STEV.—NUMBER 46.
Hm*
r^rsr
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB
m proti mu-
Pregled večjih dnevnih dogodkov.
IZIGRAL 10 JE SKKATOR OWEN IS OKLAHOME
y to mu je stalila posebna določ i h* ? nbvonfcni predlogi.
Washington, D. O. (Federated plress.) — "Vsak sodnik, ki pro-Usi kateri zakon, aprejet od ongreea,. neustavnim, gaj se proglasi krivim, da je kriti ustavno ahtevo '«a dobro obnašanje', na katerem sloni njegov urad, in njega naj se smatra, da se je pro-jtovoljno odpovedal svoji službi, in predsedr»<k Združenih. držav | j bo po Sčeu* imenovati njegovega našit Jnika, da zavzame izpraznjeno mesto te^a justiČno-|8 uradnika."
|V takih besedah je senator Robert L. Owen iz Oklahome dvignit svoj glas v senatu, proti temu, ur on smatra aa uzurpaeijo moji po zveznih sodnikih, da lahko izveljavljajo zakone, katere jo tprcjel kongres. Owen je poaebno protestiral proti neki določbi v rab venčni predlogi, po kateri lah-o sodišča proglase neustavnim rsak zakon v prihodnje, ki ae jim idi neveljaven.
Senator Owen je na ty reke!: ^Ustava Združenih držav ne daje lebenemu sodišču pravice, da iklepa o zakonih najvišje zakono-•je naroda m jih proglaia za nastavne. Prav dobro mi je znafeo, h »o pravne loie, velike in majhno, učile vse fanta, ki so obiskovali pravne šole, da Ima najvišje »odiš<5o pravieo preklicati zakone in jih odpraviti... Jaz trdim, da to nS zakonito, jaz pravim, da kongres nima pravice odlagati ■roje moči
lil dolžnosti
•V;" , jjjtf Amerika.'
Bankir, ki je poneveril 000, aretiran v Chicagu. ^.Velika družba ponarejevalcev «1<narja, ki ao večinoma Italijani, prijeta v New Torku.
ObŠtrukcija proti subvenčui predlogi ae nadaljuje v zveznem senatitr. '/ }. *
Kapitalistični listi so zagnali velik hrup radi sprejema proti miličarske predloge v WiaoonsU nu.
; Inoaensatvo.
Litvmci so pognali Poljake v beg.
Rusija se baje pripravlja vojno.
Francija je sklenila poostriti blokado okupriranega nemškega ozemlja. • '
Vojni manevri Čehoslovaklje. ' Dva republičana ubita v bitki v Dublinu. " o ;
-U-—_
KONGRESNO NUCK M DEUI PROTI VOJKI.
KONOEliU PREDLOŽI PRID LOGO ZA PREPREČENJE BO DOdlH VOJ1m J^
BAR OELAVEG IŠČE SVOJE PRAVICE...
NI PRIDI TAKO HITRO DO
"-gaj"i;
To potrdijo vaakdanji dogodki.
Washington, D. O. — (Feder. Praas.) — Senataki pododaak, ki preiskuje raamare v industrijah olja in gasolina, je dognal, da imajo predaedniki rasnih oljnih družb od $32,500 do $150,000 let* ne plače. Nič manj bogato plačani po podpredsedniki, tajniki, bla-
Bt. Louis, Mo. — Organizirano delavstvo se je bojevalo leta In gajniki in drugi g9epodje, ki vo-
V svojem volilnem okraj« je bila par tednov na agitaciji it svojo predlogo in ponovno izvolitev.
y' h ,? ty T. ■ 'vm*
Washinfton, D. 0. — Kongre.*-niea Winifre^ Mason Huck is*Il-linoisa te je vrnila v \Vashing ton, da prične sama bitko za predlogo v zbornici, ki ima plamen preprečiti vojne vbodočnoati
rel javne."
V podporo svoje Izjave je senator Owen citiral izjavo predsednika najvišjega sodišča John Msrshalla, ki jo je podal v letu 810. Senator je rg^ežil, da Mar-ikallove besede pomenijo, če je kongres tudi podelil tako moč sodišču, jo ni podelil v vseh zadevah, ampak jo je v drugih zadevah pridržal sebi. Citiral je tudi H. člen, t. odstavek ustave, ki * nanaša na poslanike, diploms-iMne zastopnike .in konzule, da dokaže, da je njegova trditev ravilna.
Podal je Se druge primere in končno vztrajal, da kongres nima moči oddajati tako moč, ki gre le kongresu in nikomur drugemu. ■ ' I : _
KOLIKO JI WA8HINGT0K ZA I * JEDEL JX
Albany, N. T. — George Wa •hington kot predaednik Združenih držav ni bil lačen, ne žejen V tukajšnji državni zbirki Waah n?tonovih listin in pisem so tudi Nuni njegovih vsakdanjik po trebščin in is teh je feavMno, da j' Washington izdal od 24. maja do 24. avgusta 1789., torej v treh *e»ecih, $860 aa meso, $200 zn fclenjavo, $145 aa mleko in ams fcno„ $45 sa rake, $450 sa torte, 1170 za pivo, $10» sa vino, $30 z« premog, $145 aa drva in $85 za ■" V — Razume ae, da ao Jedli pili člani njegove družine ta * n. uli ter gostje. Waahington je imel tajnika, pomožnega tajni-tri dekle in oaemnajat poslov.
_____D. O. — Litvinaka
W"ija je tasta vilo pet in
slik, >% jtfdbtlHJijo H jme ob reki Potomae. Natikal [je Antanoa Zemaitia, umetni v Vilni. Slike ao bile naj
g ^^fpMBiii
■m t borom in žele ae splošno
hvalo.
fin
— Velika
leta, ^Kje lcgialatura sprejela postavo, ki določa kaaan sa pod jetnika, ako ne plača odpuščenemu delavcu meado, ako jo sahto-va takoj, ko ja odpuščen. Okrožnemu sodniku Mixu je pa vaelo samo par minut, da ja postavo proglasil sa neustavno.
Dogodek se je odigral takole. Tožiteljica ja bila uslužbenka pri tvrdki Famoua k Barr, ki last« je departmento trgovino. Odpu ščena je bila 3. oktobra 192L Zahtevala je, da ae ji isplača tedenska tnesda, ki je analala štirinajst dolarjev. Tvrdka jI ni hotela i*, plačati mezde. t Obravnava se je prvikrat vrBla pred mirovnim sodnikom. Sodnik je razsodil, da je pravica na strani tožiteljica in tvrdka je biU obsojena, da ji plača $360. Poatava namreč pravi, da mora delodajalec plačati delavcu, ako ga odpu sti in mu noče plačati mesde, aa vsak teden polno meado, dokler je mezdo zadržal. To je pravilno, kajti sa varovana ae lastnina delavca, to je mezda, ravno tako kot je zavarovana lastnina podjetnika.
Tvrdka je vložila prlaiv na o-krožno aodišče in sodnik je rekel, da je postava "nespsmetna, kri« vična in jemlje oaebi lastnino brez zakonite obravnave/' Oziral aa j« namreč hano na lastnino delodajalca in ne na laatnino uslužben
Ona je prepričana, ako lilije- ke. Porotniki »o »e ravnali po in-
an in če sa Dodo a
tujezemske vlade, tedaj bo vojna v bodočnosti nemogoča, ker bo
morala vlada predložiti vojno vprašanje ljudatvu za aploŠno glasovanje, preden bo napovedala vojno. Predloga ngmreč prepoveduje, da Združene države ne dovolijo nobeni držav! kredita, ki noče predložiti vprašanje vojne ljudstvu na eploeno^ glaaovanje, preden prično sovražnosti. Bila je nekaj čaaa v svojem volilnem o-kraju na agitaciji. Pojaanjevala je na shodih in sentankih, ako pravijo kongresniki, ds je splošno glasovanje o napovedi vojne nepraktično, tedaj ne bo ta predloga napravila splošnega glasova nja le praktičnega, ampak poeta* lo bo tudi uspešno,
Mrs. Huckova je bila izvoljena, da je nasledila svojega očeta, pokojnega kongresnika William JKJ M »sonat Ona je obenem sopet kan didatinja v svojem etare$i volil nem okraju. Na nekem ahodu j« izjavila, da ae ne bojuje le za svoj načrt, ki ima namen preprečili Ifijne v bodočnosti, ampak tudi njen oče se je bojeVal za odpravo«
vojn.	'	'il
Kongresnica Huck je precej prepričana, da bo sopet izvoljens To je povedala jaano, ko jc rekla da ao žene po- njenem 'MMM ravno tako upravičene de javnih uradov kot možje. l*o njenem mnenju ne igra spol nobene vi* ge v politiki, ampak politika j« atvar prilagodenja. k
dustrijak sodnika in priznali
tožkeljlai le	to je besdk,
ki ji je ŠU, ko je bila odpuščena.
Postava je bila aprejeta v letu 1913. Zakonodaje! ao hoteli preprečiti a te poetsvo krivično rsv-nanje s uslužbenci, Id je pri nekaterih delodajalcih neksj nsvsd nega, in obenem' ravarovatfjSgtH
" .t
ŽIVELA JE KOT "ŽEMA"
v jHrti. f
f Zdaj išče rasporoko
Trenton, V. J. — Gdč. Blanehe II. Hughea iz Eaat Oranga je vlo| žila tožbo sa zakomiko ločitev ali pravzaprav as razveljavljen^ zakona, ker je bil njen "a»«ž" navadna lena. l'o vlogi sa oje* "mol" pila WUliam J. Honston.
Poročila se je 2S. aprila 1«S0 v Brooklynu Cerwaonijo je fcvrffl pisarjev namestdik John Quayl 2$. junije 1920 je eeremonijo še enkrat pono»!l rar. John o Uov « kurst fars sv. Terezije. i Vloga dalj« pripovedsje, d« r tnžiteljiea ob iosn poroke mUii U, ds jr njen soprog moške*, spola in dostavlja, da je nje« «» I navadna normalna	»
porok« sls li-v Kew Vorks, m
proti vsa pota v republiko
VOJKI MANEVRI &EH08L0-^ -M VAKIJE.
dijo oljne družbe.
nMkfOGNALI
pobira
| fojna! stranka noče mrva nanove-
wwp«sasMHsss mp^^pop mn vss sssivvv^
, dali vojna.
iJS '> ■ t-jV
NEZANESLJIVA POROČILA
OIBAJfJU RUSIJE.
-
Varlava, 22. fsbr. — Poljska vlada prisnava v uradnem poro-Čilu, da ae je morala poljaka cari naraka garda umakniti pred Ut-vinakimi četami ia Atlelisakega. Trija Poljaki ao bUi ubiti in 40 ranjenih
Is Vilmi poročajo, da Litrinet bombardirajo s težkimi topovi (poljske postojanke v gosdu Pod kamieu. ^ S
Kovno, Lit vini ja. 22. febr. -litvinaka redna armada je včeraj stopila v akcijo proti Poljaki. Bojna črta ae vlačo ob litvinaki »trani nevtralne cone. Litvinel fa-jsvljsjo, da bodo branili svoj teri* i on,j za vsako oeno.
lik vinski mlniater aa zunanje 4tvari jo rokel, da je Litvinija vojnem atanjn a Poljsko od leta 1920. Liga narodov je naredUa
Pariš, 22. febr. — Francija Ima nov načrt aa skrulenje Nemčije, ako ae bo pasivna reaiatenea na* daljavala v Ruhru. Nov načrt do-Zasuje, da ae niao obneali ae aada-n j i načrti.
Načrt je bil aprejet na konferenci, katera ao ae udeležili včeraj popoldne franeoaki ministrski nlpMH|f predsednik Poinoare, belgijski ministrski predsednik Theunis in maršal Foeh.
