170. številka. Ljubljana, sredo 88. julija. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
m^*t.VBw ponedeljke in dneve po praznikih ter velja po polti prejeman za »vstro-ogenke dežole za celo leto 16 fL za pol leta H g?.
M ftetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr za mesec,   30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in u dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gold.  —  Za oznanila se plačujej od četinstopne petit-vrste 6 kr.f če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniltvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hili It. 3 „gledalifika stolba". Oprav nistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, Lj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hili.
Deželni predsednik gospod Winkler na Dolenjskem.
Triumfu jednako bilo je potovanje deželnega predsednika gospoda Winklerja, kateri si je bil del na Dolenjsko ogledat one kraje, T katerih je toča uničila ves up na dobro žetev in trgatev. Vsaka občina, v katero je na svojem potovanji prišel, sprejela ga je sijajno in navdušeno in povsod mu je hvaležuo in upajoče ljudstvo prinašalo nasproti diplome častnega občanstva kot dokaz svojega spoštovanja in neomejenega zaupanja. Kmetje in meščani, duhovenstvo in učiteljstvo udeleževalo se je jednako radostno in navdušeno slovesnega sprejema, kateri je po besedah preskromnega gospoda deželnega predsednika veljal presvit-leinu cesarju, čegar zastopnik je on, pa tudi Winklerju domačinu, sinu slovenske naše krvi.
Res, naše slovensko ljudstvo pokazalo je o tej priliki zopet svojo neomojljivo zvestobo do vladarja, ki hoče biti jednako pravičen vsem narodom države. Mnogo je uže Kranjska imela deželnih predsednikov; a nobeden nikjer in nigdar nij bil tako sijajno sprejeman in tako navdušeno pozdravljan, ko ravno gospod \Vin-kler. — Ne moremo se torej motiti, ako trdimo, da ta sprejem nij bil le navaden izraz lojalnosti do vladarja, temveč ob jednem tudi glasen odmev njegovih besedij „naredite mir mej mojimi narodi !u iz tisočero in tisočero slovenskih src.
Slovensko ljudstvo, to marljivo, vztrajno, pošteno, dobro in zvesto ljudstvo, je ob jednem tudi pohlevno in zaupljivo, česar obojega se je iz dolgoletnega robstva, v katero ga je po-nemčevalna sistema dosedanjih vlad vklepala, priučilo: zaupljivo je do vsacega, o katerem --------- "—-■^==r :— ___
Listi iz tujine.
IX.
Bologna, veliki ponedeljek 1880.
Dragi prijatelj! Šestnajst dnij je romalo moje poslednje pismo iz Ferrare pa do predalov „Slov. Naroda", ne čudi se tedaj, Če bode denašnje moje Bog zna kedaj zagledalo beli dan slovenske domovine. Samo da se prikaže in pot priredi sledečim, pa je dobro, ker ne bi hotel, da se mi zgodi taka, kakor prijatelju mojemu spectabilisu zagrebškemu, ko se je pritoževal, da li „Narodna tiskarna" nema številke VI. Tudi jaz čakajoč osmice, odlašal sem z denašnjim pismom, in tako je ena zamuda rodila drugo, kakor greh rodi greh, kajti „das ist der Fluch der bosen 3"hat" etc. etc.
Evo me dakle uže nekaj časa v staro-1
ve, da v svojem srci nij sovražnik njegov. J Zato je v trenotkih najhujšega pritiska vedno I zaupljivo oči obračalo do carskega prestola, na katerem je vedelo, da sedi vladar, ki jednako ljubi vse svoje narode in jednako skrbno Čuva nad pravicami vseh; kajti spoznalo je, da le od njega more pričakovati rešitve iz težkega, morilnega duševnega robstva. Nij čuda tedaj, da je srce'njegovo prekipelo, videč, da so po volji vlndarjevej na krmilo bili poklicani možje, katerim je res na tem ležeče, da zadovole vse narode, da jim dajo vse od dosedanjih vlad z nogami teptane njihove pravice; nij čuda, pravimo, da se je hvaležnost slovenskega naroda izraževala tako sijajno o priliki, ko je cesarski namestnik stopil sam medenj.
A razen hvaležnosti do svitlega vladarja, izraža, kakor rečeno, sijajno sprejemanje gospoda \Vinklerja tudi še popolno zaupanje do njega samega. Naš narod nij bil doslej vajen na visocih in najvišjih mestih videti mož, ki bi bili njemu prijazni in bi bili zanj čutili; temveč vedno le tujce ali domače odpadnike, ki so se narodnim pravičnim terjatvam strogo nasproti postavljali. Tem bolj ga je torej razveselilo, da je mogel sedaj pozdraviti cesarskega namestnika, ki nij le meso od njegovega mesa in kri od njegove krvi, temveč ima tudi resno voljo opravičenim zahtevam našega naroda pripomoči do veljave. Pač se še pri nas nij mnogo na bolje obrnilo; v naših ljudskih šolah se še preveč ponemčuje, srednje šole so vedno še čisto nemške, v uradnijah se le redkokedaj kaj malega slovenski piše, tuji pritepenci smejo še vedno zdražbo delati po našej deželi ter domovino našo grditi pred svetom; — a narod naš se nadeja, da bode
davnej B o I o g n i, slovečej in zanimivej v J mnozem ozira, imenovanej „la dotta" (učena) po mnozih zaslugah svojih za znanost, in tudi „la grassa" (debela, tolsta) vsled posebne rodovitnosti nje okolice. V starodavnih časih imenovala seje Felsina, Boionia, katero ime so Rimljani 200 let pred Kristovim rojstvom spremenili v Bon on ia, a Italijani v Bologna. V srednjem veku bilo je mogočno trgovsko mesto, in posebno zaslovelo je uže v 12. stoletji u ni vers a njena, koja je imela velevažne privilegije od cesarjev in papežev, kateri slednji so Bologno čislali kot najlepši biser v kroni svojih dežel. Tedaj je uživala Bologna tudi v viharnih časih prekueij in notranjih bojev tedanjih Časov vedno velike prostosti, vsled kojih je ostala bogata in naobra-žena. Kakor v mnozih mestih nekdanjih papeževih dežel bile so tudi v Bologni čestokrat avstrijske posadke, koje so imele žalostno nalogo za druge vladarje a krvavo silo zati-
I gospod \Vinkler kot izvrševalni organ Tanflfe-jjeve vlade — iz Čegar ust so bile slšati slovesne besede, da se tudi „Slovani ne smejo ob steno pritiskati" — skrbel za to, da se te krivice odpravijo. Ko bi gospod deželni predsednik dvomil nad pomenom diplom častnega občanstva, katere mu je na njegovem potovanji slovenski narod prinašal nasproti, opozorimo ga samo, da je jedini dr. Janez Bleiweis od slovenskih občin dobil več tacih diplom ko on in kakor ne more dvombe biti, da so slovenske občine dr. Janeza Bleiweisa imenovale častnim občanom zavoljo njegovih za narod si pridobljenih zaslug, isto tako nam mora biti koj jasno, da so iste občine gospoda VVinklerja imenovale častnim občanom, kot moža, čegar dosedanje delovanje je bilo posvečeno blagostanju našega naroda in od čegar prihodnjega delovanja na visocem njegovem mestu se pričakuje isto.
