Ml* r%M** , ^j- «xc«pt 8*tmrdaya, Md HolMajs. PROSVETA .teab xxvffl. liste J« ae&P GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in apravnil*i prottort: Mt S. Uwn«i*« A*«. OtftM af PatafitttUa: tefrf Boath Liwi4a)« Ar«, »o 1'''1 ' ....... >*«. « UIU*. mšrn « « M*r< Mmk t. im. (HICAGO, ILL., PETEK, 26. JULIJA v»em podeželskim brezposelnim delavko, v sedmih državah na srednjem zapadu in jeverozapadu. Administrator Hopkins pravi, i da je to potrebno, ker letošnji obilni pridelek I pienice potrebuje mnogo delavcev na farmah! r«§htafton, D. C., 25. jul.— ^olna relifna uprava je vče "naznanila, da bo še te dni vila podporo vsem brezpo-delavcem v vseh podežel i okrajih—večja mesta so iz--sledeeih držav na sred-zapadu in severozapadu: g, Kansas, Severna in Juž-ikota, Nebraska, Iowa in detih je okrog 300,000 brezposelnih delavcev, »ralni relifni administrator m je rekel: "Zaprli bomo postaje v vseh podejel-farmskih okrajih, v kate-I primanjkuje delavcev na far-u ietvo. Prejeli smo na pritožb od farmarjev, da rejo dobitj dovolj delavcev tvo, relifarji pa nočejo vze-dela." sinu, Mich.—Državna rc- komisija v Michiganu je ij odredila, da prenehajo ttačasna relifna dela po vsej za mesec dni in 46,000 re-i delavcev mora biti odslov-Dr. William Haber, dr-relifni direktor, pravi, da narji pritožujejo, da nfe dobiti delavcev za žetvo. ;velt proti privatnim penzijam itcva davek tudi na »rodelne prispevke tahington. D. C__Predsed- Roosevelt je v sredo na obira sestanku s poročevalci «voje odločno nasprotstvo izvzetju od davka velikih "'h VH<>t, ki jih poklanjajo "'zni bogatini ali korpora-fobrodolnim organizacijam. ptaoVfflTl mnenju morajo bi-te prispevam- vsote obrne, * je rekel, da nasprotuje »dnuntu, ki je bil sprejet v in na podlag katerega bi »Ini zakon socialnega zavali* priznal sisteme privat-P°kojnin in oprostil deloda-* k' prispevajo v privatne finske sklade, federalnih *»;kf>v v ta namen, »•dalje se j,. Roosevelt izre-u ukon "troge nevtralnosti držav v primeru voj-dnjjfimi državami. zmaga de-lavttva v Angliji J;n'1,n Pri nadomestnih ' L" <;.....Itt je zmagal F* tranke Jo- " z veliko večino. T™* J* Pri zadnjih "narod-konserva-rnajhno večino. , J' i1* pri teh voli-P^n ie z večjo večino ko j,, delavska triktu prejela M v Um ko dis pitava "zaičit- 0 p/a K ib.. I Mr CQ « Wi$consinu » W \ okraju Ra-■rr, delu velja-''tns" plača: v<*i bodo pre-H30 ur dela) in na-2 Tukajšnji :j J*4 ostro na-!*-lom'\ ker zakon pač velja za oba spola. Odgovoril je sodnik Mat-thews, ki je rekel, da "imamo moški pač precej kavalirskega čuta do iensk". Zastopniki delavstva so svetovali okrajnim komisarjem In sodnikom, naj počistijo okrajno in mestno administracijo kori-tarjev in se jfm ne bo treba zatekati k takim srednjeveškim — "reformam". Diktator Long se ne boji Thomasa Pravi, da je Roosevel-tov agent Chkago. — Ko je bil Huey I^ong zadnji teden informiran, da je eksekutiva socialistične stranke indorsirala govorniško turo Normana Thomasa, ki jo bo napravil meseca oktobra v Louisiani, je glavar "delilcev bogastva" nazval Thomasa za — "Rooseveltovega agenta". "Kakor razvidim, je Roosevelt sklenil poslati Thomasa v naš kraj (Louisiano)," je rekel Huey Long časnikarskim poročevalcem. "Ampak mi 'delilci bogastva' se ne brigamo za Roo-sevelte ali Thomase. Ce pride sem, ne bo Thomas dobil niti treh ljudi, ki bi ga poslušali." Thomas bo v oktobru invadi-ral Louisiano s karavano in zvočnim trukom. Imel bo več govorov na dan in najbrž več ko tri osebe za poslušalce. "Huey Longova iiervoznost je popolnoma razumljiva, ker pričakujemo, da bo Thomas docela defla-tiral njegovo kandidaturo za predsednika Združenih držav," je odgovor glavnega urada stranke na Longov intervju. "Long je popolnoma v zmoti, ko pravi, da Roosevelt pošilja Thomasa v Louisiano." "Socialisti amo popolnoma u-verjeni o bolehavosti "nevvdeal-skega" programa, ki je baziran na pomanjkanju. Toda mi prav tako nasprotujemo Ix>ngovemu sleparstvu. Popolnoma se strinjamo z mnenjem Tennessecj-ske delavske federacije, ki je Longa na zadnji konvenciji obsodila kot breznačelnega demagoga in nasprotnika pravih delavskih interesov. "Longova neiskrenost je dobro razvidna iz njegovega navideznega boja s Standard Oil Co. iz Louisiane. Dasi je prvotno zahteval pet centov davka od tfbda olja, se je z družbo poravnal za en cent davka na sod olja. V kontrastu z "delil-ci bogastva" pa socialistična stranka zahteva podržavljenje Standard Oil družbe kakor tudi vseh drugih temeljnih industrij ter njih obratovanje v interesu ljudstva. "Thomasov poziv na Huey Longa, da debatira z njim po radiu ali kjerkoli že, še vedno velja," pravi izjava eksekutive. Tega poziva I»ng do zdaj še ni sprejel, ker se boji debatirati s Thomasom. Italijanske aktivnosti ob Jugoslaviji Vojaško vrvenje ob slovenski in avstrijski meji Ljubljana, 25. jul.—Italijanske vojaške aktivnosti ob jugoslovanski in avstrijski meji, na 200 milj dolgi črti od tirolskih gora do Dalmacije, vznemirjajo Jugoslavijo in sosednje dežele. Kakor javljajo ia Rima, bodo te vojaške aktivnosti kulminirale prihodnji mesec v velikih vojaških manevrih, katere bo vodil sam Mussolini. Takrat pričakujejo pol milijona mož italijanske armade ob mejah Jugoslavije in Avstrije. Ob vsej jugoslovanski meji kopajo Italijani strelske jarke in grade cementne podstavke za topove in strojnice v hribih, čez katere se vleče strategična meja, ki jo je Italija dobila v Ver-saillesu. Prebivalstvo na italijanski strani meje, severno od Trsta in Vidma, je v ogromni večini slovensko*. Italijanskega vojaštva kar mrgoli v teh krajih. Vse to gibanje in utrjevanje meje ob Jugoslaviji in Avstriji stane Italijo milijone lir. Silno utrjevanje je v teku tudi na otokih v Jadranskem morju, posebno v okolici Zadra. Mussolini je tudi dal sgraditi novo železniško progo od Florence do Bologne, ki drži skozi 30 dragih predorov pod Apeninami; ta proga je skrajšala za dve uri prehod vojaških Čet iz Južne v severno Italijo. (Gornjo vest je poslal svojemu listu poročevalec čikaške Tribune, katerega je Mussolini iztiral iz Italije pred nekaj tedni in kateri se zdaj nahaja v Ljubljani.) Sovjeti obšodili na »mrt trojico tatov Moskva, 25. jul.—Trije moški, med katerimi je tudi bivši pravoslavni |iop, so bili včeraj obsojeni na smrt zaradi tatvine železniške oprema. Senat potrdil Roote-veltovega nastavijenca VVashington.—Senatna zbornica je te dni brez ugovora odobrila imenovanje sedanjega pomožnega trgovinskega tajnika Johna Dickinsona, katerega je Roosevelt promoviral za načelnika antitrustnega oddelka v justičnem departmentu. Dickinson je lansko leto v stavki pristaniščnih delavcev na zapadu in tudi drugače pokazal, da ne goji nobenih simpatij do delavstva. V lanski stavki je skušal neki parobrodni družbi pomagati v skebarstvu. Izdal ji je dovoljenje za odhod neke nepravilno opremljene ladje, čeprav je bilo to proti postavno. Proti njegovi promi»ci-ji se ni oglasil noben delavski "prijatelj" v senatu. Vlada s« podala št a v k ar j e m VVashington, — Stavka 350 gradbenih delavcev na novem poslopju notranjega depurtmeri- ta je bila te dni končana, ko je j j« hiiii poritifikalria maša v du-vlada pristala, da bo odstranila Majskih eerkvah in po(>oldne je neunijske pogoje. Koritrakt za j bila odrejena splošna tišina za i mita I i ran j« električnih naprav | dve minuti, v teku katere je ves je namreč dobil neki kontrak-(promet prenehal. Del komemo-tor iz Haltimora. ki je uposlil racije je bila tudi aretaeija več neunijske delavce, vsled čenar jega števila nadjev i rt—sociall-je nastala stavka. stov. • * ABESINl J A SE Naciji prepovedali VESELI PADCA k>tolBkt ^ VREDNOSTI LIRE V tem vidi umaknitev francoske podpore Italiji MUSSOLINI DOBIL NOVEGA ZA-VEZNIKA Addis Ababa. 