškega Lloyda je bil tudi Ernest Hemingway in sicer med plovbo iz Južne Afrike proti Evropi, ni se veC znano katera ladja je imela Čast tako znamenitega gosta. Pri Lloydu so hranili do relativno pred kratkim arhive s seznami potnikov. Ni toCno znano do kje so ti seznami segali. Del arhiva je bil tudi v Miljah, utrpel pa je morsko poplavo pred dobrimi 30 leti. Arhiva niso nikoli sanirali in končno je bil material na pol gnil zavržen. Stvar je prišla na dan samo v teh zadnjih letih so se je izredno povečalo povpraševanje po potrdilih o izvršenih poteh. V glavnem so jih zahtevali Židje, da bi dokazali izselitev in podkrapili prošnje za povračilo škode. Bruno Križman Viri: - Lloyd Triestino - mostra del centocinquantenario (1986) - II Lloyd Triestino 1836 -1986 - La lotta dei fuochisti (1982) Na fotografijah: zgoraj Gandhi na ladji Pisna leta 1931, spodaj pa vojska na Borznem trgu med napadom na kurjače TRŽAŠKI VELESEJEM / OD 18. DO 21. SEPTEMBRA Bližajo se Dnevi kmetijstva, ribogojstva in gozdarstva Boris Mihalič o namenu prenovljene oblike Kmetijskih dnevov Po sedmih letih prekinitve bodo letos spet priredili Kmetijske dneve, vendar bodo tokrat v povsem prenovljeni obliki. Odvijali se bodo od 18. do 21. septembra na tržaškem Velesejmu in tudi ime bo bolj obširno in reprezentativno: Dnevi kmetijstva, ribogojstva in gozdarstva. Organizacijo bo, kot že v preteklosti, prevzela vseh šest občin, ki delujejo na območju tržaške pokrajine. Izvrše-valno delo pa bodo občine letos poverile strukturi tržaškega sejmišča. Kot je povedal predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič, so Kmetijske dneve prenesli iz Boljunca v Trst iz različnih razlogov. Prav je namreč, da se kmetijske Poziv kmetovalcem Pripravljalni odbor Dnevov kmetijstva, ribogojstva in gozdarstva vabi vse tiste, ki bi radi razstavljali ali prodajali karkoli: živino, domače pridelke, svoje dosežke in raznovrstne posebnosti (kot npr. nadpovprečno velike buče ali paradižnike), naj se javijo na sejmišču v Trstu. Tel.: 9494111 - odgovorni: Eriča Samueli ali Tiziana Zuccoli. panoge, ki spadajo pretežno v okolico mesta, predstavijo tudi meščanom. Kmetovalci naj tudi širšim krogom dokažejo svojo kakovost ter izzivalno pričajo, da tudi ta del teritorja spada k Trstu. Obenem ima ta praznik kmetijstva tudi vzgojno vlogo. »Želimo namreč,« je poudaril Mihalič, »da bi, poleg tradicionalnih, domačih obiskovalcev iz okoliških občin, kmetijski sejem spoznali prav sami prebivalci mesta.« Na tak način bodo lahko razumeli, kakšna sploh je njihova okolica, naučili se bodo spoštovanja do nje ter začeli od tu Črpati kmetijske dobrine. Prav tu lahko namreč dobijo zdrave in biološke produkte, ne da bi jih hodili iskati neznano kam. Tudi oblasti in pristojni organi, ki skrbijo za kmetijske panoge, bodo tako pobliže seznanjeni z dejanskim stanjem kmetijstva na Tržaškem. Tako bodo lahko posvetili veC pozornosti in investicij kmetijskemu sektorju ter podprli veC mladih ljudi, da bi se začeli s temi panogami ukvarjati. Cilj letošnjih prenovljenih Dnevov kmetijstva, ribogojstva in gozdarstva je torej, da bi obogatili celotno tržaško območje, da bi zbližali meščana s podeželanom ter ustvarili boljše življenjske pogoje v našem prostoru. (BiS) Arhivski posnetek s Kmetijskih dnevov pred desetimi leti v Boljuncu (f. KROMA) MNENJE KZ O DAVKU IRAP Kritika deželnega davka na proizvodne dejavnosti Izvršni odbor Kmečke zveze je pridružil svoj glas tolikim protestom, ki so prišli odločno na dan po vsej Italiji proti fiskalni vladni politiki. V središču polemik je še vedno novi davek KAP (deželni davek na produktivne dejavnosti) in neuveljavljanje načela nespremenljivosti davčnega priliva, ki ga predvideva zakonski odlok št. 446/97, ki uvaja davek KAP.. Izvršni odbor Kmečke zveze ugotavlja, da davek JRAP ne zagotavlja, kot bi po zakonu moral, nespremenljivosti davčnega bremena za kmetijska podjetja, kar bremeni predvsem družinsko vodene kmetije, ki imajo malo zunanjih odhodkov. To praktično KAJ MENI STROKOVNA SLUŽBA KZ Suša ogroža vinograde Zaradi dolgega sušnega obdobja, ki traja že poldrugi mesec, so močno ogrožene kmetijske kulture na Tržaškem. Padavine zadnjih dni so sicer rahlo ublažile kritično stanje kultur, niso pa bistveno spremenile zaskrbljujočega stanja. Višina teh padavin ni dosegla v severnem delu tržaške pokrajine niti 5 mm (Medja-vas, Cerovlje, PreCnik itd.), na srednje - vzhodnem pa je nekaj nad 10 mm, kar pa ni dovolj za trajne kulture (vinograde), ki se po teh padavinah niso občutno opomogle. Isto velja za Breg in dolinsko - milj-sko območje. Prizadeti so seveda v prvi vrsti vinogradi, predvsem mlade trte, ki nimajo še dovolj razvitega koreninskega sistema. Ne glede na njihovo starost, pa so suši najbolj podvrženi vinogradi na plitvih in prodnatih tleh, ki ne zadržujejo vlage kot glinasta in ilovnata zemlja. Važna je seveda tudi podlaga, ker je odpornost trte proti suši v nezanemarljivi meri odvisna od tega dejavnika. Posledice suše so seveda lahko zelo hude. Pojavlja se z ru-menjenjem listov (zgodnja starelost) in njihovim odpadanjem, v naslednji hujši fazi pa z porjavitvijo listov in sušenjem. Vzporedno s tem pride do ovenitve in sušenja grozdov in zgodnja olesenitev mladic, kar negativno vpliva tudi na razvoj in rodnost trte v naslednjem letu. Tudi Ce je škoda na listih manjša, so posledice na grozdju negativne, ker poteka zorenje počasneje, kar se odraža predvsem na nizki sladkorni stopnji in na manjši prisotnosti aro-mov. Manj hude so seveda posledice na trtah, ki so jih vinogradniki deloma razbremenili z odstranitvijo odvečnega pridelka. Ta vrsta posega, ki se uvaja tudi pri nas v vse večji meri, pa ni še tako razširjena, da bi lahko občutno ublažila posledice suše. Letošnje poletje je potrdilo, da niso sušna leta pri nas nekaj izjemnega, ker se ponavljajo v vedno krajših Časovnih presledkih. Zato je treba vedno resneje misliti na možnost namakanja vinogradov, kar je edino resnično uspešno sredstvo proti suši. Ker je težko izvedljivo, je treba biti pri novih trtnih nasadih zelo pazljivi pri izbiri trtne podlage ter pri izvajanju vseh agronomskih posegov (razporeditev trti, gojitvena oblika, zelena rez, obdelava tal, itd), ki v večji ali manjši meri nudijo trti možnosti, da se suši uspešno upira. Strokovna služba Kmečke zveze Trgatev na Sežanskem Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni sodeluje Kmetijska zadruga Vinakras Sežana s tremi vzorci in je za vse tri prejela zlate medalje. Kraški teran letnik 97 in teranton 1998 sta prejela zlato medaljo, medtem ko se je shardonnay izsušeno grozdje letnik 1996 boril za šampiona in prejel veliko zlato medaljo. Sicer pa so po besedah vodje sežanske kleti Sergija Žvaba zadovoljni, saj so za isti shardonnay na ljubljanskem sejmu Vino 98 prejeli zlato medaljo, na