dan rui> iM4j 1» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK M. mo, tm ▲occptaao« for ■naiiinjr at ai Japonska vlada eala čete iz Šangaja Nepričakovana akcija iznenadi-la tako Japonce kot Kitajce. KritUlna situacija v San-haikwanu Rusija odpravlja rosfrik- «iJo Nekatera živila je izključila liste odmerkov Sangaj, 12. mAja. — Odlok japonskega vojnega ministra, ki določa takojšnjo umaknitev japonskih .čet iz Šangaja, je povzročil veliko senzacijo, ker je priAel nepričakovano. Iznenade-nje v Šangaju je prav tako veliko kot ga je izzvala japonska invazija Šangaja pred štirimi meseci. Japonska armada v šangaju šteje 80,000 mož. Japonska naselbina v šangaju, ki še vedno čuti posledice vojne situadje In proti japonskega bojkota, katerega so organizirale kitajske trgovinske organizacije, je bila zelo vznemirjena, ko je bila informirana?* akciji vojnega ministra, naj pridni eno vojaško divizijo v Šangaju v svrho protekcije japonskih interesov. iReprezentant tukajšnjega japonskega konzulata je izjavil, da je japonsko prebivalstvo alarmirano, čeprav je bilo podpisano premirje med zastopniki kitajske in japonske vlade. Japonci so pričakovali, da bo vojno ministrstvo obdržalo večje število čet v Sangaju kot permanentno gar-nizijo. j , ; Tudi kitajske avtoritete so bile iznenadene in si ne znajo tolmačiti vzroka odpoklica. Mnenje prevladuje, da je bila Japonska prisiljena na to aiaeijo rudi psa* ne situacije v Mandžuriji, ki o-groža rešim, kateri je bil organiziran. pod japonskim pokroviteljstvom. Japonska "bo morda poslala svojo šangajsko armado v Mandžurijo, da zatre rebelno gibanje, ki je naperjeno proti novemu režimu in katerega podpirajo nekateri kitajski generali. Quo Tai-či, ki je bil načelnik kitajske delegacije pri mirovnih pogajanjih z Jattonci, ki so rezul-tirala v premirju, je včeraj zanikal izjavo japonske vlade, da «o Kitajci pristali na zahtevo, da ne bodo poslali svojih čet v teritorije v okolišu šangaja, iz katerih je bilo japonsko vojaštvo odpoklicano. Dejal je, da dogovor ne vsebuje nikakih re-strikcij glede gibanja kitajskih čet na kitajskem ozemlju. Dalje je nazranil, da je poveljništvo devetnajste armada, ki je branila Sanjaj pred japonsko invar zijo, premestilo zvoj glavni stan v Soochov, ki se nahaja petdeset milj zapadno od šangaja. Repreoentant japonskega zunanjega ministrstva je dejal, da je vojno ministrstvo prvotno nameravalo pridršaiti eno yojaško divizijo v Šangaju kot stalno gamizijo, tod* ker je bilo podpisano premirje, je namero o-pustilo, da tako dokaže svetu, da Japonska nf nikdar mislila na stalno okupacijo kitajskega o-■emlja kot ae jI je predbadvalo. "Japonska meni, da se je borila ne «amo za svofe interese, pa<* pa tudi za interese drugih narodov. ko je poslala miliUrietično eks^dicijo v šatvgaj/ je rekel r«'prv7>wtant Japonskega zunanjega ministrstva. 1'ornlila, ki so sinoči dospela »m iz t>eipinga, M glase, da postaja situacija v šanhaikwanu, na ozemlju v bližini mandfturske »»je. čedalje bolj kritična. V t*ku jc koncentracija japonskih to kitajskih čet in lahko vsak pride do novega konflikta, k'-r je maršal Cang HeueMlang, 'xii.uvlj«ii| governer Mandžuri-izjavil, da Je pripravljen na bitko z Japonci, ako bodo slednji •kušali pr«vnati njegove čete Is i«nli;iikwanskags distrikU. Js-J"n*ke avtoritete trdijo, — H liang pošilja vojaške od-v Mandžurijo, kjer JJi« r,4>«lom v bojih proti fcui »kemu rdim Moskva, 12. maja. — Vladne restrikcije glede nakupa nekaterih živil so bile odpravljene, kar je v skladu z izjavo, da bodo avtoritete skušale izboljšati življenjski položaj ruskega naroda v čim večjem obsegu. Mleko, jajca, sir in čaj in nekatera druga živila niso več na listi odmerkov. To pomeni, da bodo ljudje lahko kupoval! ta živila brez vsakih restrikcij. Nekatera druga važna živila so še ostala na listi, med temi moka, kruh, meso, ribe, maslo, olje in sladkor. Regulacije, nanašajoč se na nakup moške obleke, so bile omiljene, toda cene mnogim živilom so še vedno visoke, ker je zaloga pičla. Ta vladna naredba je sledila prvi, s katero so bile odpravljene restrikcije glede prodajanja goveje živine. V smislu nove regulacije bodo ruski kmetje lahko prodajali živino na odprtem trgu namesto vladi, kot je bilo v veljavi doslej. NEOTOtSKI ODVETNIKI SE NE BOJE GI02ENJ Podata« vojaška vstaja v J«foslaviji Štirinajst srbskih častnikov are-mfHk v Mariboru; dva sta Dunaj, 12. maja. — Tukajšnje časopisje je včeraj poročalo o obsežni zaroti v jugoslovanski armadi. Zarota je prišla na dan v posadki v Mariboru, štirinajst srbskih častnikov je bilo aretiranih in odvečnih pred vojno sodišče v Belgradu; dva častnika sta izvršila samomor in tretji je pobegnil. Afera je tako resna, da je vojni minister Sto-janovič včeraj dospel v Maribor. Kaj je pravzaprav na stvari, še ni znano. Vjada v Belgradu zanika vsak upor in pravi, da gre le za navaden primer nepokorščine v posadki. < Druga vest v dunajskem časopisju se glasi, da je belgrad-aka vlada prepovedala klerikalne slavnosti v Ljubljani ob priliki šestdesetletnice rojstva klerikalnega voditelja Antona Korošca. ■ — * Dva milijardi za javna da- i iP^Hip®!, Senator Robinaon predložil na-■ črt kot "demokratski program sa omiljen je brezposelnosti" _ Wsshlngton, D. C. — Senator Robinaon, vodja tfemoktafcake manjšine v senatu, je v sredo predložil načrt za tedanje dveh milijard dolarjev federalnih bon-dov za javna dela, ki naj omilijo brssposelnost. To je eden del "demokratskega programa za pobijanje brezpoeelnoetl," ki mora biti sprejet predno gre kongres na počitnice meseca junija, ako pa ne >o sprejet, bodo demo-kratje zahtevali, da se kongres snlde v juliju nalašč za to, je rekel Robinaon. Drugi del programa je. da kongres dovoli tristo milijonov dolarjev direktne finančne pomoči za diiave in občine, v katerih je pomanjkanje zaradi brezposelnosti največje. Progressive*, ki Imajo La Fol-lettov načrt sa pet milijard dolarjev, se morda zedinljo i demokrati. da ponvijo staro gardo, ki je proti vsaki pomožni akciji za brezposelne delavce Pri-tisk na kongres s vseh strani Mali za pomoč brezposelnim je tako velik, da bo zbornica morala nekaj storiti * Invadirali bodo premogovno polje v Keaituckyju vzllc prote atom okrajnih oblasti Harrisburg, Pa., 12. maja. — Delegacija American Civil Lib-erties unije, katero tvorijo pro-minentni odvetniki, profesorji in drugi, ki je na poti na premogovno polje v državi Kentucky, je izjavila, da bo izvršila nalogo, ki jo je podvzela, in da je nihče ne more