26. jul. — V abesinskem zunanjem uradu je zavaloval nov val optimizma, ko je dospelo uradno poročilo o padcu vrednosti italijanake lire in da bo Velika Britanija dvignila embargo za izvoz orotja Abesiniji. Uradno mnenje js, da so izgledi za mirno poravnavo spora najbolj ugodni, odkar obstoji konflikt. Abesinska vlada je uverjena, da je Italija odpravila zlato kritje lire iz razloga, ker je ia-gubila podporo Francije v svoji kampanji proti afriškemu cesarstvu. Francija je očivldno prišla do prepričanja, da ji prijateljstvo Velike Britanije prinaša vočje korjsti nego prijateljstvo z Italijo. Velika Britanija se trudi, da ohrani prestiž Lige narodov in neodvisnost ter integralnost A-besinije, in če jo bo pri tem podpirala Francija, je abesinska vlada uverjena, da bo svet Lige narodov odločno nastopil proti Italiji in s tem preprečil vojno v Afriki. Doslej ni abesinska vlada niti britsko poslaništvo v Addis Ababi potrdilo poročil iz Londona, da bo anglsAki kabinet preklical embargo za Izvoz orožja v Abesinijo. A ko bo to storil, se bo Abesinija lahko oborožila in odbijala napade Italijanov v slučaju invazije. l/ondon, 25. jul. — Diktator Mussolini je našel zagovornika svoje kampanje v Afriki v liniji britskih fašistov. Sir Oswald Mosley, načelnik te organizacije, je na shodu avojlh pristašev v Stradfordu podprl italijanskega diktatorja, ko je dejali. "Velika Britanija bi morala biti vesela, ker se je mogočna kulturna velesila odločila za o-kupačijo države, kjer prevla duje suženjstvo, da odpravi ta najčrnejši madež s sveta. Čestitati moram Mussoliniju, ki dela tisto, kar je delala Anglija v prošlosti." Obletnica umora diktatorja Dollfu»$a Dunaj, 25. jul.—Danea J« pre teklo leto dni, kar so hitlerjevci v Avstriji uprizorili znani puč in ustrelili kanrelarja Kngelber ta l)ollfu*sa, katoliškega diktatorja Avstrije. Hchuschniggov klerofašistični režim je odredil spominske ceremonije. Zjutraj Nadaljnja mladinska organizacija raz-puičena Berlin, 25. jul. — Naošjske avtoritete nadaljujejo kampanjo proti katoliškim organizacijam in Židom z vso srditostjo. Vlada države Baden je včeraj razpustila organizacijo katoliške mladine in konfiscirala njeno pre* motenje, zaeno pa je prepovedala vsa zborovanja katolikov zunaj cerkva. Pojasnila je, da je bila to prepoved potrebna, ker ao v zadnjem času imela vsa sborovanja katoliških mladinskih organizacij politični značaj. Katoliiki škofje so nato sklicali konferenco v Fuldi, na kateri bodo razpravljali o situaciji. Baron von Holzschuer, guverner spodnje Bavarske, je pozval vse državne uradnike in u-službence, naj potegnejo svoje otroke iz katoliških mladinskih organizacij, "ker voditelji tsh organizacij delujejo direktno proti interesom tretjega rajha." Vlada Naksonske je prepovedala vse aktivnosti klubov katoliške mladine. Dalje so avtoriteta suspendirale vse katoliške tednike, ki so izhajali v M(makovem, 8peyerju, Piermasonau in Neustadtu. Policija v Kai-serslauternu je vdrla v klub katoliške mladine in zaplenila vse Imetje. županski urad v Hteiglitzu, predmestju Berlina, Je prepovedal mestnim uradnikom in u* sluftbsncem kupovanje potrebščin v židovskih trgovinah. Obiskovati ne smejo tudi Židovskih zdravnikov, odvetnikov In drugih profesionalcev. Hllčno odredbe so izdali nacijski župan v drugih mestih. ^ Berlin, 25, jul. — Neuradno poročilo, bazirano na številkah iz privatnih virov, kaže, da Hitlerjev režim izda povprečno $240,000,000 na mesec za oboroževanje. Finančni krogi, ki ima jo ozke stike z režimom, prisna-vajo, da so državni dolgovi narastll na .10 milijard mark (okrog $12,000,000,(MM)). Oboroževanje napreduje s tako naglico, da Je postalo hrbte niče nemških Industrijskih aktivnosti. Vladna naročila orož-žja in drugega vojnega materi ala tvorijo 50 do 60 odstotkov industrijskih aktivnosti. Baroni dobro zabavali kongresnike Lobija elektrarnarjev je stala čez $1,000,000 Demonstraci)« deiavctv, ki mt za*ta*kali proti lorii Shipbuilding ( orp. % ( amdmu, N. J. WaNhington, l>. CV Senatni odsek, ki preiskuje lobijske (m kulisrie ali vežarsk«*) aktivnosti m in proti zakonu proti "hold ing" kompanijarn, je zadnjo sr^ do izvlekel it elektrarskega mag nata Johna W CarpenterJ*, predsednika Te* as |'ower A Light Co. v Dallasu, Te«., sle-deča dejstva: 4 Njegova družba Je do dan«ts izdala $IK,MM«2.'i za kampanjo proti omenjenemu zakonu. V| tej vsoti so uključeni tudi stroki %abav in gostij, ki so jih nje. govi lobistl irriredili kongresni-k«*ri in senatorjem zadnjo |ki-mlad. !rifa Hokojov je do-s|h*I sem iz v sredo. Ker Je ru"ralo njegovo letalo m«d poletom pristali v megli v Kanadi, j«» /smudll .16 ur. Hilo ril nobene neig/ide. Hoko-lov, uradnik ameriško-sovjetake trgovsklf oriramzaHje v New York'i. pHA«l v Alasko, da pripravi radlo|M*taje za tri sovjetske Utulre, ki poletij enkrat te dni !ui m ldr*ur» cm««>> to !«»»<» M M M M«. M M M pol WU. II M M UUi taUi m CfctaNP. to CImt* |7.M m aalo Ut». 11.7» m aai M«; m I i iimNu M M. lukMflpdN raUai tur O.a UaJUd SUt« IomH CIltM«*) (««a4a M M p»r t—t. > (»4 CiMTO »1.M MKtrtM M M k r«M. C«M ««laaov p« 4u«o«uru lutoplal 4*1— to inritnlli Oanko« m m vralajo H»ku*Ut liUraru« »wbto« (ftrtlM, «•*! dram«. pM«i U4.) M »ru«>o *|*Uj»Ul)«i * V »luMj«. M i* prlUAil |M/*>aii>o. AJvartUln« ralaa <«u an4 uaaoO»IUd »rtirU« »III not M r»turn«d OtW ■MitMcr>|>to. »url. m 0Unm. |»I«M. wili U rvtornad U> amdrr oolr »l*D by lU »Um** Nulv« •• in, Ur Im atfk • 14 PKOHVETA Iit7-tt U«U«I« Ar«.. Cltof«, Ultoafe. IINIII Or TMK rKDBBATBI) pum D»lu«i M« rofklM. » uh i«pa ja, na |ifi»i»f (Jum M, na«lovu tutmrtil, et poln "divjih" novic, ki jiričajo o plemeniti civilizaciji (!) dvajsetega stoletja. In le novice nimajo nič opraviti z Mussolinijevim hujskanjem Abesincev na vojno in z ja|HiriMkim drezanjem Kitajcev, Mon« golcev in sovjetov ob sibirski meji. Na Irskem besni civilna vojna med katoliki in protestanti. Irska je seveda civilizirana, krščanska država, ki je—izvzemši Aestih okrajev na skrajnem severu, tako zvani Ulster— svobodna kakor Kanada. Angleškega tiranstva ni več—kljub temu ni miru in ni blagostanja med Irci. Verska vojna je tudi v Indiji. Tudi Indija je vsak dan lahko svobodna kakor Irska na papirju, prave svobode pa ne l>o A«* dolgo, dolgo—-ne toliko ('•asa, dokler se bodo reveži sovražili med seboj zaradi vere in zanemarjali socialno vprašanje. V "tretjem rajhu" besne novi pogoni na Žide, luteranc in katoliško cerkev. Hitler je sicer sam katolik, vendar kot diktator ne trpi poleg sebe drugih, ki tudi radi diktirajo; zato se krešejo in brcajo. Mussolini je bolj prefrigan in pusti katoliški cerkvi proste roke v Italiji; to se pravi, da je Mussolini odstopil kos svoje diktature cerkvi, katera zdaj uničuje slovenske In hrvaške vernike v Primorju z veliko večjim uspehom kakor bi mogli fašisti sami. • • • Italijanski in abesinski topovi 6c ne bruhajo smrti, toda Italija že ima debelega mrliča. Zlata lira je umrla! Zlata lira je padla še p red no se je vojna v Afriki začela. Priprave same za vojno so jo ubile. Zlata rezerva, ki je doslej krila italijanski papirnati denar, je zdaj prosta, toda koliko časa bo trajala? Italija je imela še prej malo kredita v inozemstvu, odslej pa ga ne bo imela nič. Morda Ik> kdo kaj posodil Mus- soliniju na—Abesinijo. ♦ - * Pred nekaj dnevi urno omenili liberalce v sta- " rt m kraju, kako so potdravili cerkvtno propagando, ki jo nazivajo evharistični jcongres. Danes lahko zapišemo še vet-. Takoj po tem kongresu je izbruhnila stavka organiziranih tiskarskih delavcev v LJubljani. Dva liberalna dnevnika in katoliški dnevnik so nastopili solidarno" proti stuvkarjem. Katoliška tiskarna je celo pomogla liberalnemu dnevniku, da je lahko izšel! Klerikalci in liberalci so harmonično in najsijajnejše demonstrirali, da ne poznajo nobenih socialnih princi|>ov do delavcev, potnajo pa gospodarske, kapitalistične interese, ki so pri obojih enaki!