Vinu forum na Ptuju pa za isti teranton prav tako zlato medaljo, pri marmornati penini pa so bili prvaki Primorske pri prerezu letnika. To so mednarodni in državni dosežki sežanske zadruge v letošnjem letu. Sicer pa priprave na letošnjo trgatev že potekajo po ustaljenih pravilih. Letina sicer kaže količinsko dobro, vendar je vprašljiva kakovost zaradi velike suše, ki ni bila že dolgo let prisotna na Krasu, čeprav je le-ta s svojimi kamnitimi tlemi znan po poletni suši. »V nekaterih pokrajinah so trte že prizadete, še posebej tam, kjer je tanjši sloj zemlje, visoke temperature po so ožgale grozdje in liste. Točen datum trgatve bomo določili naknadno glede na analize grozdja po opravljenih ogledih na terenu, ki jih bomo opravili v laboratoriju Kmetijskega zavoda Nova Gorica. Vinogradnikom smo Cez celo vegetacijo priporočali redčenje grozdja in zelenega dela, da bi bilo grozdje in kasneje vino bolj kakovostno, saj opažamo, da so trsi preobremenjeni z grozdjem,« pravi Žvab. Za zgodnje bele sorte naj bi se trgatev pričela približno 15. septembra, za refošk, ki daje vino teran, pa v začetku Oktobra. Olga Knez pomeni, da je višina tega davka, ki se izračuna na razliko med prihodki in odhodki, zelo visoka z ozirom na letni obseg prodaj. Iz podrobnega pregleda, ki so ga opravili uradi na Kmečki zvezi, izhaja, da davek KAP bremeni kmeta za 7-krat in tudi za 10-krat več kot so ga bremenili davki in prispevki, ki jih je omenjeni davek KAP nadomestil oziroma ukinil, in sicer: - davek na zdravje (t.i. »tassa sulla salute«) - davek ILOR - občinski davek ICLAP - taksa na številko IVA - davek na premoženje podjetja. Za razliko od drugih gospodarskih sektorjev so omenjeni davki bremenili kmetijstvo le v manjši meri. Načelo o nespremenjenosti davčnega bremena velja tako za vse ostale gospodarske sektorje in ne za kmetijstvo, ki se, kot smo že podčrtali, upravičeno Čuti davčno preobremenjenega. Zato so vse stanovske kmečke organizacije odločno nastopile pri ministru za finance Viscu in zahtevale, da se spoštujejo obveze, ki jih je vlada sprejela, in sicer, da novo uvedeni davek IRAP ne sme povečati davčnega pritiska v kmetijstvu. Predlagale so mu, naj nujno preuči zadevo ter na osnovi podatkov sprejme ustrezne ukrepe, ki naj zagotovijo po zakonu predvideno »nespremenljivost davčnega bremena« tudi za kmetijski sektor. Minister Visco je predlog stanovskih organizacij sprejel, a do danes ni še ukrepal. Tako zadržanje ministra upravičeno skrbi stanovske organizacije, ki so napovedale protestne manifestacije in davčno nepokorščino glede plačevanja drugega obroka davka KAP. NOVICE Pri SDZPI dva tečaja iz kmetijstva Tudi letos bo Slovenski deželni zavod na poklicno izobraževanje priredi dva tečaja iz kmetijstva, in sicer: - tečaje iz splošnega kmetijstva - tečaj za vodenje kmečkih turističnih obratov. Kmečka zveza vabi vse zainteresirane, da se Cimprej vpišejo na teCaj, ki-ga nameravajo obiskovati, kajti upoštevajoč relativno visoko število ur trajanja, je primemo, da tečaja steCeta že zgodaj v jeseni. Neglede na to, da sta tečaja vsebinsko zelo zanimiva in nudita možnost posodabljanja in izpopolnjevanja poklicnega znanja sta istočasno tudi sredstva za dosego diplom, ki jih deželna zakonodaja predvideva za dosego poklicnega statusa neposrednega obdelovalca oziroma upravitelja turistične kmetije. TeCaj iz splošnega kmetijstva morajo namreč obiskovati vsi tisti, ki se nameravajo poklicno ukvarjati s kmetijstvom, ker je eden izmed neobhodnih pogojev za vpis v seznam kmetijskih podjetnikov (albo imprenditori agricoh) potrdilo o uspešno opravljenem tovrstnem tečaju. To potrdilo pa je tudi potrebno za dosego ugodnosti, ki jih predvideva zakon za vključevanje mladih v kmetijsko dejavnost (znan pod imenom »Legge Giovani«), Zato vabimo vse mlade, ki so se odločili, da se bodo poklicno ukvarjali s kmetijstvom in tudi tiste, ki bi se lahko v bodočnosti odločiti za ta poklic, da opravijo ta teCaj. TeCaj za upravitelje kmečkih kmetij pa morajo obiskovati vsi, ki se nameravajo posvetiti tej dejavnosti ati prevzeti Ze obstoječo. Deželni zakon št. 25 iz leta 1996 namreč predvideva, da lahko vodijo kmečke turizme le podjetniki, ki so opraviti tonamenski teCaj. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na Kmečko zvezo ali na prej omenjeni Zavod. Prijave zalog vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki jih imajo v zalogi dne 31. avgusta ob polnoči. Ta zaloga mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave vina oziroma na registru za komercializacijo vin. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razdeljeno po vrst, in sicer Cma in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, neglede na letino pridelave. Prijava mora biti predstavljena v petih izvodih na Občino, kjer se nahaja klet, do 6. septembra (ker je nedelja, do ponedeljka 7. septembra). Kmečka zveza bo svojim elanom izpolnjevala prijave: Na Tržaškem: - na sedežu v Trstu vsak dan razen v sobotah od 8. do 13. ure, ter v torek in četrtek tudi od 14. do 16. ure; - na dolinski podružnici (v Kmetijski zadrugi) v četrtek, 3. septembra od 8. do 10. ure; - na podružnici v Nabrežini v torek, 1. septembra od 8. do 10. ure; - na zgoniskem županstvu v torek, 1. septembra od 13. do 14. ure; - na podružnici na Opčinah v četrtek, 3. septembra od 11. do 13. ure. Na Goriškem - na sedežu v Gorici vsak dan razen v sobotah od 8. do 12. ure; - na sedežu KD Briški grič na Bukovju, v četrtek 3. septembra od 12.30 do 14. ure; - na podružnici v Doberdobu (sedež godbe na pihala) v petek, od 8. do 9. ure. Zainteresirani naj prinesejo s sabo zadnjo prijavo vina. Obvestilo dvolastnikom Kmečka zveza obvešča svoje elane in dvolastnike, da se za sečnjo drvi v Sloveniji zglasijo na Zavodu za Gozdove Slovenije v Sežani, Partizanska 49 oz. v pristojnih revirnih pisarnah zavoda vsak ponedeljek in sredo od 7. do 9. ure. Prošnjo za seCnjo morajo interesenti predstaviti vsaj 45 dni pred sečnjo, zato da jim gozdar naknadno odmeri odsek na parceli, na kateri nameravajo sekati. Sedeži revirnih pisarn Zavoda za Gozdove Slovenije so: Sežana - Partizanska ulica 49 (tel. 038667/32461), Komen - Občina (tel. 0038667/78499), Herpelje - Reška cesta 4 (tel. 0038666/81255), Koper - Staničev trg 19 (tel. 0038666/276643). Nedelja, 23. avgusta 1998 PRIREDITVE GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA VERONA 50. Shakespeare festival Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noti«, državna premiera. mladi levi dnarodni festival gledališča m plesa LJUBLJANA 23. avgust ob 21.00 Les zoms (Francija): Les pointures / Mladinsko gledališče 24. avgust ob 21.00 Shovvcase beat le mot (Nemčija): Radar, radar nicht ist egal / Mladinsko gledališče 46. mednarodni poletni festival Poletise dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REGUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 - P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 24. avgusta ob 20.30—- A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje V vročici večera - Križanke 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 - DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST __________SLOVENIJA NOVA GORICA 25. avgust ob 21.00 Projecte Gallina (Španija): Los cin-cos se una mano sodra / Mladinsko gledališče ob 22.00 Tomaž Grom & Tao G. Vrhovec Sa-mobolec, koncert avtorske glasbe / Mladinsko gledališče 26. avgust ob 21.00 Rebecca Murgi (Italija): Focus on I / Mladinsko gledališče 27. avgust ob 21.00 Bo Madvig (Danska); Fiat fisch n°8 / Mladinsko gledališče ob 21.45 Kamilla VVargo Breki ing (Danska): »Maxine pa farten 1« / Mladinsko gledališče ob 22.15 Jordi Cortes Molina (Velika Britanija / Španija): Lucky / Mladinsko gledališče 28. avgust ob 15.00 »Kaj lahko povemo o gledališču in plesu 90.ih«, okrogla miza: moderatorka Eda Čufer/Gledališče Glej ob 20.00 Museum / Barbara Novakovič Kolenc (Slovenija): Deklica in kontrabas / Mladinsko gledališče 29. avgust ob 21.00 Sebastian Horvat (Slovenija): Ion / Mladinsko gledališče MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Petek, 28. avgusta RICHARD WALLEY (Avstralija) Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci. Premiera ho 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v avgustu ob 21.00 in 22.15. V soboto, 29. avgusta, ob 20.30 (ob priliki 100-letni-ce smrti cesarice Elizabete), bo igral ansambel »Lu-men Harmonicum« z glasbo iz 17. stoletja. V torek, 22. septembra bo na Trgu Unita nastopil Paolo Conte. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. Danes, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. TREViSO Piazza Burchiellati V ponedeljek, 31. avgusta nastop Fabrizia De An dre. V četrtek, 3. septembra nastop ansambla Prozac+. PalaVerde Villorba V nedeljo, 27. septembra bo nastopal Renato Zero. V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana. Cerkev na Kostanjevici V okviru cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška V sredo, 26. avgusta, Kvartet saksofonov Danubia, Dunaj.. V soboto, 29. avgusta, slavnostni koncert 2. Mednarodnega srečanja saksofonistov. PORTOROŽ Trg Prekomorskih brigad Danes, 23. avgusta ob 20.30: Ljudsko izročilo - nastop Istrskih muzikantov. Iliadi iz konservatorija Tartini v Miramaru Umetnost pod zvezdami - Glasba v Gradu Petek, 28. avgusta ob 21.15: Alessandra Falciano - Flisa Fratnik, klarinet in klavir, Federico Brumat, Elena Spinetti, Alessia Cividin, flavta. Sobota, 5. septembra ob 21.15: Lorena Allegretto - Gianpaolo Prata, saksofon in klavir, Lorenzo Cossi, klavir. Sobota, 12. septembra ob 21.15: Maya Glouchkova, klavir. PUPPET FESTIVAL 1998 G O R I C A 2. september 18.00 Giardino Municipio: Freyer teater (Ljubljana - Slovenija) - Tobia zgodovina malega psa. 19.00 Giardino ex Mittelpark ex O.P.P.: _ Teatro Alegre (Pinerolo - Torino) - A’nna-’ murata mia 21.00 Kulturni dom: Ass. Figli d’Arte Cu-ticchio (Palermo) - L’Urto del mostro 3. september 18.00 Giardino Lenassi: Skupina Gennaro Ponticelli (Milan) - Pulcinella innamorato 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Claudio Cinelli »Porte Girevoli« (Vinci - Firence) -J.E.F. 4- september 18.00 Rimembranza: Burattinteatro (Mantova) -1 tre porcellini 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Centro Teatro Animazione (Gorica) - II bacio di una morta 5. september 18.00 Dvorana U.G.G.: Teatro del Pavaglio-ne (Casalecchio di Reno - Bo) - Llncanto del bosco 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Nacionalno lutkarsko gledališče (Praga - Češka) -Don Giovanni 6. september 18.30 Borgo Castello: Maninalto (Viterbo) -Storie a colori 20.30 Grad - Corte dei Lanzi: Tiriteri (Vinci - Firence) - Pulcinella, mon amour 21.30 Borgo Castello: Chris Gilmour (Manchester - Velika Britanija) - Prelude 7. september 18.00 Dvorana U.G.G.: Comp. delle belle donne (Ancona) - Notte per sogni e p er aghi 21.00 Kulturni dom: Puppentheater Firle-fanz (Berlin - Nemčija) -11 flauto magico 8. september 18.00 Dvorana U.G.G.: Lutkovno gledališče Maribor (Slovenija) - The circus is coming 21.00 Kulturni center »L. Bratuž«: Theater 3/4 - (Banja Luca - Poljska) - Gala 18.00 Ljudski park: Lutkovno gledališče iz Vareseja - Briciole 21.00 Kulturni dom: Teatro Gioco Vita (Piacenza) - Orfeo ed Euridice poletje v muzeju rGVOltella Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Ve-nierjem. V četrtek, 27. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuseppe Cu-licchia. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: do 28. avgusta bo odprta razstava »4a. rassegna internazionale del bronzetto« s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev Zidovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija »Jobovo oko«. Urnik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure. Ljudski vrt, Ulica Giulia 2: do 30. avgusta bo na ogled razstava država Izrael, petdeset let fotografij agencije Magnum. Razstava je v sklopu pobude Salom Trst. Gledališče Miela: do 6. septembra v okvim pobude Transformation - Natura Naturans 3 razstavlja enajst umetnikov različnih narodnosti. Mednarodna razstava sodobne umetnosti je odprta od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah tudi dopoldne od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne. OPČINE Prosvetni dom Do 20. septembra je odprta razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Ogledi ob delavnikih med 16. in 20. uro, po dogovoru možni vodeni ogledi za skupine tudi v jutranjih urah. Rezervacije na telefon 040-213945. MILJE Sedež APT Do 25. avgusta, razstavlja svoje slike Fabio Balbi. Naslov le-te »Paesaggi istriani« organizira kulturno društvo »Fameia Muiesana«. Urnik razstave je od ponedeljka do nedelje in sicer od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: je ves mesec avgust zaprt. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio- vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Umik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Flori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poroCna oprema prejšnjega in tega stoletja. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob Četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE PalaCa Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. ______________SLOVENIJA__________________ LIPICA Kobilarna Lipica - do konca avgusta je Galerija Avgusta Černigoja odprta od torka do ponedeljka od 11. do 18. ure. KOPER Galerija Loža - na ogled so dela znanega italijanskega mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riskih slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. ______KOTALKANJE / V KATEGORIJI »JEUNESSE«_ Tanja Romano evropska prvakinja Prva je bila v kombinaciji, druga v prostem programu Svetovni pokal v rolkanju: Mateja Bogateč druga v Franciji HANAU (FRANKFURT) - Poletovka Tanja Romano (na sliki) je poskrbela Se za en velik podvig. Na mladinskem evropskem prvenstvu, ki je bilo ta teden v nemškem kraju Hanau pri Frankfurtu, je včeraj v kategoriji »jeunesse« v prostem programu osvojila drugo mesto in tako si je v kombinaciji prislužila zlato odličje. Naša kotalkarica je bila namreč v obveznih likih četrta. Že četrtkov kratek program je jasno pokazal, da se bo boj za zlato kolajno bil med Tanjo in drugo »az-zurro« Anno lannucci, ki pa je bila v obveznih likih šesta, torej slabša od poletovke. lannuccijeva je včeraj v prostem programu izvedla svojo »življenjsko vajo«, tako da je spravila na noge ves stadion v Hanau. Prislužila si je izredno visoko oceno 513 točk. Takoj za njo je na ploščo stopila Tanja Romano, ki je sicer zelo dobro izvedla svoj program, ni pa ogrozila zmage lannuccijeve. Tanja je s 500 točkami osvojila drugo mesto in s tem srebrno kolajno. Tretja je bila Španka Laura Fru-tuoso (450 točk). Poletova kotalkarica pa je zanesljivo zmagala v kombinaciji z 895 točkami. Na drugo mesto se je uvrstila Italijanka Anna lannucci (890), tretja pa je bila Nemka Ralin Suarez (826). Tanja Romano je torej dosegla še en velik uspeh, ki je tudi priznanje za ves naš šport. V A L L O I R E (FRANCIJA) -Mladinina rolka-rica Mateja Bogateč je v svetovnem pokalu v francoskem kraju Val-loire osvojila drugo mesto in s tem srebrno kolajno v kategoriji nara-šCajmc. Tekma je bila v sprintu na 700 m v reber. Prvo in tretje mesto sta osvojili švedski predstavnici. Matejo Bogateč Čaka danes zelo težka preizkušnja, tek v reber na razdalji 7 km do 2.500 m višine, ATLETIKA J EVROPSKO PRVENSTVO V BUDIMPEŠTI Pravo zmagoslavje italijanskih maratoncev Osvojili so prva tri mesta - Fiona May druga v skoku v daljino - Prva kolajna za Slovenijo z Brigito Bukovec? BUDIMPEŠTA - Italijanski tekači so na evropskem prvenstvu v Budimpešti v maratonskem teku dosegli trojno zmago. Najhitrejši je bil Stefane Baldini, ki je 42, 195 km dolgo progo pretekel v dveh urah in 12 minutah. Srebro in bron sta osvojila Danilo Goffi in Vincenzo Medica. Torej izredno slavje v italijanskem taboru, v katerem so na tihem upali, da bodo popoldne dodali še eno zlato odličje s Fiono May. Temnopolta »azzur-ra« pa, kljub italijanskemu rekordu (7, 11 m), ni uspela osvojiti prvega mesta in je morala priznati premoč 34-letne Nemke Heike Drechsler, ki je preskočila 7,16 m. Od Slovencev je Jure Rovan je v finalu skoka v višino zasedel 9. mesto (5, 50 metra), moška štafeta 4 X 400 metrov pa je v polfinalu končala na 10. mestu in se ni uvrstila za današnji finale. Matic Se-stak, Miro Kocuvan, Damjan Zlatnar in Boštjan Horvat so s časom 3:07, 78 slovenski rekord zgrešili za 23 stotink (3:07, 55). Danes bo na vrsti Brigita Bukovec na 100 m ovire z možnostjo osvojitve ene od kolajn. VČERAJŠNJI FINALI Maraton, moški: 1. Stefan o Baldini 2:12, 01; 2. Danilo Goffi 2:12, 11; 3. Vincenzo Modica (vsi Italija) 2:12, 53. Štafeta 4x100 m, moški: 1. Velika Britanija 38, 52 (Condon, Campbell, VValker, Golding); 2. Francija 38, 87; 3. Poljska 38, 98. Palica, moški: 1. Maksim Tarasov (Rus) 5, 81 m; 2. Tim Lobinger (Nem) 5, 81; 3. Jean Galfione (Fra) 5, 76; 9. Jure Rovan (Slo) 5, 50 m. 4x100 m, ženske: 1. Francija (Benth, Bangue, Felix, Arron) 42, 59; 2. Nemčija 42, 68; 3. Rusija 42, 73. Daljina, ženske: 1. Heike Drechsler (Nem) 7, 16 m; 2. Fiona May (Ita) 7, 11; 3. Ljudmila Galkina (Rus) 7, 06. 110 m ovire: 1. Colin Jackson (VB) 13, 02; 2. Falk Balzer (Nem) 13, 12; 3. Robin Korving (Niz) 13, 20. 5.000 m, moški: 1. Is- sac Viciosa 13:37, 46; 2. Manuel Pangorbo (oba Spa) 13:38, 03; 3. Mark Carrol (Irs) 13:38,15. Sedmeroboj: 1. Denise Levvis (VB) 6.599 točk; 2. Urszula Vlodarszyk (Pol) 6.460; 3. Natalija Sazano-vič (Blr) 6.410. Kladivo, ženske: 1. Mihaela Melinte (Rom) 71, 17 m; 2. Olga Ku-zenkova (Rus) 69, 28; 3. Kirsten Muchovv (Nem) 65, 61. DANAŠNJI SPORED 9.05: maraton, ženske; 16.10: disk (m), finale; 16.30: višina (m), finale; 17.15: 100 m ovire, polfinale; 17.40: 5.000 m (ž), finale; 18.00: kopje (ž), finale; 18.05: 3.000 m zapreke, finale; 18.15: troskok (m), finale; 18.25: 1.500 m (ž), finale; 18.40: 100 m voire, finale; 19.00: 4x400 m (ž), finale; 19.20: 800 m (ž), finale; 19.45: 4x400 m (m), finale; 20.15: sklepna slovesnost. KOLAJNE Velika Britanija 6 zlatih, 3 srebrne, 2 bronasti; Rusija 5, 6, 6; Nemčija 4, 5, 6; Ukrajina 3, 2, 1; Poljska 3, 2, 1; Italija 2, 3, 2; Španija 2,1, 2 itd. Na sliki AP: Rus Tarasov zmagovlaec v skoku s palico. NOGOMET / V ORGANIZACIJI ŠD PRIMORJE Od jutri Memorial Boris Husu Otvoritvena tekma Primorje - SanVAndrea ob 20.30 na Proseku Jutri se bo, v organizaciji SD Primorje začel nogometni turnir za memorial Boris Husu v spomin na dolgoletnega odbornika in športnega delavca, ki je prerano preminul. Na turnirju, ki se bo končal v petek, 11. septembra, s finalno tekmo, bo letos nastopilo šest ekip, ki so razdeljene v dve skupini. SKUPINA A: Kras, SanfAndrea, Primorje. SKUPINA B: Breg, Vesna, Zarja/Gaja.Jutrišnja otvoritvena tekma bo med Primorjem in SanfAndreo. Nadaljnji spored: 25.8.: Zarja/Gaja - Breg; 26.8.: Kras - Primorje; 27.8.: Vesna -Zarja/Gaja; 4.9.: Breg - Vesna; 8. in 9.9: polfinalni tekmi; 11.9.: finale za 1. em-sto. Vse tekme bodo na Proseku in se bodo začele ob 20.30. Naši mladi jutri v Tolmin Avgust je za vse športnike običajno čas priprav za začetek nove sezone. Vse naše nogometne ekipe trenirajo že s polno paro, sedaj pa je prišel še čas za mlajše igralce, ki se bodo jutri podali v Tolmin, kjer bodo prebili teden dni. Povratek pa je predviden v soboto, 29. t. m. Kot že vrsto let organizira tudi letos nogometni kamp nogometna komisija ZSSDI. Temu pa so zlasti prispevala tudi naša matična društva, pri katerih bodo nastopale združene mladinske ekipe. Začetniki bodo letos nastopali pod okriljem Brega, najmlajši Zarje/Gaje, naraščajniki pa Primorja. V Tolmin se bo podalo več trideset mladih pod vodstvom cenjenih trenerjev, kot so: Rajko Zeželj, Marjan Babuder in Vinko Hafner. V Tolmin pa se bo odpeljalo tudi nekaj spremljevalcev. Pa še nekaj zanimivosti za tistega, ki se bo prvič udeležil tega kampa. V Tolminu bodo naši prebivali v Dijaškem domu, kjer jim bo vse zagotovoljeno od zajtrka, do kosila in vse do večerje. Dnevno bodo naši mladi imeli dva treninga, poleg jutranjega »footinga«. Na razpolago bodo imeli kar dve travnati igrišči z atletsko stezo, v primeru dežja bodo imeli na razpolago še telovadnico. (j-g-) ODBOJKA Italija - Grčija 5.9. v Gorici Goriška pokrajinska odbojkarska zveza bo 5. septembra v Gorici, v okviru kvalifikacij za moško evropsko prvenstvo, priredila tekmo med Italijo in Grčijo. Srečanje, ki bo gotovo razveselilo