Posamezna Številka Bin 1-50. Poštnina v gotovini. St. 104. V Ljubljani, v soboto 3. maja 1934. Leto I. NARODNI > NEVNIK | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. f Mesečna naročnina: -? Necdvisen p -c- S > i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j Uredništvo: Uolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. f l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. f E................................................... □ Dobroveljska misel. Silno zlorabljan je bil po vojni in tu-(tii že preje patrijotizem, toda vse zlorabljanje ni moglo zmanjšati njegove trajne veljave. Vrline patrijotov so nam-feč močnejše od vseh izkoriščevalcev Patrijotizma in pozitivna stvar ,*e siltiejša ^6 vseh negativizmov. Med vsemi patrijoti pa stoji na prvem mestu dobrovoljec. Zakaj dobrovo-bec je patrijot dejanja, predstavnik naj-v^ie in najplemenitejše žrtve, mož* ki ^ svoje življenje za blagor drugih. Ta nadčloveška požrtvovalnost pristašev dobrovoljske misli pa je mogoča samo vsled tega, ker je v dobrovoljcih ena vera, ki ustvarja čudeže, ki premisa gore. Ko so zagrmeli 1. 1914 topovi in so stopili slovenski dobrovoijci v vrste mskih komitcv, da se bore za osvobodile Slovencev, za njihovo priključitev ®«ki in svobodni jugoslovenski državi, '* ni nazval njihovega koraka za blaznost celo marsikak Slovenec, ki se je ,lc&r s ponosom nazival slovenskim ro-d°liubom. In ko je zadivjala svetovna vojna in č° Češkoslov. vojaki trumoma zapuščali vstr. vojsko in stopali v rusko srbsko « francosko vojsko, da se 1. 1914 bore -a osvobojen je Češkoslovaške ali niso m tudi ti tisoči označeni od marsika- _eea češkoslovaškega rodoljuba za blaz-•--Ueže? . In minilo je komaj par let in /era aznežev ie bila uresničena svoboda Jugoslavije in Češkoslovaške — dejstvo. Buo je sicer treba prestati nadčloveške napore, padlo je sicer na tisoče in tisoče najboljšiht toda vedno znova so stopili nrugi junaki na njihovo mesto, dokler ni bilo doseženo ono najvišje, dokler ni bil strt sovražnik. Tako silo daje svojim pristašem mi-jSel dobrovoljska, tako vse zmagujoč ogenj patrijotizma, ki žari najčistejše *^vno v dobrovoljstvu. . Slava narodu zato, ki ima mnogo do-j^Mjcev, zakaj njegov napredek, nje- - zmaga je zasigurana. In gorje na- rod lulSd rc zasigurana. in gorje na-sjCa'1’ v katerem pada misel dobrovolj-Ce; ’ ^kaj padanje narodne sile je tedaj .Ta zakon velja za čase miru, ravno sei a za sfTa^ne ^ase vojne. Kajti mi-noet Lbrovoljska P0111611* Popolno uda-harLi ceI°te in absolutno službo sprAfnM Ne sovraStvo d<> narodnih na-zm V’ ne šovinizem nista sila in 2 dobrovoljske misli, temveč ljube-haln ]astnega naroda je njena kardi-vj«; to^ka in delo za narod njena naj-lSja vsebina. mispi i ^*ovenci l‘e danes dobrovoljska mini ^ usidrana. Ni treba, da spojen na sblb °bisk družabnega ve-veni"dobrovoljcev, zakaj prilike v SIo- in+iJ1 1® preglasno, da naš patri-40tizetn pada. h,- )e drugače mogoče, da je hujska-l0 močnejši volivni adut? Ali bi bi-na?1.^Ug,a^e mogoče, da padajo dohodki veni °brai« društev, kljub temu. da rod °. Vsi- da nam umira v Primorju na- rod V uuuiu v r-rmiorju nagi: Ker 8a zadostno ne podpiramo. In letno da še omenjamo našo never- tnal^nu0 ičn° razdrapanost. ki ovira v enotim °S ljubosumnostih vsako ga AT1. orsanizacijo naroda in vsled te-rodne stvoritev učinkovite na- V J/ dobrm^i16! vlada v slovenski javnosti re nem-«- mfsel> zato so naše razme- bro «zi?uSineV nalega nar°da je v patrijo-ColSj tŠku patr‘j°dzma' - v do-cijonaln- V ff^est mora Postati na-Vst u, .l za n in da postane — naprej >y5i<ŽvČna P0gum in llubezen dobro- Rešitve krize le ne bo. Beograd. 2. maja. (B) Današnji dan je bil precej živahen, ker so že na vse zgodaj začeli prihajati poslanci obeh taborov. Prvi so dopotovali zjutraj dr. Maček, dr. Krnjevič in še 20 poslancev HRSS. Popoldne je dospelo še 30 poslancev HRSS. Tudi vsi poslanci muslimanskega kluba so prišli v Beograd. Zjutraj je dospel tudi del demokratskih In ostalih opozicijonalnih poslancev. B e o g r a d, 2. maja. (B) V parlamentarnih in političnih krogih so prepričani, da vsled ponovne odgeditve narodne skupščine kriza ne bo tako kmalu rešena. Splošno se misli, da ■•ešitve kiize ni pričakovati pred 10. t. m. Nsdaliavsnfd posvetovanj krone. Beograd. 2. maja. (Z) Danes je bil na dvoru poslanec Gjoka Popovič, ki je poročal kralju o sedanjem položaju in o včerajšnjem zborovanju radičev-cey v Zagrebu. Beograd, 2. maja. (B) Ob 1. uri popoldne je bil pri kralju g. Ljuba Jovanovič in nocoj g. Pašič. Radikali trde, da je kralj pri tej priliki obljubil Pašiču volilno vladoi. Beograd, 2. maja. (B) Nocoj je bil pozvan h kralju v avdijenco vodja opozicijonalnega bloka g. Ljuba Davido-vič. Po avdijenci je odšel v hotel »Petrograd« kjer so ga pričakovali predstavniki opozicijonalnega bloka. G. Da-vidovič jim je na kratko opisal tok razgovora s kraljem. Na kraljevo željo je Davidovič obrazložil stališče opozicije glede današnje situacije in kralju pojasnil gotove momente in akte v nastopu opozicije, posebno pa o proglasu HRSS in o razgovorih med Radičem in HRSS. G. Davidovič je, dobil utis, da se bo jutri ^ konzultovanje načelnikov skupin nadaljevalo in da bodo v vsakem slučaju radičevci pozvani na* dvor. Beograd, 2. maja. (B) Opozici-jonalni blok je mnenja, da bi mogla biti kriza rešena že jutri, ako bi bili pozvani h kralju na konzultovanje predstavniki HRSS. ker bi bilo s tem konzultovanje sploh končano in bi bila odločitev edinole v kraljevih rokah. Neodvisni politični krogi pa smatrajo, da se kriza ravno vsled takega razvoja ne more rešiti pred sedmimi dnevi. Danes bo formelna seja narodne skupUine. Obstrukcija opozicije. B e o g r a d, 2. maja. (B) Četudi se pozitivno ve, da bo jutrišnja seja narodne skupščine le formelnega značaja, vendar vlada za njo veliko zanimanje. Opozicija bo baje začela z obstrukcijo. Takoj v začetku seje bo poslanec Mo-skovljevič zahteval od predsedništva parlamenta pojasnilo, da-li se predsednik skupščine nahaja v ostavki ali ne. Nato se bo prečital zapisnik pretekle seje, nakar se bo objavilo, katere zadeve so medtem dospele v predsedništvo. Pred prehodom na dnevni red bo podpredsednik g. Ljuba Bakič. ki bo vodil sejo, prečital pismo ministrskega predsednika g. Pašiča, v katerem se naznanja. da se odgaja seja narodne skupščine na nedoločen čas, ker vlada ni sestavljena. Kriza se bo potemtakem nadaljevala. Beograd, 2. maja. (B) V zrnislu sklepa nocojšnje seje zemijoradniškega kluba bo g. Voja Lazič na jutrišnji seji interpeliral predsednika narodne skupščine, zakaj je zavlačeval seje narodne skupščine ves mesec in kako misli zavarovati pred predsednikom vlade samostojnost narodne skupščine, ki ima sarna odločati o svojem delovanju. Razven tega bo interpeliral predsednika narodne skupščine, da-li se je smelo dopustiti in da-li je to v zmislu parlamentarnega reda*, da predsednik vlade preti s svojega shoda (v Bijeljini) kralju, ker ne dobi od njega volilnega mandata in da li je parlamentarno, da predsednik vlade poziva državljane, kako naj glasujejo pri volitvah, četudi narodna skupščina ni razpuščena. Proglas HRSS.. Proglas je gotov, vendar še ne izdan javnosti. Beograd, 2. maja. (B) Včeraj in danes je bila vsa pozornost političnih krogov posvečena proglasu HRSS, katerega besedilo se nestrpno pričakuje. .Gl®de vsebine proglasa je izjavil g. dr. Maček, da ni proglas v nikaki tesni zvezi z današnjo politično situacijo, češ, da je vodstvo HRSS sklenilo poslati narodu ta proglas, da ga obvesti o nadaljni taktiki in o situaciji po izpremenjetii taktiki; v proglasu se naglaša, da je šla politika HRSS vedno za tem, da se doseže bratski sporazum med hrvatskim in srbskim narodom, da se tako reši srbsko-hrvatski spor. Gospod dr. Maček je izjavil tudi, da se proglas precej jasno izraža o vrsti republikanstva HRSS, ker se v njem naglaša, da je HRSS proti vsaki revoluciji, nasilju in atentatom ter temu sličnim sredstvom. Proglas pravi tudi, da so vse monarhije, ki so bile gnile, propadle in da pri nas ne bo prišlo do prevrata, ako se bo vladalo po zakonih. Na koncu proglasa se poudarja, da je potrebno, da si hrvatski seljak sam dela zakone. Zaključek proglasa je bolj volilnega značaja, ker se v njem izraža nada, da bo HRSS pri volitvah dobila milijon kroglic. Pri isti priliki je g. dr. Maček na vprašanje izjavil, da pojdeta vsekakor Valečič in Kovačevič kot predstavnika predsedništva kluba HRSS na* dvor, ako bo klub pozvan na konzultovanje. Ako pa bo pozvan kdo imenoma, je naravno, da se bo pozivu odzval. Proglas pa kralju ne bo predložen, ako ga ne bo izrecno zahteval. Sela Radifevcev. Zagreb, 2. maja. (Z) Glavni odbor hrvatske republikanske seljačke stranke je imel včeraj v Zagrebu plenarno sejo, na kateri je bil sprejet poslovnik poslanskega kluba stranke. Hkrati je bil dovršen volilni proglas HRSS. Na seji se je nadalje razpravljalo* o taktiki stranke v sedanji Parlamentarni krizi. Poslanci se strinjajo s tem, da vstopijo v tako poslovno ali koncentracijsko vlado, ki bi odgovarjala njihovim zahte- vam. Včeraj je bila tudi seja predsedstva HRSS, kateri so -prisostvovali tudi demokratski poslanec Gjoka Popovič in zastopniki hrvatske zajednice in stranke prava. Dr. Maček je poročal o konferencah na Dunaju z Radičem, ki je izdelal pismena navadila za poslance glede njihove nadaljni« taktike. Sprejeta je bila podlaga za federacijo hrvatskih republikanskih strank. Potem so poročali poslanci o razpoloženju med vodilci. — Po seji so odpotovali skoraj vsi poslanci v Beograd. Po seji je izjavil dr. Maček vašemu dopisniku, da bo volilni manifest objavljen v posebni izdaji »Slobodnega Doma«. Dejal je tudi, da je bila glavni predmet včerajšnje konference izpre-rnomba dosedanje taktike HRSS. Stranka si odkritosrčno želi volitev. Nove volitve so potrebne, da se vidi, kako misli srbski narod. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 2. maja. Vremenska napoved za 3. t. m.: Izpreminjajoča poobtačitev. večinoma tamo. nekoliko toplot«. Praznovanje 1. maja. Zagreb. 2. maja. (Z) Včerajšnja proslava 1. maja je potekla povsod, z malimi izjemami, popolnoma mimo. V Zagrebu so priredile svečanost tri delavske skupine. Najmočnejša je bila ona, ki jo je priredila neodvisna delavska stranka (komunisti). Po zborovanju so nekateri udeleženci demonstrirali pred odprtimi trgovinami, pa jih je razgnala policija in nekaj aretirala. Sociialisti so imel poseben shod. ki je potekel popolnoma mirno. Tretjega zborovanja, ki so ga priredili pristaši hrvatske delavske zveze (radičevci), se je udeležilo kakih 300 oseb. Rim, 2. maja. (T) Prvi maj je potekel večinoma mirno. Le v nekaterih krajih so bile demonstracije, ki so bile brezpomembne. V Milanu je ostalo doma 16 odstotkov delavcev. V Bologni je bilo aretiranih 20 komunistov in anarhistov, ker so razdeljevali anarhistični proglas v avtomobilu. V Rimu ie bil prijet komunistični poslanec Picelli, ker ga je zalotil fašistovski poslanec Du3an, ko je razobesil na Monte Citoriu (zbornici) rdečo zastavo. Aretiran je bil tudi komunistični poslanec Volpi, ker se je udeležil prepovedanega zborovanja v neki gostilni zunaj mesta. (Ostala poročila glej med »Političnimi vestmi.) Pariz. 2. maja*. (T) Proslava 1. maja se je vršila v redu brez izgredov, le komunisti so hoteli uprizoriti demonstracije, pa jih je policija preprečila. Socijalisti so po zborovanju metali kamenje in streljali v tramvaj, ki je vozit. Škode in nesreče ni bilo nobene. Lizbona. 2. maja. (T) 1. maj je potekel večinoma mirno. Cestna železnica ni obratovala. Delali tudi niso peki in mlinarji. Španske peke so izgnali, ker so stavkali. Madrid, 2. maja. (T) Včerajšnji delavski praznik je potekel popolnoma mirno. Resnih incidentov ni bilo nobenih. Sela fKgnfegrskega sveta Beograd, 2. maja. (B) Nocoj se je vršila plenarna seja ministrskega sveta. Vlada je najresneje proučavala situacijo in o poslednjih korakih, ki jih je treba storiti, da se pribori zmaga. Sklenilo se je, da bo jutrišnja seja narodne skupščine kratka manifestacija. Vlada ne bo odstopila od svojega načela, da zahteva volilni mandat. Za ta mandat se bo vlada borila z vsemi silami in je prepričana, da bo imela uspeh. madžarska carinska tarifa. ustanovitve grška rapubBike. Atene, 2. maja. (B) Včeraj je bila tukaj velika svečanost v katedrali povodom ustanovitve republike. Službi božji so prisostvovali predsednik republike in vsi člani vlade in veliko število zastopnikov raznih oblasti ter mnogo-brojno občinstvo. Predsednik in člani vlade so na Glavnem trgu pred katedralo prisegli zvestobo republiki. Včeraj popoldne pa se je vršila svečanost na Mar-tovem polju, kjer je prisegla vojska zvestobo republiki. cikion v ^msrški. Atlanta (Geprgia), 1. maja. (R) V Georgiji in Južni Karolini je divjal strahovit ciklon, ki je napravil ogromno škodo. Orkan, se je raztezal na daljavo tisoč kilometrov. Porušenih ie mnogo mostov in podrlo se je na stotine hiš. Škodo cenijo na kakih deset milijonov dolarjev. Ro zadnjih vesteh je bilo ubitih 119 ljudi, zelo veliko pa jih je ranjenih. Izredno mnogo oseb pogrešajo. Na stotine prebivalcev je brez strehe. Atlanta, 2. maja. (T) Po zadnjih vesteh znaša število mrtvih 150, ranjenih in pogrešanih pa okoli 700. Škodo cenijo veliko nad deset milijonov dolarjev. Ciklon je divjal tudi nad Flofcido in Louisiano in ni pustošil samo Georgije in Virginije. ANGLEŠKA SPODNJA ZBORNICA PROTI PROPORCU. London, 2. maja. (Reuter) Spodnja zbornica je odklonila z 238 proti 144 glasovom liberalni predlog za uvedbo proporcijonalnega volilnega sistema. Notranji minister ni zavzel nikakega stališča k izidu glasovanja. Budimpešta, 2. maja. (Madž. kor. urad.) Na današnji seji narodne skupščine je predložil min. preds. grof Bethlen načrt nove carinske tarife, ki vlado pooblašča, da poviša uvozno carino preko tarifnih postaivk, ako to zahtevajo interesi produkcije v deželi, ali da jih zniža ali celo sploh opusti. Določbe glede nove carinske tarife v pogodbih, sklenjenih s tujimi državami, stopijo v veljavo s sprejemom v zbirko zakonov. Carine se imajo plačevati v zlatu. Za dobo izrednih valutnih razmer se sprejemajo tudi druga zakonita plačilna sredstva, za katera določa finančni minister vsakega pol meseca poseben ključ za proračunavanje v zlatu. Finančni minister more dovoliti carinske olajšave ali tudi popolno osvoboditev carine, ined drugim za uvoz strojev in poljedelskega orodja, ki se v državi ne izdeluje. UDELEŽBA JAPONSKE PRI NEMŠKI DISKONTNI BANKI. Tokio, 2. maja. (Wolff.) Japonska vlada je sklenila udeležiti se nemške zlate diskontne banke, ki je že ustanovljena. Japonska se odzove povabilu Angleške banke k udeležbi s tem, da pristopi k sodelovanju s 500.000 funtov. Borzna poročila. Trst, 2. maja. Devize. Zagreb 25.65 —25.95, Pariz 114.20—114.45. London 97.90 —98.10. New York 22.25—22.65, Švica 396 —399, Praga 65.25-65.65, Dunaj 0.03125-—0.0320. Valute. Dularji 22.20—22.30, avstrijske krone 0.0310—0.020, dularji 22.20— 22.30, funti 97.70—98. Boks-match Carpentier — Dowley. Dunaj, 