—Oboji so stavkolomci! Slovenski libeialci so likvidirali svoje svobo-diimfMbtvo, če so ga sploh kaj imeli in zdaj so isto ko klerikalci. Notranji minister Korošec jim lahko brez skrbi pokloni žandarske službe. • • • <"'ikaški "Kadnik," hrvaški komunistični Ust, meni. da je mnenje Prosvcte *lrde Združenih držav Ktrope "burioasko gledište" To se raz-ume. Pri komunistih je vse, kar oni ne rečejo in ne zapišejo, "buržoasko" in basta. Komunistična taktika je «)<> pičice podobna klerikalni taktiki. Kdor ni s klerikalci, je s hudičem Prav taki so komunisti. Kdor ni z njimi in ne podpiše sleherne absurdne dogme i/ .Monkve, je buržuj in sluga kapitalizma. I*rednik "Kadnika" je mentalno še zmirom v pl« ni« ah, če misli, da mi |Mwtavljamo fed«>ra- na I mizo današnje evropske kapitalist U no tia« lonalistii n<»-fasistične blaznice ali sploh na Imuo kakšne diktature. Kar mi urgl-ramo. )*> demokratična federacija, |>opolnoifta demokratična v političnem, ekonomskem in socialnem smislu, kulturno-jezikovno avtonomna *« \*ak narod. drugače pa ekonomska enota, kf I*« lahko neodvisna od ameriškega kapitala. ltadniko\a' dogma, da I.«» * tlelavsko-kmet-»-ko i komunistično) vlado \ Jugoslaviji vse re-'« »'«», ,« otročje naivna Delavskivkmetaka vla-«1« lahko sprejme milijon /ukonav o blaginji,4 ampak delavcem in kmetom m- more dati tega, <« ur Jugoslavija sama mma in vaM česar je dane« in ostane v I*mI«h« tujih velesil -koiiumska kolonija l'r*j «» rekli, da revrti Poslej bodu pM rekli, du k« r jih je pre\i«« !■ ImmIh a«idbi "niln«» m«slrih" tm •vetu. lo vetlno na svetu, »p »sljivi" Ijudjtv-dno na nvetu. Po vra« vtnliiu na Glasovi iz naselbi in Zanimive beležke Poročilo h potovanja Herminie. Pjl—Zadnjič zem poročal o tukajšnjih rudarskih razmerah, kaj družba namerava storiti z rudarji, "ker jih je preveč." Moje prerokovanje ali napoved se je uresničila: 226 rudarjev je bilo odslovljenih. Sedaj jim preostaja le fte eno: da se prijavijo za relif, ako nočejo od gladu poginiti. Dodeljeni bodo drugim milijonom reve-žev, ki se morajo preživljati s tistimi par skromnimi dolarji, katere dobijo na teden. Dobro nam je znano, da je na milijone mrtvega denarja v žepih p»r tisoč oseb, čijih žepov pa se ne sme nlhfe dotakniti. Delavci sami, kateri Ae delajo, in mali obrtniki ter trgovci, naj vzdržujejo vse relif no breme. Berači naj vzdržujejo berače! Naii otroci naj ostanejo zasužnjeni, na katerih kože vlada iz-posuje denar. V nedeljo sem poslušal Upto-na Sinclairja, ki Je govoril po radiu ob 2.45, ko sem čakal so-druga - Hupnegla v Irwinu, da le odgovarjal in pobijal napade, trditve in izzivanja; ako tega ne bi storil, bi bilo le priznanje, da je napadalec v pravem. Dragi prijatelji, ne bodimo fte dalje odraftčeni otroci! Jaz ne napadam nobene cerkve. Bili so časi, ko je imela tudi cerkev svo-fe zasluge, kar jih je imela, a v tem dopisu je prostor premajhen za taka razmotrivanja. Opozoriti želim le na to, da živimo v novi dobi, v dobi strojne produkcije, v dobi, ko se zlahka producira za vse ljudi zadosti. Norman Thomas je na 19. julija ponovno poudarjal po radio omrežju NBC, ob priliki zborovanja Mladinske soc. lige v Pitts-burghu, če odpravimo profitni sistem, da nas čakajo plače od 3 do 5 tisoč na leto in ob 30-urnem delu na teden. Torej zakaj naj bi mi fte naprej tavali v temi? Duhovniki naj bodo odkritosrčni, ljudstvo naj učijo resnico, da je že skrajni Čas, da | dete poslušat vsi delavci in far- Oarence Senior, tajnik soc. stranke, je na konvenciji Mladinske soc. lige v Pittsburghu odločno poudarjal, da leta 1936 gre soc. stranka v volilni boj zase, na kar se moramo že sedaj dobro pripraviti, kajti iz "tretje stranke" ne bo nič. Cas fte ni ugoden, da se bi organizirala tretja ali delavska stranka vseh unij in naprednih elementov. Mesto tega pa imamo tukaj že soc. stranko, katera je nafta tretja stranka. Ameriftke unije in farmarji se fte vedno oprijemlje-jo pravila: "nagraditi prijatelje in kaznovati sovražnike," pro-fitnega sistema pa nočejo odpraviti, ker za to delo fte niso zreli. Rojaki, pristopajte k soc. stranki! Na 18. avgusta priredi soc. organizacija za okraj Westmore-land svoj piknik v Oakwood par. ku v Jeannetti. Glavni govornik bo Darlington Hoopes, član dr žavne postavodaje in soc. stranke. On ima velike zasluge v boju za delavske pravice. V posta voda j i se vedno bori za iz-boljftanje delavskih razmer. Va-fta dolžnost je, da ga gotovo pri- se odpravi profitni sistem, namesto da ga zagovarjajo. Kajti tako zagovarjanje ftkoduje de- greva na distriktno konferenco vetdesetim odstotkom prebival- okrajne soc. stranke v Jeannetto, na kateri smo nomlnirali kandidate za bodoče volitve, ki se bodo vršile v jeseni. Sinclair je seveda govoril o svojem epičnem načrtu in ni omenjal socializma, vendar je pa poudarjal, da že 32 let govori proti profitnemu sistemu in da je sedaj priftlo do konca tega sistema, prišel je polom. Zadnje čase je preromal 89 tisoč milj. Na svojih shodih stavi poslušalcem dve vprašanji: koliko je med njimi brezposelnih (navadno ena tretjina) in koliko jih je pri volj i stradati. Na prvo vprašanje glede brezposelnih, jih dvigne roke ena tretjina, na drugo pa seveda niti eden, kajti nihče n<»če stradati. Torej, zakaj naj bi še nadalje tolerirali profitni sistem? Odgovoril je tudi trgovcem, stva te dežele. Naj prakticira-jo nauke svojega učenika, pa jih ne bo nihče kritiziral, ampak vsakdo čislal. Nekoliko takih duhovnov je že pri liberalnejših verah, ki so tudi člani soc. stranke. Če pa v bodoči družbi ne bo treba toliko cerkva, se bodo dobile službe tudi za duhovnike, kakor i za druge člane človeške družbe, kateri bodo hoteli pošteno delati in ki bodo pomagali graditi zgradbo, od katere bo marji iz vseh sosednjih naselbin. (Ako Hoopes slučajno ne bi mogel priti, bo pa priftel Norman Thomas.) Na svidenje 18: avgusta! Anton Zornik. Odgovor in pojaanilo Strabane, Ra.—O uspehu slavja srebrnega jubileja drufttva Postojnska jama ftt. 138 SNPJ je bilo Že obširno poročano. Zato se bom tu omejil le na odgovor na dopisa Antona Tomšiča in mrs. Kral, ki se hudujeta na onega," ki je "napadal sveto imelo vse človefttvo koristi, ne ivero" v svojem govoru na slavju, samo peftčica parazitskih pijavk! j Dopisnika nista omenila do-Sele takrat bo zavladal mir na | tičnega z imenom, sklepam pa. zemlji, ko bodo vsi člani, člove-1 da sta mislila podpisanega, ker ške družbe opravljali kakšno ko- se je "drznil" odgovoriti na na- ristno delo zase in za svoj4 bližnje. To bo socializem. Vsakdo, ki je odkritosrčen in poftlen na- pade v A. S. na SNPJ. Ker so slavnostni programi navadno obširni pa raznolični, sem se od- pram samemu sebi, bi moral biti ločil, da odgovorim na napad na za socializem stoprocentno, ne jednotine uradnike, jednoto in ki ga vprašujejo, kaj se bo na-1 Pa pobijati. Naša SNPJ pomaga po svojih močeh k uresničenju socializma. Pohvalno se moram izraziti o poteku piknika in slavja 80-let-nice Proletarca, ki se je vršilo1 redilo z njihovim biznisom. Dejal je, naj se pridružijo delavcem, ki se borijo za odpravo privatnega biznisa, sicer bodo itak prisiljeni v bankrot. Tolmačil je, kako vlada daje relif, na kakšen način si izposojuje denar in da vzame tam, kjer ga dobi, vsled česa? so prizadeti trgovci. Trgovec vzame denar od relif-nika, ki mu proda potrebščine, denar se pa spet vrne v zvezno blagajno, potem se pa vlada znova izposodi. Davkoplačevalci pa morajo vračati potom davkov, pri remer so seveda všteti tudi trgovci. Ta proces se bo nadaljeval, bankrotiral pa bo vlado, mesta in farmarje, končno pa deželo jiotisnil v fašizem. Temu bo sledila vojna, ki bo ogrožala civilizacijo. Torej delavci in farmarji, koliko časa boste fte |>oslušali razne agente, ki vas učijo, da ni mogoče odpraviti profitnega sistema, mesec pred volitvami pa vas nagovarjajo, da volite za "dobre može," ki kandidirajo na platformi, katera svari vlado, naj drži roke proč od privatnega biznesa. Prijatelji, dajmo se vendar enkrat spametovati. Ne iščimo dlake v jajcu. Bodimo odkritosrčni eden napram drugemu. Ogibajnio se stvari, ki vodijo v razkol med delavstvom. Na mojem potovanju prejšnji teden so mi nekateri rojaki na Htrahanu rekli, da je s. Terčelj napadal cerkvenjake in da m tem škoduje socializmu. Ko sem vprašal TerčIJa. ku) je I. julija govoril na slavju 2A-letnice društva Postojnska Jama št. 1 :tM SNPJ, je odgovoril, da je le ofiomnil katoličane, kadar bodo imeli še kakšen misijon. kot te bil oni v JohnstoH nu. naj po-svarijo svoje voditeije, da ne bodo več na|tadali SNPJ. katere člani Mi tudi ljudje, ki hodijo v njihovo cerkev. SNPJ je našemu ljudstvu naredila že veliko! dobtega v obliki |mmI|m»t in tudi! na ijohriiževalnem |mi|ju, zato njeni člani nikakor ne morejo ti peti na|»adov, ki jih uprizarja-I jo nekateri cerkveni voditelji. Vsako pošteno (»odirtie *«• mora' J zagovarjati, in Terčelj, kot gl.i odbornik SNPJ, je povaem upra-; vičeno odgovoril na nainul. ki je bil »t«m jen na našo vrlo SNPJ.