vse ljubitleje odbojke v naši deželi, bo v goriški športni palači in se bo začelo ob 16.30. Od 3. do 6. septembra pa bo v Gorici še ena pomembna odbojkarska manifestacija, in sicer mladinski četveroboj med Italijo, Poljsko, Rusijo in Češko. Vse informacije (tudi za prodajo vstopnic) ne-di pokrajinska zveza od ponedeljka do petka vsak dan od 9.30 do 11.00 in 17.00 do 19.30, tel. 0481-533087. NOVICE Motociklizem: danes VN Češke BRNO - Danes bo v Bmu Velika nagrada Češke v motociklizmu. Italijan Capirossi na aprilii bo v razredu do 250 ccm startal kot prvi pred Italijanoma Rossijem in Lucchijem (oba na aprilii). Do 125 ccm je bil včeraj na treningu najhitrejši Japonec Sakata (aprilia) pred rojakom Manako in Italijanom Cecchinellom (oba honda). V razredu do 500 ccm pa je bil včeraj vrstni red naslednji: 1. Doohan (Avstralija, honda), 2. Biaggi (Italija, honda), 3. Bayle (Francija, yamaha). Tokrat Cesare in Paolo Maldini RIM - Pred posebno komisijo antidoping CONI-ja sta se včeraj predstavila Cesare Maldini, bivši trener državne rperezentance, in njegov sin, kapetan reprezentance in član Milana. V Turinu pa je bil na zaslišanju pred namestnikom državnega pravdnika Guariniella Interjev nogometaš Ronaldo. T. SNL: Maribor izenačil LJUBLJANA - V 4. krogu 1. slovenske nogoemtne lige sta Publikum in Maribor izenačila brez gola, Mura pa je v gostehj premagala BS Tehnik z 1:0. Ostali spored bo danes, in sicer: Rudar - SCT Olimpija, Koper - Flit Gorica, Potrošnik - Živila Triglav, Primorje - Korotan. Tour: danes slavje za Edito Pucinskaite PARIZ - Latvijka Edita Pucinskaite bo danes v Parizu slavila končno zmago na letošnjem Touru, saj je tudi po včerajšnjih dveh poletapah zanesljivo v vodstvu. V prvi včerajšnji poletapi je zmagala ItaMjanka Luisiana Pegoraro, v drugi (na kronometer) pa Rusinja Zulfja Zabirova. Skupni vrstni red: 1. Edita Pucinskaite (Lat) 38.28:45; 2. Luperini (Ita) +1:07; 3. Cappellotto (Ita) +1:57; 4. Polkanova (Rus) +4:12. Ivaniševič v polfinalu NEW HAVEN - Na teniškem turnirju v New Havnu z nagradnim skladom 870.000 dolarjev so se v polfinale uvrstili četrti, peti, sedmi in osmi nosilec, Nizozemec Richard Krajicek, Rus Jevgenij Kafelnikov, Slovak Karol Kučera in Hrvat Goran Ivaniševič. V čebfinalu je bil Krajicek boljši od šestega nosilca Britanca Tima Henmana s 5:7, 6:2, 7:6 (18:16), Kafelnikov pa je premagal Ceha Bohdana Ulihracha s 4:6, 6:3, 6:3. Ivaniševič je izločil Indijca Leandra Paesa s 6:2, 6:4, Kučera pa je ugnal Francoza Guillauma Rouxa s 3:6, 6:3, 6:1. Polfinalna para sta Ivaniševič - Kafelnikov in Kučera -Krajicek. V polfinalu Agassi in Corretja INDIANAPOLIS - Na teniškem turnirju v Indianapolisu (nagradni sklad milijon dolarjev) so sinoči odigrali čertfinalne dvoboje. V polfinale so se uvrstili Američana Todd Martin in peti nosilec Andre Agassi, šesti nosilec Spanec Alex Corretja ter Paragvajec Ramon Del-gado. V četrtfinalu je Martin premagal Maročana Hi-chama Arazija s 7:6 (7:4), 7:6 (13:11), Agassi je bil boljši od Južnoafričana Wayna Ferreire s 6:2, 6:1, Corretja pa je izločil tretjega nosilca Britanca Grega Rused-skega s 6:4, 6:3. Slovenskim kajakašem bron na evropskem prvenestvu RODNICE - Slovenska reprezentanca v kajaku in kanuju na divjih vodah je na evropskem prvenstvu v čeških Roudnicah osvojila pr/o koljano. Kajakaši Andraž Vehovar, Fedja Marušič in Uroš Kodelja so v moštveni preizkušnji 3xK-l osvojili bronasto medaljo. Zmagali so Nemci, drugi pa so bili Cehi. Kanuisti so osvojili sedmo mesto, zmagali so Slovaki, enako uvrstitev pa so dosegle slovenske kajakašice. Obvestila ZSSDI - NOGOMETNA SEKCIJA sporoča, da bo odhod združenih ekip v Tolmin: začetnikov BREGA, najmlajših ZARJE/GAJE in naraščajnikov PRIMORJA jutri, 24. t. m. ob 8.30 izpred nogometnega igrišča Primorja na Proseku. ŽENSKA EKIPA nujno išče pripravljenega trenerja! Zainteresirani naj pokličejo na tel. st. 040-44016 od 13.30 do 14.30 ali na 040-327165 od 18.30 do 20. ure. SD MLADINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Robanov kot - kmečki turizem Govc (zgornja Savinjska dolina) od 2. do 5. septembra. Za informacije tel. na št. 040-220718 ali 040-213518. SD KONTOVEL organizira od ponedeljka, 31. t.m. do petka, 11. septembra odbojkarski kamp za deklice letnikov 1985 in mlajše. Kamp se bo odvijal na igrišču na Kontovelu vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 16. ure. Za kosilo bo poskrbljeno. Vpisovanje v ponedeljek neposredno pred začetkom tečaja. Informacije pri društvenih odbornikih. SK BRDINA organizira v soboto, 29. avgusta VIL kraški bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. Nedelja, 23. avgusta 1998 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program RAI 2 §8 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 6» RAI 1 Aktualno: Euronevvs Nan.: Anna Maria Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete:Hullaballoo Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke Princesa Sissi Aktualna odd.: Linea verde - Zelena Črta Nabožna oddaja: A sua immagine Maša Nabožna oddaja Angelus in papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena Črta - V živo iz narave (vodi Sandro Vannueci) Dnevnik Dokumenti: Vse o Samemu (1951 -1998) Film: racconti d’ estate (kom., It.-Fr. ’58, i. Alberto Sordi) Dnevnik Vremenska napoved TV film: II soldatino di latta (fant., ZDA ’95, i. John Voght, Ally Sheedy) Dnevnik Šport Film: Aiutol Chi ha la-sciato una barabina nel taxi? - Baby on Board (kom., ZDA .’91, i. Judge Reinhold, Carol Kane) Dnevnik Aktualna odd. o ljudstvih, potovanjih in odkritjih: zemeljski zakladi - Diamanti Sottovoce - Potihoma: Afef Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Cercando cercando Nan.: Piccolo amore, Otroški variete, vmes Napovedniki M Vremenska panorama 9.00,10.00 Dnevnik 6.50 in 8.30 Zingara nan. in risanke ter variete Ziv žav. Risanka: Cilkin Rt Napovedniki Scannzonatissima Affare fatto Bim Bum Bam kotiček, 8.10 Skrivno ER Teater Paradižnik EP v atletiki Nan.: Mister Ed Risanke življenje igrač, 8.25 Zvez- mm V vrtincu (pon.) Dnevnik Maša Aktualno: La nostra in- dica, 8.50 Telerime, 8.55 ImPi Film: Summer of tire Ci vediamo in TV Aktualno: Eurovillage viata Manuela, risanke Modro poletje, 9.20 nan. Trolls (Švedska) Dnevnik Dnevnik Batman H Ozare Oddaja o slovenski vojski: Tg2 Motor! Variete: Classici... Nan.: Kirk (i. Kirk Game- m Ruski skladatelji Pripravljeni Motociklizem: VN Češke, Dok.: L’ altro azzurro ron, Will Estes). 