2. maja. (K) Na včerajšnji boksni tekmi je premagal Francoz Carpentier Angleža Downleya v drugem kolu s knock outom. Vsled protesta bo zveza boksarjev tekmo presodila. Francoz Dumas se je boril s Cehoslovakom Dy-kasom; po 10. kolu je ostala tekma neodločna. Dunajčan Steinbach je premagal Veseliča (Avstrija) v 10. kolu z knock outom. Sullivan (Anglija) je premagal Dunajčana Hano. Zamorec Lig-get (Amerika) je zmagal v tekmi z Madžarom Karlom Mathejem. ki je odstopil po 7. kolu. Tekma med Francozom Frit-schem in Dancem Larsenom je izDadla v korist prvega, / Beograd, 2. maja. Devize. Dunaj 0.1128-0.1148, ček 0.11275—0.11475, Bukarešta 41—41.50, Ženeva 1432—1438, London 352—353.25. Milan 361.25—361.50, New York 80.60—80.80, Pariz 528—530, Praga 237.50—237.75. Solun 158—0. Valute. Dolarji 79.50—80, francoski franki 0—530, švicarski franki 1417.50—1422. Zagreb, 2. maja. Devize. Dunaj 0.1126—0.1148, ček 0.11275—0.11475, Budimpešta 0.0950—0.1150, Italija, izplačilo 360—363, ček 359.75—362.75, London, izplačilo 353—356, New York, ček 86—81. Pariz 521.50—526.50, Praga 236—239, ček 235.50—238.50, Švica 1431—1441, ček 1429 —1439. Valute. Dolarji 79.05—80.05, avstr, krone 0.1125—0.1145, francoski franki 0— 520, madžarske krone 0.09—0.11. romunski leji 0—41, lire 356—359. Curih, 2. maja. Beograd 7.025, New York 563.126, London 24.71, Pariz 36.55, , Milan 25.25, Praga 16.55, Budimpešta 0.0069, Bukarešta 2.86, Sofija 4.10. Dunaj 0.00795. Dunaj, 2. maja. Devize. Beograd 880—8.84, Benin 16.40—16.70, Budimpešta 0.82—0.88, Bukarešta 359—361, London 310.800—311.800, Milan 3179—3191 • Nev/ York 70.935—71.185, Pariz 4612—4628, Praga 207lTA?87\r^°fiia 517—521, Curib 12.610 ^ Jalute- Dinarii 877—883, dolarji 7°.460—70.860, bolgarski levi 501—509, "f™5*? marke 16—16.40, funti 309.000— ’ francoski franki 4585—4615, lire 3160—3180, romunski leji 356—360, švicarski franki 12.495—12.575, češkoslovaške krone 2067—2083, madžarske krone 0.76— 0.82. Praga, 2. maja. Beograd 43.125, Dunaj 4.83, Berlin 8.025. Rim 153.75, avstrijske krone 4.805, lire 155.75, Budimpešta 4.125, PaTiz 222.75, London 149.30, New Yorfc 34.05, Curih 605.50. Berlin, 2. maja. Beograd 5.28. Dunaj 5.98. Milan 18.55, Praga 12.46, Pariz 27.23, London 18.455, New York 4,19, Curih 74J6U »a Italijanska politika na Sredozemskem morju. Pariška revija »Le Car res poudarit« prinaša v »voji številki z dne 25. aprila t. 1. pod zaglavjem »L’Italie et la Mediterra-nče« daljšo študijo Rogera Labonne, ki jo priobčujemo v kratkem izvlečku. Ako se da primerjati angleška zunanja politika široki, majestetičnt reki, nali- - kuje italijanska bolj kapricijoznemu potoku, ki se skrije vsak hip v grmičevju, v duplinah, v podzemlju, spreminja svoj vaga-bundni tok, skače čez skaline. a vendar končno dospe k svojemu cilju. Jzza premiTja je šla ta politika že sko2 tri določno zaznamovane faze. Pijana od povojnega imperijalizma si je izbrala Italija velik del Male Azije, Albanijo in Cad za ".voj plen; D’ Annunzio se polasti Reke, Libija je preplavljena italijanskega vojaštva. Kmalu pa sledijo razočaranja, eno za urugim; notrania kriza, skorajda meščanska vojna in komplikacije z Jugoslavijo ctežkočajo situacijo. Tu se prične Giolitti-icva humanitarna perijoda z raznimi iilo-turškiml, arabofllnimi in islamitičnkni poskusi v Valoni, Tripolisu in Ada/ijL Ne-iisp^hi niso zaostali in ko se je polastil via-de fašizem, se vrača Con suita giede Tu-runcev, Arabov in Berberjev zopet k metodam odločne, silne roke. Domovina Cunctatoria in Mazarina pripravlja diplomatske ofenzive zopet pod zastirajočim okriljem molčečnosti in tihega dela. Glede Turčije si je Rim osvojil parolo prvega Napoleona: »To podirajočo se državo moramo podpiratL da si moremo od nje vzeti svoj delež.« Cim je Crispi zapazil, da grozi Italiji pretirana industrializacija in da postaja dežela prebivalstvu pretesna, je usmeril svojo politiko proti vzhodu. Italija je jela forsirati svoj izvoz v Turčijo, njena trgovska mornarica, njene komercialne operacije 90 tu kmalu prekosile Francijo. Ona otvarja paropiovne zveze, ustanavlja na Vzhodu italijanska propagandna društva, se hlini velekatollško, da si prisvoji protektorat nad katoličani, podpira italijanske redovnike, ustanavlja šole po vsem Orientu itd. Milanski »Banco Com-merciale« se poteguje za maloazijske železniške koncesdje, v Adaliji se otvori konzulat, šole, bolnišnica. Leta 1912. zasede Italija Rodos in Dodekanez. Svetovna vojna teh ambicij ni pretrgala. Leta 1916. zahtevajo Italijani že celo Malo Azijo od Sku-tari do Aieksandrete m Sonnino si da leta 1917. v dogovoru v San Giovanni di Mo-riana od zaveznikov obljubiti Smirno. Toda ko so po končani vojni zavezniki pričeli porazdeljevati Malo Azijo v kotoniizačne sfere, sta Venizeios ter Zaharov v diplomatskem zakulisju zmagala nad italijanskimi vplivi. Njima se je pridružil L. George in tako je 15. maja 1919 Grčija dobila pooblastilo, zasesti Smirno. Pa že prve dni, ko je smirenski patrijarh blagoslavljal grško vojsko, je strel italijanskega ex-majorja povzročil napad iu rop turškega mestnega dela. Ta zgodovinski dogodek je pobudi! Anatolce, da so v razdivjanem gnevu začeli zbirati svoje sile, očiščati deželo od Evropejcev, tako da so končno v Lausanne po 2 letih Zapadu že mogli diktirati svojo voljo. Takoj po smirenskem strelu je z vso silo vzplamtela večtisočletna mržnja med helenskim in latinskim svetom; italijanske čete se pojavijo v Smirni kot zaščitnike turškega prebivalstva, bersaglijeri zasedejo Scalo novo, se vgneždijo ob Meandru, v Miletu, Mugli in na protirodeškem obrež-tu. Italijanska vojska pristane v Adaliji, en polk zasede Kenijo, staro seldžudiško prestolnico. Vso dežero preplavijo italijanski Agronomi, tožetterjl ta raziskovalci, da sestavijo njen gospodarski inventar za italijansko Izkoriščanje. ItaHJa namerava kolonizirati Marijo. Ličijo in PamiSlrjo, usmeriti v te dežele svojo emigracijo. Ona postopa diskretno, brez hrupa in šuma, brez manifestacij. Njeno vojaštvo ima nalog goliti z domorodci prijazne odnoišaje, deliti živež in zdravila, ona ustanavlja bolnišnice, dispenzairje, kinematografe in se čuva vtikanja v administrativne posle turških oblasti. Le tam, kjer italijanski kadri sose-dljo z grškimi, »zgleda, kakor da so se evropske vojne fronte prenesle na maloazijska tla. Ampak tirronska jeza kmalu ni poznala več razlike; njen odboj se obrača v enaki meri proti Angležem, Francozom, Urkom, kakor proti Italijanom. Med prebivalstvom se razširi protiitalijanska propa-Sanda in slednjič ne preostane nič drugega, kakor odpoklicati vojaštvo iz Baldurja, Konije in Adalrje in to tem bolj. ker Je medtem postala situacija tudi v Albaniji, Kirenajki In Tripolitaniji neutešljlva. Italija je kot pnotluslugo pričakovala od Ke-maln gospodarske koncesije, ki so pa izostala. Italijanski sacro egoisrno je povzročil. da so morale vse države, ena za drugo zapustiti maloazijske pozicije ter s tem okrepiti turško samozavest, kakor že ni bila stoletja. Tu pa je preokrenila Italija svojo politiko na pota nemških metod. Njeni znanstveniki so se zazibali v teorije duševnega osvojevanja osmanskega sveta. Italija prevzame incijativo za vrnitev CarigTada se laska svojim afriškim mohatnedanom, pošilja v Azijo trgovske misije, zbira na svojih vojnih iadijah po celi Evropi raztreseno turško emigracijo, pomaga kemaltstom pri zbiranju vojnega materijala, kazi helensko blokado ter zahteva končno razveljavljenje SevTeške mirovne pogodbe. Ke-mal odgovarja sicer na italijanske usluge še vedno s neprijaznostmi, toda Italija potrebuje Turčijo na balkanski šahovnici proti Beogradu in Atenam. Tu ji pripomore Konstantinov povratek na grški prestol. Za-padne velesile umaknejo svoje intervencije, italijansko filoturštvo se posluži vseh skritih metod, dokler vojna odporna sila Grčije ne omaga pred Kemalovimi bašibozuki. Turek slavi glasno svojo zmago, toda na tihem jo slavi tudi kvirinal. Grčija, je potisnjena s poti, italijanski diplomati skušajo v Lausanne njen pobožaj še čim najbolj poslabšati. Turkom se sicer hoče še otoka Castello rizzo, zasedenega od Italijanov, vendar pa je Mussolinijev »ne« tako kategoričen, da si lsmetpaša o tem ne upa več uadaljne besede. Isti spremenljivi obraz kaže ital. politika v arabskih deželah. Vpliv ideoloških to islamitičnih spekulacij doseže tu svoj vrhunec. Italijanska intervencija v Tripoli-taniji je bila posledica jakega javnega mi-renja, vzdrževanega cid nacionalističnih proiokov E. Corradini In Sclpio Llghele; ona je bila odgovor na zasedbo tega, kljubovalno početje kakor zasedba Reke in Krfa. Dne 25. septembra 1911 pozove Italija Visoko Porto, da tekom 24 ur prizna njen protektorat nad Tripolitanijo. Predno se presenečena Turčija zave od iznenadenja je Aubry z ItaL mornarico že pred mestom. Deželo brani 5000 slabo oboroženih vojakov, obrambnega načrta Turčija nima nobenega. Sicer zorganlzirajo nekateri turški častniki v deželi hud odpor, 100.000 mož ital. vojske drži le ozek pas na obrežju, toda ker ni pomoči, cmaga arapski odpor in ob izbruhu svetovne vojne je celo ozemlje v ital. posesti. Sveta vojna, započeta 1. 1916 po vsem islamskem svetu, potisne sicer Italijane zopet na obrežje, njene garnizije v notranjščini se s težavo rešijo v francoske kolonije. Toda po vojni uporabijo ital. čete, broječe 80.000 mož, svoje izkušnje zopet proti Arabcem in kmalu je kolonija zopet očiščena. Pa ta pacifikacija ni trajala dolgo. Notranji ital. nemiri dado arab-sko-berberskim plemenom pogum in kmalu sta obe koloniji zopet v vstaškem plamenu. V tem trenutku se povrnejo rimski orienta-Ilsti na pacifistična pota, pridiguje se pridobivanje duš, mesto pridobivanje zemlje. Dne 1. junija 1919 preseneti Beduine dekret, da bodo odslej deležni avtonomije in vseh dobrot evropske parlamentarne demokracije, da ne bo več Tazllke med džefaTskimi nomadi in lombardsko aristokracijo. Afri-kansko prebivalstvo je pijano od veselja Viktor Emanuel dobi pridevek »El Mau-ur« — zmagovalni. Službena Italija se ponaša pred vsem svetom z novimi svojimi ko'onizačnimi metodami ter demincira ar-hajični administrativni sistem, kakor ga v svojih afriških ozemljih uporablja Francija kot reakcionarnost. Bodočnost se kaže v rožičastih barvah. Italija obljublja Afrlkan-cem nova mesta, železnice, kanale, cela nebesa, teT zahteva vnovič zazeinlje do Čada. Kmalu pa se uveri Consulta, da je Afrika dežela napreračunljivih prikaznL Berberska hvaležnost dogori hitro kot slama, stari poglavarji začnejo vzdigati glave, italijansko vojaštvo mora zbežati v tretjič na obafo. Neuspeh je popolen. Začetkom 1. 1922 pričneta Graziani in Toronto ofenzivo, ki se konča v aprilu 1923 s pobegom senu-siškega emirja v Egipt. Afriške avtonomije je konec, Italija jame vpoštevati francoske kotonizačne metode: popolno razorožitev prebivalstva, zdravniško službo, ljudsko izobrazbo, efektivno kontrolo domorodnih glavarjev. S islamofllstvom je do igrano, mnogo vstaških voditeljev mora poplačati na vešalah. Musulmanska politika se ne da improvizirati. Četudi pripravljena od talentiranih strokovnjakov, se more vseeno v dolgih letih preskusiti s praktičnim delom. Te izkušnje so napravili tudi Francozi, pravočasno pomirili obsežna svoja afriška posestva, ter jih tako zasiguraii. (Dalje prih.) Izseljeniško vprašanje. Kakor drugod, tako je povzročila svetovna vojna občutno krizo tudi na de.ov-nem trgu. Legije brezposelnih so zahtevale tako v industrijskih, kakor tudi v gosto naseljenih poljedelskih dTžavah delo. Vlade so priskočile na pomoč z raznimi ustanovami, in za podpiranje brezposelnih so bili izdani težki milijoni. Toda vse to ni zadostovalo in dela ter zaslužka željni delavci so se jeli ozirati v tujino. Njihov pogled je seveda obstal na Zedinjenih državah, kamor ni vabila samo zelo razvita industrija ter cvetoče poljedelstvo, marveč tudi visoka vrednost dolarja. Toda Zedinjene države niso bile voljne sprejeli vseh ogromnih brezposelnih delavskih armad ter tako prenesti središče krize na lastna tla. Postopoma so bile določene kvote za posamezne države. Zelo občutno pa so bili prizadeti izseljenci raznih držav baš v zadnjem času. Tudi naša kvota je bila zelo znižana, česar pa ne bomo tako občutili, kakor na primer naša soseda Italija. Italijanski de;avci, ki so že pred vojno trumoma zapuščali domačo grudo in se izseljevali v tujino — največ jih je šlo v Ameriko — so prisiljeni iskati zaslužek drugod. Nekako nadomestilo naj bi tvorila Rusija in to so podčrtavali vsi italijanski listi o priliki sklenitve italjansko-ruske trgovinske pogodbe. Toda zaenkrat se hočemo nekoliko pečati z izseljeniškim vprašanjem v Zedinjenih državah. Poročil, ki prihajajo iz Amerike o zadržanju senata Zedinjenih držav napram izseljencem, osobito iz srednje ter vzhodne Evrope, ni vzeti tako tragično. V zgodovini Zedinjenih držav so bile dobe nacijonaliz-ma ta šovinizma zelo kratke. Že 1. 1751 je vzkliknil Benjamin Franklin, »zakaj bi Evropejci poplavljali ameriška tla!« Isto je rekel nekaj let pozneje Jefferson, ki je bil mnenja, da bi dotok evropskih izseljencev škodoval ameriškemu svobodomiselnemu duhu, ker bi prinesli Evropejci s seboj načela absolutističnih držav, ki so se jih bili navzeli v svoji mladosti. Toda Franklin in Jefferson sta umrla ta njuna bojazen se ni izpolnila. Bilo je nekaj let miru. dokler se ni 1. 1830 pojavilo novo gibanje »ameriških domačinov«, Amerikan-cev, ki so bili rojeni v Ameriki. Njihovo gibanje Je bilo najprej naperjeno proti Angležem, nato proti Irlandcem in končno proti Nemcem. V New Yorku in Bostonu se je vršilo precej demonstracij proti Izseljencem. Gibanje pa je trajalo le par let. nakar se je čez nekaj časa razvilo novo gibanje ki je šlo v glavnem proti Irlandcem in katoličanom. Toda tudi to gibanje se je razbilo ob nujni potrebi po naseljencih za neobljudene pokrajine. Važno je še poznejše gibanje proti »rumenim«, ki je končalo z izključitvijo Japoncev in Kitajcev od obrežja Pacifičnega oceana, gibanje ameriškega delavstva proti evropskim tovarišem, v katerih so videli ameriški delavci nevarne tekmece in gibanje Ku kltuc klana proti Židom in katoličanom. Tudi danes se nahajajo Zedinjene države na vrhuncu svojega nacijonalnega eks-kluzivizma, ki je v bistvu sličen prejšnjim gibanjem čeravno se dogaja v drugačni obliki. Toda tudi današnja ksenofobija ni v splošnem boljše utemeljena, nego prejšnje in dozdeva se, da mine v par letih. Verski, politični in socijalni razlogi so zgoli prazni Izgovori. Ameriška družba, ki je zelo živahna in sposobna za asimilacijo, zamori že v kali vsake drugačne nazore, ki bi jih prinesli s seboj skrajno napeti evropski verne-ži in bi bili v nasprotju s tolerantnim ameriškim duhom. Gospodarsko-socijalne ugovore pa je zavrgel že 1. 