| John Terčelj socialiste, ki je prišel od strani Jeriča in Grdine na "božjipoti" v Johnstownu. 0 poteku njihovega zborovanja sem čital A. S. Tomftič piše, da ima vse Ste- na Moon Runu 13. in 14. julija, vilke omenjenega lista na razpo-(Podrobnosti sem navedel v do- lago in da ni nikjer o nas nič pisu v Proletarcu.) Vse prizna- j omenjenega. Mrs. Kral pa pi-nje gre seveda v prvi vrst« tam-1 Se, da je Grdina govoril le o jed kajftnjemu soc. klubu in članom notinih uradnikih. Razvidno je, za njih složno in vzorno delo. | da se je mrs. Kral za vse bolj Pridno sO stregli Številnim go- zanimala kakor Tomšič. Toliko stom. Bergantove hčerke iz na njiju pisanje v A. S. Lisbone, O., so igrale vesele ko-! Na omenjenem slavju sem se made, pa tudi pele so, kar se je glede tega izrazil takole: "Ape- še posebno dopadlo naši mladini. Udeležba je bila velika. Nastopil je s. Pauli, organizator soc. liram na ljudi, kadar bodo še kdaj šli na božjopot k sv. Tereziji v Johnstown, da opozorijo stranke okraja Allegheny. Med (ljudi Jeričevega in Grdinovega poslušalci Je bilo dosti naše mla- tipa, naj govorijo o stvareh, ki dine in govornik je na navzoče spadajo na božjopot, nikar pa napravil zelo dober vtis. ! naj ne napadajo jednotinih —ribnik FUturm. N. A. Bulganin, načelnik moskovskega sJvjeta. uradnikov in jednote same. Sram bi jih moralo biti, ker vedo, da Je jedhota v teh kritičnih časih podučeVala svoje članstvo in delavstvo sploh ter jim dajala navodila v obliki resolucij in drugače v svojem glasilu, da njeni člani in organizirano delavstvo pritiftne na svoje kon-gresnike z namenom, da se po-vspeši sprejetje socialne zakonodaje." Omenil sem tudi, da sta se te akcije aktivno udeležili i JSKJ in SSPZ. Namesto, da bi tudi oni v teb resnih časih pomagali sami sebi, pa ti gredo na božjopot ne molit, ampak napadat organizacijo in ljudi, ki se trudijo za skupni dobrobit, katerega tudi oni končno ne bodo zavrnili, le boriti se nočejo zanj. Pokazal sem s prstom na ustanovitelje društva 138 SNPJ, ki so sedeli jia častnem mestu na odru, ter pridal: "Ali vam ni žal, ko napadate nafto jednoto, za katero so se trudili tudi ti pionirji, da je šla naprej s svojim vzornim delom in rastla?" Te besede so seveda šle onim, ki so v Johnstownu napadali jednotine uradnike in jednoto, In tudi onim, ki so bili tam in ki žive tu. To je bil apel, da podu čijo svoje voditelje, da ne bodo iz božjepoti norce brili. Vsaj kolikor je meni znano, se gre na božjopot prosit za odpuščanje grehov pa molit za prijatelje in sovražnike, če jih je kaj. To sem napisal radi resnice, ker se hoče sedaj od gotovih strani zavijati, da "napadam vero," kar pa v resnici ni moja navada. Kar se pa tiče mojih otrok, piše mrs. Kral v A. S., da so boljši ko jaz. Hvala za priznanje! Torej je moja vzgoja vendarle obrodila dober sad. "Jabolko ne pade daleč od drevesa I" Pa brez zamere! John Terčelj, 138. ni napadal, ampak j a jJ^IT ^ ^ " J'h> ^^ Mnenje o tretji stranki Milwaukee, Wia.—V Prosveti sem čital, da se je v Chicagu vršila konferenca naprednih elementov za ustanovitev tretje politične stranke. Tako je prav, T^ tudi za to, da so fihnsk rei erii ^ :oko izobraženi in podkova.i? ^ trebujejo v ateljejih. Nič ne Sčeno naključju ali goli fm^ft ustanovili v Rusiji fi|m8ko vis(^ ; Z tTaivnt kin€matraf*^< institut ko GIK, ki je zavod za znanstveno in proučevanje filma. n Šola GIKa je nasproti moskovske^ hi ma v poslopju, kjer je bil nekoč oficirski in sicer blizu carskega poletnega gradu Sih plesnih dvoranah so zdaj filmski , opremljeni z vsemi najmodernejšimi te mi pridobitvami. Jedilnice bivA^a kaj bile izpremenjene v akustične preizkuša Tu proučujejo bodoči sovjetski komponis kov praktične zakone metrike zvočnfcKI v katerih ivok po njihovem mnenju n imeti samo podrejene ilustracijske fo temveč mo*a imeti sam svojo avton« mora biti povsem nov efekt. Povsod v teh laboratorijih si na vse prizadevajo odkriti nove zakone dojtj Tu sodelujejo v najožjem kontaktu 7 igralci, pisatelji, komponisti in režiserji stveniki, s kemiki, fiziki, optiki in mateJ Dijaki in profesorji so mladi ljudje, kil večnoma po več jezikov ter imajo na rai izborno knjižnico in lepo čitalnico! Tu to proučujejo ves razvoj sodobne sovjet tuje umetnosti, sovjetska vlada si pri pridobiti za ta zavod tudi tuje umetn strokovnjake, ki morejo prinesti dijaki profesorjem GIKa nove pobude in nov« Ta kulturna alarmbrigada, kakor praviji ski univerzi, Šteje zaenkrat samo 28 člai so prepričani, da moč nove filmske umi ne počiva samo v izoblikovanju splošno dognanj in doživetij, temveč je treba isk ve načine izražanja. To so sami novi in ljudje, ki so prišli še nedavno iz daljnih kjer so slučajno odkrili njihov talent, zelo hitro prilagode novim razmeram, kr priuče francoSčine in angleščine, da lahki jo svoje znanje iz tujih virov. Zanimiv je pogled v učilnic e, zanimivi i praktični rezultati dela v optičnih, kemtf mehaničnih laboratorijih. Zanimivo je dati naloge, ki jih dobivajo dijaki. Tak mo med drugim cele svežnje kartonov, vem je barvasta reprodukcija in foto( slike slikarja iz Tretjakovske galerije, zgodovinska slika, prikazujoča razburljiv z ljudsko množico. Operater je dobil priti s filmskim postopkom do takima v tičnega zaključka, ki bi nudil gledalcu is ne užitke, kakor slikarjeva kompoziciji naslednjih kartonih se pa v točnih diaj razvijajo faze operaterjevega dela. 0| poedine figure slike s številkami, v tloris ži poedine faze in s pestrimi črtami kreti gur. Pri tem naleplja izstrižene slike stvari s fotografije in reprodukcije avtei slikič. Tn tako nastane postopoma zal celotni prizor. - Tem risanim, slikanim in nalepljenimi mom se priključijo po istem operaterju poskusni posnetki, zopet korak za ko Ob strani so pa točni potlatki laborit gostoti negativa in pozitiva ter točni optičnega laboratorija. OperaterjeveB je priložen točno izdelan elaborat k« zvokov z natančnimi podatki radioM in fotografskega laboratorija. Enako M to se dela tudi v igralskem, scenarij libretističnem oddelku. Na filmsko ui pridejo samo tisti, ki so se praktično k i v svoji stroki. S tehnično prakso iadd organizacije dela v atelejih se GIK »j Ta nriloga je poverjena drugemu za v Tudi rekord V Hrooklvnu so priredili tekmo o obeležjem: Kdo bo poJ«del v sladoleda . . . Bila je prav« t*-km* poleg "pristnih" Američanov so •• J* namreč zastopniki vseh mogočih | rodov. Zmagal Je Cehoslevak M^ določenem času pospravil ' NJ®^ logram sladoleda. Prejel je nagr«««" jev. Kapras Je pred desetin Ameriko in Je v Rrooklvnu odprl m ^ varno. Kakine posledice je .meh»n* grajena požrefcM *« ' bo z želodci drugih tekmoval. ^ Koliko je planetov I*" j. pu Zvezdoslovec prof. Ariru ^ zvezdarne v P* majhni »veadm drobci, nego 1 km v premer i, tovila okrog 1**> taMtdkPJ^ valcev naAegs * .J rllflk duš" trfnvrf ■sto«* ** **** itd ki I ki«kj njeni trienjak »kle*e na ■ v kroženju drugih nično itevilo znašati p* m Vesti iz Jugoslavije (IsTiraa poročila b9na2adevaznamera s* konfinacijami menjajo vlade ter na na državno redno dogaja, lAM*' ^ se menjajo viaae »cr jTjvg skupina na državno K. tedaj ae redno dogaja Wl\ krmarji odkrivajo ne -..fere ivojih prednikov. A im«H «e tudi zgodi, da ti siki vrnejo milo za drago, se dogaja tudi zdaj pri *dla je Jevtideva vlada, v j* bil edini slovenski mi-,tft«r bivši