Prvi korak, ki ga sdsj storita Francija in Belgija, je čreta blokada okupiranega teritorija t vse okupirane pokrajine bodo zaprte Nemčiji. To snsči bloksdo Nemči ja, kalqp|na ko pokasalA^: salo uspešni ned vojno. Poljska je sa* segle želesnieo Dvinsk-Vilns in tem bodo Nemčiji aaprti vahodni trgi, vštevši Rusijo, ki ja glavni odjemalec Nemčije. Niaka valuta je pa zaprla vrata nemški trgovini na jugu in jugovzhodu.
Poineare in Theunia »ta ae tudi dogovorila glede poaebuega pa pimstega denarja a§ Ruhr In Po ronje, ki bo sajamčen a rekviaieij skimi boadi, katere isda reparaeij-aka komisija na Kračun nemška vlade.'.■-■■^■u železnice V Ruhl^, in Poreaju pridejo pod kontrolo francoske civilne ajfmlnistraeije. Okupseijsks povečajo in nsd^neatijo nemško policijo, ki je bila rasoro-
te cona ssdnji^eden
Vojna je "neuradna"; nobena stranka noče prva napovedati vojne. * Poljak! pa pravijo, da ia-vajajo zaključke lige narodov.
Pariš, 22. febr. — Konflikt msd Litvinsko in Poljeko je vedno bolj
nino delavcev. Kajti mezda je kvaren. I« Rige, Kopenhagana in
lastnina delavpa in noben deloda jalec nima pravice obdržati mesde, kakor nima delavec pravioe praviee neeti orodja iz tovarne, ki jc lastnina tovarnarja, da ae tako odškoduje aa neisplačano meado. Zdi ss, ds se sodnik ni oairal na take vsroke.	•
Žena je delala deaet let sa kor-poracijo, ko je bila odpuščena in HgKtemu ji korporaeija ni hotela izplačati mesde. Tako gre,
kadar delavee išče pravieo. --
VELIKA PONARBJAL8KA TOLPA ARITIlAlfA.
Raspošala jo od 1,000,000 do 10,-000,000 dolarjev na rasnih denar-nih trgih.
Kow Tork, K. T. - Agentjo juMtičnega departmenU so pole-vili štiri in šestdssat ponarejaval-cev denarja, o katerih trdijo, da ao spravil! od enega do deaet mi-Ijonov dolarjev na razne denarne trge rasnih narodov.
To tolpo ponarejevalcev denarja, Ju šteje okoli tisoč ftlsnov in ima svoj glavni stan v klati sredi italijanske kolonije v New Torku, ao lovili In zalezovali dalj čaaa.
Oblastveni organi aodljo, da so prijeli tri voditelje pooarejakke tolpe ia da bo adaj tolpe konr«<, ker ao nslli tudi tiskarski stroj, a katerim ee tiakali bankovce po dva, pet in dvajaet dolarjev. O sem mesecev je trejalo iakanje ponarejevalcev, preden ae kiH prijeti, p ' -k ' v .
V glavnem stana pa niso našli aamo ponarejeni denar, asqmk našli ao poltne znamke, ofieijalnc znamke aa šgasje hi davčne znam ke. Ponarejevalci ee se po*s!l i ponareja vanje m vaega. kar je oo
•il") denar;
Pranega ss pritas	i tn-
ko jejIStanovila nevtrd«
aokrmrVilna. to<la4'olja< ^ in raspus. ena. W ss piftrSili premirje z invazijo [	22. feb». # Is Monakova
Si.Hkliolma prihajajo fantastične veati, da so lit vinske čete le pred nja straža rusko rdeče armada Ruaija stopi kmalo na posorilče.
Is stockholma poroč»jo|di je svet ljudskih komisarjev v Moakv sklonil znižati vae javne isdstke na minimum in koneetrirati vas sile na izdelovanje vojnega mate riala.
Leon Trockij, vojni komissr, js bsje dejsl ns seji svets ljudskih komissrjev, ds je "rahraka kriza ustvsrils položaj s§ novo vojno ksterl ss Ruaija na bo mogla is ogniti. Ruaija mora imeti odprto pot v Nemčijo in ta pot drli preko Utvioije, katero sdfltf tgrolsjo Poljski. Kskor hitro pride rdeča armada v Nemčijo, sledi revolu-
Hovjetsks vlada je informirala Poljsko, da aa tsmHju rilks po >?od»m ae ima vs£ teritorijaln spor z njenimi aoaedi rešiti direkt no, ne pa s	Mjl
narodov. M
Pariz, 22. febr. — Francoska vlada je prejela noto od Bovjateke Rusije. VeeMna note fte ni snena, ker n! biU) objavljena, toda uredo krog-i pravijo, da jedro note je, da Mn Roalja aplicirati Monroevo doktrino na baltiške držsve in nobena tuja sila aa oa aasa vtikati v konflikte, ki nastanejo v državah, katere ae bile prej del stavo
ZEVE V EVROPI ICIMAJO ČA •A SA TMMIMUnUmO OIBAIM* / .
, a
D. O. - Odi. IM IT WtmmU Pkiladelpkij^li ns snfralotka, se je vrnila s dveletnega potovanja po Evropi. O na izjavit, 4* žene v Evropi ni maj« čom. ds M ss akvsrjsl' femiaietiAni« gnojem, ker ima )'> preveč skrbi sa vaokdsnji kruh. Pariš. 5 22. febr, - "L'K«ho Winsorjev. ja oMakala FransUj« Nanonal" ......... d. j. fr^o hUa ja v B^.u. na I>o».ju na
ska vlada aklmlla oivorill »aga- j^ janja s Movjatske Enaijo. Painea ]^iWa js dalje isjaviie. ds r
re je fri! proti temn. i«da vačlie ministrov ja ssssgaia. Kdaj pojie v Ku.ije mMja v avrbe p^aj.uj 04»,,iiii' . h ia
^ *!tt.-l JllS; aVJV- z
arsosEst 41 |s mmrn lj»i«u«. »ilitar Mrtičao Po njeni aodki Je
HlMMRi
Ohicago, 111. — Kapitaliatično časopisje vsa Amerike je sagnalo silni hruft ko je bUa v milji sbor-nici legialature v Wiaconainu zadnji torek aprejeta predloga, da ae odpravi mllioa v omenjeni drlavi. Predloga jg delo eoelaliatov, katerim ao ee pridružili La FoUettovl republikanci. Trobila velika de« name mo$pje adaj vpijejo, da mora biti predlog§ poražena v aenatiu in če ne, ds jo mora go* vernor Blaine vetiratl.
m	..n
TUTANKAMEN dE il«E IZ M?
grob je eaprt orhko-
Luxor, Egipt, 82. febr. Lord' Carnarvon, ki je a pomočjo ameri« HM arheologa Carterja odkril v k rob faraona Tutankamena, se mogoč« premisli In pusti sarkofag s kraljevo mumijo v votlini, kjer leži le 8500 let. Carnarvon ss baJs oaira na mnoge prošnje anglelklh in drugih aentimeotaleov, da naj ne moti starega vladarja v njegovem smrtnem ipanjtt. Druga vest se glas!, da bo najditelj postil Tu tank a m« n a v grobu nekaj me-secev, doklfr ae m reši prepir, ki j« nastal msd egiptovsko vlado in angleškimi ' znanstveniki udi vprašanja, legava je najdba slata in drugega bogastva v votlimi in ksm apsda faraonovo truplo, Orok js zaprt obiakeval-,
poroča®! vojnih manevrih čehoslovakije, ki so salo slsnuirsli Bavarce. Nemci se Irajo, ds je Francija pregovorila Cehe, da in-vsdlrsjo Bavarsko In okupirajo Pasaan in Rogenabure Hnoči ae je vršilo 45 protestnih shodov v vzhodni Bavarski proti gibanju Čshoalovakov.
Duesseldorf, 22. febr. — Frsn-cosi stiakajo obroč okrog Ruhra s namenom, da uetavijo guerilee
posnemajo taktiko amsrilkih ku
klukso>- in se vosljo ponoči v svtomohilih po zaaadenem ozemlju
ter hrsbrijo prebivalce ns vstrs-jsnjci a sabotažo in bojkotom. Na vaek eMtah, potih In stezah stoje francoske in helgijake straže.
Aretiranje in isgoni nemških uradnikov ss nsdsljujsjo. Vlerej jo bil uatreljen nemški poliraj v Oberhauaenn, Id ae. je spri s fran> coskimi vojski.
Francozi imajo polne roke dela in poln. ^/lave skrbi j s ene strani jim nsgajtlf nemški nscionaliati, s druga pa komunist i.
General fanrnier v Eaaeau je prepovedal komuniatičtii shod, ki ja bil napovedan aa potok. Delav aki aovjat v Keeenu js pričal orgs nizirati "delavske sto t nI j« ", ki imajo, Dadomsstiti raapuščeno namlko policijo. - # | General Degoutte, vrhovni po
fakaasl isgnsti is Ruhrs lo Pore nja vse nemške š*lesatysrja, ki ss nočejo vrniti na dalo In pokoriti francoskim odlokom, To pa ko tolka naloga, iagnaU 70,000 delav aev, ki imajo avoj dom iu imetja na okupirsnem ozemlju h London, 22. febr. - Atirje dela vaM poalanel v perlameato Is ftketske, ki ao prod kratkim ofai-skali Ruhr, ao objsvili svoja vtiae Poalanel aogaetirsjo, ds edini našla relitve ruhrske krise ja, da ae Nemčija, Anglija, fraaeija. Belgija in Italija aediaijo in Kokr in terneeionalizirajo, nakar ea upre va Ruhra pove« v reke rodnemu odbora, ki naj deli divi-denda seveanikem na f*nm od
fhieego ia ekolieai V sokeio joaeo in mrzlo. Severni vat^vl Temperatura v sad njih najvišja 27, MjeUja tt. Holeee
RMlt- » H
tovski Tutankamen Je bil na dnevnem redu angleške nižje
Poslana« Harrjr Brittaln is vpra4sl Honalda MaeNeiHa, pod-
hotela vlada sestaviti svoj vpliv In priporočiti merodajnim faktorjem, ds ss truplo pravkar najda-»•ii ftafoegiptuvsk.g« faraona Tutankamena pusti v njegovem grobu, kjer je počivalo toliko «a-»a, potem ko snaaoet sedoati^s
ni posnstsk liupls.
Podisjnlk je odgovoril« da vls-ds ss ne msrs mešati v sadeve, ki m spadajo v območje vlad« v Egiptu i kakor ukran« egiptovaka vlada, teko bo. Odgovor je issval odobravanja velikega števila poslan*
Delavski poslsnee lfsrdis je nato vprašal po<lisjnika, če je njemu1 in britakl vladi »ploh sasno, da Js aajdsn grob ros grob pravega
r« odjovoJSi "Vlada nima uradnega potrdila, da ja truplo njegovega veličanstva Tu-
fegu." ?
.' Te besede — slasti "njsgove ve-hčanstvo^ a« povsročile V
zbornici velik smsh.
iO U PO SVOJE
N# ozirajo se na
žs prod
Msm M Js IMi delavski odbor edlolii da js nalefolne, a* ko lelaaniška družbe oddajajo lo-ken^tive it#$H»ilke vosovs v (»opravilo drugim privatnim drož
nlška dražbe doati ne brigsio sa take odloka železniškega delav-ekage odbora. Kajti tvrdka Steel io Maoliinerr v južnem dala aw-eta je isdelala načrte, da ko Isvr-š^vol« taka popravila v večjem ebaeg«. Is d«lew»l<- Nonhera Pa-eifie leleanlse v Brsinsrd« sa prepeljali težke stroje eem in pripre v« ee isvffili, ds bode popravljali kkreto 21 lokomotiv.
Preddelovsi omeejro« tvrdke i* ščejo mehadičarje. ki seejo po-pravljeti lokomotiva. Te a^kaaf-čarjs koča je preiaknaitl oa delo po dva dni. aa kar jim kodo ae seenili, kekčeoB 1 jemali
PROSVE
glasilo
PHBBSMM
t UHmkm i. $1.2» se tri MMMf M	g mm
J£mmJ2E?° s) UM aa
M Uto, M l
"PROS VETA"
HTERMEI