odvrniti od tega cilja. Oblasti v okrajema Harlan in Bell so namreč zagrozile delegaciji, da bodo prav tako postopali a njimi kot s pisateljskimi in dijaškimi skupinami, katere ao prej obiskale premogovno polje in bile nasilno izgnane iz države. Delegacijo vodita Arthur Gar-field Hays in Dudley Fleld Ms-Ione. Izjavila sta, da se prav nič ne ustrašita groženj, katere je izrekel prosekutor okraja Bell, Walter B. 8mith, ter jih smatrata sa bluf. Skupina bo skušala dobiti injunkcijo od federalnega sodnika A. M. J. Cochrana, London, Ky., katera naj bi preprečila intervencijo okrajnih oblasti v njene aktivnosti. Ako bo sodnik odklonil injunkcijo, bo delegacija vaeettfs»izvršila aVojo nalogo. Odvetniška grupa šteje aedaj osem članov, toda na poti se ji bodo pridružili le neksteri drugi. Sklicala bo javni shod v Pi-nevHlu, kjer je sedež oblssti o-kraja Bell. \ "Mi gremo v Kentucky," Je dejal irffcnil "brez vsakih predsodkov. "Nismo ne komunlati niti radlkalci, toda vemo, da ko-munlsam prospeva v krajih, kjer se delaveskn odrekajo pravice do mlrnšga zborovanja, organiziranja in svobodnega govora. To so pravice, katere garantira ameriškim državljanom ustava te republike. Mi ae ne zanimamo za nikako propagando, pač pa hočemo proučiti situacijo med rudarji." •_ Trideset ranjenih v izgredih v ^^IjjGm Zelandiji Wellington, N. Z., 12. maja.— Deset moških Je bilo poslsnih v bolnišnice, dvajset drugih, kateri so prejeli lažje poškodbe pri včerajšnjih izgredih brezposelnih delavcev, ns katere je navalila policija, pa se zdravi na svojih domovih. Do izgredov je prišlo, ko je neki govornik pozival brezposelne na boj proti vladi. Pozvana je bila policija, katera Je skušala razpršiti demonatrsnte, in sledila je bitka. Delavci so napadli policijske organe s kamenjem, policija pa je odgovorila s stre- UMJaiR*' ' Prejšnji dan brezposelni navalili na parlament ln razbili lipe v oknih, kasneje pa so ople-nill več trgovin. Chicago, IU„ petek, IS, maja (May 13), »reSdaš lat ta aeetioa llOt, Aot ot Oct. a,"iS™ Konferenca zamorskih voditeljev Zahtevala bo, da sUri stranki pojasnita stališče v zvesl a plemenskim vprašanjem ~ Washington, D. C. — (FP) — Ker je zvezno vifiovno sodišče odločilo, da nima nobena država pravice izključiti = pamorskih drla vljano v od primarnih volitev potom katerikoli pretveze, je konferenca, katero sklicuje Asociacija sa niprediflc zamorskega ljudstva, velikega pomena. Konferenca se bo otaMla 17. maja v VVashingtonu in udeležili se je bodo vsi prominentni zamorski voditelji. ; | Asociacija je še naznanila, da bo zahtevala od obefa kapitalističnih strank jasno Isjavo, kakšno stališče zavzemat* M vpraš*-šanja plemenskima zapostavljanja v ameriškem poMtičnem življenju. Kot govorniki «* WH povabljeni dr. John Dewejr, • predsednik ljudske loblje, ter senatorji Lar Pollette, Cutting, Capper in Bul-kley, kar kaže, da fe je med zamorskimi voditelji' pojavil nov politični sentimen t»,'Sledn j ima ao zamorski glaaovi pomagali k izvolitvi, ko so bili trijv senatorji, ki so glasovali sa pdftfditev sodnika Parkerja sa Člana zveznega vrhovnega sodišča, fcjoslani v pokoj. Ti senatorji ad bili Allen is Kansasa, McCulIoch is OMs In Baird iz New Jereyj*. Parker si je nakopal sovraštvo pri zamorskih voditeljih, ko Je izjavil, da zamorsko pleme še nI s|>osobno za aktivno sodelovanje v političnih in javnih afereh, Eno vprašanje, • katerim se bo morala baVtti konferenca, Je naraščajoč Komunistični sentl-ment med samoti* slasti *PP jih industrijskih mestih in v nekaterih krajih na jugu. Ta sen-timent se pripisuje dejstvu, ker komunistična stranka v svojih izjavah vedno naglaša, da ne priznava nI kakih plemenskih razlik. Komunistične aktivnosti v, prilog zamortklm fantom, ki so bili obsojeni na *mrt v 8cottaboru, Ala., so tudi delrtna odgovorne, da smatrajo zamorci komuniste sa svoje prijatelie. Asociacija sa napredek zamorskega ljudstva ni radikalna organizacija in se večkrat spusti v vroče diskusije s komunlati. V svojih Izjavili pogosto naglaša, da komunisti niso tako veliki prijatelji zamorskega plemena kot se prikazujejo v Javnosti . STEV.—NUMBER 114 Nad 140 političnih jetnikov v Ameriki New Yoi*. — V smeriških ječah se nahaja nad 140 poli-tičnih jetnikov, med katerimi so tudi kentuklški rudarji, scotts-borške žrtve in Mooney ter lili-llngs. V Ne* Vorku je bil for-mlran odbor, da Jim bo oskrboval knjige in revije. Za knjige in drugo čthro apelira na Jav-nosCKnJIge in drugo ss poAilje ns Gsorge ifovscka, E. P. Dut-ton k Co., 900 Fourth Ave„ N Y. C. ZASTOPNIK FE-DERACIJE SVARI PREI REV01T0 Izjavil je, da je voditelje ameri- škega organiziranega delavstva minila potrpešljlvoet In sedaj sahtevajo vladno akcijo Wsshingtonv D. C. — (FP) — Člani senatnega odseka so nap* to poslušali govor Edward Mc-Gradyja, zakonodajnega zastopnika Ameriške delavske federacije, ki je nastopil na zaslišanju o vladni pomoči'za breapoealne. MoGrady Je rekel, da bo organizirano delavatvo revoltlralo, ako ne bo kongres predno zakljuŠi svoje zasedanje preskrbel živila za lačne milijone. To je bila nova stvar od federacije, militantno in izzivajoče obvestiti*, kakršnega doslej še nI bilo slišati. Dišalo je po smodniku. Izjava je bila pravi kontrast napram iapovedbam prič, ki so nastopile prod McGradyjem. Te priče so zastopale pomošne organizacije v velikih industrijskih mestih. Povedale so, da so skladi za podpiranje bednih izčrpani, da število brespoeslnih in podhranjenih otrok narašča Jn da mora kongres nekaj atoritl za nje. Za njimi je nastopil MaGrady in odprto povedal, da je voditelje organiziranega delavstva mlnlia potrpežljivost, ker je vlada doslej odklonila vae apele za pomoč. Očrtal Je ekonomsko situacijo, opozoril senatorje na stalni porast armade brespoeslnih ln nspovedal te resnejši poloftaj prihodnjo zhno. Rekel je, da Upo-rsdični izbruhi v velikf* nl«6 |>o«ledlca komuni« tacij«, kakor Jkh skušajo Uri prikazati, Um več masna gibanju brezposelnih moških In žensk, ki hočejo Imeti kruh ln streho. Dejal je, da so voditelji Ameriške delavske federacij« doslej priporočali spoštovanje pred zakoni In potrpeAUlvost, toda to ne more trajati večno, "Povem vam odkrito", Js I* kel McGrady, "da se bodo vrata revoltl odprla, ako takoj na pod* vzamete akcije za ublaAltsv «1-tuacije. Administracija ln kongres morsta biti o Um poučena. Ljudstvo ni zalnUresirano v fo-vorance o potrebi uravnovešsttjs budžeU; zanima ae za druge stvari, ki so večjega pomena. To je kruh. Ljudje ao lačni. Ako jim ne boste dali