ljubljanski ban dr. ru*ič. Kot bivSi ban in P°" , minister, je bil dr. Maruši* nekak zaupnik za §loVenijo vladi. Karkoli je vlada u« «nil* Klede Slovenije, o vsem , bji dr. Marušič gotovo pou- g0 je Jevtičeva vlada padla, i prišel v vlado za notranjega linirtra dr. Korošec, voditelj ir. klerikalcev, ki je bil do rseillskeRa atentata konfini-i na enem izmed lepih dalma-jkih otokov. Konfiniran je I u časa, ko je bila na vladi slovanska nacionalna stran-' katere glavni tajnik je bil C Kramar, ravnatelj dnevnika [Jutra", vodja slovenskih de-ratov, ki je bil hkrati tudi fcninter s 1'udjem vred. Tedaj t bilo torej več znanih sloven-uh klerikalcev interniranih Natlačen, dr. Korošec, dr. ;rizek itd.), mnogo profesor-1 premeščenih v Srbijo, nekaj puiienih itd. Po atentatu na ilja pa je vlada zaradi pomir-aja preklicala konfinacijo teh b, kmalu nato pa je bil pomi-en tudi dr. Maček, vodja dičevskih Hrvatov, ki se je iz vrnil domov v Zagreb. To je treba navesti, da os veno spomin. | Zdaj torej je Jevtičeva vlada dla, v vlado "je prišel Koro-e. In vladi naklonjeni listi so »iobčili pred dnevi novico, da prejšnja vlada Bogoljuba tiea izdelala že natančen na-za konfinacijo mnogih opo-kijonalcev, ki bi jih bilo treba •viti v taborišča v Bosni in Mori. Okrajni glavarji so Mi kmalu po volitvah 5. ma-*log, da sestavijo seznam *»mih, protivladnih ljudi, ki i je treba konfinirati. V Slo-»iji bi prišlo v taborišča predli mnojfo klerikalcev, pa tudi »j ljudi okrog "Jutra" in »""•rja, ki so bili pač proti "i. ker sami niso sedeli v nji. t Novica je napravila mnogo "Jurjanja po vsej državi. V j Jv«'ii so naglo ponatisnili i 'ni "Slovenec" in libe-JO "Jutro" in "Slovenski na-1 vidite, kaj nam je' in«, Je bil v Jevtičevi vladi ?\k! mini«ter dr. MaruAič, ykt 0 nosili z vso pra- JSr:*™ in Maruši« »Pripravljala konfinacije". * * J" oglasil ljubljanski uk Gl*» naroda", glasilo * iJ»ru«iCa, ustanovljeno prav [^PfoU "Jutrovcem", če- Marušam in Kra-/m ni n«t*ne načelne raz- * Je Marušič Kra-l * «ti»al /.a nekaj časa nika .Slovencev v Ta dnevnik J!'''' Zai'iKal' i[* i« vse " ^""finacijakih u-' Is Jugoslavije.) krepih ki da jih je izdala oz. nameravala izdati Jevtičeva vlada izmišljeno in neresnično. Zdaj pa se je oglasil klerikalni "Slovenec", ki je zdaj pač glasilo notranjega miniatra dr. Korošca. "Slovenec" je zapisal razločno, da je po volitvi 5. maja notranji minister Popovič brzojavno naročil vsem banom v državi, bani pa 16. maja vsem okrajnim glavarjem, da morajo v 10 dneh sestaviti listo vseh oseb, ki delujejo proti režimu, da jih pošlje oblast v konfinacijo ali postavi pod policijsko nadzorstvo. Hkrati pa je bil izdan nalog, da se morajo vaai opozicijonalna društva, pa ma-gari le športna, razpustiti in vse protirežimske struje zatre-ti. V Sloveniji ao bili na teh spiskih klerikalci in nekateri is Kramarjeve skupine, ki so delali proti Marušiču. "Slovenep" pravi nazadnje, da bo o atvari še obširneje pisal, ko pride čaa, hkrati pa opozarja "Jutro" in "Narod", naj nikar ne poročata o teh Jevtičevih konfinacijskih s tako škodoželjnostjo in veseljem, češ, da nista moralno u pravičena za svoje zgražanje, saj je prav "Jutro" podpiralo vse režime od diktature do Jev-tiča, med drugimi tudi režim dr. Srakiča, ki je uvedel prvi kon-finacijsko metodo boja z opozicijo. "Slovenec" cika tu na vlado dr. Srskiča, ki je dal konfinirati slovenske klerikalne voditelje. To vlado so jutrovci podpirali ter torej podpirali tudi konfinacijsko politiko. Slovenski narod" se slabo izgovarja, ko pravi zdaj, da naj se le zadeva s konfinacijami pred leti pojasni, da se dožene kdo je izdal tiste odredbe. Toda če sta bila tedaj v vladi Kramar in Pucelj, nosita pač prav tako odgovornost za vse vladno delo kakor nosi zdaj tudi dr. Marušič odgovornost za konfi-nacijske namere Jevtičeve vlade. Kako lepo je, kadar se vlada spremeni in pride nova meščanska skupina na vlado ter začne prejšnje krmarje obmetavati z blatom, ki pa je kakor bume-rang: vrne se tja, odkoder si ga vrgel. Mi pa stojimo ob strani, poslušamo in se jim smeje mo. Smrtna nesreča. — V mariborski okolici se je pripetila smrtna nesreča. Iz Maribora je neki šofer v svojem taksiju pe ljal dva gosta k Mariborski koči, nad Hočami pa mu je pripeljal nasproti neki kolesar, ki je vozil spredaj na kolesu še delavca Albina Zupanca. Tik pred avtom je kolesar izgubil oblast nad kolesom in za vozil naravnost v avtomobil. Delavca Zupanca je vrglo s tako silo ob steklo avtomobila, da se mu je kos kovinastega okvira zaril globoko v čelo ter je bil Zupane pri tisti priči mrtev. Samomor dveh fantov V noči od 6. na 7. julija se je dogodil v Radečah pri Zidanem mostu nenavaden dogodek: dva mlada fanta sta se ustrelila, izvršila sta samomor. Zvečer sta z znanci in svojci sedela v gostilni ter se veselila z njimi vred tudi 21 letni po- sestnik in delavec tovarne "Peta" Ivanko Pohar in 26 letni mizaraki pomočnik Ivan Korh-ne, u služben pri radeškem mizarju Medveščku. Bila sta dobre volje in pila s prijatelji in pela, v žepih pa sta že imela napisana poslovilna ipsma. Ko ao se fantje proti polnoči razšli, sta se napotila domov tudi Pohar in Korhne. Okrog pol dveh zjutraj pa sta počila dva strela in nihče ni mislil, da gre za dvakratni samomor. Sele zjutraj, ko so našli na travniku blizu goatilne "Hmelj" trupli obeh fantov, so se spomnili dveh strelov ponoči. Oba fanta sta ležala na trav niku mrtva, zraven je ležal revolver, s katerim sta si pre-strelila glavi. Imela sta pri sebi vsak tri pisma, kjer se poslavljata od prijateljev in svoj cev in jih prosita, naj ju pokopljejo skupaj. Kaj ju je gnalo v smrt, javnosti še ni znano. Bržkone bo o-stal vzrok prikrit. Morda gre za bolestno nagnjenje obeh mladih fantov. Vladna deklaracija, ki jo j« prebral pred nekaj dnevi vladni predsednik dr. fitojadinovič v skupščini, je bila sprejeta po vsej državi z začudenjem, ker ne pove nič novega, Hrvati pa so z deklaracijo zelo nezadovoljni. Dr. Maček je dejal, da po vladni deklaraciji sodeč ni ta vlada mnogo drugačna od prej šnjih. Hrvatskega vprašanja se vlada sploh ni dotaknila, kako mislijo nekatere zakone spremeniti, pa tudi ne navajajo. Dr. Maček je dejal, da je bila torej upravičena njegova skep-sa, s katero je sprejel novo vla do. Rešitev hrvatskega vpraša-nja je le v federaciji ali avtonomijah, tako pravi dr. Maček. Mačkovi prijatelji so v nedeljo 7. t. m. priredili več shodov na Hrvaškem, kjer so govorniki razlagali današnji položaj v državi. Zborovanja so bila dobro obiskana in odločnim oposi cijskim govorom so zborovalci tako živahno pritrjevali, da je morala oblast poseči vmes. Današnja vlada ni nič boljša od dosedanjih diktatorskih režimov, zato nimajo Hrvatje nič opraviti s to vlado. Dokler ne pride do svobodnega političnega življenja, se Hrvatje ne morejo sprijazniti z Beogradom in ne odnehajo s svojim bojem. Stavka v Šoštanju. — V Šoštanju je izbruhnila v usnjarni industrijca Woschnagga stavka. Delavstvo je že nekaj časa v mezdnih sporih s podjetjem, a ker ni prišlo do sporazuma, je delavstvo — kakih 350 po številu — dne 8. julija stopilo v štrajk. Igra z vešali. — V Strmcu pri Sv. Urbanu — tako poročajo iz Maribora — so se otroci igrali obešanje. Slišali in brali so, kako so pred kratkim obesili nekoga v Mariboru, ker je bil zaradi roparskega umora obsojen na smrt. Pa so se še oni šli igrat rablja in obešenca in sod* nika. Na drevo so privezali vrv, naredili zanko ter polagali va njo glave. Nenadoma je 14 letni pastir Franček Holc obvissl v zanki. Otroci so mislili, da pastir le šali, ko je nekam čudno bingljal na vrvi, a ko so pri hiteli odrasli ter prerezali vrv, je bil pastir že mrtev. Otroci pač radi posnemajo odrasle ljudi, najrajši njih slaba dejanja, posebno še, če berejo o njih v li stih. Pomirjen je v so- i stranki -»•SsreM rwmim Kongreanik John J. Con nor, načelnik poslovnega odaaka. Korak za prelom z nacijsko Nemčijo Senator K in g zahteva preiskavo Waahtnrton, D. C—Senator King, demokrat iz Utaha, je