Mnogokrat potujejo cesarski namestniki po različnih deželah, a razen slavnostnih sprejemov, katere napravlja hrvatski narod v Dalmaciji svojemu Rodicu, nij bilo slišati, da bi bili kje cesarskega namestnika tako sijajno in navdušeno sprejemali, ko kranjski Slovenci — upajmo da— svojega Winklerja. Kakor je Dalmatincem volja presvitlega vladarja ohranila Rodica kljubu vsem strastnim napadom na njegovo osobo od ustavoverne stranke, isto tako nadejamo se, da nam bode ohranila \Vin-klerja, po katerem ravno sedaj na tako nekvalificirano surovi način naši nemškutnrji in nemški pritepenci udrihajo, in kakor je Rod'6 popolnoma prestvaril bivšo lahonsko Dalmacijo, isto tako, nadejamo se, da se bodo pod Winklerjem vrnile v našo lepo domovino naravne razmere. A v to ime pomozi Bog!
jrati revolucionarna prizadevanja italijanskih domoljubov.*) Zanimivo je, daje leta 1831 se udeleževal revolucije proti papeže vej vladi tudi Napoleon III., poznejši cesar francoski, a da ga je komaj rešila mati njegova, ko so Avstrijci zatrli ta upor. Od leta 18G0 združena je Bologna z Italijo.
Bologna, ki ima krasno lego na podnožji Apenin, broji dandenes 115,000 prebivalcev, a vendar je v primeri z druziini italijanskimi mesti malo tiha in mrtva. Čudil sem se v toli velikem mestu ne najti omnibusov ali tram\vay, katera slednja se sicer gradi. Kar daje mestu neki poseben, starinsko-roman-tičen značaj, kakor se ga morda ne nahaja v nobenem drugem mestu Italije, to so brezštevilne arkade, katere ima skoro vsaka ulica, vsaka hiša. Misli si vse hiše ljubljanskega ve-
*) Tudi ljubljanski polk vmar&iral jo v maja 1819. leta v Bologno, od koder je pozneje odšel v Ane m n o in druga papeževa mesu.
Politični razgled.
bo i    • 1 * -
\<»lniii|<' «!«'#<* I i".
V Ljubljani 27. julija.
O svojem času se je poročalo, da je naučno ml »tutorstvu odstranilo nemške paralelke na gimnaziji v Vlaškem Mezeriči; zdaj se piše, da je naučno ministerstvo dovolilo, da te paralelke ostanejo Se v prihodnjem šolskem letu, če jih vzdrži občina sama in ne zahteva pomoći iz državne kase.
Tudi v Pragi Izhajajoča „Politik'' potrjuje, da bode vlada prihodnjemu državnemu zboru predložila načrt nar«i«luo»*u€»u« zakona ea izvrševanje § l'J državnih osnovnih postav. Ta zakon bode omejil baje vse jezikovne boje, a tudi določil temeljne določbe o pojmu „državni jeziku in do kam bode ta jezik segal.
l*oi j.-ilii delajo na Gališkem velike priprave za sprejem cesarjev. Občnega sprejema se baje Rusini ne bodo udeležili, nego cesarja pozdravili s posebno svojo deputacijo, da tako pokažejo, da so od Poljakov različen narod.
V il un J« dr k *•*«».
Preko Pariza se javlja, da so Crnogorci napadli Albance pri Crmanici in jih V beg zapodili. Albancev je mrtvih 32. Knez pa je pozval v vojake vse može od Hi do GO let stare. Glede urejeuja turško-črnogorske meje bodo evropske vlasti poslale Turčiji ultimatum.
Turčija je odgovorila na skupno noto evropskih vlastij. V svojem odgovoru obžaluje ona, da mora odbiti grško-turško mejo, kakor jo je določila berlinska konferenca, sicer pa z vlastimi rada stopi v dogovore zarad mejnega vprašanja samo na podlagi tega, da Turčija pridrži Janino, Lariso in Mecovo. Turčija se je dakle s tem odgovorom odločno Uprla celej Evropi, a ta njen odgovor Evrope nij iznenadil, kajti še predno je porta odgovorila na skupno noto vlastij, so te uže sklenile demonstracijo z ladijami proti njej. Je-li bode pa to tudi kaj koristilo Grškej in Črnej gori, to je jako dvomljivo.