prilike do dela, da al zaslužijo kruh, UdaJ ga bado dobili na drug način. Jas ns bom več prišel pred vas in beračil la pomoč. Kongres ln administnai-ja dobro posnaU situacijo. Ar ko nočeU storiti ničesar za brezposelne, tedaj boeU odgovorna za posledice". Nemški psrnik isdei ob pečine Lizbona, 12. majs. — Nemški psmik Osuss Js isdel ob pečina v bližini ustjs rske Douro. Bdsn mornsr je pri tem Izgubil življe-ije, drugi pa so bili rešeni. Thomaeov sovor izzval vihar Napadati ao ga priče* radikal nejšl unlonlat! radi MHlock Aid" New York. — (FP) — Med rasnimi delavskimi organizaci jami ja naaUl boj valsd Norman Thomaaovegs govora v ra| dio nanašajoč se na fehtarako kampanjo "Block-Aid", s katero skušajo po hišah nabrati par milijonov sa podpiranje brezposelnih. K govoru mu nekaUri čestitajo, drugi ga pa obsojajo. Med slednjimi je New York A. F. of L. Trade Unlon Oomml ttee on Unemployment Insuran oo, ki je iadal letak, v katerem napada Thomasa in ga dolšl, da je Indoralral MbIock-aid" kampanjo, kaUro sponsorirajo kapita* liatlčnl element je. Thomasa branijo njegovi pristaši, mod katerimi ji tudi Newspaper WriUrs unija is Mll^aukseja, kamor ao prišli odmet! tega l^oja. "Mi zahtevamo ihI vas", pravijo milwaiu|ki šurnallati Tho-masovlm kritikom, "da podprete avoje trditve, da je Thomas indoralral "block-ald" farso, s dokasl. Dokler Uga ne storlU ali pa javsy» na prekliče te svoje trditve, vas najstrožje obsojamo v sled preračunane falaifikacije". 0 Uj kampanji je Thomasu dovolila govOr v radio soelallstl-čna stranka. On Je nastopil pod pogojem, da mu radiopostaja tla popolno svobodo. V svojem govoru ja rekel, da Je kapitalizem Uko globoko vrgel delavztvo, da se morsjo posluževati "bloek-aidM ki sllčnUt oblišev za prepre-člUv še večjega stradanji. Kritiziral Je vas milošClnske akcije ln kapltiUiiiao anarhijo ter ar anje ln rekel, da je edini fk-hod socializem. Dokler se pi to na sgodi, se pomotnim akeljam ni mOgoČe fgnitl. BtptlrHM|i MihikUk OSTRA OBSODBA POLICIJSKIH ZSUTALSeSTI ■mmbimm f ' Zupan je moral poslušati linijskega voditelja, ki je udrihal po oblasteh In policiji PhUadelphla. Pa. — (FP) — Ni konvenciji krojaške unije za ženake obleke je prišlo do incidenta, katerega župan Hampon Moore ne bo zlepa pozabil, vzled oetre kritike njegova sdtnlni-stracijs po predsedniku oentral-ne unije Adolph Hirschbergu. Slednji je bičal župani In vso njegovo idmlnlstricljo radi hi-•terija oblasti ln vsekrišaiga razbijanji delavskih shodov. Specifično je Hlrschberg kritiziral Župana v zvezi • prvomajskimi demonstracijami, kaUre Je policiji razbila na najbruUlnej-ši način. Demonstraciji m bili organizirali v soboto popoldne 80. aprila komunisti In so bile popolnoma mirne, dokler nI na demonstrante navalila policija in Jih večje ŠUVtlo brutalno pretepla in vrgla v zapor. Sodnik je poUm določil sa aretirane varščino od $15,000 do $60,000. Nič bolje se nI godilo sooUU-stom, Nanje je polletji niVilUi takoj, ko ao se pričeli zbirati u demonstracije, Jih riignili, or-ganlzatorji stranki pi aretir|la. Hlraohborgovo bičanja adml-nlstrsciji v navzočnosti župana •o burno pozdravili krojači, 3600 po ŠUvilu, ki ao prišli k otvoritvi konvencije. "Bresposelnoet je m- lh >r.- Državi Udliai bo posUls vsš tisoč brezposelnih Mshlksneev si In p* stari navadi jažaevzhodao s4 7ArmUmXk JHsv. Možje Imajo elsvaesil kres vojaškega rlrknsa. Chlcsgo, tt. maja. —• Sporazum glede pnoetovoljne repatri-zcljs S,500 brszposslnlh mehiških deUveav, ki so brez sred-sUv in prejemijo podporo od do-brotvomlh pnginizicij v Industrijskim distriktu v severnem delu Indlane, Je bU včeraj doza-Isn. Sodnik Mkurloe E. CrlUs v Esst ChicstfM vodi to akcijo. Industrija v Kast Chlcagu so prispsvals $«0,000 v okrajno blagajno; od t($ Vsote se ho $15,000 porsbilo sa trsnuportsčijo dslav-cev v Mehilo. ..Industrije bodo dobile vspto nitij V obrtkf davčnih odbitkov v prihodnjem letu. železnici Mlssourl Psoifle ln Ws-bssh sU obljubili, ds bosta računali samo $15 sa prevoz poes-mezne oseba v I .sredo, Te*., do mehiške meje, sa otroke pa bo voznlna le $7.60. Z mehiško vlado je bil zkle-njen dogovor, da prevzame oskr bo dsUvcsv, ko prlspsjo v Lsre-do. Poslala Jih bo v Spodnjo Kalifornijo, kjer jih bo uposlils pri vtsdnlh rekismsckjsklh projsk-tih. Krog dva tisoč mehiških de-Isvcev v Rsst Chicsgu se Je še prlglsttilo za prostovoljno reps-triscljo In Um bodo slsdllt drugI V OsryJU se je prljsvilo nsd petsto Mehikencev, ki so prl-prsvljeni vrniti se v domovino, sko Jim oblssti preskrbe prosto vožnjo. Kkarimelje pemjskUo rebelov Lima, Peru, IS. msjs. — O-sem mornsrJev, ki so orgsnlzi rsli revolto ns vojnih krlžsrksh AlmiasnU, Bolognesi in Caronsl prošlo soboto, so bili včersj ns obravnavi pred vojsškim tribuna lom obsojMI ns amrt In k ms-lu potsm postavljeni ob zid In uatreljenl. Stirinsjat rsbelov je bilo obsojenih ns petnajst let sspors, drugih dvsnajat ps ns deset let ječe veak. "Mastni očetje »o t*0< vine- mlrjenl, ds ns dovolijo nobeni organliscijl obdržavati shodov. MoJa uniji Ji predsUvnisa višji kulture — gisebe. Meitu smo hoUU podariti koncert po 800 godbenikih pod vodstvom U6» potd StokowsklJi kot proslava našega glasbenogi dneve. Vprašali imo sa dovoljenji, da bi aa konoert vršil na Rarburn trgu. Ali mlallU, di smo ga dobili T Na, nismo gi. "Mestni očetje SS blM oatrs- bili nnš koncert ss svftjo props-gsndo. Kadi tega strahu nismo ljudstvu mogli ditl koneerU. "SIcer Je dobro, ds so v strahu. Ako bi videli ŠUvilo ljudi, ki stradajo, bi bili ša bolj v etra-hu; mogoče bi se potem kateri od nJU) pridružil demonstraciji In proUetlral proti rasmiram."