11.00 KOncert Motociklizem: VN Češke 500 ccm Dnevnik Tg4 Hazzard - Zbogom, gene- Svetovna družina (Jap.) do 250 ccm Vremenska napoved Film: 11 gladiatore di Ro- ral Lee (i. T. Wopat, J. Naši misionarji (3. del) Ples Urška Open Film: L’ ora delle pištole ma (pust., It. '62) Schneider) Ljudje in zemlja Motociklizem: VN Češke (vestern, ZDA ’67, i. Ja- Film: Settimo cavalleria Šport: Grand Prix (vodi Pomagajmo si do 500 ccm mes Garner, Robert (pust, ZDA '56, i. B. Ha- Andrea De Adamich), Poročila, vreme, šport TV prodaja Ryan) le, R. Scott, J. NolanJ vmes (12.25) Odprti studio Vremenska panorama [ra? EP v atletiki: Maraton Aktualno: Tg2 Dosje Variete: Ballo amore e Glasba: Super (vodi Pep- Terra giatana - Gipsy EP v atletiki Nan.: Kamaleon Jarod fantasta, vmes (18.55) pe Quintale) Kings, 14.45 Novice iz sve- n*? Košarkarski turnir: EP v atletiki dnevnik Nan.: Felix ta razvedrila Union Olipmija - Gibona Risanke Variete: Campioni di bal- Nan.: Big Man - Boome- Film: Vanishing Act Dok. serija: Seks, cenzura Dnevnik Tg2 lo rang (i: Bud Spencer) IjTu Obzornik, vreme, šport in film (ZDA, zadnji del) TV film: Operazione Film: Prima pagina Nan.: Lassie m Alpe Jadran Šport v nedeljo Apocalisse (dram., ZDA (kom., ZDA ’74, i. Jack Odprti studio Po domače Film: Banyon (ZDA) ’97, i. Patrick Bergin, Vir- Lemmon, W. Matthau) Variete: Drive in story Po dolgem in počez: Napovedniki ginia Madsen) Pregled tiska Nan.: Pappa e Ciccia Šempeter in... Nan.: Dark Skies (i. Erič Nan.: Chicago Hospital Film: Gin la testa (ve- QE Risanka, 19.20 Loto Glose, Megan VVard) Mister Ed stem, It. ’71, r. S. Leone, TV Dnevnik, vreme, šport Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Aktualno: Aleksander Dubček Brezdelje utruja? Glasb, oddaja: Mi ritorni | in mente replay RAI 3 Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Film: I due pompieri (kom., It. '68, i. Franchi-Ingrassia) Motociklizem: VN Češke Aktualno: Top Secret Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik SP v kolesarstvu EP v atletiki Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Nan.: Friends (i. J. Ani-ston, C. Cox, M. Perry) Nad.: Un pošto al sole (i. L Di Benedetto, M. Aiel-lo, G. Baldi, S. Sardo) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Nogomet: real saragozza -Parma Dnevnik Fuori orario. Film: Goril-la Bathes at Noon (Nemčija '93, r. D. Maka-vejev) Nan.: Miami Vice (i. P. M. Thomas, Don Johnson) CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Dieci sono pochi, 9.00 Hiša v preriji Film: Appuntamento in riviera (kom., It. ’62, i. Tony Renis, Mina, Gra-ziella Granata) Nan.: Norma in Felice (i. Gino Bramieri in Franca Valeri) Dnevnik Variete: Strada facendo -Trenutki, spomini, občutki ob 20-letnici Ca-nale 5 (vodita Claudio Lippi in Enrica Bonac-corti) Film: II boom (kom., It. '63, r. V. De Sica, i. Alberto Sordi, Elena Nico-lai, Silvio Battistini) Dnevnik TG 5 in vreme Film: II ritorno di Don Camillo (kom., It.-Fr. ’53, i. Gino Cervi, Fernandel) TV film: Le regole deli’ omicidio (thriller, ZDA 94, i. Scott Bakula, Chel-sea Field, John Getz) Nočni dnevnik Nan.: Hill Street noč in dan (i. Daniel J. Travanti, Michael Warren) Nan.: Ragionevoli dubbi NoCni dnevnik Nan.: Balky in Larrv i. Rod Steiger, James Co-burn, Romolo Valli) Nan.: Valentina (i. Deme-tra Hampton, R. Čase) Šport sutdio Film: Audience a ogni coto (dram., ZDA ’90) Film: Citta segreta (dram., VB ’87) TELE 4 Nad.: Prava ljubezen Film: Gosi vinsi la guer- ra, 18.00 Nemico amato Italijanska kuhinja Živali in narava Poletni šport g Film: Giovani gangsters m Poletni Musichiamo Mm Konjske dirke Poletni most Portret Ivana Mraka Poročila, vreme, šport Nan.: Tretji kamen od sonca, 23.10 Upravnica Po dolgem in počez TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Zgod. avtomobilizma Močbioenergije Okarina etno festival Bled Videostrani Komorni godalni orkester; Solisti iz St. Peterburga Poletne prireditve 98: Skoki z mosta v Kanalu, Praznik pršuta in terana.. Koper Euronevvs Ep v atletiki Risanke Program v slov. jeziku: Aliča - Evropski kulturni magazin Milje in vozli TV dnevnik, šport Risanke Nan.: Police News Film: Zvezda Ria (Nemčija '55, r. K. Neumann, i. Maria Frau, Franco Andrei) Vsedanes - TV dnevnik EP v atletiki Istra in... poletje TV Dnevnik-Vsedanes MONTECARLO 19.30, 22.45, 0.30 dnevnik, 12.10,18.15 Šport 16.00, 20.00 EP v atletitki Papežev blagoslov Nan.: Ainvolf Film: Le quattro piume (pust., VB ’39) Film: Kid (dram., ZDA ’91, r. M. Robinson, i. Brian Austin Green) Nogomet: Atletico Madrid - Lazio, 1.55 Celta Vigo - Fiorentina OVEN 21.3.- 20. 4.: Namesto, da bi si privoSCiH^ veselo poletje, se obremenjujete s skrbmi. Ste morda pevec perfekcionisticni? Ne iščite popolnosti, ker je na tem svetu ne boste našli. BIK 21. 4. - 20. 5.: Pravzaprav ne veste cisto dobro, kaj bi sami s seboj. Nekaj vec prostega časa vas je popolnoma zmedlo. Doma povzročate zmedo in se vtikate v stvari, ki vas ne zadevajo. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ste zelo komunikativni,- zato vam navezovanje stikov z drugimi ljudmi ne povzroča posebnih težav. Poletje je Cas druženja. RAK 22. 6. - 22. 7.: Posvetili se boste urejanju svojega okolja. Morda se boste lotili celo prenove stanovanja? Z denarjem nimaste posebnih težav, saj znate obrniti vodo na svoj mbn. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Max 14'(M. Okorn, r. M. Prepeluh, 1. del); 10.40 Veselo po domače; ) 1.00 Za smeh in dobro voljo; 1).10 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.45 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Boris Pahor - Tržačan, Slovenec, Evropejec; 16.00 Z naših prireditev: Revija kraških godb; 17.00 Poročila; 17.05 Pogovor s prof. T. Pavšičem; 18.20 Literarne podobe. Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 89,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; \^9J30 Pravljica; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11 -ih; 12,00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bel-lissima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9,05 Sledi časa; 9.35 Razvedrilna odd.; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za klasiko; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno, 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO, vreme, šport; 15,50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz opernih opusov; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroškal-Guten Mor-gen, Karnten; 6.20 Duhovna misel (mag. Peter Olip); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. ORF 2 13.30 Romanje treh dežel, Parz-nik velike Gospojnice, Globasnica-Farant. / LEV 23. 7. - 23. 8.: V vaše življenje je vstopilo toliko spememb, da jim komaj sledite. Nic Čudnega ni, da so vaši občutki mešani. Prisluhnite vsakemu od njih in se jim ne pustite splašiti. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Ure in ure boste lahko tuhtali o svojih problemih, a vam ta razmišljanja ne bodo preveč pomagala. V prihodnjem tednu boste potrebovali veliko vec Časa zase. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Med prijatelji boste naravnost zaživeli, saj boste izredno družabni in komunikativni. Cim vec boste med ljudmi, pa vam dobre volje prav gotovo ne bo primanjkovalo. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Čeprav imate dela čez glavo, se ne pritožujete. Polni zagona in dobre volje ste. Na delovnem mestu pa za zgled htdi drugim sodelavcem. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Najraje bi ostali kar na dopustu, saj so vam težave na delovnem mestu že pošteno načele živce. Težko boste shajali s sodelavci, še posebno če bodo do vas nerazumevajoči. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čustveno ste v nekoliko nestabilnem obdobju. Kaj hitro ste prizadeti in ljubosumni. Potrebovali boste veliko pozornosti svojih bližnjih. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Veliko energije boste usmerili v partnerski odnos. Ce ste samski, boste vneto iskali svojo dušo dvojčico, Ce pa ste vezani, boste od partnerja pričakovali zelo veliko. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Vase življenje potrebuje boljšo mganizacijo. Veliko časa izgubljate po nepotrebnem. Postanite bolj aktivni. Držite se aktivnega umika, pomagal vam bo pri ekonomičnosti Časa. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Ilustrirana pravljica: Noe prihaja bosa TV DNEVNIK ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.40 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.25 15.50 18.00 18.10 19.30 20.00 20.40 20.50 23.00 23.05 23.55 0.25 Euronews Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Ti-Koyo e il suo pescecane (dok.. It. ’62, r. Folco Quilici, i. Denis Puhira, Diana You) Dnevnik Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Nan.: Matlock - Milijarder (i. Andy Griffith, Linda Puri, zadnji del) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Animali pazzi (kom., It. 39, i. Toto, Lui-sa Ferida) Nan.: Se bojiš teme? Mladinski variete: Poletni Solletico, vmes risanke Rupert in nan. Se bojiš teme? Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Inšpektor Le Chat, 19.00 Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour, Joe Lando) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Variete: La Zingara Film: Turista p er caso -Naključni turist (kom., ZDA ’88, r. L. Kasdan, i. VVilliam Hurt, K. Turner) Dnevnik Aktualna odd.: Notti me-diterranee - Sredozemske noči - Makedonija (vodi Federico Fazzuoli) Miting prijateljstva v Riminiju Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme RAI 2 7.00 7.45 9.30 10.00 11.30 11.45 12.00 13.00 13.30 14.05 18.15 18.40 19.05 20.00 20.20 20.30 20.50 23.05 23.20 0.40 1.00 Schwarzwaldska klinika Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o zidovski kulturi: Sorgente di vita Nan.: Advokat za mladoletnike (i. Helmut Zierl) Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Nan.: Hunter (i. Fred Dryer), 14.55 Inšpektor Tibbs, 15.45 Law & Or-der (i. Jerry Orbach) , 16.40 II Virginiano (i. Lee J. Cobb), vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Kratka poročila, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Sentinel Risanke: Tom in Jerry Izžrebanje lota Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. H. Tappert, F. VVeper) Dnevnik Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Mina) Vreme, Šport Aktualno: Telecamere m. RAI 3 6.00 8.30 10.15 10.30 12.00 12.10 13.00 14.00 14.35 15.05 15.30 17.00 17.50 18.10 19.00 20.00 20.45 22.40 23.05 0.45 Jutranji dnevnik Film: Fortunella (dram., It. ’58, i. G. Mašina) Glasba: 15 minut slave Aktualno: Tempo, 11.00 Tema Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: Podeželski zdravnik Aktualno: II grillo, 13.30 Italija 70-ih let Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Rep ort Nan.: Kaj ti roji po glavi Šport: dresura, EP v odbojki, Italija - Poljska Dok.: Geo Magazine Vremenska napoved Nan.: Supermanove dogodivščine (i. Teri Hat-cher, Demi Cain) Dnevnik, deželne vesti, deželni Šport, vreme Nan.: Friends Nogomet: Ternana - Ge-noa (pokal Italije) Dnevnik, deželne vesti Film: Di chi e questa America? (dram., ’95) Dnevnik, pregled tiska RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Ultraman Zingara Otroški variete, vmes na- Pregled tiska nizanke in risanke Nad.: Guadalupe, 9.45 Nan.: Hazzard Alen, 10.45 Febbre d’ Film: Scuola di geni amore, 12.30 Edera (kom., ZDA ’85, i. Val Dnevnik Kllmer, Gabe Jarrett) Kviz: Iva Show Šport studio, 12.25 Odpr- Dnevnik ti studio, 12.50 Fatti e La macchina del tempo misfatti Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Genitori in blue Nan.: Savannah jeans Film: Addio signora Le- Risanke slie (dram., ZDA ’54) Risanke: Jetson Aktualno: Chi c’e c’e al Variete: Mai dire Banzai sole Nan.: Baywatch Dnevnik in vreme Variete za najmlajse, ri- Variete: Game Boat sanke Glasba: festival di Napoli Nan.: Xena TV film: Giochi morbosi Odprti studio, vreme, (thriller, ZDA ’94, i. P. 18.55 Šport studio Bauchau, Joanna Pacula) Nan.: V osmih pod Pregled tiska streho, 19.30 Pappa e cic- ilH Film: Diario di una časa- cia linga inquieta (kom., Variete: Sarabanda (vodi ■ ZDA ’70. i. R. Benjamin) Enrico Papi) TV film: Questione d’ onore - Love’s Death 8 CANALE 5 Triangle (thriller, ZDA ’97, i. Holly M. Combs) Aktualno: Moby’s Nan.: P.S.L Factor (i. Dan Na prvi strani, vreme Aykroyd) Jutranji dnevnik Tg5 Italija 1 šport Aktualna odd. o dobrem Šport: Gimmy počutju: Vivere bene be- nessere Nan.: Družina Hogan, 11.30 Papa Noe, 12.30 S TELE 4 Due per tre - Moški (i. Johnny Dorell) Dnevnik TG 5 16.45, 23.00, 1.30 Do- m Aktualno: A regola d’ ar- godki in odmevi te Nad.: Prava ljubezen.. Nad.: Beautiful Ai confini della realta TV film: Nel nome deli’ Scoop, 18.00 Innamorarsi amore (dram., ZDA ’95, i. Konjske dirke Laura Leghton, Richard 22.00 Košarkarski turnir Crenna, M. Hayden) Grado Basket ’98 Nan.: Komisar Scali, Konjske dirke 17.15 Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke, Scott Baio), 18.15 Plavolaska za očeta (i. Patrick (J) MONTECARLO Duffy, S. Sommers) Variete: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- Ingrassia) nik Dnevnik TG 5 Nan.: Quincy Variete: Doppio lustro (vo- Film: 11 buio oltre il sole dita Gene Gnocchi in Tul- (pust., VB ’67) lio Solenghi) Variete: Tappeto volante Film: Over the Top Film: La grande attrazione (kom.. ZDA ’87, r. M. Go- (dram.. ZDA ’62, i. Pat lan, i. S. Stallone) Boone, Nancy Kwan) Film: Ali’ inseguimento Film: 2001 - Odissea nel- della pietra verde (ZDA lo spazio (ZDA ’69) ’84, i. M. Douglas) Nan.: Omici d’ elite NoCni dnevnik Film Vremenska panorama 1.05 Teletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Matineja. Tedenski izbor: Rožni Nanizanka: Na vasi (Dan- pogovori - Ela Peoci, 9.40 ska, 41. ep.), 10.30 nan.: Muro in ljubezen, 9.50 Pacific Drive (Avstral., Risana nan. Palček Da- 41. epizoda) vid, 10.15 Dok.: Izgublje- Tedenski izbor. Nani- ne civilizacije (ZDA, 9. zanka: Pasje življenje