% uit IcMtio kraljica je baje pisala lastnoročno pismo sultanu v Carigrad. V tem pismu naglasa kraljica angleške simpatije do Turčije, a ravno iz ozira na te simpatije prosi sultana angleška kraljica, naj se v interesu otomanske države uda volji evropskih velesil. Pismo kraljičino sklepa s pozivom na čast turške vlade, ki mora izpolniti to, kar je glede Grške podpisala v Berlinu. Kakor se vidi iz turškega odgovora na okrožnico velesil, se sultan nij oziral na pismo mogočne angleške vladarice.
Na Francoskem so se 2G. t. m. razdeljevale nove zastave tudi vsem garnizonam T provincijah. V Cherbourgu pa pri tej priliki admiral Ribourt nij salutiral pred tribuno, kjer je bilo zbrano občinsko zastopstvo. Zarad tega je župan odstopil, a deputacija gre v Pariz, da pri ministerstvu zatoži Ribourta.
V Parizu pa je bil 25. t. m. banket na
čast vsem amnestirancem. Napivalo se je Ro-
ehrforfu, zoper zdanjo vlado, na intrasigente in na slogo mej delavci.
Afganistanske zadeve se zopet zapletajo. Abdurahmana je Anglija priznala za emira, a poroča se zdaj, da se vojaki Ayub kana približujejo angleškej armadi, ki jo svoj ostrog preložila, boječa se, da jih Ayub kan po noči napade.
Dopisi.
Iz KrMltcga 19. julija. [Izv. dop.] Kaj pomeni z brezštevilnimi zastavami okinčani most Črez Savo mej Vidmom in Krškim V Slavolok pred mostom, prijazno pozdravljaje z napisom: „Dobro došli!"
Tudi krško mesto je praznično okinčano z zastavami, pri vhodu v mesto prekrasni slavolok s pomenljivim napisom „Viribus uni-tisM in prisrčnim pozdravom „Dobro došli!" mnogobrojne zastavice, cesarske in deželne lepšajo slavolok, ki veličastno nosi grbe vseh krono vin našega cesarstva. (Jako umetni in krasni slavolok je delo občinskega tajnika g. Kurenta, ki pri vsakej slovesnosti z mojster-skim okusom preskrbuje okinčanje.)
BMža se G. ura popoludne, možnarji pokajo na Kranjskem in Štajerskem bregu Save hlapon pridrdra na Videm in pripelje nam g. cesarskega namestnika Winklerja, kateremu se je nasproti peljal do Zidanega mostu g. okrajni glavar Sehonwetter, na kolodvoru pa ga je pričakoval krški župan gosp. Vilj. Pfeifer.
Gosp. cesarski namestnik, katerega je iz Ljubljane spremljal g. c. kr. komisar grof Pače in drugi gospodje odpeljejo se iz kolodvora v krško mesto, kjer so pred hišo okr. glavarstva visokega gosta pričakovali uniformirana mestna garda in uniformirana požarna straža, občinski odborniki, duhovenstvo, uradniki, učitelji in učiteljice, več županov iz bližnje okolice in mnogobrojno ljudstvo.
Pri prihodu zasvira uniformirana godba cesarsko himno. Krški župan pozdravlja gosp. dež. predsednika v krepkem govoru, zahvalje-vaje se v imenu krške občine za dejansko podporo, ki jo slovesno naklanja g. ces. namestnik v svojej prvej okrožnici vsem občinam in zagotovlja, da bodo občine — od katerih blagostanja in kreposti je po besedah g. dež. predsednika odvisno tudi blagostanje dežele in celega cesarstva — si prizadevale obistiniti pomenljive besede g. dež. predsednika v korist domovini in celej  državi.   Prešinjena od
globoke udanosti do presvitlega cesarja, ki je v kranjsko deželo za svojega namestnika poslal vseskušenega občespoštovanega moža, nij mogla občina svoje hvaležnosti in zaupanja sijajneje izreči, nego da je v včerajšnjej občinske) seji enoglasno podelila g. dež. predsedniku častno meščanstvo krške občine."
Z ginjenim srcem zahvalil se je g. ces. namestnik za izkazano mu čast, pristavljaje, da so posvečene vse njegove moči blagosti občin, katere — zmožne — so podlaga upravi in državi.
Na to se pokloni župan iz sv. Križa g. Horvat in objavlja, da je tudi sv. križka občina imenovala g. ces. namestnika za svojega častnega občana, dostavši, da naj blagovoli sprejeti gosp. ces. namestnik to častno imenovanje.
Gosp. deželni predsednik radostnega srca sprejme in pristavi, da je treba vzajemnega podpiranja mej vlado in občinami, kar bo ▼ prvej vrsti na korist milej domovini ter celemu cesarstvu.
Potem so se predstavljali uradniki, garda, požarna straža, za vsakega je ljube/njivi gospod imel lepo besedo; na to si je ogledal velikansko šolsko poslopje itd. Prehitro je nastala noč; okrajnega glavarja g Schonvvettra povabilo je g. ces. namestnik sprejel, se pri njem nastanil in okrepčal z večerjo, h katerej je bil povabljen tudi župan. Mej večerjo je godba svirala.
Drugo jutro ob 6. uri peljal se je gosp. ces. namestnik dalje v poškodovane kraje.