^ župan Moor je moral ta govor pOelušati, ker si nI mogel pomagati. U zelen Je bil od Ja-. In ko Je bU posvsn, da pozdravi konvencijo, Je bruhnil Iz sebe, pričel zmerjati, govoriti o bogu, svetosti doma in jMeUve, o policiji js ps molčal. Is uljud-noetl mu ja po končanem govoru zaploskalo le par voditeljev, ki so bili z njim na odru. Konvencijo sU nagovorila tudi predsednik državne federacije John A. Phillips ln Normin Thomas. Phillips ji govoril o nevernosti fašizma, ki dvigi glivo tudi v Ameriki, in poživil delavce, naj se organlslrajo. župan je bil že prej odšel In ga nI slišal, kakor tudi ne Thomass. ki Je rekel, ds bi župsn ln "sefety" direktor ne mogla slabše nseto-pstl niti pod fsšistlčnlm rott mom. Hlraehberg je vseeno toliko dosegel, ds je župen takoj ukazal isdstl godbenikom dovoljenje za Jsvni koncert. Sa^ameri v |4S Angelesa Los Angflee, Cel., U. maja — Ursd mrliškegs ogledniki pravi v svojem poročilu, da si Je M o-aeb V mes«cu aprilu končalo življenje s aamomorom. Število smrti od .smomorov je bilo v Um Mesecu večje v primeri S drugimi amrtahni alučajl. . tk, , Ai'^ PIOBVlfl PROSVETA V TU BNLIGHTElfMENT tM UITMIMA UOVKNMP MAIOMI rOOrOE-EPMOfS MhMmi m IMm« Mm« (la*mi te bM> Si HN mm Um* 9S.M m M UU. m felrt Mi; m r- u to (ton «TM «te M* ISIS M »to Mi i M M- 11 ml i MmiIiIIh Ml M M Utoto4 Štete« Ckkm*» mm* Cuto Mi« pm CfcM^ Ml OMro $149 pm trn. tuMtu cuuntrM 9M# M F-M PROSVRTA MT4I Saa* UnM A«. or the rtOVIATBD • «am*i«. M ffSmm (AprU m. }tu>, r*M vato«. , »Mloru to v«. J. • M. dllM *»- !'uo«>K« pr«v«4Miw, to m vmi S* — —Mi. Francoske volitve Volitve poslancev za parlament v Franciji, ki »o bile dve zadnji nedelji zaporedoma, so bile drugačne kot lani v Angliji in pred kratkim v Nemčiji. Zavedno delavstvo v Franciji je izvojevalo veliko zmago In dvignilo število svojih mandatov v zbornici od 110 na 1*8. Največjo zmago eo odneali tnkozvanl radikalni socialisti, katerih vodja je znani Eduard Herriot. Francoska meščanska politika Je zelo komplicirana in slepllna utvar, zato na« ne Krm* j o motiti Imena strank, ki Jih imajo lep kupček. Radikalni socialisti niso radikalni, niti socialiati v našem smislu; nekaki levičarski liberalci so, ki propagirajo neke reforme za kmeta In delavca, ao zelo protiklerikalni, toda v zunanji politiki se lahko vloiijo z liberalci in buržujsklmi strankami v centrumu. Prav lahko sodelujejo z republikanskimi socialisti in drugimi frakcijami v srednjs*meščsnskem bloku. Herriotovi radikale! in mednarodni (prav)) socialiati imajo »kupaj pretežno večirio — brez •komunistične peščice na sl^rajni levici, ki je tudi razklana na dvoje (komunisti in socialistični komunisti) — v novi francoski »bornici. Ce bi bila Herriotova stranka vsaj ta polovico socislistična, bi zdaj lahko s socialiati vred organizirala novo vlado in Francija bi v tem kritičnem čaau lahko naredila drastičen preobrat v Evropi. Francija je danes najbogatejša dežela v Evropi in vse ostale kapitalistične deše,-lt so pri njej zadolžene. Mala ententa je njen trSbant, ki tako pleše kakor Francija Me. Nova vlada bi torej lahko izvajala silen vpliv na evropeko politiko in ekonomsko*oelalne reforme: aa razorošenje in mir, olajšnje gospodarske krize, uničenje lašisma v Italiji in Nem-člji, ta demokratizlranje Evrope. Na vae to pa je le malo upanja. Herriot bi le morda prietal na rasne notranje točke socJ-alističnega programa, je pa proti zunanji, mednarodni politiki franeoake socialistične stranko. Francoski socialiati tahtevaje revizijo ver-najske pogodbe In konec vojnih reparacij, o tem pa Herriot noče nič slišati. Zaradi tega ne bo še Francija imela levičarsko vlade. Herriot bo paktlral s strankami oentra in s temi bo krpal rasne reforme v notranji politiki, ha sunaj pa ostane vae po starem. Francoakl socislistl ao dosledni in ne delajo kompromisov t burtujakimi strankami. Nekaj poaametnlkov (Briand) Je naredilo to napako, pa so bil! Isključenl it atranke. Zato pa aociall-sti v Franciji neprenehoma napredujejo t glasovi In mandati in nekega dne bodo Imeli absolutno večino. Umorjeni francoski preJeednik Glasovi iz naselbin 'Takšnih siučsjev ml ae apreje- O. - Charles MU-et, doma iz fcochee- r t» N«ki ruski fanatik, ki aam priznava, da je beli gardist in velik oboševalec Italijanakega diktatorja Mussollnijs, je sadnji teden ustrelil Doumerja, predsednika franeoake republike. Francoakl predsednik je ofieielno figura. Kot oaoba Ima lahko politični vpliv, ne pa kot predsednik, ki samo podpisuje akte, deli odlikovanja In paradira ob slsvnostlh. Francozi sploh ne marajo močne politične oeebnosti na predsedniškem iitolcu, lato niso dali te časti Clemeneeauju In Hrlandu. ko ata kandidirala. I>oumer Je bil prej malo znan v Javnosti, člato neškodljiv človeček. Ne gre nam v glavo, kak-šne pameti mora biti človeški stver, ki gre Ubit takega revčks. V glavi atentatorja mora biti nekaj strašno »k i na nega In gnilega. Franeoal bodo dobro naredili, Če morilca zapro v dobro oblošeno oellco v norišnici. Nič manj skisano Je v onih glavah, ki »umi-Jo, da eo aovjetl naročili ta umor. Sovjetl imajo poleg petletke in drugih "tn»ublovH Jovolj poala s Japonakimt bindUl. ki Jih Izzivajo na vojno, pa nimajo časa mialiti na absurdne atentate po Evropi. - Jekla rak i truat je apet znital mezde avojlm delavcem, tokrat za petna j «t <*lntotkov — In takoj ao delnic* Jeklarskega taista poakočlle v ceni. Tako gre ostudna igra na račun delavcev. Stari BriSbane pa tolaftl jeklarske delavce, da je majhna pleča bolj* kakor nobena. Naaadnje bodo le rekli, da Je bolje delat! le ta toamo hrano kot stradati Kje pa je hvallaanl In opevani ameriški standard T Kam je padel ta najboljfci standard na »vete? Ali ae more Amerika še potiašati. da ao njeni dela ve! najbolje plačani In preokrbljeni — da Ima vsak svoj dom, svto, radio in kopalnico I Cifri ler, star let terja, S\Y., je dokončal svojo žlvlJenskoVt ponoči dne 4. m* ja v Clevelandu. Mol je vel zimo v Californijl, kjpr je zaman poakušai dobiti delo in zaslužek. Ko je uvide!, da bo moral poginiti lakotf, če oetane še nadalje v bogati, eoinčnl Ga-llforniji, ae je odločil, da ae vrne k sinu, ki je uposlen na želez niči v Rochesterju, N. Y. Ker je bil brez denarnih sredstev, Je potoval na tovornih vlakih. Po raznih nepriltteah in težavah, ki doletijo takšne potnike, je sreč-no prispel v Cleveland, kjer ae Je njegovo potovanje nenadoma zaključilo. V sredo ponoči (4. maja) j« na križišču na Neff road skušal skočiti na mimo voieči tovorni vlak, pri tem pa je prišel pod kolesa vagona, ki so mu odrezala -nogo pod kolenom. Nesreča se je zgodila v mejah mesta Cleveland. Poklicana je bila ambulanca In prva Je bila na mestu nesreče policijriia ambulanca mesta Euclid. Službujoča policaja sta nemudoma na-ožila ponesrečenca na avto — dejstvo, da se je nesreša zgodila izven območja Euclids, ju »I motilo — ter ee spustite v dirko smrtjo. Po divji vofnji, v kateri sta kršila vse poJIcijako-pro metne predpise, sta ustavils avto pred poslopjem CHnic bolnice, javi pripeljala ponesrečenca in ko jima je bilo rsčeno, naj ga prinesete v bolnico, sta to udi nemudoma storila. In tu se Pstrolman Hanley it Eudlds je izpovedal med drugim: "Vozili smo s polno brzino proti Emergencl Clinic bolnici n treščili skoti mnogo rdečih uči (na cestnih križiščih), da bi timprej dospeli do bolnice. Neki tdravnlk in bolniška strešni Wmt mm* "Ko sva šla p^ hodniku, nas je srečal dr. Simpeon.