r okUpaj« a. rt. (imm. «1U) VM Jo S MM
Pm*vIU 1»
V KOLIKO SO BANKIRJI PRIZADETI PRI INPUSTRUL

Ako bankirji n« doroMjo kredita, ne more obratovati skoraj nobena industrija. Ta resnica je zelo malo znana med delavci, kajti mnogi delavci mislijo, da bankirji prejemajo le denar, da ga hranijo in posojujejo 1« i|f|||
^iMimi i ' ■ .v. .fl
Kako velik je vpliv bankirjev v industriji, nam poka* zuje avtomobilska industrija. Miljarde dolarjev kredita 00 potrebne, da ljudstvo v Združenih državah lahko kupuje avtomobile.
Bankirji seveda radi posodijo denar. Ali pri tem zahtevajo bankirji gotove koncesije. Predvsem hočejo vplivati, kako naj se prodajajo avtomobili. Oni ne marajo, da pridejo novi modeli na trg, preden so stari prodani. Ravno tako ne dovolijo, da se cene avtomobilom znižajo, kadar se kaj takega zljubi trgovcem, ki prodajajo avtomobile.
Preden bankirji dovolijo kredit, mora biti vse določeno. Tako morajo biti določene cene, preračunjeni morajo biti produkcijski trofeki. Obrestna mera, ki jo prejmejo bankirji za posojeni denar in ie več drugih reči.
Tovarnar, Id si izposodi denar, da producira in svoje produkte postavi na trg, ni več sam gospodar v tovarni. Pri takem tovarnarju imajo govoriti tudi bankirji, kako bo vodil svoje podjetje, kako plačeval svoje delavce, koliko ur na dan bodo delali delavci v tovarni itd. Taki dogovori se napravijo le včasi pismeno, ampak tovarnar ne dobi posojila, ako ne uvede takih delavnih razmer ▼ svojem podjetju, kot jih žele bankirji.
V avtomobilski industriji cenijo, da je Skoraj 90 od-stotkov sklenjenih na podlagi časa in da je treba sioraj tri miljarde dolarjev bančnega kredita, da ie delo izvrftL Is tega sledi, da najdemo povsod bankirje na strani podjetnikov, ki so proti delavski strokovni organizaciji,
kvrid mezdi.
m
proti osemurnemu delavniku in poftteni dela
Bankirji razumejo o produkciji zelo malo ali pa nič. Ampak prav dobro vedo, da imajo več profita, ako indu-striji posodijo denar po visoki obrestni meri, kot če ga posodijo po nizki obrestni meri Oni pač sodijo tako, ako v podjetju ni priznana delavska organizacija, tedaj so nižje mezde, dolg delavni čas in tudi profit velik. Ako je profit velik, lahko tovarnar plača višjo obrestno mero. Seveda taki računi dostikrat varajo, ker ni dokazano, da tisa delavec, ki je slabo plačan in dela dolge delavne ure, tudi najceneje producira. Tovarnarji, ki so prostovoljno priznali organizacijo, ali so pa znižali delavni čas in povišali mezdo, so seveda nasprotnega mnenja. Ford je že eden Ustih tovarnarjev, ki odprto govori, da je zaradi tega povišal mezdo in znižal delavni čas, da mu delavci produ* cirajo ceneje. Z drugimi besedami to pomeni, da produ-cirajo veliko več v krajam delavniku in pri boljU mezdi, kot ao preje producirali pri deeeturnem delavniku in nizki mezdi.
Bankirji pa niso tovarnarji in ia to so jim take reči uganka in se drže stare navade: Dolg delavni čas in nizka delavna mezda. Da se to doeeže, podpirajo povsod gibanja, ki imajo za cilj uničenje delavske strokovne organizacije.
ZOPET JE SODNIJSKI ODLOK ZADEL DELAVCE.
flSVETA
GOVORNICA,
Glasovi članov S. N. P. J.
S pot*. - Ko« človek aa pot, ga navadno malo aaakrbi, kaka bo vožnja, ki poaebno v sedanjih časih pogosto postaja bolj •lato. In tako j« bilo z menoj, ko tete te podajal is Borilna Springfield. Od t« lo no vem, kam bon šel. Ko aom prišel \ Springfield, ao imali rojaki, v| tom mesta ravno maškaradno veselico v Slovenskem narodnem dom«. Človeku apea no pusti, da bi oo ao udeležil teko zabave, saj te deUvoft Stok ni drugega ve»c lit kot la aa malo zavrti ob zvoku domače godbo in pozabi na vsa kdanjo skrbi 14 , j
Dopadla mi je te zabavo, zato sem tudi ostal tam do konca, če prav smo dolgo držali. Med vsem pa so »i se ved s najbolj ugajal brhke Slovenko, ki daai aem bil nepocnan, so Mla s menoj kot rojakom prijazno, kar js le/k o najti med ljadmi droge narodu . sti. Nekaka zaupljivost vlada med tomi rojaki v aploinenf in pravotako sem se počutil raed nji ml kat bi prišel domov. Zato sem jim tudi kvalelen in vssm, ki eo mi biU gostoljubni.
Sploh se v Springfieldu dobri ljudjo mod nalimi rojaldgCe prideš mod njo kot popotnik in te znajo kot rojaka, dsoi to niso prej nikdar videli, to sprejme jo kot svojsga. Rojak to pelje 4lomov na ataaovaajo is ponudi ii svojo najboljša kar ima, poleg pa postreže • prenočiščem. Zaun nost sije na njegovem obraau in zaupaš mu lahko. AU ki človek dobil teka ljudi med tu je rod oi.] Nikoli. — Kolikor ja rasvideti iz njih društvenega gibanja, so ro
jaki *v Springfieldu tu4* napred snavsjo vzroka današnj. Sa zla in tako ss zavedajo, njih mesto * organizacij. Da bi Jo tako napredovali ia imeli amo
9 Kot* sem ališsl, bodo imeli 'dhe 24. februarja aopot vosslico. Fantjs in doklsta bodo aopet votel! ia ss zabavali. Ko jo treba,
na njih obrazih je bil videti od kritosrČen smeh. Psčlsr paš ve marsikatero neslano in. slano, ko zapusti svojo paš ia nkvarjstije trdim fižolom.
Slovenska dekleta v SpringfH-du M ne zramujejo evojšga jezika la prijazna so f *oj§kfc'TSke zabave sploh še nisem dolivel kot dno 10. februarja med njimi, zatorej pa sem se odločil, da bom tu tudi še 84. februarja in prlte-ten njih veselicUljip
pridno odgovarjal in zborovanj je trajalo pozno v noč.
Pa zakaj razkladam tof Da povem, če bi ne bilo pri nas ns Slovenskem takih zbor^anj, bi biio ljudstvo še danes pod okriljem kuterjev, Eden prvih naših bo-j. vuikov je bil aodrug Kavčič, ki je kazal pot, po kateri amo šli dalje in gradili. Dne 16. julija, lete 1898, smo ustanovili svoje konzumno društvo, ki je prvega pol leta prav dobro napredovalo in jo bilo pb sklepa računa 22 od sto Čistega dobička. Tako jo šlo dalje, a napredovali bi bili Še boj j, da nizo proti nam nastopali razni kramarji, ki »o pripadali narodnjaški ztranki ali pa katoliški. Ti ao kar na cestah čakali naše ženice, ker v trgovinah nieo imeli kaj poala. Kakor gospodarsko tako smo napredovali tudi politično f svojo stranko. Ko so narodnjaki priredili kak «hod, so kar vrsta zaprli za seboj, da to imeli zbarevanjo pod ključem. Akp bi bil prišel po naključku v dvorano kak socialist bi ga bili vrgli kar skozi vrata. Glavno bc sedo je imel pri teh ljndeh 6u-štaršiČ sli pa Krek, kateri je vedno naglašal, da bo Slovenaka ljudska strsnks rešila kmeta in dolave% kakor tudi: zagašene ijudzke posojilnice. Tako je bilo tudi s drpgo stranko, ki jo je vodil Tavčar. Vsi so imeli rešitev za rudarje, toda vze je bilo le hvali-zanje. Rudarjem se je godilo slabo, in dokler ni bil§ ustanovljena socialno demokratična strsnks, se zanje nikdo ni potegoval.
Socialistična stranka je izdala prvi li»t leta 1903, ki je izšel 4. julija z imenom "Naprej". Ta list je bil last lokajne socialistične stranka in jo bil samo sa i-Mpl »kraj. Zelo so bili tedaj razburjeni elementi, Še celo izvr-ševalni odbor v Trstu in lokalna organizacija v Ljubljani so listu napovedali bojkot in rekli so nam, da se ae držimo disciplino strankinega zborovanja. Toda v Idriji se gismo ustrašili groženj, delali smo dslje in papoŠil je 4an, 4a smo zalagali'ni vsej čr-: nad nasprotniki in nad rudni Bi upravo, tako da smo končno imeli več vpliva. Občno konzumno društvo se je razvijalo, da je bilo veselje. Ko sem odhajal v A-imjriko, so bilo ravno občinske va., U^ve. Bilp iajJSfolj zabave, kajti naši nasprotniki so pokazati ka-k (i imenitno ao snali krssti glasova ia goljufati - pri volitvah. Ravnali so ss po načelu Luagerja, ki je znal poiskati glasova in so imeli volilno pravico celo taki, ki so ie po petdeset let trohneH v grobu. — Totoe.

jiSHICf 'J JUBOSLAVUL
Povožen orožnik. V nood ponedeljka na torek se je eeljs^i on žnil| .kapUr Anton Vehkoaja vračal ob železniškem tiru is Te-harjov proti Celju. V bližini vasi Čret pa jo Vclikonjo povozil pri hajajoči vlak. Našli so ga proti jutra mrtvega aa progi. Odtrgalo ma jo obe nogi ter prerezalo , tu dl gornji del teleaa. Ne ve ae, aii sreči, ali je šal v amrt prostovolj-je Velikonjo povozil vlak po ne-no. Pred nesrečo je bil še v neki gostilni v veeeli družbi. Komisija je odredila, da so prepeljali po nesrečenca v mrtvašnico, v
Vapad • samokrasoat Slikar in krošnjar Predinand Sekovšek iz Lešnika je v okolici Božanja na Dolenjakem streljal na &2 letnega Franceta Pešec in ga smrtno nevarno ranil. Sekovšek je pobegnil. Pešec jo umrl v ljubljanski bolnišnici. > . W v
Leopold Vuk. V torek, dne 9. januarja zvečer ob sedmih jo u-mrl v Stični Leopold Vuk, duhovnik v p. iz goriške škofije. Rojen je bil v Mirnu pri Gorici leta 1835 ter dosegel visoko starost 87 let. V mašnika js bil posvečea 22, septembra 1861 pred vojsko je služboval karij v pok. in od lje kot zlatomašnik v mali du-hovniji Lipa pri Komnu na Krasu. Vojna vihra ga je od tam pregnala na Kranjsko, kjer se jo naselil v Stični. Na Goriško se ni
PKTHK, 23. .FEBRUARJA. ^
da pojdejo v Lurd. Klepetulje več vrnil, kar ga je visoka starosti pečejo, da je v Lurdu več!