Iz Hali o 21. julija. [Izv. dop.] Ko seje raznesla vesela vest, da ima g. cesarski namestnik o priliki svojega potovanja po dolenjskih, od hude toče strašno zadetih krajih obiskati tudi našo občino, smo hitro naredili' priprave, da dostojno sprejmemo preljubljenega g. deželnega predsednika. Kar na en mah je bila Raka v prazničnej obleki, slavoloki so veselo pričakovali visokega gosta, zastave so vihrale iz prijaznih hiš; pok možnarjev naznani prihod g. deželnega predsednika, kateremu pri-šedšemu se je poklonil Raški župan in svetovalci, duhovenstvo, šolska mladina z učiteljstvom. Visoki gospod ogledal si je krasno cerkev in lepi kraj, kolikor je mogoče bilo v pol uri ogledati; Raškemu županu izročil je 50 gold. v razdelitev najpotrebnejšim poškodovanim posestnikom.
Za par trenotkov vstopil je v hišo trgovca Maurerja, kder se je nekoliko oddahnil, potem pa naravnost črez Krško na Dunaj odpeljal se.
licega trga zidane z obokanimi mostovži do prvega nadstropja, kakor so pri ljubljanskem „rotovži", pa imaš Živo podobo ene, aH skoro vseh ulic Bologne, tako da skoro celo mesto lehko peš prehodiš v dežji ali blatu, brez da čutiš kaj od moče.  Tudi proti solncu zavarovan si izvrstno. Meni postalo je skoraj preveč ednolično to hodenje pod oboki in vesel sem bil vedno, kadar sem šel po „Mereato d i mezzo", to je jedina večja ulica, ki nema taeih obokov pri hišah, in je tudi najživahnejša celega mesta. Spominov srednodobne romantike nahaja se tu kakor malo kde drugod  in to daje mestu neko posebno lice, kakor n. pr. na velikem   trgu  „Piazza  Vi tt o rio Em a nuele", ki je okolo in okolo obdan od sta rinskih zgradeb, s katerimi je v živem kontra stu takozvani „Paviglione" z brezštevilnimi Bvojimi modernimi prodajalnicami. Velika cer kev sv. P e t r o n i j a, patrona Bologne, veliko podvzetje italijanske gotike, ostala je žalibog
le „embrio" kajti nij se nigdar mogla dode-1 lati, a če se pod vladanjem svetih očetov to nij zgodilo, javalne da se bode kedaj. Znamenitost Bologne sta dva viseča stolpa, katerih višji nTorre Asinelli" visok 83 metrov visi za jeden dober meter in je res imposantna zgradba, akoravno v umetniškem oziru nema nikake vrednosti in se ni z daleka ne more primerjati se slavnoznanim Pisanskim. Komur se ne stud? 450 stopnjic prehoditi, ki vodijo do vrhunca, temu se odpre gori krasen razgled na mesto, na gorato okolico z brezštevilnimi bogatimi vilami in rodovitno plnnjavo, gosto obsojano s hišami. Drugi nižji „Torre Gari-s e n d a" je nedodelan ostal, visok je samo 42 metrov, a visi za dva metra in pol. Ker viseta jeden proti druzemu, je efekt tem bolj popo len in viden, a umetniške vrednosti nemata nikake druge. Kaj je bil uzrok takovim ekstra vagancam, nij znano, kajti uže več ko sedem I stoletij „visi t a" tako v božjem zraku. Blizu
večjega, kateremu so vedno po malem prida-jali, bi pač ne hotel stanovati, kajti ob priliki kacega potresa utegnil bi se morda povesiti toliko, da bi prišel obiskati strehe sosednjih hiš, kar bi ne bila ravno prijetna „vizita". Čemur se čudim, je to, da se nij naselil nasproti uže kak ekscentričen Anglež, ki bi čakal, kdaj pade jeden teh dveh stolpov na druzega, kakor je čakal neki tak sin Albionov v Strass-burgu menda celih 20 let nepremično pri oknu sedeč in zreč, kedaj se bode podrl velikansk stolp. Utepel si je bil namreč v glavo, da on mora to doživeti in videti. Tu bi imel vsaj malo več upanja, da mu kacega dne cel stolp pade na nos in pa odreši sitnega Čakanja.
Stara universa, ki je toliko slavo dala Bologni, da je cela Evropa priznavala veljavnost pravnih njenih izrekov, in da je na I5o-logueških denarjih bil napis „Bologna docetu, bila je nekaj Časa v denašnjem Archiginna-sio, ki je jako interesantno poslopje. Zdaj
\ nepozabljivem, hvaležnem spominu nam ostane blagi gospod.
■z H'ovoif a mcHta 23. julija. [Izviren dopis.] Mesto, navadno tako tiho in mirno, je bilo 20. t. m. nekako živo in praznično oblečeno. Na mestnej hiši vihrajo zastave. „Narodni dom" kinčata slovenski in cesarski prapor. Vsi so polni pričakovanja, kaj pač to pomeni ? Narodnjaki novomeški so sklenili, da dostojno sprejmo prvega domaČega deželnega predsednika g. Winklerja, ki si je v tako kratkem času svojega bivanja na Kranjskem toliko simpatij mej narodom pridobil. Omenil sem uže prej, da je bila mestna hiša okinčana, a kako. Spodobi se, da se ob takej priložnosti razobesi na mestnej hiši tudi deželna zastava; no tega nemčurski mestni župan nij hotel storiti, kaj ga to briga, da s tem osramoti našo kranjsko deželo. Pa čujte in poslušajte, nekaj druzega se je zgodilo, kar je vredno, da to zabeležimo ! — Namesto slovenskega prapora vihrali sta dve drugi zastavi, zastavi, kijih dandenes ima republika francoska. Sicer so hoteli naši vsegavedni nem-čurji vedeti, da so te barve francoske — mi slovenski Novomeščanje smo tedaj „republikanci" ! L. 1365 ustanovil je Rudolf IV. Novo mesto, ter mu dal grb. Na mestnem grbu stoji Rudolf IV. oblečen v rudečem plašči, belem oklepu in plavih hlačah.