1852 ameriški pisatelj Hale. ki je pomiril svoje rojake z izjavo, da so Amerikanci lastniki zemlje, in da se morajo tujci povzpeti k njim ta ne oni ponižati k izseljencem. Hotel je reči. da je izseljencu nemogoče zavzeti v novi domovini odločilno mesto. Zadovoljiti se mora s podrejenimi opravili, njegovi otroci pa se itak amerikanizirajo in postanejo tako stoodstotni Amerikanci. V koliko pa so današnje razmere različne od prejšnjih? So se-li razmere spremenile na boljše aii na slabše? Pasiva vsekakor tvori izguba obširnih neobdelanih pokrajin, ki so bile dober ventilator ,za stalnost ameriške družbe. Novi izseljenci so se po kratki preskušnji pridružili ameriški družbi s tem, da so producirali nove življenjske potrebščine in postali kupci za industrijsko blago. V tem oziru je danes nekoliko drugače. Novi naseljenci postanejo del ameriške družbe, tekmujejo z domačim delavstvom ta ga v gotovem oziru tudi izpodrivajo s ss'ojimi majhnimi zahtevami. Ameriški delavec ima namreč povsem drugačne potrebe in mu nikakor ne zadostujejo prejemki, ki zadovolie tuje delavstvo. Toda problem vendar ni .»premeni! svoje narave. Kjer živi danes sto milijonov Amerikancev, lahko živi tristo in štiristo milijonov. NI sicer več proste zemlje; potrebne pa so me-lijoracije, potrebno Izkoriščanje naravne energije in zboljšanje industrije. Vendar pa bodo Amerikanci nekaj pro-fitirali od svoje izseljeniške politike. Na ameriških tleh se zbere najboljše delavstvo, bodisi v fizičnem ah poklicnem oziru. To najbrže tudi hoče ameriški senat doseči in radi tega se ne smemo čuditi visoki kvoti Anglije ta Nemčije, ki imata najboljše industrijsko delavstvo. »Na čisto poseben način si hočejo torej Amerikanci zasigurati svojo premoč pri splošnem tekmovanju, ki nastopi Po konsolidaciji eviopskega kontinenta. Kakor rečeno, nima za nas izseljeniško vprašanje velikega pomena. Cim se nam posreči izkoriščanje bogatih zemeljskih zakladov v naši državi, bodemo imeli še premalo lastnega delavstva. Želeti je samo, da se to zgodi čimprej, kajti osobito pri nas Slovencih je bilo mnogo kmetskih ljudi, ki so šli za nekaj let v tujino, da spravijo v red svoje gospodarstvo. Rusko-angleški boj za nadvlado v Aziji. Zadnji dogodki v Afganistanu so zopet nemalo razburil angleško javnost, ki se dobro zaveda, da je Afganistan prag Indije. Zato je velikobritanska vlada tudi že žrtvovala ogromne vsote, da parira boljševiško propagando v Aziji, posebno v krajinah okoli Indije, v katerih delujejo moskovski komisarji že od 1. 1919. Sovjetska vlada ie leta 1921 najela tudi bivšega turškega mor-. nariškega ministra Džemala Paša, ki ■nag' bi v mohamedanskem Afganistanu organiziral evropejsko armado. Aii Džemal Paša je bil na poti iz Turške v Tiflisu umorjen in angleška spomenica moskovski vladi z dne 7. septembra 1921 radi Džemalovega vstopa v boljševiško službo je postala brezpredmetna. Moskva je pa tudi po Džema-lovi smrti nadaljevala s svoio agitacijo in propagando protiangleškega gibanja v deželah, meječih na Indijo, z edinim ciljem, da zrevolucijonira Indijce proti Angležem, katerim bi izguba njihove najbogatejše kolonije v temeljih pretresla ves njihov svetovni gospodarski sistem. Sovjetska vlada je svoj program razdelila v dve fazi propagande, od katerih je prva že gotova: prostrane dežele med Kaspijskim morjem in Pamir- sko visoko planoto se že zboljSevizirane. Druga faza, Indija in predvsem Afganistan, se je začela tedaj z mrzlično delavnostjo boljševikov na afgansko-indijski meji. Agitacijski načrt je teritorialno razdeljen v tri sekcije: 1. Pamir in dolina Bramaputre; 2. Afganistan in 3. Perzija. Za propagando potrebne sile si Moskva vzgaja v »Orientalnein institutu« v Taškentu, kjer študira boljševiške nauke več sto Mongolcev, Tibetancev', Burja tov, Judov, Perzijancev, Kitajcev, Afgancev m Koreancev. Delo v Pamirju pospešuje boljševi-ški nauk, sam po sebi že močno podoben veri tam. Nekaterim propagator-jem se je posrečilo celo priti v Lhaso in stopiti z dalaj - lamo v ožje stike. Zanimivo je, da se boljševizem, ki oznanja v Evropi intemacijonalnost in ateisem, v Aziji opira glavno na verstva in narodno misel. Z Afganistanom je sklenila sovjetska vlada pogodbo že 28. februarja 1921, v kateri se je zavezala k zgraditvi telegrafnih linij med Kušem, Hera'-tom Andaharom. Ghazno in Kabulom ter k izplačevanju letne rente 1 milijona zlatih rubljev afganistanskemu emi- ru. Obenem se je podpisal tudi vojasld in politični zavezniški dogovor za obojestransko podporo za slučaj vojne proti Angliji. Emira pa ta dogovor ni toliko motil, da bi ne podpisal podobne pogodbe tudi z angleško vlado in sicer že 24. nov. istega letal Situacija je danes tako napeta, da ne preostaja Afganistanu kot odreči se Moskvi, s čemur si nakoplje lahko tudi zamero in celo vojno, in skupno delo z Anglijo, ki se brezobzirno drži svoje trgovsko-poli-tične taktike, dočim disponira Moskva z veliko maso fanatikov komunističnega nauka. V Perziji, bogati na petrolejskih vrelcih, se je Anglija že davno zasidrala. Njena politika podpira sicer perzijsko vlado, ali obenem hujska k prevratom nagnjeno bedno ljudstvo na revolucijo proti šahu. Prav isto politiko uganja Moskva. S Perzijo je sklenila 28. februarja 1921 trgovsko in eksploatač-no pogodbo ter istočasno izbrisala vse predvojne obveznosti Perzije k Rusiji. Po tej pogodbi ima Perzija pravico navigacije po Kaspijskem morju — precej iluzorna pravica pri pomanjkanju perzijske trgovske mornarice: zato si je pa sovjetska vlada izgovorila prost prehod za svojo vojsko preko Perzije v času vojne proti Angliji. Ko je sovjetski poslanik Rothstein svoj čas z velikim pompom nastopil svoje mesto v Teheranu, se je takoj proglasil za »pro-tektorja Perzijancev«. Taka je približno slika rusko-angle-škega boja za nadvlado v srednji Aziji. Zgodovinska angieško-ruska borba iz sedemdesetih let minulega stoletja je zopet oživela. Zaenkrat sta si še oba bojevnika, kljub različnim uporabljenim sredstvom, v uspehih precej enaka; končna zmaga pa najbrže ne bo ne ruska in ne angleška, iemveč — azijska. Šah. (Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »LjublJ. šah. kluba«.) ŠAHOVSKI TURNIR ZA PRVENSTVO LJUBLJANE. Za šahovski turnir za mojsteistvo Ljubljane so se doslej prijavili sledeči gospodje: 1. Dr. Fr. Čadež (»LJ. šah. ki.«). 2. Fink Stanko (»Preporod«), 3. Furlani Ljudmil (»Lj. šah. ki.«), 4. Jerošov Aleksi} (»Lj. šah. ki.«), 5. Kragelj Mirko (»Lj. šah. id.«), 6. Mrzlikar Rudolf (»Jadran«), 7. Pleveli N. (»Šah. ki. Šiška«), 8. Rodč Milan (»Preporod«), 9. Stupan Bogomir (»Marib. šah. klub«), 10. Dr. F. Veber (Lj. šah. ki.«), 11. Vidmar Ciril, 12. Vidmar Josip, 13. Dr. Vidmar Milan (vsi »Lj. šah. ki.«). 14. Prof. Vladimirovič Fr. (»Litijski šah ki.«), 15. Za-dnek Stanko (»Jadran«), 16. Ing. Zupanc Franc (»Li. šah. ki.«). — Vsi imenovani naj se sigurno udeleže informativnega sestanka udeležencev turnirja, ki bo nepreklicno v soboto, dne 3. maja, točno ob 8. uri zvečer v zadnli sobi Narodne kavarne (lokal »LJ. šah. kl.«)> kjer se končnoveljavno določijo igralne ure. Istočasno se sprejemajo eventuelm; zadnje prijave, nakar se vrši žrebanje, v svrho določitve igralnega reda. — Vse prijavijen-ce, ki se ne bi udeležili sobotnega sestanka, bo turnirsko' vodstvo kot odstopivSe, črtalo iz vrst turnirskih udeležencev. — Pričetek turnirja Je v pondeljek, dne 5. maja ob uri, ki se objavi na sobotnem sestanku. M. Kragelj, poslovodeči podpredsednik »LJ. šah. kluba«. aAmAmAi dobavila Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Oeorges: „Če pri sodniji ne bodeš doba pravice, kje Jo pa bodeš i" (Donesek h tehniki pravdanja.) Stal sem v parku pred Impozantnim ljubljanskim sodnim poslopjem In ga ogledoval. ZapazH sem, da so stare avstrijske embleme, avstrijskega orla (in tega sicer prav na gladko) ter F. J. I. (kar se pa še cmeraj pozna) sicer odpravili, novih pa ne »»pravili. Menda zato, ker zakoni še vedno niso izenačeni, aili pa, ker za take zna-Sllne malenkosti nema pare. Ko zaslišim za sabo glas Munle Bekrrja: — No, kaj pa ti zijaš v to hišo? Ali M itn el rad kaj notri opTavlti? Če bi rad vedel, kakšna Je stavba, ne da bi te notri »posvali«, poišči si stare številke »Slovenskega Pravnika«, kjer je vsa stavba popisana iz vseh mogočih vidikov. Ce pa hočeš notri pravice iskati, na} te pa Bog obvaruje. Boljše Je, da bi se ti mlinski karo*® itd. Zapomni si, da ie pravica naj-boljSe definirana v slovarju ki sicer pod Srko »k«. — Da boš videl, da Imam prav, po-»lušaj dogodek, ki je popolnoma resničen In lahko bi ti šel pokazati dotične sodne .spisa, ce Im še imajo. 1. Pred kakimi dvateetkni l«ti je k.vačE neko popoldne jurist (to je namreč št študent) Mirko Brenkar počasi po Sele:> ur-govi ttHci proti »Zvezdi«. Mudilo v h ni nikamor, kar ie jako čudno. K« mimo nemške Kazine in zavije proti .drevoreda, zagleda, kako so trije ci g ftako »damo« zavili v Vegovo ulico. Do- Me Jih in Jih vpraša, kam da gredo. Odgovorili so: »Ne vemo.« - »Jaz tudi ne, potem pa gremo lahko skupaj.« , — In so šli. — Bili pa so: Jurist S vajo ljub Žigor-šek, uradnik Sliobranko Pukšič, imenovan po domače Pflkšev Bran ek, sila močan človek, ki je Imel tri roke in eno nogo. To se pravi, imel je dve roki ta dve nogi, toda ena »nogica«, kakor Je sam rekel, je biia »plantava« in ta mu je bila za tretjo roko. Znal jo Je postaviti popolnoma navpično ob truplu navzgor, tudi za vrat jo je lahko dal, in kakor je bil dobre volje, je z njo v gostilni pijačo klical, to se pravi, je z njo potrkal na steklenko da so mu zopet natlačili novo merico. Sicer pa tl ga najbolje označim, če ti povem, da je bil Prlek. — Tretji Je bU Ernest Perko, bogat rodoljub z dežele, »dama« pa Je bila pač »dama«, kakršnih takrat ni bilo dosti, danes pa jih je dovolj, samo da je bila kljub svojemu poklicu na ulici Jako dostojna v obleki In obnašanju. — Kar se ostalih treh moških tiče, to ie Brenkaria. Zigovška in Perkota, moram pripomniti, da Je bfio notorično, da so rajši veselt nego žalostni tn da se k žalosti niso dali z brahijalno silo prisiliti, rajši so osi druge. — — Tore! šli so, kakor sem rekel. — O polnoči pa stoji vseh pet v Zvezdi na tistem koncu, ki drži proti Filharmonični družbL PogovaTjaio se, kam bi SU v kavarno. Reči se mora. da so bHi nenavadno mrmi, samo Pii k Jev Branek je kazal nekoliko bojevitosti. Brenkar je pred-■aital kavarno »Ilirijo« v Kolodvorski ulici, Branek i* »a silil v uetnško kazino. — Kar pride po Woltovi ulici gori po sredi ceste neki financar s povešeno glavo in počasnih korakov v smeri na Gosposko — Nazadnje se je policijskemu straž-uiico. V tem pa reče nekdo od družbe, ne da bi ga poznal: »To je pa gotovo kak kaprol od financarjev.« Bog ve, zakaj je financar na to reagiral? Boljši bi bito, da bi ne bil. Kajti brž, ko se je okrenll na desno stran proti družbi in nekaj rekel, je Piikšev Branek s plantavo nogico stopil proti njemu in vprašal z grozečimi očmi: »Kal pa hočete?« V tistem hipu sta priskočila tudi SvaMjub Žigovšek ter Ernest Perko in kaT naenkrat je stala cela gruča pred deželnim dvorcem, sedanjo univerzo. Mimogrede Je bila financarju padla kapa na tia. Brenkar pa je med tem ostal pri »dami«, ki se Je strašno bala (ne pretepa, ampak cestnega policijskega reda), ter opazoval. — Pripovedoval mi je. kako so se po tri pesti vzdignile In padle. In nato so se zouet vzdignile In zopet padle. Slišati pa spočetka nič. nazadnje pa samo ftaancarJav glas: »Policaj, policaj!« — Brenkam se Je zdelo dovolj, po- pusti »uatno« ixz gre financar ja branik Mi- mogrede pobere kapo, jo posadi SinancaTju na glavo in pravi: »Je že dovolj.« Takoj je bil boj ustavljen, ne pa flnancairjev glas, ki Je venomer klical stražnika. — Boij ni trajal eno minuto, dosti dlje pa je bilo treba, da je prišel gospod oko postave. Slednjič pa Je le prišel. — Vprašal Je, kako }e bilo. To pa Je pri takih priložnostih težko izvedeti, kajti vsa zasačena družba govori. — kaj, govori — vpije vsa obenem, tako da najbolj učen človek ne ve, ali Je mož ali cifra. Financar Je pripovedoval neko povest svojega večera, ki jo Je pa začel pri ustvarjenju sveta in ga stražnik m mogel razumeti. oni so pa vpili, da ie financar kriv, ker je pijan, naj ga stražnik le pogleda in si to notira. Financar je odgovarjal, vmes so se vtikali gledalci oziroma poslušalci, ki so se medtem nabrali, skratka: dirindaj je bil tak, da ni bilo grmečega boga slišati, niku vendar posrečite, da je vsaj imena zapisal. II. Zatem preide nekaj dni. Ernest Perko je odšel že takoj drugi dan po dogodku domov. Oni trije pa so čakali, kdaj bodo povabljeni na policijo. Tu pa tam so srečali financarja. ki se je pa prav zmagonosno držal, dasl Je imel njegov obraz vse barve solnčnega spektra, samo Frauenhoferjevih črt Je manjkalo. — Policijske ovadbe sicer ni bilo, pač pa dobijo Silobranko Pukšič aii Pdikšev Branek, Svaaoljub Žigovšek. Mirko Brenkar in Ernest Perko povabilo na sodišče vsled obtožbe radi lahke telesne poškodbe. Brenkar skoči na sodišče, prepiše ves akt in sporoči, da jih je financar ovadil, kar so pa že tako alt tako z gotovostjo slutili. Perkota sicer ni bilo v Ljubljani, a so sl mislili: »Bo že prišel; da ne bo prepozno, bo tudi skrbel.« Vsa stvar se ie v Ljubljani hitro razvedela, kajti prizadeti štirje so imeli nebroj tovarišev, znancev, prijateljev in pajdašev, »dama« pa je bila tudi veliki večini znana že iz obiskov pri njej. Ker Je bilo pričakovati veliko zabave, Je vladalo veliko zanimanje tudi pri mladih odvetnikih. Dr. Bregar se je bil celo sam ponudil za brezplačnega zagovornika. — Med tremi v Ljubljani bivajočimi so se sicer že takoj po dogodku pričela posvetovanja, toda sedaj le šlo zares. Posvetovanja so se vršila na ulici, največ pa po gostilnah, kjer Je Slovenca vse nehanje la delanje. K posvetovanjem to bili pri* tegnieni tudi zaupanja vredni praktiki, med temi tudi Jaz. Glavno besedo Je imel Pfik-šev Branek, ki je imel v takih stvareh, namreč pretepih največ pralese. Poleg tega pa je bil tudi Iz takega kraja, kier so sami pretepači doma. Zato ga Je tudi skrbelo, .da bi ga sodnik fie vprašal pri razpravi po rojstnem kraju. Vedel je, da se temu ne da izogniti, toda potolažil se je, ko Je Izvedel, da bo razpravljal in sodil sodniki ki je iz istega kraja doma. »Glavna stvar je,« je rekel Branek. »kako se pri razpravi ugotovi dejanski stan. Skrbeti moramo, da bo sodnik nam verie, ne pa financarju.