v sredo naznanil, da bo predlagal preiskavo, ki naj dožene, če so Združene države upravičene pretrgati diplomatične stike z Nemčijo. On meni, da nacijske per-sekucije Židov, protestantov in katolikov upravičujejo ameriško vlado, da pretrga vse vezi s Hitlerjem. Počitniški nasvet za mladino Piše John L. Rice, M. D., zdravstveni komisar mesta New York " »'''"»ji /He/nlAkih oljnih tankov » ( ampbelUporta, WU. flMft, U j»lt r nad IKKMKK). I Mladi ljudje napravljajo svoje načrte glede poletnih počitnic navadno le s stališča zabave. N pa nič težkega in je mnogo mo-drejše, ako se stvar tako uredi, da počitnice na deželi postanejo istočasno prispevek k dobremu zdravju. Kot mi vsi, tako ste bržkone tudi vi živeli in delali z vso brzino od lanskih počitnic naprej, in ako ste uši hujšim prehladom in drugim te Žavam, se bržkone čutite izbor-no. Ali pa zares veste, da se dobro počutite? Prodno poj dete kam drugam, zakaj bi ne šli k zdravniku, da vas podvrže natančni preiskavi. Majhen strošek se zares izpla ča. Vedeli boste, kaj potrebu je vaše telo in boste imeli zdrav nasvet, kaj vam je storiti. Mesto da bi nameravali urediti svoje počitnice kot vrsto zabav, zakaj ne bi rajše počitnice služile za počitek? Zdravnik vam pove, da to so edine letne počitnice, ki so kaj vredne. Počitnice za "počitek" ne pome-nja, da se morate kje dolgočasiti. Narobe, sprememba kraja in acenerije in zmerno, enostavno življenje preskrbi telo in um z onim počitkom, ki ga potrebujeta. Poskrlit« se kam, v kak miren kotiček, kjer boste dobivali mnogo zdrave, domače hrane, kjer narava vabi na prijetne hoje, kjer se lahko kopate, ali kjer imate kako drugo zabavo pod milim nebom. Ako se vam zljubi plesati, pa pleiite, ali ne pozabljajte, da telo potrebuje osemurno »panje. Tak! program vam dM ne It' obilo za-1 bave, temveč izvrši še druga' čudesa z vami. Po takih počitnicah bost« spočiti in telo ho sveže in um1 bister. Zato napraviti* načrt za' take vrste počitek. To ni nič težkega. V glavnem n«* pretirajte ničeaar. Hodit« smerni v vsem. Jejte raznovrstne jedi, zlasti pa mnogo sadja in zelenjave, uživajte polno svežega zrak, hodile peš vsak dan, kopajte a« p< »gostoma vsem »pa vaj ti svojih na dan. Nič ni potratnega programu — pomenja pa dobro zdravje za vse, ki ae po njem ravnajo. Sporazum je priiel med ekaekutivo in "staro gardo" New York. — Na zadnji aeji eksekutiv« socialistične stranke v tem mestu je bilo sprejetih več ukrepov za likvidiranje frakcijakih bojev med ameriškimi socialisti. Kakor izgleda, je U aeja odstranila nevarnost aa grozeči razkol v stranki. Do sporazuma je prišlo med ekaekutivo in "staro gardo" v Nevv Yorku. Obe grupi sta podpisali "mirovni protokol", ki sloni na osmih točkah, katere je eksekutiva sprejela na prejšnji seji v Buffalu glede frakcijakih bojev v N«w Yorku. Sporasum predstavlja zmago za zmernejše elemente, ki so delovali proti razkolu v stranki. VeČin« eksekutive državne organizacije v New Yorku je v jedru pristala na vse pogoje buf-falske seje strankine eksekutive. Izvojevala je pa interpretacijo iatih,.ki v nekaterih točkah pomenijo kompromis, predvsem glede definicije o komunistih in njih pristopanja v stranko. Do sporazuma je prišlo na skupni seji, ki je sestavilu "mirovni protokol", katerega je potem eksekutiva sprejela z večino — sedem glasov za, štirje proti. Proti so bili levičarji, ki ao stavili svoje predloge. Njih stališče je bilo, da se mora "stara garda" podati In sprejeti o-strejše pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo. Sprejeti sporazum je sestavljen bolj v pomirjevalnem tonu. Socialist Call, glasilo levičarjev, pravi v uvodniku, da je ta seja eksekutive pokazala krenl-tev na desno in odtujevanje od detroitake deklaracije. Pravi, da imajo "revolucionarni socialisti vzrok biti razočarani" nad tem preokretom eksekutive. Norman Thomas na drugi strani ne vidi popuščanja od de troitake deklaracije, ampak le korak za pomirjenje duhov v stranki. Algernon Lee Je izjavil, da v sporazumu ne vidi poraza ali zmage za nobeno stran. SliČnega mnenja je tudi mil-wauškl župan Hoan, ki je mnogo deloval za likvidiranje frak-cljskega boja. V sporazumu vidi vse pogoje za zopetno vzpostavitev morale v stranki in za obnovitev večjih aktivnosti v socialističnem gibanju. Pomirjevalen ton Je zavzel Slovanski Narodna Podporna Jadnola UtlaMvliMa t. aprila 1S04 Uk..p n juni). |MT • J.1..I IUImU T«L Kockw«U 4904 1657 51 LawndaU CHka«o. III. GLAVNI ODHOR a N. P. J. UPRAVNI ODSKK: VINCENT CAINKAR, prtdMdnik... .j»M7 S. Uwndili Avt., Chlcsgo. ni PRED A. VIDER, gl. tajnik.........2S67 8. Uwml.l, Avt., Ohlc.go, 111. LAWRENCE URADI8HKK, taj.bol.od.1 2057 8. Uwn.ini« Av«., Chlcalo lil JOHN VOURICH. gl. blagajnik.......2057 S. LavndaU Av.., Chlcago! 11». riUP GODINA, upravitelj glasila... .2057 8. UwiulaU Avi., Chicago, 111, JOHN MOLEK, uradnik glasila......2067 8. Uwndala Ava., Chicago, 111. ODBORNIKI i FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.....»M E. 74th 8t., Cleveland, O. JOHN E. LOK AR JR., drugI podpredsednik. UM E. 170th 8t„ Cteveland, O. GOSPODARSKI ODSKK: * MATH PETROVIOH, predsednik............51* E. MOth 81., Claveland, O, ANTHONV CVKTKOV1CH..............m Saneca Ava., Biooklyn, N. Y. lUy 8t SprinffU,d| ni {^NSULAi...................................Bo* 27, Arma, Kana. JOHN TRČE1J...................................Bo* 857. Strabana, Pa. PRAN K PODBOJ..................................Bo« 51, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICH....................1U611 Muskoka Ava., Claveland, a NADZORNI OD8KK1 PRAN K ZAIT7., predsednik................80«» W. Mth 8t., Chicago, 111. PRED M ALG Al..............................85 Central Park, Peru, m. JACOB AMBROZICH......................418 Plarca 8t., Eveleth, Klan. roaoai K-«»—!*«»« $ eStoreiai. M Maj« v it. M «rtl tak*. M H eaasUta aa M#u ai eniiitalfc*. ss M.i... aa enfcstelli** VSI DBNASNB M*lU«t»« ta alrart. M m tlfeje «L i>n,Hfi mM. ta Mm«s Trti« aaj ss aoajeje M al. tajalltv«. Vss h4*h, uksMa m Meliks Mom, Mj « telil)«J« M bel. tajelitve. J" • NM«J*Ufcl«l »mil. naj m ealUj.H m fcu«tj.llt„. ' ^ ^ M »tU*'* Saj«. VSI r BI ti v I M al- e*»*t»l Mm* m Mj e*lll|aje ae j«l» Osrlka. ntalili »eiefc VSI DOflSI ta 4r«at aasaaail«. »an«a!ae ta teta* tst kar le e s««sl s etasltsa Mneta. as| ss e«IIIJe «• Nra0SVBT0.M MM B. U»»4»U A*«.. Cklm—, la. MO?a. yerrwew*Mi «Uk 'k. »m«« .keeM ta ^^ ss f»m«si GmsumIssIIms Ni Um mit*«« ar««l4«n| ta iMinh4 I« ta«. ** tm —.um ia«. ^ «w«lli itaM ta sMnsesd ta mtavr « «/iim. Msll«r« «1 al«k taMtlli «ta«M ta *4t*—4 t« Um ««tatast «Mi»tary. ^ru-u, si«"«m uta Um lartsitollMi «1 Um inimn^ »iiim .ta«m ta tata« e* C*«al«lsto MNMralna Um w«rk «1 Um mm«Uvs taaN Um«M ta st#r mi ta Brcat WU. «kalrM«a «f Um Baar4 «1 BaaM«lmr«. ^^ tudi New Ix'iulor, ki je vodil o-pozicijo proti oksekutivl. Vsekakor so znamenja, da je zadnja seja eksekutive pomirjeval« no vplivala na razburkane duhove in da se bodo v bodoče vr-Ailt) bolj stvarne razprave o teoretičnih in taktičnih diferencah v stranki. Sodnik priskočil na pomoč 'afnam" Injunkcija proti ilav* kar jem v živalskem vrtu Clnrlnnatl. O. — (FP) — De-lavci na tnkajAiijem živalskem vrtu imajo priliko premiiljeva-ti, kje so večje opice: na vrtu ali v mestni administraciji. Nagrado vsekakor zasluti slednja, predvsem pa munlcipalnl sodnik Charles 8. Bell, ki Je proti nJim radi stavke ixdal sodnijsko prepoved proti plketlranju in drugim stavkovnim aktivnostim. Sodnik Hell je i&dal injunk-cijo na domnevi, "da imajo so-diMa pravico odločati, kdaj In katera stavka je legalna ali ne." Ta teorija Je prevludovalu pred sto in več leti od xfbeli anglosaškega kapitalizma do noveJAe dobe. Konec ji skuAajo napra- viti * zakoni proti injunkcijam v delavskih sporih. Tak zakon ima Amerika te več let tn tudi nekatere posamezne driave. Ampak sodnik Bell se skuAu dr-tati "starih časov". Druga zanimivost s tem v zvezi je tudi to, da je sodnik Bell naredil poklon organiziranemu delavstvu In s tem pokazal svoj "liberalizem". Rekel Je. če bi bili stavkarji obvestili mednarodno unijo en mesec pred pričetkom stavke, bi bila ta legalna. V resnici je vse skupaj le bluff. "Liberalna" mestna administracija je proti stavki, obenem se pa boji zameriti hi« organiziranemu delavstvu. Injunkcija Je pravi "monkey buslness", ki daje več pravice opicam na zoologičnem vrtu kakor pa stavkarjem. in pr«d o«em ur | v takem ____y Ravno o pravem času POSEBNOST! FEDELCO Vacuum Cleaner čisto - nov $189.5 SAMO '1 TAKOJ # Izfedna apomladariHka - Mislil-na razprinlaja! Cisto nov, silno močan F«d«ico Vacuum C'leaner zmoiitn za natHirno čiAčenJe jh»-tr«'l>en za to do»n< v letu. In rana j«* aamo % I h ur, $| takoj, oatalo m«'M«čno na va* Klertrle Herviei- ra^on. Popolnoma JanW«n. (Ji/kjl* gH na razpn*lajl v TK<^)VINAH KI.KK TItirNIll NAPKAV. COM MON W E ALTI! EDISON Electric Shops iH*mf»m <72 W,*i a *ai« CseBeZsA«« ivto I *t*4 LE NEKAJ SALE6A JIH JE OSIALOI PreoalaH 10.