Mestne barve so tedaj rudečo-belo-modra, nikakor pa ne temno plavo-belo-rudeča, kakor je bila nasajena na mestnej hiši. S tem pač ne vemo, kaj je hotel naš župan učiniti; kolikor je nam znano, vihrata ob slovesnostih po druzih kronovinah v prvej meri cesarska in deželna zastava, potem še le mestna. Vsi strokovnjaki so tega mnenja, da na mestnej hiši nij vihrala mestna zastava, ampak zastave slobodne republike francoske. Tu nam je dovolj pokazal mestni grb. Ali ste pa uže kedaj Čuli, da je ob prihodu deželnega predsednika kot namestnika našega cesarja na mestnej hiši vihrala zastava tuje države, republike francoske, ko ignorirajo deželno zastavo od cesarja samega potrjeno? Naši nemčurji poka zali so se nam zopet v vsej svojej svitlobi.
Sprejela je deželnega predsednika g. Win-klerja vsa šolska mladina z zelenimi vejicami v rokah. Učenka dekliške šole nagovorila je g. predsednika slovenski, ter mu izročila šopek. Zvečer napravili so narodnjaki prvemu slovenskemu predsedniku bakljado. Lahkim srcem rečemo, da kaj tacega še nij videlo naše mestece. Udeležila se je te baklja«le tudi tukajšnja požarna straža, ki ima sicer
nemški značaj. No pa kaj nas to briga, če hoče biti denes kedo nemškutar, če prav ne zna pravilno govoriti nemški V Nemškutar biti je bilo dozd&j „nobel", zakaj pa tudi predstojniki požarne straže ne bi bili „nobelM.
Ob 9. uri zvečer bila je bakljada. Mimo f>3 gospodov neslo je lampijone, a požarna straža nesla je baklje. Sprevod je šel iz čitalnice po trgu proti gostilni pri „Solncu", kjer je bil g. deželni predsednik. Na Čelu bakljade bila je godba, ki je ves Čas igrala slovenske pesni. Pred g. dež. predsednikom stopijo pevci v krog, ter zapeli so najprvo cesarsko pesen, a potem druge pesmi. Godba je igrala, kadar so pevci utihnili, G. dež. predsednik se je večkrat zahvalil za to ovacijo. Po serenadi marširali so bakljaši še proti druzemu koncu mesta. Navdušenje dokipi do vrha, ko nazaj grede" godba zaigra Naprej". Tisočeri živio-klici doneli so po mestu.
A navdušenje bilo je še večje, ko gredo bakljonosei še enkrat mimo gostilne pri „Solneu". Ko zagledajo še enkrat g. dež. predsednika, zopet zagrme Slava- in živio-klici. Pero je preslabo, da bi popisalo to navdušenje. Ta večer je pač lahko vsak videl, na čegavej strani je večina ljudsva. Bakljonosci so se potem vrnili v „Nar. dom" in tako se je končala ta velikanska ovacija našemu g. dež. predsedniku. Narodni svet podal se je v gostilno k Brunerju, kjer smo se radovali do ranega jutra.
Kakor se čuje, delajo narodni odborniki nemškutatskega mestnega zbora na to, da se g. \Vinkler izvoli častnim mestjanom. Čast jim.
Iz Jlarihora 23. julijn. [Izv. dop.] Torej je vendar le res, da je poslanec za mestno skupino Maribor, Ptuj, Ormu ž, Slovenji Gradec; Mita.Marenberg, Vuzenica, Slovenska Bistrica, sv. Le-nard, Središče in Ljutomer, — g. dr. Duchatsch svoj državnozborski mandat odložil in bomo imeli novo volitev. V dotičnem pismu na župane Duchatsch tako-le govori:
Farni lienvorhaltnisso niaclien M mir un-mOglieh den Pfliehten eines Abgeordneten in der Weiao nachzukommeii, wie es dio Wiihler zu fordern bercehtiget sind, daher ich micli beiuUssiget Hali, dus Mandat als Reichsratsabgeordnoter zurilekztilegon.
Zu'uimal von dem Vertrauen meiner Mitbllrgur in dan Parlament beriilVn, scheido ich mir ungern von dem huchstcn Vertrauenminite, wclches ein Mcnsclien-herz sich eraohen kanu -. um bo schwerer, als dir Zeit, in vvelclior vvir jetzt leben, ganze Miinner erfordert, dio in trener Uingebuug an dag theucre Vaterland Oeiterrotoh, auch, — olino dio wohlbegrilndeten Redite der ilbrigen Nationalitutcn zu vcrletzcn (!en Duchatatdi tako govori!), ilon De u tac h on die diircli ilire Cnltnr miti ihr Ve«'inogen gob lili r« n de Stellung
nahajata se v njem mestna knjižnica in mestni muzej, slednji z jako interesantnim i najdbami iz prastarih etrurskih grobov, ki so bili izkopani 1. 1869 na sedanjem velikanskem pokopališči, enem največjih v Italiji. To pokopališče, Cer to s a imenovano, je eno prvih znamenitosti) Bologne. Sedanja u n i v e r s a v nekdanjej palači kardinala Poggija osnovana je jako praktično in ima izvrstno knjižnico in zanimive zbirke anatomične, geologične in etnologične, ter mali muzej rimskih starin. Spominjal sem se, kako raztresena je universa dunajska in v kacih luknjah starega jezuitskega kloštra smo se potikali svoje dni in se potikajo še dandenes dijaci v Beču. Blizu je academia di belle arti, muzej umetniških izdelkov in slavna p i n a c o t e ca , zbirka slik v 9 dvoranah.