« — Tako Je začel. In sklenili so. da porečejo, da Je bil financar popolnoma pijan, da Je on začel, da so se samo branili Itd* »A propos,* ti, kaj pa Je to dejanski stan,« povprašam Jaz Munh> Beklrja. — Dejanski stan, — ml odgovori — Je tista slika, ki pokaže, kako se Je cela stvar dejansko godila, in na podlagi «• slike si napravi sodnik sotlbo. — — 1 »Toda,« mu sporočam Jaz, »dejanska slika bi bila potemtakem napačna lo se ml ne vidi pošteno. — Ti si — že veš kaj! Seveda bi napačna. Toda pravda je Igra, in siccr hazardna igra. Kdaj pa si že slišal, da s« hazardlsti pošteni? Toda prosim te. da ne motiš. — To sliko tore} j** »pravijo sodod** stranke, advokati in priče. Najbolj n««*-nesllive so priče. Priča Je kakor pri »** zardu pokrita kvarta, ki moraš nanjo. Da pa nadaljujem. Uvaževala so se pri posvetovanjih vsa eventuelna vpw»* nja, ki Jih sodnik lahko da. In v»i odfOW*J* nanja. Slednjič Je bil zagovor skleni«. ■** liziran in povedan zagovornika. T* •» “ poodobril. Proslava prvega mala. Ljubljana. Proslavo 1. tnaja je otvorila ob 6. tiri Iraj godba Zveze jugosl. železničarjev z Ranico po mestu, l.epo tnaisko jutro je »vabilo na tisoče ljubljanskega prebival-Mva v prosto naravo. Vse majske proslave J''Ljubljani so potekle brez rcsneiših incidentov. Delo je počivalo v skoraj vseh obratu in so bile tudi trgovine ix> večini zaprte. Neodvisna delavska stranka Jugoslavije. Okrog 9. ure dopoldne so se jeli zbi-'tol komunisti na Marxovm (preje Turnškem) trgu pred Delavskim domom. Ob Vhodu v Delavski dom je bila postavljena Jfleče prevlečena govorniška tribuna. Zbra-se je na trgu do šest sto ljudi, katerim "j, spregovoril najpoprej predsednik shoda bi-* • * k' 'e onienil pomen 1. maja kot Baznik vsega proletarijata. Nato ie v dalj-i&Mf g0Voru slavil dr. Milan Lemež sov-DoVr* ^us*i° *n Ljenina ter šibal sedanje uticne razmere in kapitalistično-korupcij-^11 režim v Jugoslaviji. Svoj gcvor je za-mi- —2 vzklikom: Živel revolucijonarni , *l. živela delavska revolucionarna stran-(jr’ ?r°č z zakonom o zaščiti države! Za mlad- m^?em 'e £°voril imenom delavske Poie Gorjanc. Po končanem govoru za-lavJ=mosfci pevski zbor revolucijonarno de-iinriK h'11111«, nakar je zaigrala domžalska : :*oa°a marsaljezo. se is sl\°du se je razvrstila povorka, ki Lienin m vzklikanjem sovjetski Rusiji in Bet n *?° °bhodu glavnih cest vrnila zofe okrn oaXOV trg- Povorke se ie udeleži-°kolice komunistov iz Liubljane in te°!30ldne, le kila slabo obiskana komu-U1«icna veselica na Gradu. Socialistična stranka Jugoslavije. '10 urn o rjU *]ote'a Tivoli se ie zbralo okoli du ie d« 400 socijaldemokratov. Na sho-tiavzn^ , ot Pfvi župan dr. Perič, ki je stv0 7™ razložil pomen 1. maja za delav-tajnik • Peričem je govoril strokovni zdniSiK^ fvetek- ki je povdarial potre-kovnih fl . delavstva v socijalističnih stro- Po7 Ciiah. so vzbudili člani mladinske s svojim?116 “druženja delavskih rediteljev kakor iih un“.ormami, ki so podobne onim, du se ie jn?sii° skavti. Po končanem sho-Vokolicn Savs*vo razšlo na različne kraje pah kier so v večjih zaključenih gru-°vali svoj praznik dela. Ob'ar0dn0 soc'ia^st*^na stranka. ja,dni konc»r} popoldne se ie vršil prome-,.ezničarin, Sodbe Zveze jugoslovanskih 2 8rozeč„ Dred Narodnim domom. Nav-?etIadneea ,u s*abemu vremenu se je pro-s'evilo nhi- koncerta udeležilo precejšnje Po ®člnstva. IJirali 2o?l”enadnem koncertu so se for-t.ar°dno ,Pn>ki ljubljanskih organizacij • le odSl ^^ne stranke v povorko, ?l2aciie da praporom mladinske orga-•e Vršila n bivoli na Podrožnik. kjer se ‘Ristič,r?D.°, ne ob 3. uri narodna soci-, st>čne ii„H i a Proslava. Narodne socija-^ležiln r,i zabave Podrožnikom se je B.r°storu ; K 600 oseb. Na veseličnem % ki je 6 tovoril načelnik NSS Ivan Der-za sY°iem govoru očrtal Domen 1. «1 bratie J? socljaliste. Povdaril je. da .‘^merrin-,; na beškem pod vse ugodnejšimi I2vaianiih .Poslavljajo 1. mai. V nadaljnih h?kižai )e_ Ivan Deržič očrtal politični “ta i»vo! .zav‘- svoja stvarna In teme-^°bravarijlgla 16 *van DeraiS žel veliko Sociiaf^?.»uspela majska proslava narodnost oK rne stranke je bila zaključena zve- 0 y- uri. . Jugoslovanska strokovna zveza ie w. yiia j ‘nenda na najskromneiši način prosla-le zbr'-?13!. Po končani maši na Rožniku se v°ril pr° 13111 kakih 50 ljudi, katerim je go-e<&Ho st Sc Smodej. Naglašal je, da je ^ delavT* resnična braniteljica ta zaščitni-*tl°kovi^ Va' zato: vsi v Jugoslovansko 0 zvezo! — , Maribor. ^Uvo i *• maja so otvorili ^ budnico . ^^alni demokrati v sprev„i>oteni z obhodom po mestu, 'e bil0 v°vU »i bilo niti 600 in še med t, ne> tako do ^ot polovico žensk in mlati110 200 dn oni0 volilcj tvorili komaj sku-;lem trg„ °u°, mož. Tudi shod na Rotov- «eieni0 ( bil bolje obiskan, razen če hr^ri- Na eh Ta^°vedneže drugih političnih 1^'j-in i 2du ie K°voril Kobal iz Tr-b,iane , ?lernškem jeziku dr. Koruu Iz av dobm . u” temu, da so vsi navzoči lati ^asiravnfZumel' slovensko, in -z Vsem; .,so socijalni demokrati deviško t*n ?Iami- da bi pridobili za prvo ^osrečilo tudi komuniste, se jim to Komunisti so priredili samostojno manifestacijo, svoj« lastno zborovanje v restavraciji »Gambri-nus«. Na shodu, katerega se je udeležilo kakih 150 ljudi, večinoma ne-volilcev,^ sta govorila znani 2 o r g a in Razborše*. Navdušenja ni bilo nobenega. V Narodnem domu se je vršil javen manifestacijski shod narodno socialistične stranke, kj mu je predsedoval predsednik krajevne organizacije NSS Konrad Žnuderl. Udeležba na shodu je bila primeroma dobra, navzlic temu, da so uradovali javni uradi in zavodi, iz katerih se ponajveč rekrutirajo pristaši NSS. Na shodu je govoril obč. svetovalec R o g 1 i č o delu in njegovi ceni, strankin tajnik B r a n d n e r pa »o bodočnosti socijalizma«. Zborovanje je^pozaruvii v imenu Cehov H o 1 a č e k. Zvečer se je vršila v Studencih dobro posečena majska proslava Zveze jugoslovanskih železničarjev Celje. Praznovanje 1. maja v Celju se je izvršilo mirno. Socijalni demokrat je so na Predvečer imeli kulturno prireditev v veliki dvorani Narodnega doma, 1. maja pa ob 10. uri shod pred Narodnim domom, na katerem je govoril g. Petejan iz Maribora. Nato je bil obhod z rdečimi zastavami in godbo po mestu. Zborovanja in obhoda se je udeležilo okrog 100 ljudi. Klerikalni_ delavci so priredili zjutraj budnico, dopoldne pa so imeli pri Janiču na Babnem mašo in zborovanje, popoldne pa istotam veselico. Delalo se je večinoma v vseh delavnicah, trgovine so bile odprte. Jesenice. Letošnjo proslavo 1. maja so prredile štiri organizacije. Komunisti so imeli svoj shod v gostilni Wergles, soc. demokrati v Triglavu, krščanski socijalci v svojem domu in narodno socijalna strok, zveza pred kolodvorom in pri Rauhekarju. Proslave so se izvršile popolnoma mirno, deloma zelo neopaženo. Najlepše je proslavila 1. maj NSSZ, ki je ob tej priliki razvila svoj prapor. 2e pred 9. uro so se zbirale na trgi* pred kolodvorom številne množice ljudstva in pričakovale delegate in goste. Po prihodu vlaka je zaigrala godba, pozdravil pa je goste tajnik podružnice Lojze Božič. Za pozdrav se je zahvalil predsednik NSSZ Rudolf Juvan. Nato se je vršilo razvitje prapora. Predsednik podružnice g. Cegnar JaJda sočbiik ga usKM! ^1 Potem govorili, ko Vas bom ^ 7 A-1 ^ ie pa začel dramatični del PukSie1 pL^L?^ oktoženec Silo- • Po običajnih formalnostih ga pozove sodnik: »Not gospod Pukšič, kako pa je bilo?« In Piikiev Branek začne: »Dne tega in tega o polnoči smo stali jaz, Zigovšek, Brenkar in Perko z neko gospo —« — Tu nastane krohot, kajti tisto gospo so skoraj vsi poslušalci precej intimno poznali, k&r je bila od obrti. »Mir,« zavpije sodnik. »— v Zvezdi,« nadaljuje Branek. »kar pride ta financar mimo, pijan kakor krava, in pravi: »Sram Vas bodi! štirje dedci pa ena baba —« — Zdaj pa vstane financar, pomoli roko kvišku, kakor v šoli in pravi: »Gospod sodnik, prosim, dajte mi prisego! Jaz še nisem nikoli slišal tako lagati!« »Tiho!« ga zavrne sodnij, »boste že potem govorili.« >— pa ena sama baba,« pripoveduje Pukšič dalje. »Mi smo se potegnili za njeno čast, financar pa kar sabljo ven!« — Financar začne zopet vstadati ta prositi za prisego: »Gospod sodnik, zapri-sežite me! Še nikoli nisem slišal tako lagati.« »Tiho, sicer Vas dam odstraniti,« mu zagrozi sodnik. »Boste že potem govorili, kadar Vas bom poklical. »— sabljo ven!« nadaljuje Pukšev Branek. »Da se ne bi kaj zgodilo, ga primem za roko. ZigovSek in Perko sta mi pomagala, nasilnika krotiti, Brenkar pa je stal pri gospej, ki se je vsa tresla od strahu. Pri ruvanju mogoče, da sem ga katerikrat udaril, ampak zato jaz ne morem. Vse skupaj ni trpelo minuto. V tem pa pride Brenkar, dene flnancarju kapo na giavo, kt mu je bila med ruvanjem obletela in nas TazločL Med tem je pa prišel stražnik in nas zapisal. »No, gospod, zdaj pa govorite!«, se obme sodnik do flnancarisu »Gospod sodnik! Vse je zlagano. Gospod Brenkar me je tudi tepel —« »Ni Tes! Jaz sem^am kapo pobral m na glavo posadil.« — Financar nekaj časa gleda negotov, kdo mu je kapo pobral. »Vidite, gospod sodnik, še ne razloči ne mojih klijentov. pa so lahko različni drug od drugega,« se vtakne vmes zagovornik, »to je znamenje, da je bil .tožitelj popolnoma pijan.« »— najbolj me je pa tepel gospod Pukšič,« nadaljuje financar, »ta me je najmanj dvajsetkrat po glavi udaril.« — Tu pa vstane Pukšev Branek, po kaže svojo mogočno šapo in pravt po prleško: »Ko bi Vas jaz dvajsetkrat po glavi vujdra, Vas danes ne bi bilo tii!« — Sodnik pogleda tisto šapo, a ne reče nič. Videti pa je bilo, da verjame. — Nato je prišel na vrsto Svajoijub Žigovšek. Ta je imel s sodiščem že toliko opravila, da so govorili o njem, da kazensko pravo praktično študira in da je bil že po vseh paragrafih obsojen, samo radi detomora še ne, ker ne more biti. Pa to je bila zlobnost »No, gospod Žigovšek,« pravi sodnik, »ste pa že zopet imeli svoj dan.« »To je pa moja stvar, gospod sodnik,« odvrne Žigovšek. »Ste bili že kdaj kaznovani?« »2e.« »Zakaj pa?« — Tu začne Žigovšek naštevati paragrafe in svoje kazni, ki jih je bilo cela rešta, občinstvo pa se je na glas zakroho-talo. »Kaj se smejete?« pravi sodnik, »saj je dovolj žalostno,« (Kosec sledil bor. Ta se je konstituiral sledeče: Predsednik Miha J e 1 o č n i k , tajnik Ivan Pajk, blagajnik Fran Dežman in odbornika Iv. Šturm in Fran Perdan. Pripravljalni odbor se je z vso vnemo lotil dela in že dne 25. maja se je vršil v gostilni pri »Ferlincu« ustanovni občni zbor, na katerem je bilo na predlog Ivana Justina sklenjeno, da se novo društvo imenuje: »Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec«. Potem ko je vlada odobrila pravila, se je vršil prvi redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Anton Jeloč-nik, predsednik, Ernest Petrič, podpredsednik, Janko Pajk, I. tajnik, Anton Gorišek, II. tajnik. Miha Jeločnik, blagajnik, Anton Kavčič, arhivar; odborniki pa: Franc De-kval, Fran Dežman, Fran Hribar, Kosteiac, Milavec, Fran Perdan, Vinko Pregelj, Lavo-slav Stibilj in Ivan Šturm. Prvi pevovodja je bil Ivan Justin. Ustanovitev »Slavca« ie bila največje nacijonalne važnosti. Zakaj »Slavec« je bil delavsko društvo. Oživil in naobrazil je delavski element, dal mu nacijonalno zavednost in s tem izvršil velevažno kulturno delo. Z lastno silo, brez tuje pomoči je vršil »Slavec« svojo nalogo in postal naravnost kulturen činitelj. In čeprav so bili njegovi člani povečini gmotno slabo situirani, je vendar »Slavec« prirejal raznovrstne izlete, sodeloval pri vsem narodnem delu in širil nacijonalno zavednost. Skratka, »Slavec« je bil vzgled narodne požrtvovalnosti. Delo v »Slavcu« je bilo raznovrstno. Omeniti je kolesarski klub »Slavca«, ki si je pridobil za nacijonalno probujo ljubljanske okolice nevenijivih zaslug. Posebne zasluge pa si je pridobil »Slavec« s svojim delovanjem izven Slovenije. »Slavcu« gTe prvenstvo, da je ptvI nosil slavo slovenske pesmi med Hrvate in Cehe. V Voloskl in Opatiji, v Zagrebu in Sisku, v Pragi in Taboru je donela po zaslugi »Slavca« sloven- Prosveta. Hudožestvenikl v Ljubljani. Urravi Narodnega gledališča v Ljubljani se je posrečilo pridobiti Hudožestvenike za gostovanje v Ljubljani. Gostujejo namreč dne 13., 14. in 15. majnika v opernem gledališču in sicer vprizore sledeča dela. 13. majnika: Dostojevski »Selo Stepančikovo«, 14. maja Dickens »Življenski boj« in 15. maja Andrejev »Jekaterina Ivanovna«. Uprava se ni ustrašila velikih izdatkov, ki so zvezani s tem gostovanjem, ampak je vseeno pridobila slavne Hudožestvenike, ker je prepričana,'da je s tem silno ustregla vsemu gledališkemu občinstvu. Uprava pričakuje, da bo poset gledališča v dneh gosto\unja tak kakor ga slavni umetniki v Tesnici zaslužijo. Predprodaja vstopnic sc pričrc danes dopoldne pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Cene so ztišane in sicer so par-terni sedeži I. vrste 80 Din, II. do IV. vrste 72 Din, V. do IX. vrste 64 Din, X. do XI. vrste 56 Din. Balkonski sedeži po 56, 46 in 34 Din, galerijski pa po 28, 24 in 20 Din. Loža v parterju stane 300 Din, v I. redu 340 Din in na balkonu 240 Din. Zunanji po-setniki lahko naročijo vstopnice pri upravi ter naj obenem z naročilom pošljejo tudi denar. Podrobneje o gostovanjih javimo v prihodnjih dneh. Ljubljanska opera. »Carjeva nevesta«- Kadar bo uprava Narodnega gledališča delala bilanco o svojih uprizoritvah zadmfii dveh sezon, bo z velikim zadoščenjem *a-hko med najaktivnejše konte, kai se tiče resnično umetniških večerov v operi, zabeležila Janačkovo opero »Jenufo«, Rimski-Korzakovo opero »Mozart in Saheri« ter istega skladatelja opero »Carjeva nevesta«, kakor je na našem odru v četrtek zvečer doživela prvo uprizoritev, prekrasna ruska glasba s sijajno instrumeutacijo ženijal- ska pesem in pridobival* sloves naletnv narodu. Slovensko gledališče ie dalje »Slavcu* zavezano dosti hvale. Kajti oddelek »Slavca« je že od leta 18S5 dalje nastopal pri gledaliških predstavah in leta 1891 postal stalni operni zbor in bistveno omogoči! napredek našega gledališča. Ciril-Metodova družba, Sokol in druga naša narodna društva so imela enako v »Slavcu« vedno sigurno zaslombo. Vsled velikih nacijonalnih zaslug »Slavca« je posvetil Simon Gregorčič društvu svojo krasno pesem >Naša zastava«, katero je uglasbil Anton Foerster. V laskavem pismu je priznal 'tudi veliki Strossmayer zasluge »Slavca« ter mu izrazij svojo simpatijo. Foerster, Ipavec, Ne* dvčd In Vilhar so posvetili svoje Sk'.adbt »Slavcu«. Pa tudi drugače je »Slavčevo« delovanje za slovensko pesem pomembno. Na »Slavčevi« 10 letnici se je porodila miSei, da je treba združiti slovenska pevska društva v enotni organizaciji, da je treba osnovati Zvezo slovenskih pevskih društev. Ob njegovi 25 letnici pa je bila ustanovljeni Zveza slovanskih pevskih društev. In ni slučaj, da je v letu »Slavčeve« %0 letnice osnovan Savez jugcslovenskih pevskih društev. Zgodovina slovenske pesmi je take tesno zvezana z zgodovino »Slavca« in zato je 40 letnica »Slavca« tudi ponosen dogodek za slovensko pesem. Dolžnost slovenske javnosti je zato, da se izkaže ob 40 letnici »Slavcu« za njegove kulturno in nacijonalno delo hvaležne, da podpre plemenita stremljenja »Slavca« in s tem omogoči slovenski pesmi nove triumfe. Naj živi delavni »Slavec«! Naj žive njegovi agilni člani in članice! Politične vesti. = Kdo bo plačal račun? »Ljudski ted» nik« piše, da je imelo slovensko ljudstvo Žf večkrat priliko spoznati voditelje SLS tudi kot vladne može, spoznalo iih je kot opozl-cijonalce. toda vedno je moralo plačati račun tako za vladno kakor za opozicijsko politiko SLS. Slovensko ljudstvo nima v nobenem slučaju pričakovati ničesar dobrega od politike voditeljev SLS. Nato navaja »Ljudski tednik« razne grehe voditeljev SLS od osvobojenja do zadnjih dni. Voditelji SLS so imeli v »revolucijonarni« vladi neomejeno oblast, pokazali pa so toliko nesposobnosti in tako operetno junaštvo, da niso znali drugega kakor klicati na pomoč izmučeno srbsko vojaštvo. Vsa njihova modrost