pri tem ovirala.
STeSgOda. Golmajor Ožbolt, ie-lavec v predilnici v Tržiču je spusta paro iz kotla. Pri tam je bil tako nepreviden, da se je opeka) oba nogi do kolona. Prepeljali so ga v bolnico. — Žagar Anton, sin delavke v Zagorju ob Savi se je igral s dinsmitno petrono. Pri eksploziji mU'ja odtrgalo prste a desni roki	? 'll
Kandidstin w sznrtl ^Umreti oTem na kraju, kjer bom pred smrtjo imela lop razgled", tako al ja mislila služkinja Ančka T.' ter odšla na teraso pod hotelom "Bellevue" Vzdihnila ja zadnji
krat in počilo ja. Ančka pa so je ba je nadomestiti pekel in
Najvišje državno eodiiče v Indiani je proglasilo zakon aa streljače v rudnikih neustavnim. Zakon pravi, da mora družba ali podjetnik najeti "zadostno" fttevilo str* ljs^v, katerih dotfnost Je, da presedajo vse naboje In jih Isrtrele. SodiiČe je Ujavilo, da beseda "zadoetno" pomeni preveč obširen pojm.
Podava v Indiani je kopirana po postavi v Illinoisu. V t*j državi Je postava v veljavi že osemnajst let In nihče se dozdaj ni podtaknil nad beeedo "zadostno".
Rudarji v državi Indiani so se bojevali in delali skozi več let, da so dobili poetavo glede streljačev. Vse to delo je bilo dozdaj zastonj. Pričeti bodo morali zopet znova.
Ako eo rudarji in drugI industrijalni delavel v Indiani ne bodo naučili pravilno rabiti volilnega listka, todaj bo tudi sedanje delo zastonj. In kdo ve, koliko let se bodo le trudili, da dobe poetave za varstvo delavstva, ki bodo res varovale delavce, kadar so na delu.
a
Brjraat, OL — Primerjam raa-mere danea ia pred. 80 lati, pa vi dim, da so m mnogo sprsmsn^e. Takrat sem bil še3e*arNko kra-jevi rudar, spadal sem ie pod o-krilje vara, brez prenehanja sem molil, s tudi vedno premišljeval le bo vedno tako. Danes na mo-im več $ premišljujem Še, in #i cer še ravno tiato: ajpls vedno tako? Ne bo vedno tako ne, saj v teh kratkih trideset letih som videl, da ae je telo mnogo spremenilo. že ta ja velika sprememlta. da sem ob naslov cesarsko knUjsvl rudar. V stari domovini smo in napredujejo toliko, da imajo razne sadruge, konzumaa društva, tu pa razno jednote in sveže. .
Ko sam bil Ista 1897 na prvsm sborovsnju v Idriji, ki gs jo priredilo politično društvo s imenom Knakopra\ nost" ter ja bila ja-ko velika udeležba, sem slišal tu di govornika" takosvsnih narod no naprednih strank, poslanca ad državnega in deželnega odbora. Nastopil jo dr. Vlorjančiš kol državni poalanee ia dr. Majam kot dešelal poslanec. Moža sta sa aa va% pretega hvalila pred ljud ■tvom, kaj sta storila dobrega te dela ves ia aa kmeta, poaebno «aje hvalil dr. Mojeron, ki je saatopal baš idrijski okraj. ' Clm sts lopo rejana mote koa-šala svoje, kakor roman dolge slavospsvs, sa Je oglasil sa base-da smI človek, sod mg h. Zadajik. Napradnjaki aa sagnaU besedo, šeš, kaj bo povedal ta, ki isgle-da kakor kak *oetopač, kakor b, slutili, da jih ns ho isalil. Pave dal je, da tedanji državni In fe šelni poslane, ne gledajo ss km* ta ia radarja, temvač aa svejt sa sgodi, ko msčku stopiš as r^> Maček za sviU. Onadva bieor nista saevUils a pričela sta kriliti proti sodra ga Zadaiku la trdila sta veno-»ar, da sagovarjote delavce i* kmota.Wrug Z.4sih jina J.
ttoM&v vm? -t. tialt&r' Hf.

SLIKE IZ NASELBIN.
num-
laumclasr, Wash. — Tsak dan berem list Prosvoto, Is česar uvi-davam, da se rojaki širom to de-šele zdb zanimajo zanjo. Uvideli so korist sVojega lista, ki jim daje možnost, da spoznavajo razms* ro po rszličnih naselbinah sploh, kaj se godi po evetu ter jim je vsak dogodek prikazan delavskega stališča.
Nsša mala naselbina I claw je prijazno mostece, v k ate rem je precejšnje število Slovencev. Večinoma so le 4<renčarji farmarji, ki ee pečajo s živinorejo, a nekoliko nas dela na žagi za pitoftffK^ Za sebe soveds bolj mslo, kajti kompanije nam pla-šajo komaj po $3.40 sa oeemur-no delo. To je toliko, da zadostuje ss vsskdsnji kruh, drugega si ps ns moremo privoščiti. Za dehvea je dobro,-fš more dobiti en kozarček tistega, ki smo včasih rekli: En glaŽek florjsns, pogreje Boštjsns. Danes pa tega ni ker četudi bi ga sskoni dovoljevali, je zaslužek premet da bi si človek privoščil kspljieo dobrega.
Kar ss tičs drugega, pa ni posebnih novic pri nas. Zimo imamo aelo "povoljno", ds drugi prsvijo, ds je bils pred sedmimi leti teko stroga kot je sedaj. Vsaj to je dobro, da kuriva aa ne manjka in smo bUsa tum*. Premog pa jo predrag* da bi si gs nabavili, kajti ataae $12 tona. Prej je stal koauj po tri dola» je. Podražil ss je ssveda ss to, ker ga kopljejo skebi, a stavkarji ga morsmo drago plačeval, te si gs Želimo. Mogoča bo stavksrjem ugodeno v aprilu In se tedaj povrnejo delat, če bodo dosegli, kar sahtevajo. w Joseph
VMT u pmmORJA
UP poleg «]<>• venskega fašialovskega lista odi-ni list goriških Slovencev, to ta-šiali | pritiakom aa .Uakarno u-
... i! ■i',
- t '
menda zmotila, kajti krogla Je ŠU aama "mimo". enkratni obupni poizkus, pa te je ponesrečil, ker jo* Je zagrabil neki stral-nik zs roko in ji preprečil zamo mar. Prepeljali aa ja V bolnica z o žirom na njeno duševno razburjenost. '- t;,
Samomorilna epidemija v Zagrebu. Tekom zadnjih bi dni ao ae Izvršili r fftfrebu kar štirje samomori. T torek zvečer te je u-smrtil znani sportist- Ivsn Gra-nec, ker ga njegova aoproga ni puatila da bi igral nogomet. 0. strelil se je ssmokresom In bil takoj mrtev. — Is Maksimirskega jezera pri Zagrebu pa So potegni li truplo dijaka 'eksportga akademije 29 letnega Josipa Dujio-viča. V pismu, ki ga je zapustil navaja kot vzrok samomora nesrečno ljubesen in ntaterijalne težkoče. Dujlovič je bil tokom cele vojne kot "srbofil" interniran in zaprt. — Tretji slučaj je samomor nastavljenca Uprave "Slobo-dne Riječi", Mi je JakoPca, ki je sspuatil dve pismi, v katerih navaja Ha ne more prenslati žikan v službi in gre raje v smrt Jako pec je 54 let star In oše dveh otrok. Njegovega trupla še niso našli. — Četrti slučaj je bil po skus samomora neke Marije Straha, ki je skočita v Maksimir-sko jezero. V zsdnjem trenutku jo je rešil detektiv Golnh. Na policiji je izjavila, da je hotela v smrt, ker je v blsgoslovljene stsnu in jo je ljubimec zapustil.
Žrtev alkohola. Delavec Josip Vračun is Zibelke je žgal slivov-ko in ja pri tem spil ve« kozarčkov. Končno se je totslno upijs-nil in je šel v tskem stanju spst. Drugo Jutro so ga našli mrtvega. Zadels gs je srčna kap.
Osrialk ustrelil eartapoL Na Rakeku ae je ob IS zvečer zopet odlgrsl zsnimlv dogodek. V neki gostilni je popivsls večje družba, med katerimi sta sa nahajala tudi carinike A. in P. Slednji je začel dražit pea od A. nakar mu je ta sVetovsl aaj bo miren. p. ps js v jezi potegnil samokres ia od dal aa A. ea strel. Krogi ja mu je »la nad srcem in *o precej poško dovanegs prepeljali v bolnico -
Meteorfti,
Oh, io%I ae % mogel kako premagati, da ne bil daj v časopise toliko tess <T
ne jo volitve 1 . -SLFI^ .J ■ • • • ; .
Svoteik Voliva je bil ipJ krivim kriminalnega obrek« nja. Voliva uši svoje verni? it zemlja ravna kot deska i*, to desko r- rsvno pod ChicJ — je pa pekel. Drugi VolirT brije jo norce iz dognanih rm o razvpju človeka, niso nič u čeprav jih nihče ne toži radi |
■HHKj||MfpTanja.
• • • I
Enotne fronte v Kvropil poljska-ska fronta, grško-troški irska fronta. . .
Tutankaihen ae bo čutil <10, Čega med, domačini, "ko pride solnee.
Sveti Cerkveni prepovedali stoletju
iS ee suša okrog solnca. |
Legislatura v Arkansasu J sprejela zakon, ki prepoveJ učiti resnico v 20. stoletju T
atoma razlike.
• • •
Kadar se Francozi navelite iskanja zlata v Ruhru, tedaj J
kot' |i je bilo v Tutsnkit
vem grobu,?;' -^'.r^,;:"r' "1
AU
je Mussolini--? Nefi
, • • •
Kandidatje kapitalisti^ Chicsfsj
strank za župana v
I fivSi' | bljubVgejo podzemeljsko želesd eo. Dvajsot let se Že ponsvlji te obljube, in še se bodo dvsji To je naravno. Kaj pa bi dmg obljubovali?
a o
m!
-l/j,, Sf'
J .
Zopet se je oglasil eden, ns reč pastor cpiskopslske cerkvi rekel, da staro strašilo pekU mamilo nebes na vleče več. "T
pravi
A
»skaka. Mali ta Ml mum. V r -irtek dopoldne ae jo v I vanjam Selu pri Rakeku sgadila težks želesnišks neareča. ki Je sahteva-Is dvo človeški irtvi. Marija Ur. bas ia njena llletna hčerka Aloj-aija is Ivsnjsga Sels sta neaii
mlekr. M trg. Houu št« prekora-liti železniški tir, kjer eta ae rav< no krilata dva vlaka. lam. sta
al mcar	umaknili mI u
T ' ""'"^Bk';t""f*"t rs,:1
sa s čim novim"*, pastor.
S &mf In ssksjf Odprsvit« n rd V pekel in nebesa — in vem več med najbolj nezavednimi Ti meljni kamen oerkve j«Hl kaj bo po smrti; od svojegi Četko straši cerkev s mrtv kostmi. Ako ta strsh ne vle&l kakor pravi pastor Title, tedaj j cerkev bankrotirala. In res j« I dno mftnj tistih, pri ksterik vlačo. . . " V"	"3
Nadomestilo f Ni ga treba! lavec, ki živi vse svoje živi,
v peklu, ne verjame več v ■ ** * * #
Delavce, ki glasuje za kspid listične kandidate, vrti brai, I katerem njegov krvnik brusil kiro.	\
in
pa ju je zagrabil dragi stroj vrgel z veo silo ob žeiesnižki i Posledice so balo strašne. Msrl Urbss je obležala z razbito gU in težkimi notranjimi poikcdl mi H mostu mrtva, njeno hč<* pa je stroj strašno razmesariL 1 mela je več težkih rsn ns tsU in izgubila obe aogi in eno rota Mrtvo mater eo takoj propeljd v mrtvašnico, težko poškodovd hčerko Alojzijo pa s vUko« ljubljsnsko bolnico. Njeno its« je bilo brezupno in je v ressl po kratkih mukah še iateg« d« umrla ss poškodbsmi. Vira strašne neereče sicer Šs niso p" jssnjcni, očividno ps ste miti i hčerka poatali žrtev lastne * previdnosti.
Smrtna nesreča se jsfpM v Turičah pri sv. Msrjetil Drsvskem poljn. Dno 8. jsni se je igrslo več otrok ns di šču nekega tamkajšnjega p« nika, med njimi tudi deveti* Tomaž Sagadin, ki je »cd jI« tako nesrečno padel, ds je W S meatu avte v.
LISTNICA UEZDMltTTA
Springfiald, fl. - Z« snamke rabljene is Jnžns ■ ka, vprašajte v kaki trgovid. m peša a prodsjsnjom raaličnih znamk. V vw jam meeta ao take
-HMmIi r *'
I _ .. — Dopis " občtti, kakorhitro Js prišrl ss sto, in js izšel v št. 4L, dne W-
PROSVETA
«m šesta**' mnMU m
JsO V »M kraje.
Martj*«.	to e
M trUr,.»r,. fes* f*ti
PME