Bologna rodila je več svetovno znanih mož, naj  omenim le dveh, to je kardinala
Mezzofantija, slavnega jezikoznanca in G al vani j a, Čegar kip stoji na trgu po njem imenovanem.
Mnogo zanimivega nahaja se v raznih cerkvah, izmej katerih omenim le jedne po sebno interesantne, sestavljene iz 7 različnih cerkev in kapel iz raznih stoletij in dveh dvorišč, to je cerkev sv. Štefana. Na visocem hribu blizu mesta dviga se božja pot ma-dona d i S. Lucca. Od podnožja pa do vrba do cerkvenih vrat vodi neizmerna pokrita galerija, obstoječa iz 650 arkad pičle aure hoda, tako, da se prav prijetno more hoditi v hladu. Zgoraj odpre se prekrasen panorama očesu iz ene strani na mesto in neizmerno planjavo Lombardsko in Beneško do Jadran ukega morja, na dritgej strani pa na Apenine in dolino reke Reno. Ta vrh, kakor tudi bližnji so močno utvrjeni, kajti Bologna šteje mej tvrdnjave in je posebno v novejšem ča^u
walirrn, umi mit allor F.nt*< hiedenheit dem um die Maeht  nnd  Hers-haft rinj*enden U 11 r a tn o n t an i s-
m u s nnd F e u dali h m u s enfgegentreten, diesein ge-jrmiiber die Freiheit nnd den Peatand der diircli die Verfassung gebeiligten, millisam eminjrenen nnd kimu gefcatigten Keclite drr Staatsbiir^er vertnidigen.
Indem icb Ihnen, Ener ilnclnvolgeboren, und den Hilrgern der (iemeinde, an deren Spirz« Sie ntfthen, den besten Dank fllr das mir entfjegen gebrarhte Vertrauen aussproehe, ftlge ie.li dio VerAieheriing ML daa ich mcinen politisehen Frounden ein trener Par-teigenos.se und eine festo Blatu ilirer Hcstrebun-gen bleiben und hofTentlich bald Zeuge i hres Sieges soin werde.
Ieb habo nur noch die eine Bitte an Sie za rieliten: Trajen Sie bei der vorzunelnnenden Krsatz-vvalil dafiir Sorge, daas ein freior, u n a b li :'i n g1 i g er und im ei gen nll t z i ger Mann in das Parlament entsendet wt«1, der filr den Fortschritt und die Frel-lieit mannhat't eintritt und in soleher Weiae mit dazn heitriigt, daaa aich die Villker auf dieaem vor C1 eru 9 unbeeinflusHten Gebiete ziimimineufinden, den tvahren dnuernden Frieden mit einander s "lilieRsen, Rieh und dem Vaterlanile die \virtvliaftliche \Voldfalirt \vie«ler-tfeben." itd.
V tem poslednjem, da bi bil voljen res neodvisen mož, skladamo se tudi mi z Du-chatschem, samo se ž njim glede pojma teh besedi valjda zložili ne bomo, ker mi želimo o đ ustavoverne psevdoliberalne klike neodvisnega. Vsekako pa menimo, da bi bilo v tem volilnem okraji mogoče zabraniti volitev tacega poslanca, kakor je bil D u c h a t s c h, namreč kluba „fortschritt" kandidata. Slovenci v tej volilnej »kupini in pa tisti Nemci, katerim je kaj mar za vspeh naloga zdanje vlade (v prvej vrsti bi to imeli morda vendar uradniki biti), ti skupaj bi lehko primernega zdanjej vladi prijaznega kandidata izvolili. Naj naši možje precej na to mislijo.
tt Dunaja 25. julija. [Izv. dop.] Jasno se zdaj vidi iz pisanja dunajskih nemških no-vin, zdaj ko je okončan „schiitzenfest", kaj so od tega dunajski nemški agitatorji nadejali se in kaj so hoteli iz njega narediti. Te novine so /mirom pisale, kako hudo vznemirjeno je nemško stanovništvo avstrijsko po Taaffeje-vej vladi in slikali so zmirom ono „ustavoverno" stranko kot rešiteljico in tešiteljico. Pričakovale so torej, da bodo na „schUtzenfestu" zbrani Nemci to pokazali dejanski, da so Nemci res vznemirjeni. A Nemci, doSli na Dunaj iz vseh vetrov, iz vseh krajev, veselili so se tam svojega življenja, občudovali lepo dunajsko mesto in čudili so se, da je na Dunaji vse mirno, na Dunaji, katerega stanovništvo so židovski journali slikali kot strašno „razburjeno" ! Vsled tega so bile tudi vse napitnice pri strelskih banketih dasi v strogo nemškem smislu, vendar miroljubne; napivalo se je na
bila še bolj utvrjena. Lepa je zares ta gorata, s krasnimi vilami bogato obsejana okolica Bologne, in vselej sem bil vesel, kadar sem imel mestna obzidja in vrata, katerih je 12, za soboj, pa sem mogel uživati čisti spomladanski vzduh v prostej naravi. Krasna sprehoda sta Se do Madona Mezzarata in do S. Michell in Bosco, nekdaj samostan, a sedaj predelan v kraljevsko poletno palačo.
Tako, zdaj mislim, da sem Ti za denes dosti načečkal, kajti pred odhodom svojim hočem ti še enkrat pisati in še omeniti eno ali drugo znamenitost Bologne, posebno pa ti hočem povedati kaj o dohodu prijatelja X., pisatelja listov iz Italije, ki me je posebno iznenadil in razveselil.
Bodi mi tedaj srčno pozdravljen, jednako velja vsem mojim prijateljem.