ie obstojala v tem, da so klicali na pomoč tiste Srbe, ki jim danes očitajo nekulturnost, balkanizem, korupcijo itd. Iskali so zaščito v senci srbskih bajonetov. _V Sloveniji je vladal dr. Breic, Koroški junak. Protekcionizem, korupcija, zatiranje vsakega svobodnega izraza ljudske volje, one-mogočevanje sodelovanja ljudstva pri upravnih poslih, to so bili znaki časa, ko so sedeli na vladi voditelji SLS po zedinjenju s brbi in Hrvati. Naraščala so davčna bremena in pri vseh tozadevnih odiedbah je igral dr. Korošec soodločujočo vlogo. Ail naj se spominjamo dr. Brejčevega plebiscita na Koroškem ali mogoče ponesrečene politike napram Italiji — Wilsonove črte, ki ji SLS na vprašanje beograjske vlade ni. hotela pritrditi, ker se je zbala kot najmočnejša slovenska stranka vsake odgovornosti. V vsakem slučaju je plačalo račun slovensko ljudstvo in največ takrat, ko so bili gospodje SL6 na vladi. Naj so na vladi ali v opoziciji, ljudstvo ima vedno škodo, ker radi svoje nesposobnosti, kolebavosti, kratkovidnosti in neiskrenosti ne morejo doseči nobenih drugih kakor samo nesaMvnlh uspehov. Za nas velja kot gotovo, da bo «a piškavo politiko voditeljev SLS kakor doslej tako tudi v bodoče plačevalo račun slovensko ljudstvo, ako ne bo činiprej enkrat za vselej ž njimi obračunalo. = Morala SLS. »Ljudski tednik« piše: Ko so Nemci podpirali samoradikalno vlado in ko se je končalo skrivno paktuanje dr. Korošca z radikalno stranko, ker je končno morala pasti tudi v dvoličnosti dr Korošca odločitev, je časopisje SLS besno napadalo vlado, češ da ščiti orotinarodne elemente na račun Slovencev in Hrvatov. Ko pa so Nemci prešli v opozicijo ter so postali tako zavezniki dr. Korošca, napada časopisje SLS zopet vlado ter piše o njenih nasilnostih proti narodnim manjšinam. Kadar Nemci niso na strani dr. Korošca, iih je treba pobiti, kadar pa so ž njim, pa jih je treba povzdigovati v nebesa, — so je morala SLS! = Krvav prvi tnal v Nemčiji. V Berlinu je potekel prvi maj brez večjih incidentov. Svoje življenje je izgubil samo neki črnec, ki je odhajal na železniško postajo. Nesreča je hotela, da je prišel v neko ulico baš, ko je policija razganjala neke demonstrante. Naenkrat je padel s:rcl in nesrečni črnec, ki ni imel s prvim majem »česa- nega Rimski-Korzakova si je na mah osvojila srca vseh poslušalcev. Brez izjtme vsi sodelujoči na odru in pod odrom so se potrudili, da je »Carjeva nevesta« uspela kar najsijajnejše. G. kapelnik Matačič je skrbno in z razumevanjem prvovrstnega glasbenika dirigenta naštudiral glasbeni part. g. Sevu-stijanov je z globokim spoštovanjem do umotvora svojega rojaka posvetil režiti vso potrebno pažnjo, g. Skružny ie poskrbe! za imenitno opremo, gledališka krojačnica z g. VValdsteinovo za zgodovinske kostume. Med solisti moramo omeniti v prvi vrsti x. Betetta, ki je pel Sobakina virtuozno. Poleg njega je bil odličen v petju in igri g Popov. Še slovenski bi moral peti! Zelo nam je ugajala gdč, Rozumova v vlogi Marfe, dasi je nismo razumeli niti besfide. Ko opusti način petja po vzoru svoje učiteljice g. Borove, pridobi naS oder ž njo neprecenljivo, inteligentno in nnožna pevko. G. Banovec (Bomelli) je 'epo psi, igralsko pa tej vlogi zaenkrat še ni bil kos. Za g. Burjo (Lykov) velja pruv to. Bi! je mrzel in preveč pasiven. Glas g. Pv.slja (Skuratov) postaja grčav. Ne kaže nobenega razvoja na boljše. Igra dobro. Go^pa Rewiczeva (Ljubaša), je zadovoljila. Priča-koyali smo pa, da bo iz svoje vloga v pevskem oziru več napravila. Dobra je bila g. Kattnerjeva, o kateri smo mislili, da je ni več v Ljubljani. Gdč. Ropasova (Pctrovna) in gdč. Saksova (Punja) v svojih malih vlogah nista kazile splošnega vt!sa. Zbor jc bil. priden in je z vnemo pel, da bi imel le malo več čuta za ritmiko. Orkestru v I. dejanju ni šlo prav točno od rok, pozneje pa je dokaj dobro nastopil. Pri reprizah «.e bo še marsikaj popravilo in takrat se še o tein Ln onem pogovorimo. Bodj pa tribito. da smo bili s »Carjevo nevesto« zelo zadovoljni, da smo poslušali to divno slovansko muziko z Veliko naslado in da mo za vestao t&rteo- \ NANR'GDM DKEVNIK. 3; maia 1924, §tev. TO*. ; 50 Din. Isti trgovec prodaja tudi sveže grozdje po 100 Din en kg. Liu&Blana. — Plače za mesec maj ni dobila večina nameščencev oddelka socijalne politike v Ljubljani. Čakati bodo morali na plačo uradniki nekaterih kategorij dotlej, da bo pri ministrstvu socijalne politike v^ Beogradu rešeno nelahko vprašanje budžetske-za pokritja za toliko prevedenih in razvrščenih oseb, kolikor jih je preko staleža, ki ga je bil v novembru mesecu 1. 1923 dotočil iinančni odbor. Gre pred vsem za tiste prvotno reducirane pisarniške uradnike, ki so bili po prizadevanju udruženja vojnih invalidov naknadno prevedeni, ne da bi se bilo zanje ustvarilo'budžetno pokritje, t. j. za 6 pisarniških uradnikov, 2 zvaničnika itd. — Cujemo, da bo ministrstvo, ki je današnji položaj zakrivilo, skušalo krizo čitn povoljneje rešiti na ta način, da bo po drugih delih države porazvrstilo mesta, ki na pokrajinskem budžetu niso pokrita. — Sramota Ljubljane. Družabni večer dobrovoljcev je bil kljub izdatni reklami in kljub lepemu sporedu skrajno slabo obiskan. Da ni bilo Orjunašev. pevcev Šentjakobskega zbora, Cehov ter dobrovoljcev samih, bi bila velika dvorana Uniona skoraj docela prazna. Nad vse mučno je učinkovala ritev dela upravi, najbolj pa vsem sodelujočim iz srca hvaležni. Publika je bila vzhičena. apiavdlrala je navdušeno in klicala ponovno soliste, solistinje in kapelnika pred rampo. —°—. Ljubljanska opera. G. Žarko Tomič iz beograjske opere je končno debutiral šc v »Onjeginu«. Lenskega je podal zadovoiiivo v igri, pel je mehko, čuvstveno. Podobne vloge so zanj prikladne: za velike dramatične partije žal ne bi zadoščal. Predstava sama na sebi je bila na vso moč domača in površna, včasih kar malomarna. Edino v pisemski sceni smo čutili nekoliko finega prednašanja, dočlm vsa ostaia prelepa Čajkovskega muzika v »Onjeginu« doživlja oas pod vodstvom opernega ravnatelja z„e od prevrata sem nasilja in omalovaževanja, m so v sramoto slovenskemu gledališču. Starše opozarjamo na tniadinsko preo-stavo, ki se vrši v soboto dne 3. majnika popoldne ob 4. uri v opernem gledališču. Ta dan izvaja baletni zbor 'jubko Ipavčevo baletno pantomimo »Možiček«. Poleg tega se izvajajo tudi razni plesi kakor so bili isti izvajani na plesnem večeru. Predstava se vrši pri znižanih cenah la je za mladino primiernR. Pripominjamo le, da je to zadnja popoldanska predstava v tej sezoni. Godalni kvartet Zlka (gg. brata Zika, Berger in Ccrny) je 24. min. meseca z velikim uspehom koncertiral v Beriinu. v Beethovnovi dvorani ie izvajal kvartete Ravvela, Htndemitha in Smetane. Publika je koncertante odlikovala z cntuzijastičuimi aplavzi. Dne 26. aprila pa je nastopil kvartet Zika v Llpskem. M. Humek, Domači vrt, praktičen na-vod. kako ga uredimo, obdelujemo In krasimo. Založila Jugoslovanska knjigarna v UuMJaaL 195 strani, 69 podob In 2 barvni. pritogL Cena broš. 48 Din. vez, 60 Din. Tudi ta knjiga je vesel dogodek za slovensko vrtnarstvo. O nujnosti in potrebnosti te lotftco ni treba na dolgo govoriti; saj je kot praktičen priročnik ta men- tor vsem našim ljubiteljem vrtnarstva, a predvsem tudi gospodinjskim in kmetijskim šolam in učiteljskemu naraščaju. Knjiga je torej praktičnega značaja, je delo posrečeno prirejena ter je zbrano v njej poleg temeljnih pojmov o življenju rastlin vse najpotrebnejše znanje iz splošnega in specijelne-ga vrtnarstva,, kolikor prihaja v poštev pri oskrbi domačih vrtov. Oddelek »Posebno vrtnarstvo« obsega celokupno zelenjadar-stvo s tabelaričnim pogledom najvažnejših podatkov o setvi in gojitvi zelenjadi, potem sadno drevje na domačem vrtu in okrasne rastline (10 strani je posvečeno rožam s sortira entom A. Bukovca); dalje je pride-jano poglavje o sobnih rastlinah in na koncu knjige šc koledar vrtnarskih opravil Tekst pojasnuje 69 večjidel prav hvaležnih slik in 2 barvni prilogi (roža: gospa Karel Draški in šopek najlepših trajnic). Slovenske strokovne knjige pisati, ni baš mikavno delo ta tembolj smo lahko hvaležni g. Humeku, ki nam je s svojim »Domačim vrtom« pripravil spet odlično zakladnico za napredek vrtnarstva in prosveto našega ljudstva. Koprivnikovega »Domačega vrtnarja«, ki ga je izdala Mohorjeva družba, je pred leti zmanjkalo na književnem trgu; toliko uspešnejša mora torej biti naloga, ki naj jo izvrši Hume-kov »Domači vrt«. Prepričan sem. da bodo Širši sloji slovenskega naroda z veseljem segli po tej knjigi, treba je le, da s primerno propagando opozorimo naše ljudi, ki mnogokrat j>o nepotrebnem iščeo nadomestka v nemških knjigah, da imamo enakovredno in tudi cenejše blago v domačem slovstvu. Inž. Jeglič. SPORED KONCERTA »DRŽAVNEGA ŽENSKEGA UČITELJIŠČA« V MARIBORU. (V Gotzovi dvorani dne 3. maja 1924.) 1. A. Dvofak: »Vezjo«, dvoglasen ženski zbor s klavir jem 2. K. Bend el: »Gozd miruje«, dvoglasen ženski zbor. 3. A. Dvorak: »Prstan srečnih dni«, dvoglasen ženski zbor. 4. E. Ropasova: »Tam na vrtni gredi«, četveroglasen ženski zbor. 5. E. Adamič: »Ne maram za tel«, četve-roglasem ženski zbor. 6. O. Dev: »Kaži pravo!«, belokranjska narodna, četveroglasen ženski zbor. 7. E. Adamič: »Sem si vzela«.’ medjimur-ska narodna, četveroglasen ženski zbor. , 8 J. Pavčič: »Žabe«, kantata za četveroglasen ženski zbor s spremljevanjem klavirja ta harmonija. Odmor. 9. Liszt-Verdi: Koncertna parafraza tz opero »Rigoletto«, igra na klavirju gospodična Marija Finžgarjeva, profesorica na Glasbeni Matici v Maribora. 10. Mayerbeer: Arija iz opere »Prerok«, poje gospodična Zora Ropasova, operna pevka v Ljubljani. 11. Jos. Pavčič: »Zenjlca«, poje gospo- dična Zora Ropasova. 12. A. Dvofak: »Na begu«, dvoglasen ženski zbor s ktavMcni- 13. O. Dev: »Zar je morala doč«, srbska narodna, čeri'c rogi as en ženski zbor. 14. E.Ropasova: »Ptičice, vprašam vas...«, četveroglasen ženski zbor. 15. O. Dev: ’ »Zajček teče«, šesteroglasen ženski zbor. 16. E. Ropasova: »Kdo }e ta?«, četvero- glasen ženski zbor s harmonijem. 17. E.Grieg: »Pred samostanskimi vrati«, četveroglasen ženski zbor, sopran ta alt-soto, orkester. Sopran-soto pojo go-podična Mar. Radova, profesorica Glasbene Matice v Mariboru, alt-solo pa gospodična Zora Ropasova, operna pevka v Ljubljani. Pevske zbore spromljata gospodični Finžgar in ZachetL Ljubljana, 2. maja 1924. tudi skoraj popolna odsotnost oficirjev. Z divizijonarjem skupno smo našteli le štiri uniforme. In vendar ni bil družabni večer dobrovoljcev noben običajni večer, temveč je bil manifestacija najčistejšega patrijotlz-raa in češkoslovaško-jugostovenske solidarnosti. Vrhu vsega pa se je vršila ta manifestacija isti dan, ko so v Ljubljani kričali zapeljani komunisti: Živio Ljenin in doli kralj Jugoslavije! Kljub vsemu temu pa je Ljubljana blestela s svojo odsotnostjo in njenemu primeru je sledil oficirski kor. Sramota, ki jo je treba oprati in popraviti! Dobrovoljci pa na plan, da se taka sramota Ljubljane ne jKinovi več! — Češkosiov. Obec v Ljubljani nažna-nja. da se vrši v nedeljo dne 4. t. m. ob 18.. uri in pol v restavraciji Narodnega doma letošnja zadnja predstava Češkega Mari-jonetnega gledališča. Igra se »Rokovnjači na Chlumu«. Vstopnina prostovoljna. — »Slavčeva« razstava, se otvori v nedeljo 4. t. m. po slavnostnem zborovanju v Na.r. domu. Začetek zborovanja ob 10. uri dopoldan. Razstava bo odprta v nedeljo 4. t. m. od otvoritve do 17. ure, ob delavnikih vsak dan od 13. do 16. ure ter v nedeljo 11. t. m. od 9. do 12. in pol in od 14. do 17. ure. — Mestno udruženje Ferijalnega Sa-veza v Ljubljani priredi v nedeljo 4. t. m. t. 1. svoj cvetlični dan pod protektoratom g. dr. St. Beuka, šefa prosvetnega oddelka in ge. Majerjeve, soproge zdrav, svetnika. Cisti dobiček te prireditve bo šel v prvi vrsti za zgradbo kolonije v Bohinju, namenjene bolnim dijakom in za nabavo oprave ljubljanskega prenočišča za potujoče dijake. Prosimo naše občinstvo, da ob tej priliki s primerno darežljivostjo zopet dokaže svojo naklo.ijer- 't do dijaštva. — Zgradba doma Sokola I. na Taboru v Ljubljani je napredovala do prvega nadstropja. V prihodnjih dneh se prične s polaganjem betonskega zidu v prvem nadstropju. Ostrešje je že dovršeno in čaka samo, da bo dokončano zidovje do ostrešja, da se nato postavi streha. — Te dni začne Sokol I. s širšimi sestanki v svrho priprave proslave o binkoštih v podrobnosti. Poročila z vseh pokrajin države, ki dohajajo Sokolu I.. pričajo, da vlada za Dom na Tžboru veliko zanimanje in bo vdeležba pri svečani vzidavi spominskih kamnov dne 9. junija (binkoštni pondeljek) ogromna. — Umrli so v Ljubljani. Dne 29. aprila: Marija Furlan, bivša kuharica, 75 let. — Aleksander Obolenski, dnevničar, 35 let. — Marija Lavrič, bivši gostilničarka, 83 let. — I)ne 30. aprila: Josip Zbačnik, delavec IS let. Terezija Oman, kuharica, 44 let. — Mira Kranjc, uradnica. 23 let. — Dne 1. maja: Peter Weider tovarn, zastopnik, 62 let. — Dne 2. inaja; Marija Weber, narednikova vdova, 62 let. — Terezija Marinšek, delavčeva liči, 14 let. — Policijske prijave: V zadnjih 24 urah so prispele na policijo sledeče ovadbe: 4 kaljenja noč. miru, 8 prestopkov cest. policijskega reda, 1 prekoračenje polic, ure, 1 prestopek predpisov pas. kontumaca. 1 lahka telesna poškodba, 1 prekršaj zglaše-valnih predpisov, 1 izguba. — S kamnom v okno. Danes zjutraj ob tri četrt na 2. uro je bil aretiran pijani delavec Franc Novak, roj. 1. 1878 v Trojanah, ker je zagnal kamen v okno kavarne Prešeren in zdrobil šipo vredno 281».— Din. — Tatvina obleke. Ivanu Mikušu, trgovskemu slugi na Tržaški cesti je bila ukradena dne 30. aprila iz stanovanja moška obleka, vredna 1000 Din. — — Kolo je bilo ukradeno delavcu Petru Šparovec iz Gline. Kolo, ki je vredno 15C0.— Din in nosi znamko »Torpedo« so našli v gozdu ped Rožnikom in ga vrnili lastniku. — Kolo jo bilo ukradeno včeraj popoldne trgovskemu pomočniku Ivanu Pu-ciherju iz veže gostilne Kajfež v Florjanski ulici. Kolo je vredno 2500 Din. — Ravnotežje je zgubil. Knjigovodja Stanislav U. je šel včeraj ob 23. uri precej »nadelan« po Šelenburgovi ulici proti Zvezdi. Na vogalu kavarne Zvezde pa je STečal nesimpatičnega gospoda, kateremu je hotel pritožiti krepko zaušnico. Gospod se je srečno ognil bojeviti gesti Udovičevi, vsled česar je U. zgubil ravnotežje in tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. — Surovost. Posestnik Franc Cucelj iz Nove vasi pri Viču je naznanil policiji, da ie sinoči vrgel neki zlikovec v steklena vrata Cugljevc veže kamen ter razbil šipo. Cugelj trpi škodo 50 Din. — — Spopadi. Na večer prvega maja je prišlo med delavci na Viču in v Mostah do manjših spopadov, ki pa so bifi končani, preden je posredovala policija. ' — Družabni večer »Bratstva« ki ie namenjen posetnikom srbo-hrvatskes tečaja — se vrši v soboto dne 3. maja n «* ob pol S. uri zvečer »pri I str Hancu« na Ljubljanski cesti. Sodeluje društven orkester. Vabljeni so vsi posetniki tečaja, in prijatelji nar. soc. mladine. _ . — Vandalizem. 