■ i; a
UARJA, 1923.
Pastor priti, da pekelškandal v San
BI vltii VIČ

Upanjo na nebesa Mi iaginK aa»» jo treba isaajtl kaj din
Franclscu.
Cleveland, 0. - Dr. liruesl Fr* mont Title, pastor u;ciodi.siu-nč »piskopalne eerkre v Kvsuatonu. 111. je dajal ua tukajšnjem »bom vanju mctedisUčne cerkve, d« «ta*e dogme izgubljajo velja\u >a »tari »trak pred peklom in na nebesa jte držitu ni. J t* Mnoge »tare forme uat^o^J nja ao ae prOivslV je r<**i Titi*, "in aato imamo danes toliko gt»> ha in »lo&j*>v na oetn. Cerkev mora najti moralno nadomestilo sa sU,ro boj^cn prod peklom ia SdESo upanje na nebuss, kajti ljudje ae	3
ne boje več pekla in dvomijo v ne-Prigncrti je treba, da pekled
•tarckopHai ds)o"tki vodje co eo * deH podkupiti.
Ban fVaneitco, Cal. - (Feder Preaa.) — V voditeljakih krogih storokopunih strokovnih nnij je **m*l4lo, kr» je izredni preiskovalni odbe,- kalitornakc legielatu
•d^ril, da je bilo tudi nekaj <M*akih voditeljev v službi kor ^rneij, ki kontrolirajo električne 'j vodna tile..
'/ V zadnjem novembru je bila na splošnem glaaovanju predloga, ki je določala, da ae mestne elektrar ae in vodovodi \ vzamejo is rok privktnih korporacij in poeta vije pod kontrolo dršave. Vae delavske glasita delavcev
jontati dobro organisirani ria da ne bodo odnehali, dokler se suh-Vcnčna predloga ne aaaaknc t dnevnega rr*
ao podpirafe predlogo. Izjemo je delal en aem Hat, in lieer "The Alameda Conntj Labor Record".
oboj«* temelji na sebičnosti, in ao-bUtaoM, čeprav je s§vit* v plašč vete, ni doljra." f ||
■i -i—- ^
IZ DELAVSKEGA SVETA.
(Federated Pree).
. > . , ...... *i!lr'r-
&OJ0 krojaških delavcev je za stavkalo v Chicagu. '"H^i
glasujejo proti predlogi. Predloga je propadlf. Nato ao ae v zbornici slišale obtožbe, da ao korporacij* M katerih košo je Ao, na razne nepoatavne načine agitirale proti predlogi. Iz teh obtofb ae je po
m. ji tz m* požae v	HHHHPiJP
YSWYOR*XI NORIŠNICI 0D rod,lU P™*«*«. ki je že dognala LITA 180vTj^2 Jlrt korupeijo,"- ^
In preiakava je med drugim odkrila, da je Pacific Gaa A Electrie ('oiupav. plačala omenjenemu delavskemu" liatu $2000, da je pisal proti predlogi. Dalje je kom-
Z^ S^rt7M kUo bU^le^prJd-
aveta sUvbinakih unij v
Kljub tonu ao bile prošnje ta. stanj, da ae zgrado naprave za ? varstvo prati požaru,
J."."''	CjL'	'
.KOV/ York, Y
'Press.) - Pet in dvajset oeeb, dva in dvajset bolnikov in trU« Jatreamki, ao izgubili življenje v požaru, ki je*upepelil del noriš-nioe na Wardovem otoku, kateri tvori del mesu New .Torka. No-rišnioa je biU pod državnim nadzorstvom k driava je noeila za njo tudi vae etrolke. Svet, no ka terem atoji norišnica, je pa Ust-nina meata New Tork. Dr. T. W. Salmon, profesor In psihiater na kolumbijski univerzi, je dejal, da ao v tej norišnici imeli več bolnikov na malem proatoru, kot v kateri drogi norišnici v državi.: » Na otoku Wardu jo pet in ao-. demdeset poalopij. Od teh pošlo-pij ata samo dve varni pred po--žarom. V petdeset poalopjih pa imajo nastanjene bolnike. Ognje-. oddelek pa .Verzov«* oto. ku ima tole gaailpo orodje j En tovorni voz, en motorni Škropilo«, en Škropilee s konjake priprego in en voz s cevjo. V tej norišnici je približno aedem tiaoč bolnikov, f ;T poalopju iz lesa in opeke, v katerem je naatal ogenj, je bilo tem Ssau več ko tiaoč pet ato prT hivalcev. Poslopje je staro petde-eet let. V tem letu j« bilo ugro-žano življenje več ko 3,900 bolnikov. . I
župan, MeCertjr je sovoda proti predlogi, ao voditelji,, ki so nasprotniki samostojns po-Ktične skcije delavcev in verujejo
t "nagrade prijatelja«".
-

'mi.
<?: Zadnja leta sh načelniki savods večkrat proaili legislaturo v Albanija, da dovoli potrebni denar, da ae bolniki zavarujejo proti požaru. Tako sahteve ao bile ponovno odklonjene.
« Skoraj vaa poslopja ao bila zgrajena še ob Čaau, ko ad urno-bolne zdravili na ta način, da so ijlh uklepaH v težke ^erige. Prav nobeni) poalopje ni tako zgrajeno, kot aedanji čaa zahteva, da ae ravnš a blazneži, da ae ozdravijo. nPošar je izbruhnit v poalopju ata-re vrste in tmlniki ai niso mogH ponAtgati, ko so bili obkoljeni od ognja. ''—' f-f-r-t-.-^-^ V zadnjih trideset letih so večkrat pregledali Wardov otok. Pri takih preiakavah so razkrili tako strsšno razmero, da niso tiakali detajlov o njih. Zadnji mesee je senator James J. Walker preiskol otok. Preiakavo je isvedel kot elsn legislature. Niso mu pa dovolili pregledati precej poalopij. ■m Dr.vKnlnjon pravi, da je treba po najatodernejiih načrtih pol akra sa vaako umobolno oaebo. To je treba zaradi tega, da ae skrbi tudi sa razvedrilo bolnika in da ae poalopja lahko pravilno razpostavijo. Treba je vrte in dru-ga. Na Wardovem otoka je pa sedem tisoč bolnikov na dve ato a-krih; . * •• ■^tfjf. ' Zdravnik pravi, da v splošnem ljudje ne vedo, da vedno več u-mobolnih umrje, vodno mapj ae jih pa osdrsvi. Ravno teko ai anano, da se jO prav malo gre-d tla zadnjih dvajset let na War dovem otoku.
a Ke je bil ICiller governer, ka-terega službeni šas je potekel šele prvegs januarja t. J., ae je znl-šala števil« adravnikov In atrežnl l«v. Eo Sta dr. C, W. Pilgrim, na-<Hmk državne bolnišnične komi-eijs, ki F. A. Higgiai, član oa njeno komisije, protestirale preti • takemu postopanja, jih »i V go-vernet MUler oštel, ampak je o-bema ukaoal. da najer^zigniraf
Zdaj se vHU šest preiskav asr* di sadnjega pošara Uvedle so jih
^^	* ^ _ i _ fliaivsre
fs	"V
izstopila iz Konference za Mpred no politično akcijo. Jay O. Brown. tajnik strsnke, je obvestil Wm. H. Jobnstons, predaednika Koufe renče, da farmaraka-delavska stranka ie ne more družiti z elementi sterib strank, ki ne prizna vajo neodvisne politične skcije za dslavee. * »oeislisttšBi župan nmrl. Sum
0.	Perinier, socialistični župan v Rhinelsnderju, Wis., ki je bi dvakrat aaportdoma izvoljen, js rad nje dni umrl zs srčno kapjo.
•Uvbinski delavci v Ht. Imuisu ae pripravljajo na fetrajk, Id pride
1.	maja, ako pogodbeniki ne sprejmejo njihovih pogojev do te*a čass. Delavci zahtevajo zvišenje mesde za dvajset odstotkov.
■oraarjl zapuščajo bdijo. Na tisoče mornarjev zapušča" psmiki in iščejo dela drugod; prizadete se vae ameriške ^»arobrodne družbe na pacifični in stlantišni strani ter na Velikih jezerih. Vzrok:-nizke mesde. { J
Lončarski dslavoi pri National Helfrioh Pottery Co. v EvsnaviUu, Ind., stavkajo Is četrti mesee zs
m
OBSTRUKOU 0NI8TI NIHAJO 1
sils a akebi pa nima sreče, kvarijo delo.
ffovnUki baroni v sever* nem delu Zapsdno Virginije so podpisali enoletno mesdiio pogodbi s odborniki rudarske organizacije. Drugi operatorji v državi bodo sledili, rasen onih v okraju
kjer še vedno divja boj priznanje unije
Waakiagtos, D. O. - Obstruk eljonisti proti subvenšni predlogi se drže trdno in ae odnehsjo s.v las. Malo nrsjs, preden je bila ae-natna aeja prekinjena,jr je bila iprejeta. armadna predloga, ki i-um tudi določbo,* da ae potroši šest in petdeset miljonov dolarjev za uravnavo rek in pristanov. Na to je aenator Jones prišel s predlogom glede aubvenčue predloge, tods obetrukeijoniati se straži la ao predlagali, da *va šele prihodnji dan. je torej avtomatično od-prihodnjega dne.^ - / Zagovorniki aubvsnšne predlfl gk In ajeni nasprotniki ao bili vse daa na delu,, toda sagovomiki predloge, so privatno priznali, a-ko obetrukcija ne odneha v enem ali. dveh^dneh, da subvenPna predloga ne bo sprejets/r ' Podporniki adminiatraeijo na-nieravajo oditi k predaedniku, s-ko obatrukeija ne odneha do sobote in mu priporoče, da naj odobri, da se aUbvenčns predloge u-makne s dnevnega reda, da ae v prihodnjem tednu sprejmejo drugi važni zakoni. Skušali bodo prepričati predaednika, da ao ato-rili vse, kar je bilo v njih močeh, da ae aprejme aubvenČna predlo-
5a, a obstraksijs js tako močne, a jo je nemogoče premagati. A-ko.še obatrukeija nadaljuje, tednj povzroči, da ne bodo sprejete dru postave, katere je treba apre.
U
pred četrtim mareeak^^H Kakšno atbišče savzame pre«l-sfdnik Harding. ni znano. Toda podporniki administracije upajo, da predeednfk aprejme njih na-avet, ker mu je snena parlames tarna taktika eenata. J Obatrukeija js doUls preeir.no kot ura. Ko js pričete aejs ob s-najetih dopoldne, je aenator H- • Iz Miasourija pričel nadaljevati • svojim govorom, e katerim je pre nehal prejAnji večer, ker je bila aeja prekisjena. Zagovsrjal h da ja nujna potrebo, da postanejo britefflin francoske kolonije v Zapadni Indiji posest Združenih držav. Ko js nskal govoriti, js s^ nator Botrah govoril veš ur in pri porošal priznanje Rusije. Borsh jo govoril stvarno ia resno ia ni govoril samo sarsdi tega, ker pripada k oUtrukeiji. Njegov govor je napravil fobok vtis aa eeaa-ukCtP je pov/r ^ilo|Ji se js vodje republlksnske večine senator \Mg% oglasil za bessde, da odgovori aenatorjn Baraba. Ras-kladel je, zakaj asdonje admKti stracija nadaljuje taktike Wilao
aa	j ,
Obatrukf ijosisti ao govar torjs l>odfa amatrali aa pamoč. ki je prišb i« lebore, v lu mt js aajma^l pričakovali. V0 je ka»!o, da s . - ..f
Družba ja
Kdor pa je glesom sgorsj na BdenUt točk dolžan prijavili svoj dohodek, mora to storiti, tudi če nima plečsti nikaksga dav. ka« Dogaja aa aamroš šeatokrat, da lj4dja, katerih dohodek znaša veš, kot eoM agoraj navedli, vendar poaabljsjo vložiti prijavo o dohodku, ako so odbitki, do ka terih eo vpravi^ani, taki, da ne
ta. Na pr. poročen mol, ki je sa sloštt šistih M00, mora vložiti prijave, dasi je davka proat, d» avoto $3600.	-J
Kaj ji trika ziatl i dohodnintkin
i.fSdivku?
a. >
Rok sa prijavo In planil« davka zapade 15 ------