(4 Mixlela Ijicl-hi PRKMIKM IURINA FCDERAL /i/o znituuu rt iui ! Kaikairil, rainfavni vi«rr| In |imirliiiil nudi li |»it tii|tiwla]> mh i*»iah. \ llilit« sa fM.iiAu ut.o«. m 1• iS« »umi m«W »• »' m*mft *mJ m*t» M It «•».» trnu ih^i a tM«. / .#»•.> »i« rioiTif Zaroka na grobu POVEST Spiaal Mihe ve Nim mm i MVi »te Urnik Pavel, kaj ne, ain našega bivšega nadgordarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti ovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas te precej poučen in . . M . .. " "Hvala, hvala, gonpod ravnatelj ... je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "... in sedaj bi se rad z vami nekoliko raz-govoril zastran vaAe prošnje, katero ste pred kratkim vloiili v naAem uradu. Kdaj ste ab-solvirali?" "Leto« junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega ae vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zar dovoljen In mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se po-gladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod pri-jKjročil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob i>otu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življcnskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu s(>oročili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zo|>et čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo Jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. , • "Prav, da ute prišli, gos|x*| Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." ftef je tedaj mak) pokašljal, kakor v zadrrgi, in nato zopet poviel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da ae boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje.—Dobili boste vae potrebne papirje, pred-delavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Tte besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za Človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: 'Trosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravieno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavlo pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. -či? Ne, zdelo se je. da meri natakarja z očmi in ocenjuje moč njegovih mišic. Čemu? Natakar se Je bližal vratom. In zakaj se je neprestano oziral na omaro in zakaj je držal v nji roko? Minula je ukora j minuta, predno jiv odgovoril na natakarjevo vprašanje. Rnkrat je stopil korak na prej in enkrat Je odprl usta. da -bi spregovoril, pa Jih je zopet zaprl. Natakar, ki je bil prvi hip zamuden in skoraj prentrašcn, je bil zdaj ogorčen. — Želite kavo za zajutrek? — je vprašal. <»o«t J«, zdrznil. — Na» —i. Je dejal, — to se pravi, jaz nem —• — Obmolknil Je. ae ozrl srdito na omaro in obraz ae mu je bolestno skrivil. — Ha za dva tudi plačati, — je pri|N>mnil rezko. Valutno prase se Je zarežalo In ozrlo na omaro. — Saj tudi bom plačal. — Ali želite tudi dva pribora? — je vprašal natakar porogljivo. — Kaj hočete reči s tem ? Ce-mu bi mi bila dva pribora? — Mialil aem. da je gospod morda |M»val>il k sebi goste, —■ je odgovoril natakar In se ozrl a alal»o prikrito ironijo na ne preveč elegantno, niti dobro ptem je pa vzkliknil: — Prisegam! In zopet je zavladala tišina. Natakar ae je vzravnal in položil kazalec pomembno na čelo. — Kdo je to? — je vprašala natakarica. — Poglejte, kdo je. — Samo eno vem, — Jc dejal natakar in ae obrnil, da bi »>d-šel, — namreč to. da mora takoj plačati. Na kredit mu ne dam ničesar. Ko ae je vračal z jedjo, ga je dušil ameh. — Veš kdo je to? — Ne! Kdo pa? Kobarid je radovednost kar sapo zapirala — Zdravnik za duševne bolezni. V kakšnih časih živimo! Z njegovimi bolniki l>odo goto-vo lepo ravnali. —- Gotovo Je lačen, — Je menila tfirbanca in se ozrla na dva velika beafsteaka s jajci, na dve ponvi pečenega krompirja, dve porciji aira, dve atekleničici žganja in dva vrčka piva. — Valutno praae, — je pripomnil natakar lakonično. — Toda plačal bo za dva, in sicer takoj, če hoče dobiti jesti. Ko je natakar vstopil, je gost še vedno stal pri omari. Natakarjevo zahtevo po takojšnjem plačilu je sprejel z vid nim ogorčenjem. — Ali bi ne mogli tega pripisati na račun? Pričakujem, Ali ni priila zame nobena brzojavka? — Ne, nobene brzojavke ni bilo za gospoda doktorja, — je odgovoril natakar porogljivo.— Jedi pa ne smemo noaitl v sobe drugače, kakor proti gotovini. Tako pa z veseljem. • Gost si je obrisal a prosto roko čelo — drugo držal v omari in zdelo ae je, da razmišlja. Znova ae je ozrl na natakarja, ka kor da ga hoče premeriti in presoditi moč njegovih mišic. Natakar je nehote stopil korak nazaj. Mar se hoče prepirati zaradi zajutreka? Gost je vadih nil in napravil kretnjo, kakor bi hotel potegniti roko iz omare. Kar se je natakar zdrznil in malo je manjkalo, da mu ni padla posoda iz rok, kajti gost je glasno vzkliknil: _ — Bože moj, saj hočem samo plačati, plačati jed! Seveda ee je ujemalo z nata-karjevimi načrti, da bi jed plar čal, toda zakaj je tako zakričal, da hoče to storiti? Natakar je postavil jed na mizo in ker se gost ni ganil, je stopil k omari. Gostova roka je bila še vedno v nji. Z desnico je vzel iz žepa denar in ne posebno bogato napitnino. Natakar je počasi odšel. Zvesta, kakor straža na Reni, in gluha za zvonenje iz drugih sob je stala natakarica zunaj. Natakar sl< je položil prst na čelo. Iz sobe se je zopet zaslišal gostov glas: — Križ božji, saj imam interes na stvari. Potem je nekaj zamrmral in že se je zopet začul njegov glas: • — To ni res, to je laž. Kdo bi ne hotel zaslužiti dvajset tisoč mark? Potem se pa ni slišala nobena beseda več, le rožljanje nožev in vilic ter globoki vzdihi zadovoljstva. — Da, jesti- zna, — je menila sobarica. — Misliš, da pravi temu jed? — je dejal natakar. — Boš vi dela, da bo hotel Čez štiri ali pet ur zopet jesti. Vsi valutni puj-si so taki požeruhi. — Saj ni mogoče! — Bož že videla. In natakar se ni zmotil. Nasprotno, napovedani čas še ni bil minil, ko je zvonec zopet zapel in ga poklical v tretje nadstropje. Vrnil se je kakor o-mamljen in hitro je poiskal sobarico. — Povem ti, da kaj takega še svoj živ dan nisem videl. — Kaj pa je? — Videl sem že mnogo valutnih pujsov, toda takega, kakor je ta, še nobenega. Ob desetih je dobil dva beafsteaka z jajci, dve porciji sira, dve ponvi krompirja, pivo in žganje. To je bilo pred tremi urami. Zdaj jc zopet pozvonil in ko sem prišel gori, je stal, kakor da ves dan ni jedel in zopet je naročil enako izdatne porcije. — Ni mogoče! Dva beafsteaka . . . — Dva beafsteaka z jajci, dve ponvici krompirja, dve porciji sira, dvakrat pivo in dve čaši žganja, — jc ponovil natakar ves iz aol*. — Ni mogoče! — Re» je. — Se svoj živ dan nisem slišala kaj takega. — Jaz tudi ne. — Ali misliš, da bo imel zdaj dovolj ? Natakar je skomignil z rameni. — Hogme, ne čudil bi se, če bi mu štirje beafuteaki na dan ne zadostovali. Niso mu zadostovali. In čeprav gortt ves dan ni pokazal nosu skozi vrata, ni kazalo, da bi mu jed ne teknila, kajti ob petih zvečer je tretjič poklical natakarja v sobo in zopet je naročil d> a beafsteaka, dve ponvici krompirja, sir, pivo