1. maja zjutraj je buo ▼ mestnem vrtu prevrnjenih in zmetamfli • travo več klopi ter ena tudi P010™??* Gredica s cvetlicami v bližini nasada P* ninskih cvetlic pa povaljana. . da so se surovine, ki v noči uganjajo vandalstvo po mestnem vrtu, valjale či ix> cvetlicah. . . , „t_i, — Posojilnica d. d. v Celju je daro celjskemu »Bratstvu« 150 Din. ImenoV , mu denarnemu zavodu naša iskrena Posnemajte! ., . >, --- Olepševalno društvo v Celju j dni razposlalo na urade, zavode m v podjetja pole za nabiranje članarine ca> hovili nameščencev za leto 1924. Člana znaša letno Din. 12. ^ Odlikovanje naših \ dobrovoljcev. Predsednik čehoslovaške repuolike T. Masaryk je podelil 100_ ;u£uS 'ij0(jj-piostovoljcem, ki so se borili z^.oS1'f- fron-tev obeh držav na solunski in sibirski 1 ^ ti odlikovanje češkega voir.em krira- . Slovencev-odlikovancev so bili rez. kap Stane Vidmar, rez. kap. Ljudevit ^ gaja, rez. j>oručnik Janko Buko rez. por. Franjo Perič, rez. 'xtr,Ic7‘0.ar, šper Pekle, rez. narednik Blaz L0SrjU. rez. narednik Josip G e r č a , rez. nar. devit Pucelj in rez. podnaredm« lentin Starman. _ j oh Odlikovanje se je izvršilo V}-eI ‘ II. uri dopoldne v vojašnici kralja Ren dvorišču je. stal 40. polk s svojim škim zborom in godba dravske “ Mnogoštevilno občinstvo je stalo jva$ki in prisostvovalo slavnosti. Cehosi ^ generalni konzul dr. Otokar Benes,^a(jt imel izvršiti imenom čehoslovaške odlikovanje. V svojem nagovoru na v0jn| vance, je omenil, da je čehoslovašk* križ simbol ujedinjenja štirih os.v°siova' dežel Češke, Moravske. Slezije W jUDa'. ške. Češki narod je hvaležen s'. [Lrtvoin. kom in vsem. ki so z osebnim |nn osVo-nravno sito in energijo pripomogli *oSl<>-bojenju narodov navedenih dežel. J ^ se venski prostovoljci, današnji odlikovance se borili ramo ob rami z junaki čehos' je, pripadnosti, vsled česar hoče pokaf jejfl hoslovaški narod svojo hvaležnos j, prav tako, kakor svojini. Imena illg0 Rodoških prostovoljcev bodo zapisana v ^of vini skupnega osvobojenja češkega,, s6 jugoslovenskega naroda. Gospod ko' oboje nato spominjal padlih borcev z3 . fot-do, ki niso dočakali uresničenja svoj” ^ tej lov. Tudi teh nismo pozabili in se tn* sj priliki najtopleje spominjamo. Bil' ’ . 0d-bratje v borbi za svobodo. Vi pa, m sv0je likovanci in pa oni. ki so žrtvoval , ju življenje za svobodo, nam ste vz?dJovie' opomin, da ostanemo tudi bratje v Pr jji-ni svobodi. V medsebojni ljubezni . 0 upanju si bomo priborili ono inesto med Slovani, ki natn pripada. Gcliosi «''ant u »ti roril komandant df J divizijske oblasti general Stol3” 0dl*' ki je v toplih besedah slavil it,1)asy\rZgl6(‘' kovancev in jih stavil naši vojski zai , jj. Povdarjal je nerazrušljivo zvezo j po-hoslovaškim in jugoslov. narodom- j? vor je zaključil s trikratnim živ? pred' predsedniku CSR Masaryku. Naj oStoT(L sednik Masaryk, je odmevalo P°. jr drža!'' Nato je zaigrala godba čehoslovasko efd> no himno. 40. polk je na odredbo <9 Stojanoviča defiliral pred odlikovan L d jim izkaže čast za pridobljene 7' svobodo domovine. Polku se je v tudi oddelek Sokola pod vodstvom ^ ji*-nega staroste Engelberta G angl® • ^ kaj Orjunašev. v*1,* Svečanosti so prisostvovali tua ^vi župan dr. Spor n, general z.‘«, ter zastopniki civilnih oblasti. HivS'pcO5,, jinski namestnik Ivan Hribar, * konzul de Flache, bivši vel. župan ..'jcro,, tič, šef oddelka ministrstva zn j,«vS*v fv in industrijo dr. R. Marn, šef zd .moH1,. nega odseka dr. Katičič, mestne občine dr. M. Zarnik. čehoslov. Lige dr. Gustav Greg0 čchosl. obec R u ž i č k a in nekater* , nice narodnega ženstva. .^rih ^ . Odlikovani prostovoljci so se sledečih frontah: Vagaja na Solunu ,, Vidmar na italijanski from1 Bukovec na Solunu Pekle na sibirski fronti Perič na solunski fronti Logar na solunski fronti Gerča na solunski fronti Pucelj na solunski fronti Starman na solunski fr0111' Družabni večer dobrovolice'' .n :et{ V proslavo čehostovaško-ita-°.j;ci ,|1* ---------------------- -hroV°(!k ske vzajemnosti so priredili dobr0 jiji t predvečer odlikovanja desetorice 3 jpiz6 * varišev s češkoslovaškim vojnim, pos' družaben večer, k| je lepo usPe‘ivtlL,st vsled neudeležbe Ljubljane n®1® „( vija patriotov. -• ve • S krasnim govorom ie otvo pr(o dobrovoljec Jeras. (Njegov s5v.1i pe*L čimo jutri v celoti.) Nato je cimo jutri v celoti.) Nato ‘ n|am° V in nad vse zanimiv spored. O®' L. sti enodejanko, .satiro na n?i,e godali ye strijakante, ki so jo mojstrsko ugaJ3 niio, Lipah in Cesar. — Zelo w> * gvob^Va _1_____ i.t ... nu _„,lnIi gdč- r yic:>uc u>va»c. »i »u Jiu va in Vavpotičeva ter g. T ^bno velik in zaslužen aplavz. — 7w>r- ^ še omeniti šentjakobski pevski gov nastop je bil prav dober. av®1' J s^v Udeležba je bila slaba. ***$- kov oblasti so bili navzoči češi zul dr. Beneš, franc, konzul de SPraj. vizijonar Stojanovič, vel. žuP®*J »„ pa dr. Baltič, starosta JSS tJanST.amčeV°y, bornice Kluba Primork z S0,so?. „ orf0,ia'L. čelu. Zelo lepa je bila udeležb Vgj Večer je bil lep ta b|Ji stov jo odtehtala zavest, da otic lepo med se bol. NANRODNi DNEVNIK 3. mala Wi !»»<»»»*»»»< Stran & Gospodarstvo. Trgovina med Združenimi državami in Jugosiaviio. Urad za zunanjo in domačo trgovino, ki spada pod trgovinski department Zdiuženih držav, je ravnokar izdal posebno prilogo k svojemu tedenskemu S&silu »Commerce Reports«. posvetno gopodarskim razmeram v Jugoslaviji. Prva polovica poročila se bavi z notranjimi gospodarskimi razmerami in produkcijo v Jugoslaviji, zlasti 1. 1922 in vsebuje članke: Prizadevanje vlade 29 regulacijo valute, Vladna kontrola nnd trgovino z valuto, Cinjenice, ki so Ulivale na padec dinarja, Poljedelska Produkcija, Rudarstvo: Premog; ba-"®f» cink in svinec; bauksit in magnetit; želez j, Delavske razmere, Železniki Promet, Visokosihiu radio postaja v Beogradu. Uruga polovica brošurice se bavi z J®*0 trgovino Jugoslavije in nosi •Meče podnaslove: Uvozi kažejo na pMdevanje v smeri industrij^lnega azvoja; Viri uvoza; Vladine omejitve Provzročajo znižanje izvoza; Glavna žisča za izvoz; Prijavljeni ;zvoz v družene države; Uvozne in izvozne ta-™_e' °mejitve in pogodbe; Razširjenja amerižke trgovine. Obsežne tabele napravljajo čtivo bolj P*Slednim in zanimivim glede trgovine ZT' ^koslavijo in Združenimi država-^ Pravi poročilo. • Ameriška trgovina z Jugoslavijo je , “®rsikaterih 1922 banogah zaznamovala n«m r znaten napredek nasproti prejš-QJj tetom, zlasti kar se tiče mineralnih avtomobilov in avtomobilskih obro-je-' Ameriški pisalni stroji že prevladu-kolisfa tr?u- U°^atno jako raznovrstna Saina ^aga» predstavlja bolj slu-stalna nakupovanja, se je iz-iagjf kot neprecenljivo sredstvo za tov ZdriXs tem uvozniki privadijo smatrati Na^ države kot mogoči vir uvoza, jejo ? ^Si strani razne ovire žadržu-aj J trgovino. Največja ovira sta čas ki sk V° blaga in nepovoljna valuta, Jjjeg uP0j iako otežkočata uvoz ameri-tPdi n^aga' Jnsoslovenski trgovec pa tj rjz-,. e radi nestalnosti valute prevze-bodiJ. nakupa iz precddaljenih krajev, djj k1 Pr°ti gotovemu plačilu ali na kre-'došta ^°’gost ^asa. ki ga je treba za 2gubeVrteV- ^laga’ P°večnie nevarnost te m spremembe v vrednosti valu-ga ier Je vel‘ka količina blaga, ki r^ču gostaviia prejela od Nemčije na WštreDaTacii’ znatn° skrčila trg za V katAr-0 ^ag0 ravno v onih panogah, V j*.*. Združene dTžave prihajajo "estU-. (slede avtomobilov, lokomotiv, *estrub železnic itd.). jkj.AjpMiški izvozniki niso bili zadosti pj°®i v izpolnjevanju naročil. Nekatere fto Ksatve so prišle nepopolne, druge ni-bile pravilno napotene in druge zo- pet se niso ujemale z vzorci in navodili. Treba obračati natančno pažnjo na te detalje, ako se hoče, da si ameriška trgovina pridobi tla v Jugoslaviji. Glede uvoza v Jugoslavijo tekom 1. 1922 poročilo navaja, da je Avstrija založila Jugoslavijo z dobro tretino vsega uvoza. Češkoslovaška stoji v tem pogledu na drugem in Italija na tretjem mestu. Te tri dežele skupaj zalagajo Jugoslavijo skoraj z dvema četrtinama vsega uvoza. Združene države stojijo na desetem mestu. Kar se tiče izvoza iz Jugoslavije, sta Avstrija in Italija bili 1. 1922 odjemalki za več kot polovico vsega blaga, izvoženega iz Jugoslavije. Avstrija je leta 1921 stala, kar se tiče trga za jugoslovanski izvoz, na prvem mestu, a 1. 1922 jo je preskočila Italija. Nemčija je bila na tretjem mestu. Druge glavne dežele za jugoslovenski izvoz so: Švica, Češkoslovaška, Francoska in Madžarska. Združene države so 1. 1922 stale v tem pogledu na 15. inestu. Blago, prijavljeno za izvoz iz Jugoslavije v Združene države, je bilo leta 1922 cenjeno na 307.742 dolarjev na-pram 123.322 dolarjem v prejšnjem letu. Izvoz, ki je prijavljen ameriškemu konzulatu, je veliko manjši kot dejanski izvoz v Združene države, ker se n. pr. velike količine bosanskih sliv nakladajo in prijavljajo v Trstu in se izvažajo od tam. Zatno povečanje izvoza v Združene države nasproti prejšnjemu letu je pripisati novim pošiljatvam krizantemovega cvetja in večjim nakupom kož s strani ameriških uvoznikov. Svoje zastopstvo je dejanski ustanovilo v Jugoslavijo razmeroma malo ameriških tvrd. Uspeh njihovega prizadevanja je počasi, a stalno naraščajoča trgovina. Poskusi predajati blago potom katalogov ali dopisovanja so popolnoma jalovi. Najlažje izvedljivi način, da se uvedejo ameriški proizvodi, bi bil ta, da se razni ameriški tovarnarji ali izvozniki združijo v svrho imenovanja skupnega zastopnika, ki bi bil nastanjen v Jugoslaviji in bi tam izbral prodajalne agente. Ta zastopnik bi bil v stanu nadzorovati financiranje ameirškega izvoza, poravnati spore med uvozniki in izvozniki in obče varovati interese ameriških tovarnarjev in olajšati težkoče iugoslo-venskih uvoznikov. Vprašanje kredita, ki naj se dovoli tamošnjim tvrdkam, bi se prepustilo uvidevanju zastopnika. Te tvrdke pa bi dobile več zaupanja, ko bi imele pri roki človeka, h kateremu se lahko obračajo v slučaju, da se ameriški izvoznik ni v tem ali onem držal njihovega navodila. F. L. I. S. Angleški proračun. proračun, ki ga je predložila an-&e delavska vlada spodnji zbornici, se Hoy ^ukuje mnogo od prejšnjih proraču-^7'j-i^skcHetni proračun je predvideval funtov Izdatkov in 81814 mi-w nmtov dohodkov. Z izdatno štedlji-~9 ncv^. .Posameznih ministrstvih pa se je S? ht&tov ' zvišati suficit na 381/« milijo-j^da ev • Ta suficit je porabila prejšnja 10 z zale. določenim zneskom «gov, funtov za odplačila angleških novi proračun, kf ga je pred-tfQžeirdskiTn razmeram davko-Nasprotno pa bodo znižani in-Khižne ki so najtežje davili nepre- carine, znane pod imenom Mac jVgiistoT" /Sar,ne. bodo odpravljene s 1. Jbnilu) p . k° tMaj še sedanja vlada na - Deoce ,ar‘na na čaj bo znižana od 8 na 2809 za it UIrt; carina na sladkor bo znl-V° ciko-..pence pri iuntUl Da kakao, ka-»p za polovico in za posušeno **li£nl dat?1!, dosedanje carine. Ve- V*toPnicK na vstopnice bo znižan, na pravijen 2 nizkimi cenami pa sploh od- ,(•'924^2^' !Matki so v novem proračunu , atov riivJP^dvideni na 790 milijonov . ^azuie Pa z 828 milijoni, tako da Ječita rw Proračun 38 m ti jo nov funtov t Pol min;~avn.e dohodke sestavljajo: 127 i direktni if08 Iunrov carine, 140 milijonov t°?a avw,TS,2“mni davki, IS in pol mill-daM‘ davek in 426 milijonov dl-rt miliWw7, d teh odpade na dohodnino IjjjVek milijonov na zapuščinski f? 'hfliionov ^Ujonov na davek od kapitala, i-8 bo ^"^davek delniških družb. Po-indbhodki £,e.ottla 54 milijonov; manj-2? Mfee ln^r^> dohodki iz uprave voj-!dvtdeni d reparacijske komisije so fjdicit so ^upno na 30 milifonov funtov. m^rrabtI w iziavl angl- za' ^eao znižanje Zcarh).da ** ^ teve*tt Tržna poročila. Vinogradniške potrebščine j®-5 dinarjev 'ža1"^ Modra 891109 95~ lj.v«Plo 3 25 4 ?e franko Zagreb, S 1 ^13 dmfriev m za ktlogram’ ra‘ 7' Kalim S—5.50 dinarie trl°lulfalt 6'50 omar je v za kilogram. UMETNA UNOJILa. kl^vT«,’! SuperfosUt 115—120. Šport. PRVENSTVENA TEKMA ILIRIJA : JADRAN 3 : 3 (1 : I). Izvanredna borba Jadrana. — Trd boi za točke. Jadran: Vidmar—Pečnik. Steiner K— Po- korn, Brcar, Vončina D.—Drucker, Bras, Rape, Martinah, Jamnik. IOrlja: Miklavčič—Pogačar. Doinar—Hus, Gabrijel, Lado—Grilc. Učak, Milan Z., Oman; Pevalek II. Sodnik inž. Hanuš. Igrišče Primorja. Občinstva 300. Jadran je dosegel v četrtek uspeh, ki zasluži vse zanimanje, uvaževanje in priznanje'. Rezultat je za našo športno publiko uprav senzacijonalen. Nikdo ni pričakoval takega izida, naimanje pa oba kluba. Uspeh Jadrana le kljub temu, da je imela Ilirija v igri gotov plus. povsem ree/en in zaslužen. Boril se je s toliko odločnostjo in požrtvovalnostjo, da je Ilirija pred tem dejstvom klonila ter se morala zadovoljiti le z neodločnim rezultatom, ki je za Jadrana dosedaj pač največji in najlepši uspeh v njegovem mladem življenju. Moštvo Jadrana Je igrao skrajno po-žitvovalno in vsak posamezen igralec je dal Iz sebe vse, kar je zmogel. V tehničnem in taktničnem oziru seveda niso bili Iliriji popolnoma enako visokostoječ nasprotnik. Zelo dobro je ugajal nov vratar, ki se je izkazal kot zelo dobra moč. Od branilcev je bil topot boljt levi; Pečnik ni imel prav dobrega dne. SiceT pa ima obramba največje zasluge na tem iepem uspehu. Krilska vrsta dobra, osobito Brcar in Pokorn, vendar nima z napadom prave vezi. Napadalna vrsta bi bila lahko še boljša. Marti-nak igra preveč na lastno roko ter se spušča v nekoristne driblinge. Levo krilo Jamnik ni še v svoji polni formi, medtein ko Je DruckeT mnogo pokvaril v prveln polčasu s prepogostimi offsidi. Ilirija je bUa po svoji zadnji visoki zmagi nad Jadranom nekoliko preveč samozavestna. Ko pa le trčila pri nasprotniku na nepričakovan in trd odpor, Je ta samozavest prešla v nervoznost. Slaba je bi'a obramba, ki je zagrešila usodepolne pogreške. Krilska vrsta ni predvedla Igre. ki smo Je običajno vajeni od nje. Najbolj je še ugajal Gabo. Zelo lepo je kombinirala ter napadala napadalna vrsta, le pred golom bi bila lahko bo j odločna in hitrejša. Tekma je bUa cel čas kvanredno zanimiva in napeta. Ilirija je imela sicer nekoliko več od Igre, vendar je Jadran držal igro popolnoma otvorjeno. Ilirija doseže po Učaku prvi gol. Malo kasneje pa že Izenači Martinak z 11 metrovko. Pcnčas 1 : 1. Ista trda in žilava borba v drugem delu tekme. Ilirija trenotno blokira vrata Jadrana in po Omanu doseže iz serumagea vdru-gič vodstvo. Toda ne dolgo in igra je zopet izenačena. Iz zelo problematičnega penal-tru doseže Jadran po Martinaku izenače- nje. Ilirija zopet pritiska, vendar vsled nasprotnikove odpornosti ne pride kmalu do zažeijenega uspeha, šele po hudih atakah se posreči Omanu zabiti tretji gol. — Martinak egalizira iz »11 metrovke«. Vsi na-daijni napori obeh strank 2a dosego zmage ostanejo brezuspešni. Sodnik g. inž. Hanuš strog in pravičen. Napravil pa je napako, da je prisodil drugo enajstmetrovko, ki ni bila upravičena. Slednjič še nekaj o našem občinstvu. Publika je bila zelo razborita. Sploh se v zadnjem času ne vede nič kaj dostojno in iz vrst občinstva in celo od uglednih športnikov se slišijo izrazi, ki niso baš kvalificirani ter kvarijo naš športni ugled. Ne temperament, zagrizeno