Kew Tort— (Jufoslovsnakl oddelek P. L. t 8.) - Caa jo tu, ko more vaalcdo misliti as plavanje dohodninskega davka. W> jo atvar, ki ss tiŠs skoraj vsaks od* rasle osebe, državljana ali ino-zcmca, tako da so val ljudjs, U atenujejo v Združenih državah, dolžni obračati svojo posernoai na ta predUK-
Zakon sshtevs, ds fisba vloši-ti prijavo o dohodku as lete 1922 najkasneje do IS. marea 1W3. Vložitev taks prijsve n imenuje Mto fUe en ineome ta* return." Prijava dohodka ss vrši • tom, da as izpolni posebni fonnulsr in pošljs davčnemu uradu (solleo-tor o£ lnternsl rsvenue). Ta u-rad pripravlja In razdaja talte formul jr je (return blank). Dav koplačevalcem, ki so lsni prijavili svoje dohodke, davčna oblsst pošilja tak formular po poŠti; kdor pa ga ne dobi, ae ne store s tem opravičiti, atarvsš si mora sam preakrbeti tak formular.
Tudi plašilo davka sit vsaj prvega obroka sspade dne 16. marca. Kjer davek znaša razamroaM mslo avoto, js nsjboljšs plečsti vse takoj, ali sko dsvkoplačeva-lec tega ne more storiti radi previsokega zneska sli pa radi drugega tebtncgs razloga, ame plečeti avoj davek v štirih obrokih; prvi obrok treba plašati iatols ano z vložitvijo prijsvs, ne kasae-js kot 16, marca. Vai oni, ki ne prijavijo avojega dohodka ia ne plavajo dolžnega dgvks, zspsde. jo kasoi.
Zskon, ns podlagi katerega ee pobira duli-nitiineki davsk, je dsvčni zakon (rsvenue set) sd 1. mt. Tu sledi pregledni isvlešog O najvažnejših določbah tega sekana, v kolikor 9» tlše oael,. ka-terih dohodek ae presegs #1000. na leta. Naj vssk pamr. presta pregfedni opis, take da bo snal, kako izpolniti svaM prijave In kolli|Hi mu jO pUčati. Te šlanek je bil prlpravljsa od tuje-jezičnega inf. arads. (Foreign l^aagaage Information Msrviae) tn odobren od dohod, de v*, urada. (Bareau af laternel nae.) —---
1. Vsaka essla, ki je imela r> kom minolega leta člati dohode 11000 ali ve*, ako je aamakce ataau, oziroma ako je sicer v za koaakem ataau. p%mož in 2ea« ne živil« skupaj.
1 Vsaka oeeba, ki je imela u kom mšuelefe lete šlstl dohod U od $2000 ali vs«, ako je v askon »kom atanu ia mož In Žena živita akopaj in
3, Vsaka osebe, ki je tekoai davčnega lete imela aarov (br« to) dohodeh od $3000« ali vod, brez ozira na zneaek čistega du kodke. k
Ako mol in žena živite skupaj in imata skupen čisti dakodsk od $2000 ali več oziroma akupea surovi dohodek od $6000 ali ve<\ tedaj
1. mora vaak izmed njiju prijaviti dohodek, eli pa L 1 dohodek obeh naj bo prijev Ijon v eni sami skupni
noodinca ali
Ji
Slovenska HvUn
lIsmMeUe«« s. epHla 1004.

Podpont Jcfo+tl |
. tf. ŽmOJb ISOT e 4 ria vi lltlaiala.
OLAVHI stak. ms?-SO SO. LAWNOALR AVKm CHICAC.o. MLi-tf" i
lavrŠavsdni odbor:
UPPRAVMI ODSEK I Pgiiiilaih VImi CaiahaKM^ninfatk A*dr~m VUeUk. R. P. O. T,
nOLNlSKIODSEK.
ZAFAONO OHROJUKi

presega skoraj navedene »vot^, ai treba vložiti n*lrW dohodnin-
naj ee
prijava hmršt potom |pravičeni!i polnossošoaeev potom vartihov ali drugih eeeb, katerim je dana oskrba * davkoplačevalce osebe ali leetnine.
fKonse nrlh.)
^JMj^rijS^i peeeaal odaea MM)

fsbr. — Včsraj je divjala bitka msd 'Ispubličsul ta *vobodnodrši# gredi J)ubl»na. Puško in revolverji so poksli, kote avtomobili dlrjsli, Isnske so Išals ta omedlevale, moški eo pa popadali aa okrase v Jarka ta
kjsr js kdo mogel da jik ne sa- _ _
dene jo krogle, ki; so	P® me in na tajam
zraku. Republičanl, ki eo ee po- m m M javili nepričakovano, kakor da sa srssll Is tal, so napadli jevna po-alopja, predvsem mestno hiše, M kateri aa pobili vss Šipe in ras-btti vrata. Nejhujši boj je divje! pted aemeni^m, v katerem je bil De Valsvn — glsvni vodja ropub-ličanov - nekoč učitelj. Oete svo-l)odne države so napoaled ušugale rebele, ki ao aaglo isgtalU kakor so prišU ta aa aeboj so pustili dva mrtva ta voš ^MMb. Na na-aprotni strsni ss Ulo tudi neka ranjenih
•tarka pravi, da se ima sahvaliU Tobaku aa dolge šlHjsnjs.
Pujrallup, Waeh. — Mrs. Rabe-ca Feeter, ki je te dni ispolnUs 10. Iste svoje steroeti, prsvl, ds tata zahvaliti tobaku sa svoje doIg7*fv{jinje. Starka pokadi vssk daa po ppt, šest pip tobaka. Kaditi js zašela v aft. lotu »a priporočilo zdravnike, da ei prežene neko bolezen v grlu ta od tistage čsssze ..irži sdrsvnikovega recepta. Ktarka js osebno poznafs Lineolns.
sterosti žensko, ss hišna dela pri mali družini. Dobsr dom IVI po rošils. Oglasite ss pri MM Itan-
ton sva. ea- Tel. Highload 001, Pltteburgh, Pa. ^ -(Adv.)
' 1
Mm OeeSetJ, 14891	Ave., CWi
• Aataai s»ur isigmt, kam, aa Maa Mae«, Im 1(1, mM, Min aa m
Nndaomi odbor t
m. a* v^uL/kitJTeiSt'
Združitveni odbor}
jUkl! tvli aSait Ceaa^eai^A^ fhtaafa, Je«. Skuk. 1101 E «3r4 St., CleveUA OM»
Avs
VRHOVNI /DnAVMIKi Dr. P. J. Kara. ^rozoai—K.r.ip—Otaaa a a*<
_VSA PISMA, M a* MMkk m	ara^aeSutkase
^ VII ZAOlVlJ^ISKI^ODrOil ai m
DENARNE POSIUATVE I9f STVAR I, ki m tHejajd. lavriavalaasa
VtR EADCVE V SVUB I BLAOAJNIiRIMI PMU aa •vi atatajatitv« g. N. P. J., SSS7-SS la Lavadala Ave^ C ^^MI P^IIAIMI jpaot^vaa^a v i®
boloarua dobi rldimi pkodno ran ko.
^^t *®ea Tf^OV^Iii
department je prejel obvsstilo, da ae v Bolgariji ustanovi med-
jeiemci lahko laetovall Štirideset oditotkov kapitala, podružnico ae aajprvo ustanovijo v Berlinu,. Pa-riau ia nekem švlearakem meetu. Kasneje ae ustsnovs podružnice v Carigradu in dragUt glavnih me-stih Evrope. Namen aovs bsnks je posj>eievatl trgovino S tujs-semstvom. Banka bo pesojsVala denar do. ata aa tujem komerrijalnim kompanijam ia sauntgam bolgarska narodnosti.
Najboljše
Cigarete
V A PRODAJ IMAM
vso msssrako oprsvo, vsliko ledenico nsjboljšs vrste. Noše, Žsgs in sekire, Tnalo (Hloek) sa ssksnje
staaa, pripravo sa -^dviganja ledu ta pripravo ss dviganje ledu v ledenico. Tebnleo in "<'Nsh Regi* ter". Vse to prodam rodi p«i. mojega (Uaaa) najema ta a prodam po nejnišjt »eni, ki ss ators to prodati. T« js ugodas pnlika, ds si S mslim denarjem aaknplte vse potratam is meeer ako obrt. Pišite sa cena ta druga pojaanila na naabvi JOHN 9R-vm, P, O. rine/ Pork, Ohia.
(Ail v.)
Mesnaniti as šsitat s sloveaakim dekletom sJi vdovo bros otrok v sterosti sd S« da 1» lat v svrho šeniftve. Jas eem Mar 14 let. Nikakor pa ae maram divor»ank' Imam svajs obrt v sssotn, kjer je precej dober sesluŽek. Ako katera miati in hošs imeti dobro ia mirao življenje, naj mi piše in pri-loši aaj svojo slika, katere na zahtevo vmem. Naslov jot "tto* venski knta", *Š7 S. Lawudsle Ave., ^kleage, III	(Adv.)
11 I
POJMTC ZA DOLARJI—
POTREBNA KNJIGA.
i« llJite.V^.rp. f
»nm an HMHiall mim k..
avaaau	"	.r^Tl. **
tere vmi na n«pi»»' ▼ t»pipwn, . knjtcak, H4.. potreMo
RESEDNiAR |
leta ia lete
RaMli bovte ta kajiff U OSaa je %t 01 > NarelHe
I
Mt. f. J. KRRN, f«. dale Ave., ClirataaA OMe.
morajo podati zapriaeCeno. Ujkf. v kateri naj navedejp aoesWj vw ave)e do-kakor tudi odbitke, de ka
PRID ODHODOM T
• - VIKO •
hi, aalo rada isvadsla brate John Ksvčič-s, doma is Lesno Brda, pri Vrhniki
On je v državah še okrog 30 let: Ve ra.ln, ako je sploh še šiv, Cenjene rojake lepo prosi« kdo ve ksj o njem, naj hI to i oči, Ako bo som Čltol to j naj se nemudoma priglasi as Itovi tvsna Prebil, OSS Preseo Wsukegao, 01. li ps mlajši Mary Kavčič. S!T Pranklta Waukegsn, lil.	U
' i....... e ■ ■ ■ —
no a aa sAitvtm
Wi IM. Ii» oae, I
•j!", ■
eke
Krite
adravuiku,
mfh In

»eeeteaeeeeesoesieeeooo DOMAOB PtaUkJBVR FTfflTl'
K L O B A 8 C
finega okuaa, narejene po si krsjakem aaštau. kot sta jih pa amti napravila, ss sopst
G Me fant (brss poštnine), m pa ne manj kot 10 funtov, j
kadar sprsjmste klobase (OjOJ>.) poštno povsetje. Zs narošila 100
ali več funtov plačsmo mi pošt nino. Vam vrnasto denar ako nI-ste sodovoljni Pišite Šs dansat (f LflRKOVAR,
Raotns, Wl$. .......................