^ Pogledal arečenec Je bil slabo oblečen, život mu je tičal v par ponošenih pletenih joplčsv. "lat sem povedal dr. Simpeo-nu, kdo eva in kaj se je zgodilo Nato je on mM da namerava-Jo pod vzeti operacijo na nekem bolniku, ki je še T operacijski dvorani narkotitirih In da ne more prevzeti v oskrbo ponesrečence." Nato je dr. Shftpeon, ki je superintemlcnt dotlčne hcflnice, naročil policajsmt, naj peljeta ponesrečenca v Glenville bolnico. Hanley še prav}: "Nato se je dr. flimpeon obrnil k mre. Hsnson (ženi predsednike bolnišnice) ter jI šepets-Je nekaj prsvll, nakar se je obrnil k nsms tsr nama rekel: "Mf no moremo aprejsmatl takšnih SHittJgS, Dr. flimpeon ji tudi dejal: Peljati ga boete morala v Glenville bolnico, kajti nam rsgula eijska pravila prepovedujejo sprejemati podobne slučaje." Policista ata uvidela, da jI ne kaše dalje tratiti čaea ter ata odpeljala s poneerel GlenviUe bolnico, ki je ns dobri dve milji. V Kmergency Clinic bolnici sta potrstlls nsj manj deeet minut Časa. Toliko lo povedano, da "regulačna pražila prepovedujejo upravi spre-emati podobne slučaje". Pravi Se bi se on in njegov tovariš ozirala na policijska regulačna pravila, da bi pustila ponesre preži- Senca ns mestu nesreče iskrvs-vet|, kajti nesreča se je zgodila / območju policijske Oblasti me «ts Cleveland, ona dva ata pa iz Euclida. Toda, ker ata ae zavedala, da je eno človeško življenje v smrtni nevarnosti, sta pre-srla pravila ter ga brž odpeljala bolnico. Toda dr. Shnpsonu je očlvidno več do pravil in tapo-vedl, kakor do življenja ponesre-lenega siromaka. Dr. Simpson se zdaj brani, češ, da n| vedel, da Je bil alttčaj, n. položaj ponesrečenca tako resen; sicer bi mu bil gotovo nu-iil vsaj najnujnejšo pomoč. • — Dr. Simpson je zdravnik, tak bi moral vedeti, da v dučajih vsako odlašanje ?v«fk, tudi zdravnik, čeprav prlčak mo baš od zdravnikov k sodbe. To tudi ne more d Dr. Simpeon je videl ležati noeilnici poleg ponesrečenca govo odrezano nogo — In vzelo pre-ville bolni nca spre- ii udi I i po-Moš je 1 In je pe je akoro ali še več časa j den ata doaegla co. Tam ao jeli ter mu nemu moč — toda p utrubll še preveč lu nato Mlhnll. w * čas prt polni ttVeatl In jopo i*lavi obeh polteaftv in tdrav •uka v Glenville bolnici trpe ntraine bolečine. Ko ao adravnika v Glenville bolnici trpe da mu nI rešitve, eo mu dali nekaj injekcij, ki so gs omottie toliko, ds ni čutil strašnih bolečin \ Kmergencjr Clinic (»olnici mu niti tega niso dali. Stvar je vtdlgnlla precej prahu v Clevelandu In C nI ss igrala jo postopanjem uprave E Clinic bolnioe, tri Je sprejetje smrtno reveža. Policaj Hanler pravi, da je bil selo presenečen, ko mu jt bi lajik bi bil po tem sp*n*l. da j« pred n|im prav telonjujen slučaj- T«da Kssergencj Clinie bolnica je bizniška ipatitscija — in ponesrečeni siromak je bi! siromašno oblečen — — — aH je treba še kaj več zapisati? Chas Miller je bil 68 let star. Toda če bi bil star 20 let, bi ga prav tako ne bili sprejeli v zdravniško oskrbo v tej privatni bolniški ustanovi. Citatelji, presodite po svoji pameti, ali ni tukaj nekaj narobe! Jaz pravim, da je — in odgovornost bom spet naprtil sistemu, ki vse to tolerira. Ta sistem je treba odpre viti! Tone Podgoričaa. ar, v katere smo *4ju. H čase je zatekali v "Milijonarji aam dajejo šefe" SteeKen, Pa. — Lokalni list je poročal, da bo V. S. Steel kor-poracija spet reducirala mezdo za 16% ter da ji bo sledila tudi Bethlehem Steel Co., kajti tako 4a se je baje izrazil njen prezi-dent. Steel tonski delavci, sedaj pa mak) premislite! Kot je iz gornjega razvidno, bomo delali za 20c na uro. Kako bo delavec preživel svojo družino s štirimi ah več otroki, to je prava uganka. Pa tuikaj je tako, da se delavci Ue zanimajo koliko zaslužijo, pač pa le za to, da delajo vsak dan. Takim revežem bi dal delo vsak dan in po vrhu pa še par vročili po plečih za plačilo, ker drugega plačila vredni niso. Joda, na drugi strani pa je tak delavec pomilovanja vreden, ker je tako zvest kapitalistu. . - Včasih komu omenim, da bi bilo dobro, če se U delavci organizirali, pa me zavrnejo, da aem bedak, da brez milijonarjev ne bi imeli dela ne zaslužka. Koliko delavec produclra vsega — ta tistega, ki ee redi doma, sam pa gindva v bedi in pomanjkanju. Oni, ki nič ne dela in nič ne produclra, ima vsega v izobilju, tisti, ki ustvarja iri dela in gara, pa trpi lakoto in živi kot suženj. Pa da ne bi bilo brez kapitali-zaslužka in dela! Dokler bo-delavci tako mislili, vse do ne bo nič boljše zanje kot je ifedaj, ampak še vedno slabše bo. Od druge strani pa ae ubogo maso pita z molitvami, strahom božjim ift s pokornostjo. Ljudje, ki zajemajo svojo modrost in naprednost iz A. I* morejo drur gače misliti. Priporočam jim, da se narofce na dnevnik Prosveto ter da is njega zajemalo resnico in spoznanje, da se jim bodo odprle oči, da bodo spregledali H) videli. '/ ti < Te dni* ga je pri meni oglsail Martin Judnič iz tVaukegana, ki je odšel v Rusijo. 2eiim mu o-bilo sreče.—M. K- "Ko smo bili pastirji.. St. Louie, Ne. — Vsako jutro me je gospodinja klicala, naj vstanem, kajti ob petih je bik) treba-gnati živino na pašo. Nekega soparnega jutra je kazalo, da bo nevihta. Stric je evetoval, naj ženem živino tja pod goro (Nanos), kajti tam eo bile nam pastirjem znane skalnate dupli- ra aa stov za ddvdeli takrat •arja noče vrniti. 1100.00® t oMjeho. da nI nič peMuri ti ta« slučajno t župnijo nov Župnik. Bf Ml Ino prišel v ■P ■ Vetrn* je obiskal na pašniku, tam v bližini Vipavske doline. Toliko časa je delal, da je ločil pastirje ml paatirlc. Dekliee so morale skupno pasti šivino, pastirji pa skupno. Ob krssn smo vselej prižigali kresove in postavljali mlaje, katere so venskega kandidata, rojaka J. W Paslcha* ki SO .Tolilcem priporo-4a aa iis«lltai. Vsi pojdlMo in 10. junUn na volišče in volimo I. Mašimo, da lahko isvoli-itoeeka, ki bo zastopsl inte-skmStoakih delavcev in farmarjev t tem okraju. • O. — Mlada dekle-_ zbora Zarje, odsek kluba št 87, priredijo do-> nabavo v aoboto dne m. . v UTO, soba it. t, na ftt Clalr a ve. Dekleta bode preskrbela vee potrebno aa dobro zabava. Ulj ud no vabimo vae rojake, da pridejo na to sebe* IJgrsl _PETEK, lg. MAJA | Čemu imamo hrbet? Človeški hrbet je bil znanosti dolgo časa uganka. Obsega razmeroma velik del povr.