klubaštvo ter »dvukanje«, temveč treznost in pravi sportski duh naj vlada na igrišču. PRIČETEK POMLADANSKEGA TRENINGA. Lahkoatletlka. Predhodni zimski trening ie za vse atlete stalen in ima določen namen, t. j. ojačenje telesa posebno trupla in ohranjenje sil pljuč in srca. Kot zimski trening se ra-ditega negujejo vse vrste zimkega športa, plavanje v kritih bazenih, dolgi teki v prosti naravi, predvsem pa telovadba. Nasprotno je pomladanski trening pri vsakem atletu različen. To ie špecijalni trening, ki nas uvaja k spoznanju tehnike oziroma mehanike gibanja v tej ali oni panogi športa. Tehnika, t. j. pravilno in smotreno izvajanje lahkoatletskih vaj, je zgrajena na temelju znanosti, glavno na trdnih fizikalnih pojavih. Tehnika zmaguje vedno nad surovo silo. Racijonelni trening je torei pogoj v doseg uspeha; izvajati ga moramo posebno spomladi, v začetku sezone. Vsako atletsko vajo moramo razložiti in vsaki gib posamezno in izčrpno izvež-bati: potem šele se zlagajo poedini gibi v skupnost tako, da tvorijo dovršeno in iz-glajeno celoto. Napačno bi torei bilo. če bi atlet, ki trenira tek na 100 m vedno in samo tekal progo 100 m. Nikoli ne teče tehnično pravilno brez dobro in sistematično vodenega treninga. Atlet mora torej v prvi vrsti trenirati pravilno dviganje in stavlianje nog, posebno tek na prstih (špičkah) ter dolgi in hitri sprinterski korak, katerega se doseže z visokim dviganjem kolen in močnim odrivanjem nog od zemlje; razven tega pa mora polagati važnost na gibanje bokov, start, finish itd. Ce bi atlet ne treniral tako. bi se napake, ki jih ima, stalno večale, postale bi Sčasoma neodpravljive (prešle bi v kri); napredek je seveda v takem slučaju nemogoč. Vemo iz izkušenosti, da se ne morejo atleti, ki vzrastejo v manjših klubih, otresti teh napak tudi tedaj ne. če se podvržejo v kakem večjem klubu podrobnemu racijo-nelnemu treningu. S tem specijalnim treningom se ne doseže samo izboljšanje tehnike oziroma stila, temveč tudi ojačenje prislušnih delov mišičevja, ojačenje pljuč in srca tako, da atlet lahko brez napora dosega uspehe. Stopnjevati pa fizično zmožnost nad določeno mero brez predhodne priprave je vedno spojeno z gotovimi nevarnostmi. Pri najmanjši taki nezgodi se nategnejo mišice ali pa se pretrgajo mišične vitre, po-gostoma pa se tudi poškodi kitni sistem v sklepih. Lahko pa tudi nastanelo resnejše poškodbe. Umevno je, da imajo vse te poškodbe opustitev treninga za posledico. Noben atlet ne bi smel brez ^rednega treninga stopiti v tekmovanje. 2e radi zdravja samega — udajal bi se pa tudi zaman naporom. Le s počasnim, racijonelnim treningom, pri katerem se ugladi in izboljša tehnika oziroma stil in istočasno pripravila telo na prenašanje večjih naporov je mogoče doseči cilj, ki ga zasledujemo: zdravje, telesno zmožnost in zraven tega športnih uspehov. —S— 100 to tekmo za SK Ilirija igra v današnji mednarodni tekmi Ilirije proti dunajskemu Slovanu desno krilo Ilirije Ivan Zupančič. Zupančič I. je ne samo eden najzvestejših pristašev svojega kluba, temveč tudi eden najzanesljivejših igralcev, na katerega je vodstvo kluba lahko vedno računalo. V tekmah ga je odlikovala velika agilnost, prodornost In temperamentnost. Soigralcem je bil vsikdar dober tovariš. V I. moštvu je pričel nastopati leta 1919 po povratku iz ital. ujetništva, kasneje je bil vpoklican vnovl.č v vojaško službo, tekom katere je Igral v zagrebški Sparti. Od leta 1922 je nastopal nato stalno v I. moštvu Ilirije. Med športno pubfiko uživa pač nedeljene simpatije. Slovan (Dunaj) : Ilirija. — Danes ob 17.24 se vrši na igrišču Ilirije nogam, tekma med Slovanom, enim najboljših prvorazrednih klubov Dunaja in našo Ilirijo. Slovan nastopi s kompletnim I. moštvom, v katerem je cela vrsta znanih reprezentant-nlh igralcev. Sestava moštva se glasi: Hloušek—PojaT, Blize.nec—Pojar II., Haar, Popek—Ekl, Hano, Ptaček, Bulla, Gruber. Ilirija nastopi danes v sledeči sestavi: Miklavčič—Dolinar, Beltram—Hus. Zupančič 11.. Lado—Zupančič I., Oman, Milan, Pam-mer, Vidmajer. — Revanšna tekma se vrši jutri ob 15.30; predigro igrata rezervi Ilirije in Primorja ob 14. uri. Predprodaja vstopnic za tekmo Slovan (Dunaj) : Ilirija se vrši v trg. J. Goreč, Dunajska cesta. Znižane karte za redno članstvo, za dijake in vojake se izdajajo samo v predprodaji. Sedeži so numerirant. Odbor Ilirije opozarja, da je uporaba sedežev brez vstopnice za sedež nedopustna- — Pred-piodaja za revamšno tekmo v nedeljo se vrši tudi v nedeljo dopoldne. Lahko-atletlčiil odsek društva »Atena« vabi deklice in dečke, dame ta gospode, da priglase čimpreje svoj pristop. Do'očile so se posebne ure za začetnike, posebno za deklice, dečke in odrasle. Lahka-atletika ie priporočljiva kot priprava vsakemu športniku, posebno pa tudi oni mladini, ki je še prešibka za težje športe. Vjplsovanje se vrši ob lepem vremenu na društvenem igrišču v Tivoliju 5., 6. in 7. t m. od 5. do po! 7. ure popoludne. Vpisnina mesečno Din 5.—. Rokometna sekcija društva »Atena« vabi gospodične, da se priglase za novo rokometno družino. Vpisovanje ie na igrišču v Tivoliju 5., 6, in 7. t. m. ob 5. do pol 7. ure popoludne. Vpisnina mesečno Din 10,— Pojasnila glede potrebščin istotam. Hockey odsek društva »Atena« sprejema priglase za novo damsko skupino. Padce^ so proti malenkostni odškodnini pri društvu na razpolago. Vpisovanje se vrši dne 5., 6. in 7. t. m. ob lepem vremenu na igrišču v Tivoliju. Vpisnina mesečno Din 10,—. To In ono. O ŽIVALSKEM INSTINKTU IN INTELIGENCI. č teh dveh zagonetnih pojmih so naravoslovci in psihologi, ki se pečajo s proučevanjem živalske duše, od Aristotela pa do danes mnogo razpravljali. Toda zediniti se niso mogli, ali naj prisodijo živalim razen instinktivnega življenja tudi neki duševni element, ki bi bil že neka stopinja inteligence. Kdor se peča s temi problemi, si je svest, kako težavno je dati precizen odgovor, kadar presoja psiho živali, da lahko zaide v velikanske napake, ker ljudje še sami sebe ne poznajo, da so jim dejanja, mišljenje, volja in čustva lastnih ljudi istega plemena in rodu, celo najbližje krvi. mnogokrat uganka. Pri mnogih živalih se opaža res neka rafiniranost, da dosežejo svoj namen. Ali je to samo instinkt ali se pa lahko smatra za neko višjo živalsko razumnost, ki meji skoro na človeško. Danvin smatra instinkt za neko prirojeno svojstvo. ki se izpolnjuje z razvojem organizma. Brehm, Vogt, Biichner in Haeckel ne najdejo nobenega ali kvečjemu za eno stopinjo višji razloček med človeško in živalsko dušo. Wundt je mnenja, da so se instinkti razvijal iz enostavnih reakcijskih pojavov, ki jih povzročajo notranji ali zunanji dražljaji. Če se te reakcije ponavljajo, povzroče neko gotovo dispozicijo reakcijskega mehanizma, živčnega sistema in mišic in se od generacije do generacije podedujejo, utrjujejo ter postanejo individuelne navade, ki se pa pozneje vedno bolj diferencirajo. Po mnenju teh učenjakov bi bila res vsa živalska dejanja zgolj mehanična in živali samo marijonete brez vsake volje — toda to so le še hipoteze ali sistem, ki ne velja vseskozi. V mnogih dejanjih se kaže neka prevdarnost in lahko trdimo, tudi rafiniranost, da si dobro zavaruje svoje bivališče pred sovražnim zalezovanjem, ali pa, da spretno izvabi svoj plen v svoje skrivališče. * . Dr. L. Heck1, ki je dolga leta proučeval živalsko psiho na mnogih berlinskih Zooa (zverinjaka), pravdanja dva načina za spoznavanje živalske duše: 1. od analognih sklepov od človeka na žival in 2. posma-tranje od najnižje vrste do najvišje. Prva metoda je zelo popularna, zato pa tudi zapeljiva druga metoda pa, ki si jo je osvojila moderna živalska psihologija, stoji na stališču, da se dejanja živali dado raztolmačiti iz prirojenih nagonov*, ki reflektorično in avtomatično delujejo. Dalje razpravlja dr. Heck o problemu prijateljskega razmerja med človekom in psom. Po dolgoletnem izkustvu je dr. Heck prišel do zaključka, da je mnogo občudovana modrost n. pr. psa v zvezi s podzavestnimi kretnjami človeka. Mnogi psi natančno vedo, kaj misli njihov gospodar v gotovih trenutkih storiti: — »iz lica mu bero«. Res je, da se človeške misli na njegovem licu v mnogo večji meri odrazujejo, kakor to more zapaziti človek, ki nima tega finega daru opazovanja, niti tega čuta. Spoznanje ljudi na prvi mah, uganitev misli in — ženski instinkt — so pojavi, ki imajo gotovo svoj vzrok v ostrejšem izraževanju onega šestega čuta, ki ga ima žival še gotovo v večji meri in to je zmožnost, reakcijo misli brati iz mimike. — Mladi psi sede večkrat po cele ure nepremično v bližini svojega gospodarja, gledajoč mu pozorno v obraz, nobena kretnja jim ne uide. Kljub temu pa ostane žival ne-prcračuoljiva v svojih dejanjih. — Ko se najmanj zavedeš, te ugrizne in oplazi. In s človekom je skoro ista — da ti klofuto, ko misliš, da ga je sama ljubezen in prijateljstvo. — Kako se čudiš, da človeka tako slabo spoznaš! — Kaj šele pri živali, ko njene misli limeti ne moreš in ti je v človeškem govoru izraziti ne more. Eno pa stoji: Odrasel človek ima v mnogo manjši meri ri ta fini čut kakor otrok ali pa n. pr. pes, ki natančno ve, kdo mu je prijatelj ali sovražnik. V zanimivem članku »Zusammenhan-ge«2 razpravlja Dr. Max Kemmerich o zagonetnih zvezah naravnih pojavov med ptiči, ki nam jih vse kozmične razlage ne morejo raztolmačiti. N. pr. selitev na jug črez nepregledne kopnene in morske daljave. Večina ptic se seli po noči in na čeiu so mladiči, ne stari; ti še-le par dni za mladimi slede. Saj ptiči vendar nimajo na razpolago človeških orijentacijskih sredstev! In ko se vračajo, najdejo n. pr. zopet — iste — lastavice v svoja stara gnezda nazaj. Kdo jim da znak za odhod? Pred odhodom se vadijo v letanju kot kakšen kavale-rijslci eskadron. Kdo vodi jate jegulj ali slanikov na neizmerne daljave v vedno ista morja in na iste obale? Ali ne instinktivni podzavestni čut? Razumeti se pa tudi morajo med seboj — ti mutci. Kdo more zanikati, da bi ptice in ostale živali ne imele orijentacijskega čuta? Vsekakor pa morajo imeti dar in zmožnost medsebojnega razumevanja! Vid ptic je ostrejši od človeškega tudi njuh, tip in sluh. Posebni ustroj govorilnih organov daje pticam zmožnost, kakor n. pr. papigi in škorcu, da lahko posnemata človeški glas. Opice so rojeni komedijanti, kakor n. pr. paviani in zelo spretno posnemajo kretnje in dejanja človeka ravno zato, ker so opice zadnja vrsta bitij, ki tvorijo prehod do rodu homi-nis sapientis (modr.ega človeka). (Dalje* prih.) 1 Moderne Tierpsychologie. Von Fr. Zielesch. N. W. J., 5. jul. 1923, št. 10.642. s »Berlin. Tagebatt« No. 447, 23 sept. 1923. .• Zgodovina basni. Vse basni, ki jih poznamo od Dositeja In drugih, izvirajo iz daljnih krajev. Napisali so jih sicer Dositej, Fenelon in Ezop, izmislil pa se jih je indijski fakir Višnju-Sarma. In kakor gredo danes filmi od mesta do mesta, tako so se razširile tudi njegove basu' *lrcm sveia. Vendar pa nam ni znana bajka o Adamu in Evi, ki jo radi pripovedujejo Eskimi. Po tej bajki je Adam prevar i Evo m ji le ponudil mesto, jabolka korenje. In zato smatrajo Eskimi moškega za boli zvitega nego žensko. : Pot okoli sveta v devetih letih. Dva nizozemska mladeniča sta stavila z dvema baronoma svoje dežele za 35.000 gld., da pojdeta peš okoli sveta in obiščeta vsa glavna mesta vsake države. Živeti bi morala samo v šotoru, stanovati ne bi smela nikdar v hotelu in bi se smela poslužiti ladje samo v najnujnejšem slučaju, ako ne bi bilo že drugače mogoče. Dosedaj se iirna te posrečilo izpolniti vse pogoje.. Prepotovala sta že precej evropskih držav in se nahajata sedaj v Rusiji, odkoder odpotujeta v Azija Potovanje bo trajalo devet let. .• Apoteoza poko. Neki ameriški uč»< njalc poziva svet k dpototui paka. Vsa civilizacija je namreč odvisna Samo od oblike naših rok. Samo človek ima palec, ki ga lahko poljubno premika Dioti ostalim prstom. Palec je po mnenju tega učenjaka najvažnejši pist: zato porežejo divjaki prste vsem zajetim sovražnikom. : h ajd raž ja ženska. Znano ie, da se gledališki in filmski igralci radi zavarujejo za visoke vsote, ki dosežejo včasih fantastično višino. Tako zavarujejo vsi igralci svoj obraz, bokserji in vio tnlst! svoje roke Cilj je vedno enak: brezskrbna bodočnosi v slučaju nesreče. V krvi umetnikov je, ds zapravijo svoje dohodke na zelo lahek način. Neke ameriške gledališke pevke so zavarovale svoja grla za več stotisoč dolarjev; pianist Pauerevvski je zavaroval vsaki prst za 100 tisoč frankov: Carpentier svoje obe pesti za pol milijona frankov. Dosedaj so biii torej umetniki tisti, ki so se vedno tako visoko zavarovali. Rekord Da je vendar dosegla neka ugledna ameriška trgovka miss Men Nyberry, ki se je zavarovala za 3 milijone dolarjev, ki jih dobe njeni dediči v slučaju smrti. V interesu zavarovalnice je, da dočaka miss visoko starost ta tako ima vsaj nekdo na svetu koga, ki mu res želi zdravje. Na drugi strani ima pa tudi nespravljive smrtne sovražnike. : Uganka o Kantu. V listu »Der Zu-schauer«. ki ga je izdajal nemški novinar in zagrizen Napoleonov sovražnik Merkel v letih 1811 in 1812, je bila priobčena sledeča uganka o Kantu. Ko nisem imela jaz ničesar in nisi imel tudi ti ničesar, nisi zahteval ničesar. In jaz bi ti lahko dala mnogo. Dunos, ko imam jaz in imaš tj, zahtevaš, in jaz ti ne morem dati ničesar. Živi in čakaj, da ne tem nneia ničesar. in ne boš imel ničesar tudi ti, potem zahtevaj, in jaz ti dam vse. Pripomba pravi, da ni pošiljatelj poslal rešitve, pač pa obljubil, da io pošlje v slučaju, da bi nihče ne rešil uganke. Rešitev je bila priobčena v neki poznejši številki In se glasi: »Ko nisem imela jaz ničesar (ko mi ni slučaj privedel sedanjega soproga) in nisi imel ti ničesar (in ni tudi tebe morila tvoja draga polovica), nisi zahteval ničesar (bedak) in jaz bi ti lahko dala mnogo.« (Kaj bi primernejše tako označili, kakor nedolžno žensko srce. Ona pravi izrecno »mnogo« in ne »mnogotero«.) »Danes, k<* im in, laz (ko nosim na nogah že težko butaro) in imaš ti (nesrečnež) zahtevaš (predrznež), in jaz ti ne morem dati ničesar (kajti moje srce pripada mojemu možu: pri altarju sem mu prisegla večno zvestobo). »Živi in čakaj (dal bog. da ne predolgo), da ne bom Imela ničesar (da vzame + + + mojega moža) in ne boš imel ničesar (in bo premeščena tvoja draga polovica v nebeške poljane), potem zahtevaj (ne bodi bedak; oproščam tl tvojo zmernost) in jaz ti dam vse (kar je še ostalo).