Ves tvoj stari prijatelj
Josip No U i.
ustavo, na svobodo, cesarju, Avstriji in avstrijskej ideji- To pa je beške obrezance, vajen-' samo škandalov, silno iznenadilo! I);t, Če se na rschiltzenfestuu, kjer so vendar zbrani ^vznemirjeni"* Nemci, ne govori o »vznemirjenosti1*, o propadu Avstrije, če se tukaj ne bo zabavljalo TaahVju, Slovanom in no napivalo „ustavovernej stranki", kje pa se bode, kdo bode potlej še kaj verjel dunajskim čifutom ? Ker pa res vsega tega na „sebiltzenfestu" nij bilo Čuti, zato mečljejo te beške „ustavoverne" novine svoje zelene pene na udeleženike strelske slovesnosti, ne pomisleč, da bijejo po svojih rojakih. Na odhodnem banketu strelcev je govoril dunajski občinski svetovalec \Viener, odbijal napade judovskih novin in napil av Btrijskej ideji; dr. Nechi je samo naglasa!, da so strelci Avstrijci, da nijso strankarji ampak pravi ustavoverci. A to je nemškim ju dom dosti! Zdaj smeše nemške strelce, češ: ali ste vi avstrijstvo vzeli sami v najem? Ali vi, reve, ne opazite, da se „ustavoverne" zvezde, prvi naši pristaši niti nijso vaše slavnosti udeležili, da še niti govornikov nijste imeli! Vendar tudi nemški strelci poznajo židovsko stranko, ki ruje pod zaščitom ustavoverstva.   Zato so jej odgovorili: Strelske slovesnosti nijsmo napravili na čast vašim strankarskim kolovodjam, nego priredili smo jo svojim prvim strelcem, meneč, govorniki se bodo uže iz vrste teh ogla sili. Ali nij to prav poštena strelska brca usta-vovernim ščuvajem in je-li nij to prava obsodba agitacije Herbstovih privrženikov V Beški „8chUtzenfestM je temeljito desavuiral židovsko beško novinarstvo.  Se ve, da tudi „scbUtzen-fest" nij smel pozabiti, da so pri njem zbrani sami Nemci, zato so tudi Čestitali pruskemu kralju, ki je zdaj avstrijski gost v Gostinu.
Domače stvari.
— (Banket narodnih voiilcev na čast ljubljanskemu poslancu g. vit. Schneidu) bode prihodnjo nedeljo ob 1. uri popoludne v gostilnici pri Tavčarji „hotel Evropa". Vsak naroden volilec je povabljen, ali je vsak, ki dozdaj še nij bil oglašen, prošen, da se uže denes oglasi ali pri uredništvu ali administraciji „Slovenskega Naroda", ali pa v pisarnici advokata dr. Zamika, da bode odbor vedil za koliko osob naročati.
— (Deželna uradnika dr. Vošnjak in Karel Dežman.) Uže večkrat je „Laib Tagbl." očital dr. V o š n j a k u, da ima deželno službo (kot primarni zdravnik v posilnej delav niči), a je kot državni poslanec ne more opravdati. Včeraj 20. jul. „Tagbl." to ponavlja in pristavlja: „Verdankt es ja doch Herr Dr. Vošnjak einzig und allein der 1 liedensliebe der verfassungstreuen Landtagsmajoritiit, dass er noch heute als Arzt im Strafarbeitshause das Honorar filr Dienstleistungen bezieht, die cr gar nieht zu erfiillen in der Lage ist.u S tem Dežman (njegov štil se iz vsake vrste vidi) hoče reči, da bi zdanja nemškutarska večina dež. zbora mogla dr. Vošnjaku vzeti službo (brez katere bi pa dr. V. na vse zadnje še tudi živel.) Nečemo Dežmana podučavati, da 80 deželne službe ravno tako sistemizirane, kakor državne, da pa noben poslanec dozdaj ne more službe izgubiti zarad tega, ker je poslanec, temuč mora se vsacemu namestnik in odpust dajati.   Le toliko omenimo, da se vendar pravi „v hiši obešenjakovej o vrvi govoriti", če se v Dežmanovem „Tagblattu" narodnemu državnemu poslancu kaj tako neumnega #čita. Dežman je namreč sam deželni urad-
nik, kustos musealni, in kot tak je bil enajst let državni poslanec, pa ne vemo, da mu bil bil kedaj kdo očital, da ima dobroti ali mrj-ljubnosti tadanje narodne večine deželnega zbora svojo službo zahvaliti se. A poleg tega je mej Dežmanom in dr. Vodnjakom še velik razloček. Dr. Vošnjak namreč opravlja svojo službo sam, kadar je v Ljubljani, a kadar ga nij, preskrbi sam na svoje stroške popolnem ravnosposobnega namestnika. Dežman, ko je državni poslanec bil, pak je pač deželno plačo vlekel, ali se nij nikdar nič brigal za kacega namestnika v muzeji, ki je bil za Časa Šmerlinga po Dežmanovem odhodu popolnem opuščen, a pod Lassarjem le nečemu služabniku v oskrbo izročen.
— (Konfisciran) je bil spet včerajšnji „ Slovenec". Uzrok je državnemu pravd-niku bil baje prvi članek o Medvodskej stvari in znanem telegramu.
— (Žandarmerija.) Za nedeljo so se bili baje ljubljanski nemški „turnarji" napovedali v Kamnik. Potlej so se pa vendar modro pomislili in doma ostali Vendar je bila cela cesta od Ljubljane do Kamnika žandarmskih patrobj polna. Prav je sicer, da žandarmi varujejo naše nemškutarje, ker je enkrat vidno, kako čudno je naše ljudstvo za njimi. Vendar bi mi prosili gospodo nemškutarsko, naj rajši ostaje doma, da ne bode trudila preveč ubozih žandarmov, kateri imajo z lovljenjem tatov uže itak teško službo.