ši-ne telesa, anatomsko pa je prava puščava. Ko- I liko manjši obseg ima obraz, pa so na njem vendar oči, nos, usta in ušesa. Hrbet je tudi v drugi ozirih kaj slabo opremljen. Poraščen je zelo malo, akoraj da nima potnih ilei, mulo pa ima živcev, da človeka ne opozarja kdaj je mraz, kdaj pa je vroče; tudi živcev za zaznavanje bolečine ima zelo malo, tako ds če. sto niti ne čutimo, a/ko nas je tam pičila kaka žuželka. Hrbet je suha in pusta ploskev, da jo lahko imenujemo "Saharo človeškega t«', lesa." Mnogi znanstveniki slutijo, da hrbet sam na sebi prvotno ni bil v načrtu kot "hrbet", marveč le kot streha, ki naj čuva telo proti vna-njim vplivom. Zato mislijo, da usločenost v hrbtenici pomeni prav ca prav žleb, po katerem se naj odteka deževnica. Ta namen je ime! seveda le pri naših davnih prednikih, ki »o tekali še po vseh štirih. Obdržal pa je svoj namen kot streha tudi kasneje, ko je človek stal in hodil že zravnan. Seveda je bil hrbet, kakor je še zdaj pri vseh četveronožcih, močno poraščen. Določan ni •bil samo kot varstvo proti elementom, marveč je nudil tudi pripravno točko za aapad sovražniku, t. j. mesojednim živalim. Zato mu je pri-roda dala čim manj živcev za občutek bolečine. Dlaka je Čuvala kožo pred vremenskimi ne-v hač nostmi, notranji organi pa so bili zavarovani z rebri. Ob poletnih popoldnevih se streha silno razgreje, kar velja tudi za hrbet četve-ronožcev, ki je solncu najbolj izpostavljen. Zato ga je priroda opremila z zelo majhno množino živcev, občutljivih za toplotne izpremembe. Tako' so tudi potne žleze postale odveč. Takisto ni bilo potrebno, da bi na hrbtu bilo toliko krvnih žilic kakor jih je na drugih* deli telesa. Ko je prvi nagi jamski človek hitel "domov", da uide ledenohladnemu dežju, so mu kaplje padale na glavo in' na pleča. Bil je lovec in je hodil globoko sklonjen, ker je na hrbtu nosil breme svojega plena, ki mu je čuvalo hrbet in ga često obvarovalo prehlada. Plen je bil tako rekoč prva njegova obleka; seveda je ta imela le namen čuvati telo, za okrasje pa tedanji človek še ni imel smisla. Ko se je jamski človek grel pri prvem ognju, je nedvomno začutil, da potrebuje njegov hrbet nekakšnega varstva. Običajno sedimo pač t obrazom proti ognju, tako da je hrbet izpostavljen mrazu in ga tudi občuti, čeprav je z živci te vrste prav siromašno obdarjen. Gotovo je bil hnbet tedaj prvi del telesa, ki mu je dal človek obleko. Zato pa je polagoma izgubil dlako, kakor se polagoma razgubi elama ž zapuščene strehe. r ' ' ' / ' * Debel kožuh je dobro varstvo proti komarjem in drugim letečim pikajočim žuželkam, je pa obenem tudi pribežališče in vališče za bolhe in slični neprijetni mrčes. Obleka je tako postala učinkovitejše sredstvo proti letečemu mrčesu nego je bila dlaka, življenje po jamah in drugih stalnih prebivališčih pa je napravilo mrčes bolj nevaren. Žena je "bržčas prebila več svojega časa po jamah in je v oskrbovanju do- ma bila manj izpostavljena vremenskim nevšečnostim. Več pa je trpelo nje^telo od both in uši, zato »e je prej osvobodila dlake ko mož, še danes je zelo nejevoljna, ako ae jf na najruh, rokah ali na zgornji ustnici pokaže nekoliko krepkejših dlačic. Dokler je moral mož pri vsakem vremenu hiteti domov s plemom na hrbtu, ga je gosta dlaka varovala pljučnice in drugih bolezni, tovirajočih iz prehlada. Tudi obraz je imel še močno poraščen. Lasje so mu segali do hrbta in tudi lica ao mu pokrivali. Goeta brada mu je ščitila ostale dele obraza, nnos, usta in oči so bile proste. Dolga bra- [ . služila v obrambo grla prod mrzlimi vetrovi. Koža je eden izmed organov, važnih za življenje. Znano nam je, da mora človek umreti, ako si opali približno eno tretjino vse kože. Veda si je dolgo prisadevala, kako bi pojasnila potrebnost kože in je končno prišla do zaključka, da je nje glavni posel dihanje, zato mora človek umreti, ako kjpjbi tretjino svoje kože. Vpija pa tudi zdravilne aolnčne žarke; brez teh naetopajo razne otroške bolezni pri tvorbi kosti. Jamski človek je todsj v prvih pomladanskih dnevih legel ns sonce in se Je najčešče obrnil proti njemu s hrbtom. t ' Prva skupina žksii, ki je pokazala isčeti* tvorbe hrbta, so bile ribe, in slccr neka določena ribja vrsta, podobna našim makrelam. Dokler so živali živele v morju je bila to zel«; zadovoljiva uredba, ko pa ao njih potomci P"*'1 fz vode na suho, ostri hrbet, ki je štrlel iz telesa, ni bil več tako umesten. Zato je priroda tz-našla sploščeni hrbet, kakršnega imajo gašČ4-rice našega časa. Ta iznajdba je izpremenila prejšnjo ribo a dvema stranema na levi in desni v stvar, ki je imela dve ploski etrani v drugi smeri. Ens ploskev je bils obrnjena v trak, druga pa prbti tlom. Ta razvojna stopnj« )« bila sačetek one dobe, šlo je hitet postajal streha. ' Mnoge živali naše dobe. ki ao ae raz vi k iz . gaščerioe, imajo šs vedno strehast hrbet, ki g« je narava ustvarila pri praočetu plazivcu. Sredina hrbta je oatra kakor jo ima še dane ^Rasor-Back^Jog^ (evinja s brttvastim hrb-tom), ki ftivi v Floridi. Rebrs te Hvali vp» dajo strmo od erede na Obe strane. ds ss det lahko takoj odteka. Modema plesalka, koje hrbet tako občuduj' Jo tisoči, ima njeffovo lepo obliko in BNJK"* pa od divjaka prej in na ukaz oblasti je izpraznilo domove ter se umaknilo v trdne hiše. Tudi tu je Sava krog 100 domov ie porušila. Vse reke še naraščajo in včeraj, 18. aprila, je začelo znova po vsej državi deževati kot za stavo. Cez noč se je nekoliko u-letelo, a dežuje še vedno. V Beogradu sta Donava in Sava tako narastli, da sta že zalili kolodvor, pri Zemunu pa sega voda do proge. Vste prebivalstvo v spodnjih tokih natffti velikih rek s strahom pričakuje prihodnjih dni. Poneverbe, poneverbe . . # Prva: blagajnik vojnega mini strstva v Beogradu Milovanovič je decembra in januarja poneve-ril en milijon 68 tisoč dinarjev ter pobegnil, hcteč uiti 6es mejo v Italijo. Cez mejo ni mogel, pa je hotel vložiti denar v neko za-l>ško podjetje, a mu ni uspelo. Kupoval je od nekega šoferja dokumente, ta pa ga je naznanil policiji. Policija ga je v bližini Karlovca na poti v SuŠak aretirala. Te dni je stal pred vojnim sodiščem za oficirje. Obsodili ho ga na 8 let ječe in za druge manjše prestopke na 6 mesecev, skupaj torej 8 let in P<»1. Zagovarjal se je, da so ga k poneverbi pritirale strašne fa-nje. Zaradi njih je začel denar zbirati in zaradi njih je z denarjem pobegnil. Druga: O tej. poneverbi smo /y poročali. Razne visoke osebe * Beogradu »o oškodovale držalo oz. invalidsko organizacijo za milijonske vsote. Dvigali so s ponarejenimi listinami na ima-,!;< drugih oficirjev. Tretja: V Splitu so aretirali ' '•rajnika davčne uprave, ker s" našli v blagajni za 992,-Din primanjkljaja. Aretira->rdi, da