posurin vzliko-nočnaoarila sz-
daj — da sz spol-nuo nade va&ih v stari domovini.
v.|lk* m< s h Vdta t
aasmtaa. aMmSs SO HMNH^H ma, da taisto v travam toea
rrejfneie. ^
Pedsftlte ee pr ■earedovaaja. kav
šena. ♦ ,:L žMe prt aaa aa
Aha hočete OeMtJ Meaa Va-m tt Somevtae, ali aha VjJjto i MMN	IIPIIH
vrtgs«
FRANK ŠAJC5CA STATE BANK .
at CwtMl 0t«Mear VeeO. M.V. ctAvno tAtTorsrvo


ANTISEPSOL
.t ■ IfM ij>T. ■ "•
CEDAR RAPIDS, IOWA.
»OttJJETE V STARI KRAJ TRSTA ZA $70.00,
M^JUGOSLOVAf
imrn.
čl mestnega sodnika, rl
sgodovinska pora* U 1*.
JF' itoUtja.
(Daljo)
V skrfo torej j« koračil mož po gori in doli, ko mu eden stn-~ ljudi naznsni, da se vali ta driaal. Ukašite, naj ae vsa zapri, - ln naj bodo hlapci
i v) jeni, pa »amo ta bram-
"
potem vasame ključ in pravi v sebi: "Zdaj mi utegne po-nmgsti samo on." Rekši koraka če« mostovie tja zednjega kola, kjer so bile [ aamotne duri. Ko odklene, atopi malo stenico, ki ,je imela semo okence, premr*ieno s gostim sjem. Pri borni mizici je m-precej postaran mol, bled in ter podpiral glavo. Ni bi-lahko spčsnati — Sumereke — mest nege sodnike.
"Dober dan!" ga ogovori A* Oftperg In zepre duri aa seboj
os
Tega mi Vi ne voščite is pre s, j se Vam ne bom mhrelil," sodnik. "Ujetniku ni noben srečen, najmanj pa bi ge amel prijazhim odgovonom hi-nadlegovati tisti, ki ge praviee Ima v zapora." pore se lahko iznebote to ako Vas je volje. Nekb me-mi bosts obljubili." ■* jf • Sodnik ga srepo pogleda. "Kaj •m hočem obljubiti." "Samo to, da se ne boste nad aaoj maščevali, da oatene tiho, Ir je bilo med nama, ln da ljudi ivite v |ed."
fehote se je Sumerek nasmeh-obšla ga je ssmodopadljiva da ae je plemenitaš visoke ■ njegov največji sovražil pred njim. Takoj pa ■ njegova boljša na-dejal je i "Gospod glavar, 11 kristjan. Maščeval me bo rUtfi gospod, Mm m ns Jaz Vam sam rad odpu-Vendar govorili ste še dru-naj svoja ljudi ftpra-red. kaj ate hoteli povedali" 7, , '
je bU ališati krik In ro-mje sejto nabijali tis
_._ktm
"Kaj pemeei tof Orošje sem slišal!" pravi sodnik. - "Vem,l vidim, v najhujši aili ete prišli meni. Mf.i d Je oboroženo proti Vam! Ali ni res tako I Bojim da imajo SmI vzroke, prestopajo ojniee. Bojim ae p* tudi, da Vam ne bi mogel poma geti."^7|C
"Ti lahko pomagaš. U mož, in moraš. Če ae, bom nabrusil ja t svoj meč v tvoji krvi; potem bo rejši klal pae tvoje vtote ta doli."
Hodnik mimo sede aa stol nazaj in prevlt "Takej Mm, star, siv ia brez breasbo. Porini, usmr ti me! Prev po ovoje boš storili" Toda aamasto v sodnika, porine glavar meč v nožnico neuj, in kakor bi ee nekaj drugega premislil, M jcu razvedri Čelo, otopi dva
bo is tega naredilo, ali pa tip'ju|ft i je n« hip prišel med ljudi in m kaj pač ni pnM da bi biU glavarja poegnell ali potolkli.
Sodnik in nekej veljakov pa je me i o druge poaunke ob istem čmu v Simonovi hiši. Sumerek se je čista« svoji službi odpove dal m ta čas, kar bode Auersperg glavar, in m ni nič udeleževal po svetovanj, kaj bi mesto storilo ne-epro« mogočnemu evojemil'sati Nihče ai vedel vzroke Burne rekovsga ravnanja razen Or U je bil izvoljen začaa-
Koraka atraa la pravit "JfelŠeu, aim mestnim eodaikem. Obenem
nik, sodnik!" ln kakor bi mignil, potihne divjiJ^rum.
"Meščan je!" — je govoril sodnik — "če sem kdaj prav govoril in delal mv vaa, če ate kdaj slušali moj eVet ia mojo besedo, slušejte me adaj! Naj se vsak iz-med vea mirno vrne domovi Ne smemo Mmi delati praviee, temveč pustimo to Boga la tistim, ki jih je pMtavil oa." Vf !
Dalje Samerek al mogel govoriti glaino. Simon Grnišček m je prerinil do ajege "Pomagaj, da »praviva ljudi domov, |e nočeš prijatelja ' svojega Mkopati v zgodnji grob in ladati hčere nje* gove", mn je dejal tiho sodnik, r Četudi ai bilo lahko delo. uto> težiti ji jb l>odi, imela vendar ta dva maše toliko velja-
.a
je storila ao«,
■tam^HH vka
tudi tfoja kči je v mojljoblaa!,. Stori, kar ti vehm, ia obetam ti na viteško tvoj«- poštenje, da Jo dobiš aaMj." T - "v V m
Sodnik > izpremenil barve. Tresel se je, ko je votel pokonci, in pogleda njegovega bi se bil vsak d rugf prestrašil. I; 1 { m "Tudi hči moja I Moj otroki Kje ga imaš!" H'$ ' " \ "Prisegel aem, da jo dobiš na-Mj, priseii ti, kar U velim, brž, sicer je prepozao."	1 a' ■
\ ."Prisesam na Boga, na sveliča-aje svoje, a daj mi otroke aepo-k varjenega, pošteaegel" —' je izgovoril aodaik ia v kipu je glavar odprl duri fa odvedeL je stv rege može.
'zdajci m med krdelom ae uU-ceh prikaže viaok mol, nihče ai vedel, kdaj in odkod je prišel. Glas je šel od ust do uit: "Sod- gi«, da W jim pri dtagčM uporU
pa je bilo tudi sklenjeno, da me ato polije na tihem tri velja vnej še meščane do, vladarje vojvode Krnesta, Id naj M mu potožili, ka ko dola novi glaver.
H p -
Auersperg al mogel pozabiti, . kako M je bil poslednji čm po-ae ssmo jpred, Sumfjrekom, I MMmeščaai. Mi-itako bi m dal izbrk Mti ta navidezni madež. Pokazalo m ja bilo, da je preslab, da k| M veelej ekrotil svoje podložni-ko. Zeto m je adej trudil kolikor moli zofjot utrditi ae, nabiral več-je število vojnlkov okrog sebe in m preselil iz svoje hiže sredi m?« sta na uttjctoi ljubljanski^ grad. Sicer pa je na vsak način laku-šal raadrašiti meščane še vdru-
pokazsl svojo moš, katere pri pral moge$g Zapiral je it maj-kalk Vzrokov mestni ljudi, prisvajal ai kakor poprej sodetv9 ia ne mnrt obsodil pdej teg^ adaj onegs. Večkret hI m bilo oadaa in je dejanje ponavljalo, pa vod« niki mestni m aa v|p moč vsako enako početje ustevljsti, obetaje ei, da kmalu pride poslanstvo od vojvode nmj, in potopa se zgodi pravica la pride poafoČ, ,
Kar m tiče glavarjevega vedenja Sumereku nasproti, je bilo od tistega dne drugačno, ffcaf je Auersperg po avoji misli imel vzrok, sovražiti ga bolj kakor vsskegs drugege, toda del m« jf bil pošteno svojo beesdo, in dali
njegove naturne previce, držal
m je vendar, kekor res njego* Čes, vere in verekih rrči, torej tudi a vaje prisefši f; rej ga je pu | ns miru rn^Sft bil trdnot nsjnc izpolniti tudi 'lrutfT del «VO n« m reč Iišer mentne iz Cirijiinijeve oblaki podati očetu nszaj- 1 I (Konec prihodnjič.)
Konec stavke v okraju Fayette.
<Tom Tippett, štabni pofpčevalec Ped. ProaM.); :,
Ob
(Konec.) istem česu < (oktobra)
Član poddistriktnega odbora Wm. H/ne«, izjavil v svojem po
na dflsvskf^aasopiije t . I&st mesec• v velike, premo«
stavke i connellvillekem vnem Okrožju je. našlo ru-§ še, latotako,,ne trdnem in uajnem stališču, bojujoč« m •rojenimi hrbti proti zidu in om, ki nikdar ne podleže in je treba upoštevati. Več kot teb rudarje? je korakalo i na Delavski./U®. dne 4. ra v Uniontown, sedež o-Fs/ette, Iger skozi tride-ni bilo nikake seje unij-radarjev. Dne ^iprila, io ruderji kokovega okroi-,000 po številu odložili orod-priključili V. 4,000 rudarskih družin je ih is etanovgni in kupili li iMtne šotore. Več ljudi je bilo umorjenih, zaprtih in muč* ni|u Ko to pHem, je pohižtvo izgnanih rudarjev naloženo ob ee-fayettskega okraja. Pod ml-m spijo v tam bQg»tem kji
m
ln
o nekaterih krščanskih
Moitih la Mčednoitlf:*
IVO iOELI.
__ (Dalje.)
■pVi: '	I
—	Potem nime smisle, da m predatevljeve. vss ne motim f
—	01. » .
—	Prav! Potem tudi dolgih uvodov ni treba I vi iskreno mislits, kar govorita t Olede zehte-
aemreč, da naj moški prfd seloonom revno talil vsdrtno šivi, kakor katere izmed nss t Ali mi-
aHte, da je U prvič možno drugič zdrevo, tretjič potrebno, četrtič koristno f
HrabrMlav dolgo ae aajds bmede. Zardeva, ligavi a rokemi, premika aatniee. Napoeled ap.v aaa, česa je dolžen in ekorej sunkoma t
Pa to Mm vendar že opetovano doka-sel . • loško m točko. . H>...m Teoretično dat eelo jako dobro. Toda jM |1| vale vedele, keko je v praksi s vami! i — V, . . v pr » . . praksi t. . .
» V praksi, da! mirno pritrdi gospodična Lidija. Namreč, ali vm te nauke vi Mmi tudi v Hvljoaju l>vajate f Ne rasumen, m kaj m vam vprsšenje teko Čudno. Ako javno raa-te o tek atvareh, morete biti vendar prW vtjenl, de tudi v olji drulbi govorite o njih. de Mveda odgovorite, ako vm kdo vprele, ali g| vam sdiio tudi dejansko izvedljive. Sej aieM videti. . . Čakajte, no, in dovolite, de ai vm malo od bliže ogledam!
Zavila ata bila še apet na ene it renskih poti daleč okrog nI nikoga. Lidij® m ustavi, prime s levico spramljcvelee m podbredek in mu privs-digae glevo, mu poteši dewieo ne čelo, tako da ji preti med njegovimi leemi, ln mu glede v oči. Ja oa m je nehote se zrl v njene, vidi podrhtavanje ajeaege krasnega a ose, čuti aepo ajtnih žgočih aetaie, opazi tudi, kako vstaje in pede njena kaljo Hk pred njim, da M vČMih ekore dotakne ajegovih pni. • •
Vloga egipto\*ekege Jošafa — o. keko vraš-|a vloge! človek jo a neko dMtojnoetjo igra edi-aa, Če ma je Mpeljivke entlpetilaa ... Ooapodič-aa Udija pa aešemu RrebrosUvn ni bile aatlpe tičae. ia prav moral m je v gospodn seksaelnem yHllH i ievtUri kemični proces: psihologi je ee je edrušila a vonjem Lidijinega svešega telesa v . . . .
Toda ao) Is saM ao, ker je bm naslov morda eelo neerelo mladino sapeljal. da prt«'skujr »eee od nae . . , pojdi v kino, Ofehje! . . Hkret ka t goopod Rrebroelev je emahovel ia še ameh nil ,ko ss mu gospodična Udi je naenkrat lavi;e ln ae veeela uemeK
-	Oka, prijatoti! Ali vidite sdaj. de je bile veM teorije Mflfe teWi^nst Drage bi bilo, do kler ste pavešeli oči, gledeM v tis ln pred iaku-lajave boleli - drage, ko «i ves je
I
poiskala. Pe ete akmi krivi — zakaj ste jO hodili izzivat tJ 4tfM(j>edite, dl Mm i11 pogumna, da tudi atčtim, kar dft»|e »Amo mislijo in si |ele, ;n
da kar storim, tudi povem, naj vaa podučim, da izkuŠnjava nič tako pe mike, kakor prevsč bela pa popolaoma črna barva. ..i; Moški, ki
ali
ae enega ne dragega glaeu, bo imel aajbržo mir pred njo. . . Ce recimo gamo črhnem. kako «te ! slabi, pa ilgublte vm avojo zanimivost, ln v*m predavanja bodo kmalu prasne ...
—	Tode, kaj niste Intelektualka, kej mate...
—	Sufralelka f Seveda sem, a bolj m kratek čm. In zrava* Jeta le vedno precej brihtaa žen-»ka. ki ve, kej je in kaj ni. . .
A Že apfetno in tektno, da človek med tem lakko premaga osremočenost in sadrego, obrne pogovor na drage stvari. Ia se Že. pred mestom pMlovi od ajege.
—	Bolje je, de vm ae vidijo z menoj, se mu »a»mehne. Pjfišll bi lahko ob avb'j beli glae. .v Ako le mialite, da bi nadaljevaU svoja predata-nje. . . So namreč nekateri v mestu, ki bi reki!:
' Aj tak svetnik je torej doktor Hrebmlav %U a Lidijo ae Isprehaja!. . .
No, Hrabroelava je vm to globoko pritrs-slo. Prvič« T6rej je res le samega sebe ia Mto le drage zrevenf. . . Torej je instinktiv-no le is strakopetnostl bčžal pred Avetčm ln njegovim veseljem? In niti ne iz kakih višjih, m i
njegovo naravo »pojenih razlogov, nego semo, da v aebi ssmem podpre in dokaše tako in teko tšo-rijo. . . Drugič: Kej je Lidije hotele reči s aed-
njimi svojimi beaedamif.
Pe ma je mim, ia sicer jeeao ln bistro po-vedele, ko je ^teeni sobici poklekaU pred njo in jo je Mproail. da mu bodi družica, ker brss nje ne more v?! živeti. . .
Ne, aa ai mogel, ai kotel več nazaj! "Bodi, kakršna holeš in ne j je bile tvoje pretekloet, ka-kršna hoče — mbm da bol moja odalejt . ."
In je njegova teorija sa enotno moralo dosegle popolen polom. Zakaj Lidiji je bile ne tem. da je ostal prev do dneve svoje poroke vedrlen In Mat. ,
VI.
• ■•
O namiljeaoati aH dobrotlJtvoeU
f «1	^ I Ž^Jiir-u
Kriš-kraš - kralj Matja\ ^ več ko	več imaš.
(Otralja pMem.)
Junak te oto#ne sgodbe — ah, mj je Mmi-I jenom sama bolj otožne šedaomt — noš novi junak je Jeraej Vseei. doma iaeela S. aa Mala-skem, cerkljanski okraj, M let atar, katoliške vere, sdej ko aalaemo le aekaeaevaa, bres Imet-ks. ssssskege stenn. fskin v Trste. S '
Hin revnih, s poštenih sUrilev -- nikoli ee jim ni ponudila prilike, da bi bUl drugače - je fthret do svojego šestnajstega leU doma i« peeei evMee, potem me je vzel k sebi Bog oMs ln me-Im, ajege pe nje^m , tete v Trst.
(Dalje
■
stati v eremoti. N zavela po kokorem okr< ni trajala dolgo.
Pittaburiki operatorji M po«-pisali pogodbo s petim diatrikiom
avgusta. Ta pogodba pa obMgovala rudofj»v ol^eja F' yette, njim M-Mlo naziTan da ui«<» vključeni I H ta vka SomerMt okraja l je vela ia mednarodna cija je medtem pričela -pobirati po jfc* od člani, kar.naj .M žk> V pomoč f|nil*jem^jjtoadnft«| spevek v ta namenao aabmU ase-seca novembra in deMmbra. De fember je bil že deveti mesec ftavke v fayettskem okraju- f Borci eo vslrejeli še dalje, % neizrečeno jih je potrla vest dne 19. januarja, da je njih stavka odpoklicana po mednarodnem elf-sekulivnem odbor^* radarske ot-ganizacije. Tuga in »gnev je m-fladala med njimi- P« M.V dvomih, ver jeli m napo ao mogli, da bi bila stavka klicana, če bq Pa blH oni Mmi to, da M atavka nadaljuje, sem navzoč na p	1
New Salemu dne 27. jan Potrtost je bila videti me<f toda ne toliko, kot M jo leli veliki kapHaHsttčni S temnimi in dob^i črkami^ ti prinašali razne zbadljivki naslovih, češ, da je aalja rudarje, brili m norce in In jih šuntall proti uniji, ji 0 prinašali V kapi časopisje na Mje in daljevale kar dal zno v no5i' ^;? l |