« Kulantna uganka torej. In napisala jo je žena, ki ni mogla uslišati prošeni zaljubljenega Kanta. : Ljubezen in filatelija. »Prager Tag-biatt« je priobčil sledečo zgodbico: »Žena ga je varala. On pa se je smeial. ker ni verjel, ker ni mogel verjeti. Žena je bila srečna, toda samo v družbi plasralasega občinskega tajnika, ki je bil poleg tega strasten filatelist. V resnici ie dal dragoceni znamki prednost pred najieošo žensko. Gospa Marija K. ni sicer posebna lepota, toda ni napačna in je poleg tega soproga trgovca, ki ima mnogo posla z inozemstvom. Iz vseh drimv dobiva dopise, na katerih so seveda nalepljene tudi znamke.. K. pa nima zanje mnogo smisla. Znamke ie navadno vrgel proč. To je zvedel občinski tajnik in je sklenil, da se v svoje namene polasti njegove soproge. Ko se mu je to posrečilo, je pravzaprav dosegel svoj namen: dobival je vse znamke.. Enkrat na teden se ie zglasil pri njej in ona .mu jih je izročila žarečega obraza. Dobri soprog še vedno ni mogel verjeti, da ga žena vara, dokler mu ni neki prijatelj svetoval, da se prepriča na iastne oči. Nekega lepega dne se je splazil na vrt do pritličnega okna spalne sobe in videl občinskega tajnika, kako se je zahvaljeval soprogi za dobljene znamke s tesnim — objemom. K. je skočil v spalnico skozi okno ta ukazal ženi, da gre v sosednjo sobo. Občinski tajnik pa je moral spričo nabasanega samokresa sesti k pisalni mizi in pisati, kar mu je narekoval trgovec K.: »Podpisani potTjujem, da sem danes dne 24. septembra ob 4. uri popoldne prelomil zakon s soprogo trgovca K. Obvezujem se plačati trgovcu K. 20.000 K kot odškodnino za njegovo ženo. Dokaz tega moj podpis.« Listino sta razen soproge podpisali še dve priči. Trgovec K. se ie moral pred sodiščem zagovarjati radi izsiljevanja. Bil je obsoien na tri mesece ječe. Za DOLG ČAS. Njegova bolečina. Ob grobu stoji mož in vzdihuje: »Zakaj si umrl? Samo ti ne bi smel umreti!« Ginjen stopim bližje in skušam nesrečneža potolažiti, ne morem pa doznati, za kom da žaluje. Vedno dobim pa odgovor samo obupen vzklik: »Oh, zakaj si umrl?« Končno pa raj vendaT odgovori in s pretresajočim glasom vzklikne: »Tu počiva prvi mož moje žene!« Mačka. „ — Naša mačka je včeraj poginila, je rekla kuharica mlekarju. »Oh, kako žalostno!« de sočustveno mlekar. »Kaj pa ji je bilo?« — Vodenico le dobila, ker je spila četa skledo vašega mleka. Prisega. Advokat vpraša svojega klijenta: Ali se zavedate, kakšne so posledice krive prisege? KUJent: Popolnoma. Pravdo bom dobil Pri telefonu. A: K gospodu pr| telefonu: »Pros.m. dovolite da tudi jaz uporabim telefon, že deset minut stojite pri telefonu ne da bj črhnili besede.« B.: »Moja žena govori.« Čarovnik. t “i,1,1 ^eda* ,pr°slm’ dajte ml svojo uro. Naredil bom, da bo zginila in nato jo bom zopet primral.« • ,gosp°d, moja ura je zginila že včeraj v vlaku, sedaj n| treba drugega, ko du io ^zopet pričarate!« Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. EDGAR RICE BURROUGHSI TARZAN SIM OPICE. Ko je CIayton pisal te zadnje besede, je bilo že odločeno, da ne bo nikdar več prijel peresa v roko. Položil je svojo trudno glavo na roke, razprostrte po mizi, ki jo je napravil za njo, ki je ležala »daj tiha in mrzla v postelji poleg njega. V džungli je vladala grobna tišina, ki jo je motilo le ječanje malega dečka ... Opice. V gozdu visoke planote, eno miljo od morja, le divjal stari samec, opica Keršak med svojim narodom. Mlajši in lažji člani njegovega plemena so splezali na najvišje veje visokih dreves, da bi se skrili pred njegovo jezo. Rajši so tvegali življenje in se zaupali šibkim vejam, kakor pa da bi ©stali v bližini razjarjenega starega Keržaka. Drugi samci so se razkadili na vse strani, kadar je besneča žival z zobmi zlomila komu od njih hrbtenico. Nesrečna mlada samica je zdrsnila z visoke veje in padla Keršaku pred noge. Z divjim krikom se je starina vrgel nanjo, ji z orjaškim zobovjem iztrgal velik kos mesa iz stegna in pobil ubogo bitje z odlomljeno vejo. Potem je zagledal Kalo, ki se je s svojim dojenčkom baš vračala z ropa. Vedela še ni ničesar o jezi orjaškega samca, dokler je niso tovariši opozorili s presunljivimi kriki. Spustila se je v blazen beg, da bi se rešila. Toda Keršak ji je bil tako blizu za petami, da jo je skoro zgrabil za nogo, če bi se ne pognala z enega na drugo, daleč stran stoječe drevo. Tak predrzen skok podvzemajo opice le v skrajni nevarnosti, kadar jim ne preostaja noben drug izhod več. Skok se ji je posrečil, toda, ko se je ujela za vejo, je mali dojenček izgubil ravnovesje in videla je, kako je padel trideset čevljev globoko. Glasno rjoveč je Kala bliskoma splezala z drevesa, neoziraje se na nevarnost, ki ji je pretila od Keršaka; ko pa je dvignila malo stvar s tal, je bila že mrtva. Zastokala je in položila truplo poleg sebe. Keršak je ni več nadlegoval. Ob dojenčkovi smrti se je napad njegove vražje besnosti v trenutku polegel. Keršak je bil orjaški kralj opic; tehtal je brez dvoma tristopetdeset funtov. Njegovo čelo je bilo nenavadno nizko in nazaj položeno, oči s krvjo podlite, ozke in vsajene blizu njegovega debelega, ploščatega nosa; ušesa je imel velika in tenka, toda ožja kakor njegovi soplemenjaki. S svojo strašno jezo in orjaškimi močmi si Je priboril vlado nad svojim plemenom, kjer se je pred dvajsetimi leti rodil. Ker je bij v najboljših letih, se ni nihče v celem, gozdu drznil kršiti njegove vladarske pravice. Nadlegovale ga niso niti večje zveri. Le stari Tantor, slon, se ga ni bal in le pred njim je imel Keršak rešpekt. Kadar je Tantor trobil, je pobegnila velika opica s svojimi tovariši na najvišje drevje. Pleme človeko-opic, ki ga je vladal Keršak z železno pestjo, je štelo šest do osem družin; od-raščen samec s svojimi ženami in mladiči — to je bila posamezna družina. Tako je štelo celo pleme približno šestdeset do sedemdeset opic. Kala je bila najmiajša žena samca Tublata, kar pomeni »Zlomljen nos«, in otrok, ki se je pri padcu ubil, je bil njen prvi, ker je bila šele devet do deset let stara. Kljub svoji mladosti je bila visoka in močna, krasna, lepo zrasla žival z okroglim, visokim čelom, ki je pričalo o večji inteligenci, kakor jo pa ima večina opic. Bila je zmožna tudi večje materinske ljubezni. Vendar pa je bila le opica, orjaška, divja, strašna žival, v tesnem sorodstvu z gorilami, dasi bolj pametna od njih. Ko so posamezni člani plemena opazili, da se je Keršakovo divjanje poleglo, so počasi lezli iz svojih skrivališč in se lotili zopet svojih opravkov. Mladiči so se igrali in uganjali burke med drevesi in grmovjem. Od odraslih so ležali nekateri na blazinah umrlih rastlin, dočim so se drugi prekucevali čez odpale veje in kepe prsti in iskali hroščev. Drugi zopet so iskali po drevju v okolici sadje, orehe, male ptiče in jajca. Tako je pretekla ena ura, ko jih je Keršak sklical in jim ukazal, naj inu slede. Povelje se je glasilo: K morju! Šli so večinoma po zemlji, sledeč poti, ki so jo utrli sloni skozi goščo. Njihova hoja je bila podobna trkljajočemu se, nespretnemu premikanju; postavljali so zapestja stisnjenih rok na tla in poganjali svoje neokretno telo naprej. Kadar pa je vodila pot med nižjim drevjem, je šlo hitrejše, ker so se poganjali od veje do veje, s spretnostjo sebi sorodnega plemena, malih opic-plezalk. Tudi Kala se je pridružila gruči in vso pot nosila svoje malo, mrtvo dete s seboj. Krog poldneva so dospeli na višino, odkoder so se lahko razgledali po obrežju, kjer je stala koča. Tja jih je vodil Keršak! Hotel je za vsako ceno razluščiti skrivnost, ki jo je hranila ta hiša. Več kakor enkrat je že videl, kako je bil kakšen član njegovega plemena tam ubit. Tam notri je namreč prebivala čudna bela opica; imela je nenavadno črno palico in kadar jo je vzela v roko, je strašno počilo in je vedno kdo obležal mrtev. KeFŠak si je hotel to orodje prisvojiti in preiskati notranjščino te skrivnostne zgradbe. Čudna žival je stanovala tam notri. Sovražil jo je in bi jo najrajši ugriznil v vrat. Toda obenem se je bal in večkrat poizvedoval tam okoli s telim svojim plemenom. Hotel je počakati trenutka, ko beli ne bo pripravljen na njegov prihod. Toda vsakokrat je imel smolo. Komaj se je prikazal s svojci, je prišel beli s palico in ubil koga od njih. Tako je Keršak‘počasi opustil misel na napad in se niti pokazal ni več. Zdaj je bil pa radoveden, kako se stvar danes izteče. Belega ni bilo nikjer videti. Keršak je s svojci parkrat obšel kolibo. Ko so videli odprta vrata, so zlezli počasi, previdno in brez šuma bliže. Nihče ni renčal, nihče kričal, ker niso smeli prebuditi črne palice. Prihajali so bliže in bliže, dokler ni prišel Keršak prav do vrat in skrivaj pokukal noter. Za njim sta šla dva samca in Kala, še vedno s svojim mrtvim otrokom v naročju. V koči so videli čudno, belo opico, kako j® napol ležala na mizi, roke sprostrte ob glavična postelji je ležala z jadrom pokrita postava, dotim se je iz male, priproste zibelke razlegal dojenčkov jok. _ .. Keršak je vstopiJ brez šuma in se priprav na napad. 1 Tedaj se je John Clayton naenkrat skloM pokonci in ga pogledal. ' , Ves je odrevenel od groze ob tem prizoru, med vrati so stale tri velike opice in za n^.s? prihajale nove in nove — koliko, sam ni vede Clayton se je zavedel, da je izgubljen, kal® njegov samokres in njegove puške so visele dale za njim na steni in Keršak je že napadal. Orjaška opica se je vrgla nanj, ga objela »m: strla. Delo ene minute. Ko je spustil mrliča, se je obrnil proti zi°ellr i Toda Kala ga je prehitela. Dojenčkovo ječanj ; je zbudilo v njenih prsih čustvo materinstva, • ker ni mogla več dojiti svojega mrtvega otrojj* je tega vrgla v zibel in vzela živega dojefleK j| Aliče Claytonove. . (Dalje prihodnjič*/ s tL:iiy3.F* *m Zastonj Vam ^ blaga za obleko in perilo nikdo ne I da. j toda po izredno nizki ceni ga dobite Prl tvrdki i •» Danica" Malzeli & Raiieli' Ljubljana, Turjaški trs 1 (bivša Preskrbovalni Velika zaloga najrazličnejšega manufaktuf' nega in galanterijskega blaga ter usji)" vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Kroja0 in preprodajalci poseben popust. Izšla sta 2 nova zvezka ! »Splošne knjižnice": L. N. Tolstoj Krentzerjeva sonata, roman, broi. Din 14-—, vez. Din 20-— Sophokles. . . Antigone, žalna igra.9-— . . 14-— v Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg štev. 8; G amaufovo “mMW za cye||ce je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. —■ Cena zavojčku Din 3.—. — Razpošilja društvo »Vrtnarska šola“ v Kranju. Stalna zaloga: Herzm&nshyf HopsiHa, Urbanic In drogerija „fldria". i Izšel je novi zvezek „Splošne knjižnice L. Andrejev: »ČRNE MASKE drama, 82 strani, broš. Din 12—, vez Din 17-—. Ker se ta drama vprizori v kratkem v našem gledališču, jo cenjenemu občinstvu priporočamo v nakup. t ! i* <» i» c 1» <> I' I' 1» (I 1» <» l> } ■m Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. ST0EWER ^RECORD Vrhunec finomehanike.' Zastopstvo Lud. Baraga Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 6||. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Šolska mladinaf pozori Skicirke in notni zvezki na najboljšem papirju prodajani ceneje samo Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg & - ZAHTEVAJTE CENIK! ■H ŽIČNIKE kolarnike, brezglavnike, žičnike, za strešno lepenko in krovnike, krepin-stifte, ščetarje in tapetnike, štukaturne kaveličke. poveznike s polokrog-limi glavami, sponke za brzojavno žico, kotnike z zarezo, žbice za čevlje z vdrto glavo, londonske žbice s polokroglo glavo, cvikovce za pete znamke „P“ in raznovrstno vlečeno in žgano žico izdelujem in razpošiljam na veliko in malo 2e od 100 kg dalje po najnliilh cenah. SIMON PIRC, KROPA (Slovenija) Zvezna tiskarna in knjigarna VPolfova ul. 1 v Ljubljani Marijin trg 8 v w Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. A^A - ■ aaa Moderna knjigoveznica. St* OTVORITEV NOVE SPECI JALNE TRGOVINE Z BARVAMI IN LAKI kakor: Emajl - lakov, lakov za posode, pravi firnež, terpentin, špirit, prašno olje, karbolinej, mavec, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči in vsi drugi v to stroko spadajoči predmeti. Zagotavljava točno in solidno postrežbo, ter se priporočava za nakljonjenost. RAVHEKAR & DERGANC LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO STEV. 20. Ljubljana Gosposvetska c. St 2 priporoča svojo bogato zalogo pisalnih strojev jLEir in .lir. s« rodbine In obrt ter ni koles Styrla — DUrkopp — Orožno kolo pvaffenrad). : Ceniki zastonj in (Tanko.: ZAHTEVAJTE CENIKI m MALI OGLASI m Cena oglasom do 20bssed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 85 para 1 daviilno vred. a Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I L. N. TOLSTOJ: silila v prevodu Frana Pogačnika j« i c i 1 a kot zvezek 22 ..SploSne knjižnice". Cena broi Din 14-—, vez. » 20’—. km knjigarna. ' Milana, Marijin trg 8. ar era c c m c CL£ C C on racurafffrafffti inteligentna, v Ljubljani tujka bi se vsled pomanjkanja znanja rada seznanila z gospodom, vsestransko izobraženim, v svrho globljega spoznanja ljubljanske okolice. Kam? Mor. kjer se toži dobro vino. Za ba^ linanje 2 igrišči na razpolago in nove krogi«. 3 ilustrirano, vezan v platno, Izdaja 1924 za nizko ceno naprodaj v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. sprejmem za stalno. Koštoraaj brivec, Celje. boljša, tvrdke Lubas, šririvrstna z lepim prijaznim glasom so proda. Naslov: Štefan, Rožna dolina št 34 pri Ljubljani. vinske od 45 do 60 1 naprodaj. Ponudbe pod „Vinski sodi" na upravo lista. do sedaj na vodilnem mestu, zmožna vseh pisarniških del; knjigovodstva, korespondence, Itd. nemščine, slovenščine z večletno prakso, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Takojšni! na»tor>“- »Praga« 12/16 H. P. štlrisede-žem ravno generalno popravljen ln presnažen se proda ali zamenja z najnovejšo Typo »Indiana« z originalnim priklopnim vozom. Ogleda se pri tvrdki Drago Game, Celje, Ca-becje 9U Anton itn krojaški mojster. Kranj. Izdeluje po naročilu čepice vseh vret, športne, gasilske, sokolske, orlovske in orožniške najceneje, ter se priporoča za cenj naročila. — Pri večjem odjemu konkurenčne cene. splošno ključavničarstvo ^ Zn gradom 0 v Ljubljani izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in po solidni ceni. Prekajevala pozori Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »VVolf« in »Blitz« na električni pogon, zraven še nerabljen nov motor. Josip Križnar, mesar In prekajevale«, Strališč« pri Kranju. krojaški mojster, Primsko 48, p. Kranj izgotovlja po meri in naročilu Moške in ženske obleke po nizki ceni ter se priporoča za cenj. naročila. — Tudi se sprejme vajenca. v dobrem stanju se kupi. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na upravo lista. Naznanja se, da fe bo od 19. t. in. dalje zopet prodajalo na občinski mesnici v Udinatu pri soli prima goveje meso po Din 22'oO kg. Postrežba dobra I Se toplo priporoča Jakob Otrin. III posestnik lepe* hiše na Gorenjskem želi znanja z gospodično iz dežele, ki bi posedovala 100.000 Din premoženja. Ženitev člmprejel — Ponudbe pod »Srečno življenje« ra unravo Usta. Uli 6„ event. trg. sotrudnlk, voj* jj, prost, išče primernega ji najraje v Ljubljani. Pon „oi poslati na upravo šifro »Agilen«. Uleivaoo sobo irf. s posebnim vhodom 10 lro-trično razsvetljavo l*®e ljubna gospodična, p» w° 9ci v sredini mesta. P°nudD®uV šifro »Meblovana soba« 0 lista. s popolno hrano išče urS^jfjj» pri kaki mirni stranki, n -j v sredini mesta. P°nudC’® n***' šifro »Mirna«, na uprav 2.000 Dl išče gosP°u“-;;; po« Obrokih, ponudbe r nlačilo« B* VY posojila išče gospodii vrnitvi v šifro lista. »Sigurno plačilo« dobro ohranjen, se kupi. . .nudb« pod »Voziček** *** »list*. !