denarja ni poneveril ter vztraja na domnevi, da mu je bila vsota ukradena iz Mara j ne. Kakih znakoy vloma pa " Paziti. Za zdaj še ni dokaza-"" .ali je blagajnik poneveril aH N je bil denar ukraden. r < irta: Blagajnik Prve hrvat-^ -trdlonice v Novem Sadu. Hoin.rt Alfred, je poneveril nad i '" »1 v Slovenijo; tako vsaj je il ko je vzel dopust Za njim ''-dali tiralico. '/"ta: V blagajni Zveze nabev-^ mh zadrug državnih name-v "ncev v Beogradu ao odkrili poneverbo. V blagajni krog 800,000 Dl«, ki jih * nsjbi| poneveril blagajnik. V sami višj odboru te Zveze so državni uradniki. Šesta: . . . Dalje prihodnjič . . . Tihotapci denarja V Berchtesgadenu na avstrij sko-bavarski meji so avstrijske obmejske oblasti aretirale ljubljanskega trgovca Josipa Semel-rocka in njegovo ženo Magdaleno, ki sta hotela spraviti čez mejo več tisočakov. V Avstriji sta se jima pridružila Še dunajska trgovca Erwin Flachsieder in Kari Fein. Pri Magdaleni Semel rockovi so našli 61,000 Din, k jih je imela skrite nelcje na svojem telesu, dočim Semelrock n nosil nobenega denarja, marveč je samo spremljal ženo. Možu bi bilo težje skriti denar na svojem telesu, pa je vsega imela na sebi žena. Dunajska trgovca pa sta skrila mnogo tisočakov v blazinah v k upe ju. Josip Semelrock je bil kaznovan zaradi prestopkov potnih predpisov na 8 dni zapora, njegova žena in dunajska trgovca so dobiH radi tihotapstva denarja po tedne zapora. V Ljubljani se mnogo govori o veletrgovou fiarabonu, ki je baje tudi nameraval spraviti večjo vsoto denarja čez mejo oz. mu je menda to tudi uspelo. Govori se tudi, da so ga zaradi tega aretirali. Zidarske nesreče Začela se je stavbna sezona in z njo sezona nesreč na stavbah, pne 19. aprila se je zgodilo nekaj zidarskih nesreč v Ljubljani. V Llngarjevi ulici preurejajo zidarji notranje prostore tvrdke Smid. Na odru so stali trije »i; darji. Nenadoma pa se je oder porušil in vsi trije zidarji so padli na tla ter se občutno poškodovali. Zidar Anton Vrbec, star 30 let, si je zlomil nogo v kolku, se ob peči opekel na nogi ter dobil tudi praske po obrazu. Tovariš, 30-letni Josip Ferber si jc pri padcu zlomil desno nogo, tretji ponesrečenec Babnlk pa je odnesel lažje poškodbe. Prva <3va je reševalni avto odpeljal v bolnico. Kratke vesti Samomor. — V Ptuju je izvršil samomor znani hoteMr in posestnik France Osterberger, star 57 let. Na podstrešju svoje hiše se je obesil. Vzroka samomora ne pozna nihče. "Samomor ali nesreča? — V Smartnem pri Litiji je pred 17 dnevi neznano kam izginil posestnikov sin Alojzij Mah. Domnevali so, da je padel v vodo ali pa izvršil samomor. V nedeljo 17. apr. pa je trgovec Bosir Sam-sa našel njegovo truplo v tolmunu potoka Reka pri Slančevi žagi. Ker so pred nekaj dnevi našli na cesti njegovo čepico, nedaleč v stran qa njegov suknjič, je Mah najbrž sam skočil v vodo. Baje je že prej pogosto govoril, da pojde v smrt. de en samomor. — Politiki in kapitalisti se obešajo in streljs-jo. V Beogradu se je v svojem stanovanju usmrtil bivši minister javnih del v stari Srbiji Vlada TodoroviČ. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da gre v prostovoljno smrt, ne navaja pa nobenega vzroka. Deseta žrtev zagrebške eksplozije. — Včeraj, 18. aprila, je umrla v zagrebški bolnici Sava Supukova, ki je dobila močne po-škodbe pri eksploziji Bartuličs-ve Hiše na Dolcu. Dolgo se je v bolnici borila za življenje, včeraj pa je podlegla- To js deseta smrtna žrtev zagrebške nesreč«. Kreuger. gsljnf ln katolik.-Ko je Kreuger izvršil samomor, so pisali o njem vsi listi. Govorili so o njem'upravičeno kot o največjem talentu industrijskega kapitalizma, saj je bil Kreuger prvi, ki je sklepal kupčije z državami in ki so bile od njegs odvisne mnogfe države. Vse države na zapadni meji sovjetske Rusije so bile njegovi dolžniki, njih politiko je določal Kreuger. Kreuger je dosegel najvišji razvoj kapKalMčaefS magnata. To je res. Toda klerikalni Usti v naši sUri kontri so vedeli še več: da je bil Knasger eden redkih velepodjetnikov, ki je bil dober in veren človek, pravičen »koz n skoz Zdaj je Kreuger s svojo smrtjo razkril svojo pravičnost in vernost. Dokazano je. da j< tudi največji in najbolj talenti-rani goljuf. Veren je bil seveda tudi; podpiral je cerkve s svojim pri«oU«fanim denarjem.* • Vlom pri belem dnevu. —- V Celju je 13. t. m. nekdo vlomil med opoldanskim odmorom v ir* govino trgovca Kudiša. Trgovec je trgovino zaprl ob pol 1. popoldne ter odšel na koailo, ko pa se je vrnil ob 2., je našel trgovino odprto. V trgovini je bilo sicer vse v redu, a v predalu je manjkal ves denar. Vlomilec je odnesel «500 Din. PKOSTjTil Kaj vsi Je ia karttlirano Novodobna kapitalistična gospodarska udruieuja: karteli trusti, koncem i in ringl oblega jo v okvirju svojega delovanja vpe, kar se le more označiti za vir dobrega zaslužka. Pe njih pomenu in značaju razlikujemo kartele, ki so usta novljeni znotraj ene same drža ve, takozvane državne ali narodne kartele, in dalje praviloma na temelju teh prvih kartelov zgrajene mednarodne kartele. Navaden človek niti pomisliti ne more na vso možnost kar-eliranja in se niti ne zaveda, da rVori cela vrsta predmetov, k j|h on najbolj porablja, naj sijaj nejši dobička nosni predmet. Pri nas v naši državi (v Jugo i|aviji) so zlasti znani karteli pvarnarjev sladkorja, pivovar narjev, težke kovinske industri-e, špiritnih tovarn, papirnic, delno premogovnikov, lani se je ustvaril tudi nekak napol državni kartel, za promet z žitom td., pri čemer lahko vidimo ka co pestrost imajo ti karteli Ir taki izdelovalci se pač družijo. )aleko večji pomen pa imajo ae-Veda mednarodni karteli od katerih bom omenil najvažnejše. Je to v prvi vrsti margarin ska unija, ki je sestavljena iz dveh mogočnih holandskih skupin, in sicer JUrgens in Van dcn Jergh, in ima svojo finančno centralo v Londonu, svojo trgovsko centralo v Rotterdamu ir svojo propagandno centralo V Berlinu. Ta unija je repreaejiti-rana pri nas s Schichtovim kon cernom in s celo vrsto manjših, ekom časa nastalih podjetij. Ta kunceri) je začel tudi že vplivati na produkcijo čokolad« in na Angleškem je lastnik velikih trgovskih hiš. Poleg holandskega margarin-slkega trusta je najvažnejše mednarodno podjetje v panogi ž|vil in jestvin svetovni Nestlov trust s sedežem v Švici. (Ifo podjetje je dobilo svojo mednarodno veljavo in tališče tedaj, ko se Je Nestlova tovarna za otroško moko združila z družbo Anglo-Svviss Condensed Milk Co. (Angleško-š v {carska družba za kondensirano mleko). V Severni Ameriki