w
nizacija, ki
neki
na
rudar
vsake

A, 1923
njih stavke, jih podpirala
| hirajo ai. prispevkov, da bi tlelaVeem. pittg. pomožna orgs-je bila uatŠUovljena nfereijei delavskih nabira fond za i«, v kokovem okrol-to^a ko je bil odpoklican od. poklic .stavke, je umrlo aanima-pomoč tem rudarjfca|T Stavko rudarjev somerastskih' dislrikte št. 2 podpirajmo z Mesmentom II na mesec, kar od vsakega člana dW ikta. Stavka v Someraetu ne biti odpoklicana drugače r potom referenduma, o kape morajo glasovati stav. člani.
Nekaj atavk mora biti izgublje-ph. Je pač tako v industrijalni -vojni kekor v kaki drugi vojni, nekdo plača, toda rane radi okraja ne bodo kme* zaceijene. Lastniki velikih je. tovarn, ki so vztrajni m v nastopanju proti ,delav. itvu na kokovem okrožju in pro-ti jeklarskim dslavcem v Pitts-so Mpefc zmagali. Veliki •emoga, ki so bre^ prene-ja pluH doli po reki Mononga-,iz rudišč jeklarskega trusta ti jeklarskim tovarnam teko* prejšnje etavke, bržkone ne bodo prenehali še dolga leta.
Rudarji okraja Fayette verujejo, da je-bila stavka rudarjev leta 1922 zmaga za pred stavk«
Odpoklic stavke, pa ni naptaivil organizirane rudarje, toda nikake apremembe v stališču de^tako občutijo, da je bila ta laveev. Se ao brea dele, pod io.
premogarskem okraju, k^r m garali bogatašem akozi 30 let,-da ao ustvarili miljonarje, ki jih M-daj izganjajo. Svoja življenja m ali dan na dan, da e to in-jo omogočijo civilizacijo. 'a| moremo misliti skupino tnejšihpudi kot sp to) vka je rešila unijo,, a M oni pahnjeni v senco ln
njih bodočnost." ko-o prispevanju teh stav* v k veliki stavki rudarjev, pa je unija atorila aanje, ki ' rešili? O tem gre govor
ahizirani rudarji so se klicu rudarske ergaalae-stevko, ker m verjeli v stavko rudarjev, da s ta-vko lahko izboljiajo svoj J, Verjili m morda bolj v i; tot%nija M>a. Prtj ne; "zirani stavkarji v Pepni so T dooer izid stavke;'.'todi jemu vztrajanju niM bi-žnl uapehov ftavke.'« J , , atajrko m zastopniki uni-etbkrat nsglašali, da stav-končana, sko ne bo kon-4ha veljavna tudi m r^ kovega okrožja v Fajret-tu. Unijs&i organizatorji so navadno obljubljell ve8 kot je bilo oče izveetl, samo da bi obdr-
na
moralo na strani atavkarjev. turška premogovna druž slovi sa največjega produ
vu
centa premo A a^ .(ivetu, prevU-duje v skupini operatorjev 5. di-etrikta rudarrii^organizacije. Ta dnilbf pe se ai udplefila po pri sklepanju elevelandf dne Ji- avgusta ia tudi ni podpisala praj s ru-tfokler se jI ni prej po^e poizkus obratovanja orftour št. 4 pri Lai
pri ton wrencu
katere
rov,
la
skusili zao-uvesti odprto de-b puške m oborožene straže ao bile postevljene o-kolt jrova, eaeatje pa m Šlijts de-lo, da bi nabirali stavkpkaze. Na-kladalel črnega .^jamnnta M se ra pdzval( širom drŽave na vai* 1 jen je egeatov, zbreli ao M aku-paj io msršifdl^roti rudišču, pozdravili aMUvo io tako,je bilo preprečeno ebretovanje, kajti po-ben aajet aigvkokaz al hotel o-
tori živiio la v bankah ter še ve), ilao m' aelb potrebni po jneki Mji delegatov so- sldenUi; da sicer povrnejo na dflo in vpra m m. svoje stare prostore v; I pa je postala ošabna li? jih je iz kompanjjskcgi Urada a beeedamit Vprašajte pr uniji a^detbPi ;^^™ ^ Ko je bila stavka odpo fo jim navedli vzrok* da-.je atorila raditegji ker nima finaM čnih sredstev, de bi | I la. Podporo leo" prejema j.	...vk., tod, unij., ^

rsvns zmaga pridobljena nš njih račun ia da m ravno radi tega oni podle, gli. Motijo se. CJe sotoremagsni _ rudlrji layett#raa ofeežja, so s f tem premagani vsi rudarji in pr| 9 zadet je vMk posamen nakladač, kajti, dokler obstojajo neorgani^ zirana rudišča v Pennsylvaniji in Zapkdni Virginiji, je organizacij. jf ja U. M. ot A. še vedn^v no-varnosti	f
J
Hlgginsf je
pri Književni maticL B. N. P
■ 1» »J?
J.
e m

i
i.vr
napada ljudi a veliko v glavi, hrbtu in drugih
v
mm
atori za to?^Jat|^t« v p< in Vaemltto^ p|' .jj■
bolečine mrzlica a to bolezni, doma dokler
PREHLAD P GRIPO
Ravnajte ao po navodili, kj so dobe v omotu. Ga na 30c.
Organov aa pihanja m .najraje prime in valed toga jo važno, da imafe v^^nd doma pri rokah
60 cejfitov; ^ ^ Grlo jo večkrat bolno in pokvarjeno, pomoč dobite ako
aa grgranje v grlu in za izpiranja noaa, a čemur držite čisti prehod in prost nalezjivih bacilov. Cena 85 centov.
Gornja sdraviia se doba v prodaj v lekarnah.
^^■HSBTynOVlK''lri nejsmljhe
^ Veslal oprsšajte po "
W. F. SEVERA CO
m,
'< ' k
mm
1335ECOND AVENUE,
Cene m
- do J9ew Torka |t . _ PošOjeam deelr^domovino
-J-'J ■	i	.. 5	• •/•;■•> "i
NEW YORK C»TY.
plačana karto) od Zagrebe I.— sa osebni davek I
NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE.

......................................