— (Spet žandarm ustrelil se.) Slišali smo, da se je predvčeranjem ustrelil tudi žandarm Sušnik na Grasupljem. Povod nij za gotovo znan. Nekateri pravijo, da so privatne razmere uzrok, drugi trde, da preostro rabljena „disciplina". Revež se je pa tako nesrečno ustrelil, da ne more ni živeti ni umreti. Kugla mu je šla pod obradkom v glavo, raz trgala mu jezik pri korenu in prišla pri očesu ven. Ko bi morda nc umrl, ampak ozdravel, ne bode govoril več.
— (Potres.) Z Dolenjega Logatca se nam 24. julija piše: Denes popoludne ob 4. uri 47 minut imeli smo zopet močan potres. Poleg gibanja čuti je bilo oddaljenemu gromu podobno bučenje in sicer od severa proti jugu. Kake pol ure pozneje čuti ga je bilo vnovič.
— (Iloparsk umor.) Iz Laškega trga se nam 2G. julija piše: Včeraj proti polunoči umorila sta dva tolovaja (mej katerima se glasoviti razbojnik Guzaj sluti) premožnega in jako spoštovanega kmeta Martina Oblaka (po domače Savšeka) y Zavojah. Roparja sta streljala v sobo skozi okno ter potem hišo poro-pala. Roparstvo se zares zmirom bolje širi, odkar se „lumpom" po ječah tako dobro godi.
— (Strela) je udarila 20. t. m. v hišo posestnika Podkrinščeka na Pohorju in jo užgala. Požar je naredil 1500 gld. škode.
— (Utonil) je 44letni France Kobilščak iz št. Jurja, ko se je v Savi kopal 21. t. m. Voda ga je pri Litiji iz sebe vrgla.
ženika v žemlje pomešal, da bi se nad svojim' mojstrom maščeval, in je trko 300 Jjudij ostra-pil, da bi bili skoro umrli.
* (Kako Francozi) gospodarijo, vidi
se iz sledečih brojev: Davka je bilo odpisanega 1872. leta 7,000.000 fr. 1873. leta 5,072.000 fr., 1875. 1. 21,215 000 fr., 1877. 1. 7. I IS.OOO fr., 1878. I. 48,975.000 fr., 1879. 1. 53.J50.989 fr., 1880.1. l(i;{,9J9..580 fr. V devet letih dakle je bilo na Francoskem odpisanega davka 307,000.267 liankov. Če se primerjajo naše razmere s francoskimi, ali se ne polasti človeka čut, kakor da sanja?!
U mrl i mo v IJuI»IJtiiil:
27. julija: Franc Kunčič, črevljarjev sin, 2*/t L, na poljanskej cesti št. 18, za razsedenjein krvi. V deželnej bolnici:
25. julija: Janez Serpčie, dninar, 51 1., za pljučno tuberkulozo.
Xu Jcl.
27. julija:
Pri Slonu s Kanit/, iz Dunaja. — Kolb iz Ptilja. — Polak iz Dunaja. — Torkar iz Košane. — Lilic, Schoiten, Fischer iz Dunaja.
Pri DlMlleli Muhelič, Liebman iz Trsta. — Brojda iz Maribora. - pl. Heiuhordt iz Dunaja. — Max iz Gradca. — Krauier, Busichi iz Trsta. — Bar. 8carpa iz Reke.
Dunajska borza 27. julija.
(Izvirno telografiduo poročilo.; Snotni dri. dolg v bankovcih .   .   71 gld. 50 krv Enotni dri. dolg v srebru   ...   72 „60
Zlata renta......... 86   ,   40 "
1860 dri. posojilo......130    „   — *
Akcije narouno banke    .... 824   „   — *
Kreditno akcije....... 275    „50 *
London..........118    „ 05
Srebro..........—   „ —
Napol...........9   _   36'/, I
C. kr. cekini........5    ,   55 Z
Državne marke .......   57    _ 85
lepo vezan, je za 45 gld. na prodaj. Kdor ga ieli-kupiti, naj se obrne na administracijo »Slovenskega Naroda". (349—3)
Bazne vesti.
* (Obešen) je bil včeraj v CJradci črev-Ijar Zotter, ki je tri žene in dva otroka umoril.
* (Nož v Budapefiti.) Dne 23. t. m. je stal pred Budapeštsko sodnijo iz Kopra doma delavec Possega, ker je svojega tovariša Tiurinija iz Trsta desetkrat z nožem zabodel. Possega je bil obsojen na 6 mesecev zapora in bode moral plačati 50 gld. Tiuriniju.
* (Na smrt obsojen) je bil 23. t. m. v Parizu pekovski pomočnik Baude, ker je ar-
Praktikant
iz dobre hiše, slovenskega in nemškega jezika zmožen,-se sprejme v nekej banki. Ponudbe sprejema iz prijaznosti opravništvo „Slovenskega Naroda-. (353)
Na prodaj
jo lOO □ »ežnov aeuil|1 A*a, pole<* parnega mlina, jako ugodno za stavisče (Baugrund), □seženj po 5 gld. Odda se ali skupno, v večjih, pa tudi manjših kosili. Natančneje se izv»- pri
Filipu Zupančiču,
parnega mlina ulice št. 2, pritlično.
(354-1)
Ed. Fumagalli.
Denes velika predstava
s popolnem novim programom.
Nadaljevanje velike nagradne borbe
z atletom It. Nknlijeiu in M. KoNpkoiu, hlapcem, ki se jo uže minolo nedeljo popoludne poskušal metati i atletom. Nagrada je jedna cilinder-ura. H koncu:
Jedna nova pantomima.
Spoštovanjem
[355) Ed* Fuiiiafralii.
fcdatajj in urednik Ma'cso Ar mi C
L»i3tnina in tisk »Narodu« tiaktirae".