in žganje. To pot je malo manjkalo, da ni padel vznak za vrata in samo čudovita gostova besnost ga je zadržala, da ni pokazal svojega naziranja. Gost je stal v poziciji, ki jo je očividno poznal, držeč roko v omari. Človek bi mislil, da se mu zdi enako naravno držati roko v omari kakor je bilo Napoleonu držati jo za telovnikom. Daleč od tega, da bi postal kakor drugi ljudje po vsem tem, kar je bil pojedel, len in dobrodušen, ee je zdelo, da je po vsaki jedi srditejfti. Natakarjevo začudenje, ko je ponovil: kakor običajno, da bo zadostovalo za dva, je privabi lo na njegov obraz srd in ogorčenje. Stopil je korak proti njemu, pa si je takoj premislil. — Da, da bo zadostovalo za dva! — je zarjul, — samo brez opazk, lakaj! Globoko užaljeni natakar je odšel, prinesel je jed in zopet odšel, da bi se pomenil s svojo prijateljico sobarico. Ta pogovor pa ni obogatil ne enega ne drugega, kajti njuno naziranje se je v celoti ujemalo. To je bil največji požeruh in valutni prasec, kar sta jih videla od konca vojne. Ta čas, ko sta to ugotovila, je zapel zvonec, ki sta ga že dobro poznala. Ura je bila deset. — To je že četrtič, — je dejal natakar in se prestrašeno o-zrl na sobarico. — Ne, to je pa že od sile, na policijo poj dem. Osem beafsteakov, osem jajc in osem porcij krompirja v enem dnevu. — Tiho, — je dejala sobarica. — Pozvonil je dvakrat. Zdaj ne kliče tebe, temveč mene. Lahko pa zvoni, dokler hoče, mene to nič ne briga. Lahko zvoni, da mu bodo otrpnili prsti, jaz mu že . . . Zvonec je zopet dvakrat zapel, potem pa še in še, vedno glasneje. — Ob tem času! — je zago-drnjal natakar. — Ob desetih zvečer, da ga le sram ni! — On da bi se sramoval? — se je zasmejala sobarica. (Dalj« prihodnjič.) Pritožbe koroških slovenskih kmetov Julijsko pismo zadnjega "Koroškega Slovenca" navaja naslednje težave, ki težijo slovenske koroške kmete, v prvi vrsti pa prebivalca gorskih naselij. Kmetje se pritožujejo, da jim divjačina na polju povzroča o-gromno škodo. Lovska postava je taka, da je v kvar kmetu in v zabavo mestne gospode. Ovce, koze, svinje, psi in mačke morajo biti doma, zajci in srne pa prihajajo iz gozdov tudi na polja. Raznim samotnim kmetom, katerih njive so obdane od gozda ali pa se nahajajo v njegovi bližini, se sploh ne izplača sejati, ker divjad vse požre, še preden more kmet spraviti domov svoj pridelek. Nekdo je na dolgo in široko dokazoval, kakšne neprecenljive vrednosti kot prehranjevalni činitelj je divjačina, ko popase v gozdu travo, ki sicer ovene brez koristi. Vidi pa se, da divjačini bolj teknejo sočne rastline fižola in žita, kakor pa trda gozdna trava. Ce se pokaže mačka na njivi, loveč miši, jo lovec takoj ustreli. Ali bodo lovci lovili miši? V drugi polovici prejšnjega stoletja so lastniki veleposostev in plemenitaši kupovali kmečka posestva in jih izpreminjali v gozdove in lovišča, rodove pa, ki so stoletja živeli na njih, so pognali po svetu. Revež je bil kmet, če je njegovo posestvo mejilo na gospodovo. Bil je takorekoč obsojen na smrt Ako je stopila kmetova svinja, ovca ali kokoš na veleposestnikov ■vet, je gospod takoj tožil, kmet pa je bil popolnoma brez moči, če je umetno rojena in razmnožena zverjad uničevala poljske sadeže. Z raznimi šikanami in z namenom, da bi mu otežkočil obstanek, je go^iod marsikod tako dolgo pritiskal na kmeta, da mu je ta naposled, sit večnih pravd, in ves obupan posestvo prodal. Za njim je prišel na vrsto drugi in tretji, naposled vsi in veleposestnik je zaokrožil svojo posest. Tako n. pr. je dobro znan kraj. kjer se j* nekdaj nahajala hribovska vas. obstoječa iz šest do sedem domačij, pETEK, 26. jVUJA —Federatea Hitur«. Lewia E. Lawes, upravitelj jetnišnice Sing Sing, i ž« hčerko pred odhodom v Evropo. Rodove. Dolgo je tam živelo in delalo 40 do 50 ljudi. Veleposestnik jim je življenje kmalu onemogočil in ljudje so se porazgubili po svetu. Sedem družin je bilo izgubljenih za kmečki stan in slovenski rod. Ta razkrajoči proces se nadaljuje še danes, le s tem razločkom, da namesto obubožanega in zadolženega plemstva kupujejo kmetije bogati odvetniki in notarji. Naše planine so bile nekdaj nad 1,200 m visoko; še naseljene. Gorski kmet, nekdaj bogat in ponosen, je vladal kakor majhen kralj na svojem obširnem posestvu. Starinski dom se je v svoji obširnosti, obdan od gospodarskih poslopij, dvigal kakor prestolnica, naokrog pa so se razprostirale njive, travniki, pašniki in gozdovi. Mnogoštevilne družine so preredila nekdaj taka gorska posestva in po 10 poslov si je na eni kmetiji služilo kruh. Danes pa najde turist tam vse za- puščeno in razpadlo. Kvtf je na nekdanjem lepem stvu še "zuhuba", kjer pastir pase živino iz d< Kjer so bile nekdaj njiv travniki, tam je sedaj ni les in urejena so umetna šča, ograjena z visokim pk Le tu in tam še samotari a ljen kmet, ki se je moral u niti močnejšemu. Kmetije hajajo v roke mestnih kap stov. NAŠ ZASTOPNIK Anton Jankovich ne jr prrai 121A K. 176 St. na H tm, Sylvn v C'ollinw»od, Ohio. Naročniki naj to upoštevajo. PASTEURIZED MILK IS THE "FIRST CHOICE" The ncxt time some friends drop in for a game of bridge, surprise them by serving a tdeliciou« milk j)ilep and some tiny ic« box cookies. Your farne as a hostess will be assured. You'll have the satisfaetion of not only doing something rather novel, but of giving your guest« Ihe fines food possible for freah pa.stouriz.od milk is "first choice m i 1 k"—the highest quality milk produced. Milk to drink can be dressed up by the addition of a few tablenpoons of fruit juice, honcy, or chocolate. A most nutritive dring is an egg nog. made by adding a beaten egg, a few drop« of vanilla, a teaspoon of augar, and a bit of nutmeg or cinnamon to two thirdn of a glass of milk. PROMOTE G00D HEALTH DRINK MILK di The frrtb milk deli****! «ark > day by jrour milkltun M prod ur ed undef the h«hrt« atandardt of quality. W'*»»a «verywhere prrfer i«. '« M Ane natural flavnr. U«» (reah milk and »a** m MOJC FOUJfDATIoa Ali ste že naročili Mladinski liat svojemu To je edini dar trajne ki ga za mal denar hhko lju ali aorodniku f ** t« avojcem ▼ domovino NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO It. redne konvencij« — lahko narofl na list Pn*7tti,1 a, tri, fttlri ali pet llanov is ene druiinr k mi • ta fa« enako, sa flane ali nrflan* $«00 »• ""J P« sklepa itej« eden. dva Pro« vet a stane sa fte .. swlir .„ —. ------ nino. Ker pa tlani le plalajo pri asesmento $1.20 ta tednik, m |» Meje k naročnini. Torej sedaj ni nroka. rrfi. da Jf IW P"*™* n. N. P. J. List Proaveta J« vaAa lastnins in tatovo je v vaški druu« ki bi rad «JUI I lat vaak dan. Cena listu Trosveta je: Za Zdral. držav« in Kanado M.N Za Cieero is Cfctesf* 1 tednik in................ 4.M 1 tednik is ...... I Udnika In............... I.M t tednika is..... I tednika ia............... 1.4» 1 tednike is............. 4 tednike In............... 1.M 4 tednike is ............ 5 tednikov ia.............. nit i tednikov ia ............ Za Rvrop« je..............W Ispolnite apodnji kupon, priložite potreba« 'eairja • Order ▼ piamn Ia al aarotiU ProereU. list. U »• flu N Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh flsnev preneha V*'H ali H se preaeli prot od drafine in bo sahteval asm " ^ moral tisti «lan is dotitne druiine, ki je tako .kupn« mtmrnr^ ^ Prosveto, to takoj nasnaniti upravni*tvu li»ts. in obene* p^ ^ vsoto lista ProsToU. Ako tega ae store, tedaj «or» datnm ta to vsoto naročnika. _ It P ROS VET A. RNPJ. 2*57 Sa. U^sle Avt. Priloženo potilja* naročnino sa Ust Pro-veU veste • -I) Isa«.................................... ČL trsi"* Naalov ......................................... Ustavite tednik In gs pripiiite k meji «ero*o*urf draftla*: a ****** flae"1 D ................................. D ................................. 4).....................i............ D ................................. Maoto .............................. atftMk..**«*t«•*«*.'.*•<•••«•• a * ft * Cl * (l *r+rt * ..Drž«'« Star aort**