del), 11.05 Dok. oddaja: (ZDA, 17. epizoda) Pustolovščina Okavango Nanizanka: Čudežni (Fr., 4. del) otrok (ZDA, 10. epizoda) Alpe Jadran Šport v nedeljo Utrip Dok. serija: Vinska popo- Zrcalo tedna tovanja (VB, 7. del) Poročila, vreme, šport Fim: Opera za tri groSe Vremenska napoved (Nemčija) Tedenski izbor: Ljudje in Euronevvs zemlja TV prodaja Dok. odd.: Kurji praznik Tedenski izbor Poletni Most Film: Navadno življenje Dober dan, Koroška (Portugalska) Obzornik, vreme, Šport Oddaja o slovenski voj- Po Sloveniji ski: Pripravljeni Otroški program: Rado- Nad.: Okus po zločinu vedni Taček: Skrinja (VB, 2. epizoda) Portret: Jure Petac TV igrica: Lingo Nan.: A.J. - Časovni po- Videoring potniki (ZDA, 11. ep.) Studio City Otroci sveta Koncert skupine Dan-D Risanka Pomp Žrebanje 3X3 plus 6 Brane Rončel izza odra TV dnevnik, vreme, šport Studio City (pon.) Nad.:'Savannah (33. del) Napovedniki Oglasi Dobro je vedeti Dok.: Deklica v bikinkah Odmevi Vreme, kultura, šport Nočni pridih. Nanizanka: Fina gospa (VB, 13. epizoda) Nad.: Inšpektor Morse (VB, 11. ep.) Otroci sveta (pon. 6 oddaje) ® Koper Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.05 18.15 19.20 20.00 20.30 20.40 21.40 17.00 Videostrani Videospot dneva Komorni godalni orkester: Solisti iz Sankt Peterburga Poletne prireditve: Skoki z mosta na Kanalu, Praznik pršuta in terana, Pa-striske igre v Senožečah Videostrani Dnevnik, vreme Japonska svilenka Športni ponedeljek Nogomet: Primorje - Korotan, nato Dnevnik 16.00 17.00 17.30 18.00 18.30 18.45 19.00 '19.25 19.50 20.50 22.15 22.30 22.45 23.15 23.45 Euronevvs Vesolje je... Risanke Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Športni portret Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke Nan.: Police News Film: Tiste jasne oktobrske noCi (It. ’70, r. Massi-mo Franciosa, i. I. De-mick, A. Ekberg) Vsedanes - TV dnevnik Program v slov. jeziku: Primorska kronika Športna mreža Iz prve roke Tuttoggi - Vsedanes Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 New Age; 8.30 Otroški kotiček: Pika nogavička (bere L. Gec); 8.50 Črtica (J. Renko); 8.55 Potpuri; 10.10 Koncert: Videmski filharm. orkester; 11.40 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (int. M. Sardoč); 11.45 Živahne melodije; 12.00 Odkrivajmo Slovenijo; 12.15 Slov. glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Potpuri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krvavo polje, brezmejno gorje; 15.15 Poslovni bonton; 15.45 Zanimivosti iz živalskega sveta; 16.00 Otrok in družina; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album; 18.00 Leta mojega popotovanja (F. Šaleški Finžgar); 18.15 Rock balade; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 ^Noč in dan; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.15 Herpelje-Kozina; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jin-gle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Floroskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti serivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus;" 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dne- va; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo. Drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.30 Simf. orkester iz St. Peterburga; 22.05 Nokturno; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wultengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 20 Nedelja, 23. avgusta 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI . SME ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 C A VREMENSKA SLIKA Hladna fronta se bo pomaknila proti jugu, nad osrednji Balkan. Za njo se bo nad srednjo Evropo in tudi nad našimi kraji prehodno zgradilo Šibko območje visokega zračnega pritiska., S severozahodnimi vetrovi bo dotekal nad nase kraje bolj suh zrak. -< cSf 1020 1010 1000 6 6 : 11161 ■VA': Temperature 1 zraka so trite izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.00. Dolžina dneva 13.45. 7LUNINE MENE^ČM^ Luna vzide ob 7.28 in zatone ob 20.45. Morje skoraj mirno, temperatura morja 25.2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.55 najnižje -57 cm, ob 11.24 najvišje 45 cm, ob 17.15 najnižje -28 cm, ob 22.59 najvišje 39 cm. Jutri: ob 5:20 najnižje -53 cm, ob 11.47 najvišje 44 cm, ob 17.44 najnižje -28 cm, ob 23.27 najvišje 34 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °c 500 m.............23 1000 m.............17 1500 m.............13 BI0PR0GN0ZA Vremenski vpliv bo obremenilen, vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, bodo razdražljivi, nemirni, potrti, hitreje se bodo utrudili in tudi spanje bo moteno. 17/29 O 2000 m............10 2500 m ............8 2864 m.............5 KOČEVJE ^ O *'Xs o v - CPNOMEU REKA 18/30 V ponedeljek bo delno jasno, popoldne bodo v notranjosti Slovenije krajevne nevihte. V torek bo delno jasno in večinoma suho. SVET /SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Razbitina Trtanica « za razstavo v ZDA USL, BOSTON - V sredo so potegnili z dna Atlantskega oceana del razbitine Titani-ca, luksuznega parnika, ki je v svoji prvi vožnji leta 1912 naletel na ledeno goro in utonil z večino potnikov in posadke. Gre za najvecji kos, kar so jih doslej potegnili z globine morja: sredi 20 ton težke pločevine je razvidna ladijska lina (na sliki spodaj, telefoto AP). Razbitino bodo Sčistili (na sliki zgoraj) in jo predstavili na razstavi o Titanicu, ki jo prirejajo v Bostonu. MILAN - Nihče se ni nič zavedel, vodstvo tednika »No-vella 2000« je opozoril neki Citatelj: na naslovnici je bila fotografija senatorja Antonia Di Pietra, ki jo je neznana roka grobo retuširala v višini genitalij. Kaj takega je bilo očitno preveč tudi za založnika, direkcijo in uredništvo tednika, ki je vse prej kot puritansko. Poleg tega Di Pietro tudi sodeluje s tednikom Oggi, ki ga kot »Novelic 2000« izdaja Rsc Periodici. Založnik je že napovedal, da so vložili prijavo proti neznancem v pričakovanju, da z notranjo preiskavo ugotovijo, kaj se je dejansko zgodilo, Ce je šlo za sabotažo ali pa za nenamerno, čeprav hudo nepazljivost. Skušali so tudi stopiti v stik z Di Pie-trom, da se mu opravičijo, vendar je na dopustu in je nedosegljiv. Morda bodo izvode zadnje številke tednika umaknili iz prodaje. Ogorčenost in zaskrbljenost je izrazil tudi sindikalni odbor Rsc, ki odkrito govori o sabotaži. Velika pozornost za novorojenčka V živalskem parku Port Lympne v jugozahodni Angliji se je v teh dneh rodil indijski slonček, ki so ga poimenovali za Ashoha. Slončku, ki tehta 159 kilogramov, je osebje parka namenilo vso pozornost, še posebej pa se z njim ukvarja čuvaj Ste-ve Seathom. (Telefoto Ap) Festival barvitih zmajev BREMEN - V kraju Lemverder pri Bremnu so priredili vsakoletni festival zmajev. Se največ pozornosti je med prisotnimi vzbudil veliki in barviti »Big Bowl« (telefoto Ap)