je to Nestle Food New Yorku, ki kontrolira flO tovarn za čokolado, za Kanado je to Maple Lead Condensed Milk Ltd. Tudi v Srednji in Južni Ameriki se je Nestls že usidral. V Havani na Kubi j« bila zgrajena velika tovarna, najbrž radi ogromne produkcije sladkorja na Kubi, In za Južno Ameriko je bila ustanovljena v Bu-enos Airesu prodajalna, h kateri spada tudi še eno tovarniško podjetje. Radi zanimivosti navajam, da Je ta koncem razširjen tudi še na Avstralijo, Juž-» no Afriko in Japonsko. Najgos-tejše je seveda razprostrta pro-dajalniška in tovarniška mreža po Evropi. Največje švicarsko podjetje Cailler se je fuiioniralo in v Nemčiji pripada največja čokoladna tovarna "iarottr ravno temu koncernu. Tudi Belgija, Norve&ka, španska in Portugalska imajo fvoja interese zajed niče tega gigantskega gospodarskega stvora. j Industrija električnih žarnic je ena od velikih skupin elektri čne industrije, ki je zelo hitro asišla pot h kartellzaciji. Leta 1925 j« bil ustanovljen dalekosežen kartel električnih žarnic, ki predstavlja v pravem pomenu besede svetovni kartel Holandska, ameriška, nemška, fmucoaka, angleška, skandinavska, italijanska in japonski podjetja so danes soudeležena pri mednarodnem kartelu električnih žarritt. Ogromne dobička dosega od nemškega kapitala obvladani kontinentalni llnolejski trust, I-menovan Continental Linoleum A. S. v ZOrichu. Tudi gramofon, ki predstav ljs danes nepogrešljivega posredovalca glasbene kulture skoro vsaki domaCiji, Je postal kot predmet ogromnega koneu nm vir ogromnih dobičkov. VelCtrust, ki ima na svetov nem trgu mogočno stališfe, je Victor Talking Machine Co., ki Je združen z angleško Gramop-hon Co. Ti imenovani družbi sta največja gramofonska produoenta na svetu. Drugi največji trust je angleška družba Columbla, ki se je pridružila k nemškemu koncernu Llndstrom. tekstilne .stroke je nsjsani-vejšl mednarodni kartel lsdelo-valeev umetne svile. Drugače je selo zanimivo ss-gledovatl pestrost mednarodnih gospodarskih kartelskih stvorov. Poleg .Švedskega vši-talčnega trusta, ki mu je bil na felu Ivar Kreuger ki ki Je upnik pele vrste v«tykih in manjših drŽav in ima radi tega monopol na vžigalice v mnogih državah, je Enako so ustanovile tudi tovarne dušika svojo interesno skupino, is katere naj bi se ras-vil trden mednarodni kartel. V Švici regulira ne le notranje gospodarstvo, nego tudi izvoz uraraki trust, kateremu pa jp vstrastla v povojnih letih .slina konkurenca v Nemčiji. Pred dvema letoma se js trust i rs la madžarska mlinarska Industrija, ki teli za racionalizacije produkcije — nekateri mlini ab bili zaprti — In njen glavni namen pa je popolno Isločenje notranje konkurenoe s namenom poostritve dumpingškega izvo- V Kanadi je zveza majhnih kartelov za is vos pšenice, tako-svani kanadski pšeničnl pool, ki deluje še leta s* združenjem, vseh držsvnlh pšeničnih in žit nih kartelov po celem svetu. Znano je, da sta bili petrolej« ski družbi Standart Oil Oo. in pa konkurenčna Dutch Oil Co. povzročiteljici že cele vrste vojn po Srednji in Južni Ameriki, ko se je šlo za nadvlado nad petro-ejskimi vrelci v posameznih državah. To bi bil torej kratek progkd L ZA NASE FARMARJE l iše Frank l.ukaackh Pravilna množina olja je od 1% do smešgncga v suho smleto mešanico. Da ga smeša mo pravilno množino, vaemimo en pajttt ali kvart olja na vsa klh 98 funtov Suhe mešanice ln vse to dobro zmešaj mo pred kr mljenjem. Napravimo take mešanice zmešane s oljem samo za dva tedna naenkrat, da se ne po kvari olje m zgubi učinkovitost ZmeAajmo al je najprej i manjšo množino mešanice in potem smeša j mo iato s drugo večjo množino. Olje moramo držati vedno dobro, neprodušno cama Seno v posodah. Kakor *om že rekel, kadar ao piščanci start 3 tedne, Jim pričnemo krmiti titno mošanlto. En del take mešanice na vsakih delov suhe mlete mešanice. Da Ije do tO tednov počasi pomno žujmo Žitno mešanico, tako da ob 10 tednih dobivajo plščanet vsake mešanice polovico mirto ln lltne. Nikdar pa ne smemo premenltl krmo kar naenkrat Vse to morsmo delati počasi hi karakterji, alika tega vsegaJ-nakomemo, ne pa danea polno bi naši čitatelJi vaaj malo fjtm, krnM» jutr| ^ malo. Glej I - L.LI..I Al tU.. III U i r i • i -rf-rrfi: - - -j. ■ že nekaj manjših' irustov te stroki. Nekateri tj mednarodni stvori imajo le poskusni značaj, kar vidimo najboljše na slučaju z mednarodnim sladkornim karte-om, o kat«rqni se do danes še ns da rsči, ali in kako bodočnost gs Čaka. Nekatar« druge panoge so v stadiju pripravljalnih del, poga-anj in začasnih pogodb, tako kakor n« primer cink kjer Je bi-med Nemčijo in belgijskimi >roducentl spfejeta v kartel še clnkova produkcija Anglije, Nemčije, SkapdJnaviJe In Ho-andske, kaf tdrej» tvori res ,e-vropski kartel. Ta kartel regull-rs množino produkcije ln s« razteza Uidi na sirovi cink. Približno na Istem tsmelju Je kril ustanovljen ob udeležbi Nemčije, Anglije, Italije, Avstrl-e in Holandske tudi mednarodni kartel tovarn svinčene beline. Zelo zanimivo Je, da Je bil pod vodstvom Morganove skupine u-stanovljen tudi dlsmantnl kartel, r Mednarodnemu kartelu medi H je posrečilo izločiti is trgovine medi vse one Žlvlje, ki so prekrite val i njegove uredbe. 11, s kakimi čihMj! je treba računati v gospodarskem življe- Razumljivo je, da se tam, kjer je bil izveden napad, poigvlja tUdI obramba. Zato je tudi več kakor raaumljivo, ako napove kaka določena interesna organizacija, zlasti pa zadružne organizacije, v mednarodnem merilu boj proti kartelom ln ga dosledno izvaja z ustanavljanjem proizvajalnih podjetij in z organizacijo nakupa sirov in v deželah produoen-tov. $a tudi ofiolelne korpora^ cije, in to na primer Društvo narodov, kakor tudi poaameine vlade, se bavljo z zakonito ureditvijo kartelnega gospodarstva. Seveda pa so uspehi zaenkrat š$ popolnoma brezpomembni in brezvplivni. Koncentracija trustov, kartelov ln koncernov, s eno besedo koncentracija kapitala napreduje od dne do dne. Na ta ntifiih ao se anali kapitalistični produoen ti In podjetniki Sdruilti proti gospodarskemu boju konzumentov, ki jih tvorijo predvaem pri teh delodajalcih uslužbeni delojemal ei, v trdno ln do podrobnosti izdelane ln sgrajene mednarodne svese. Proti tem zvezam bo u-spela edino le protlorganltacija, aeveda organizirana na le bolj mednarodnem temelju, ln to organizacija mednarodnih konzu mentov in mednarodnih delojemalcev — delavstva. 2e ta mednarodni snačaj kapitalistične organizacije sili delavstvo, da tudi ono mednarodno organisira in proti tem organizacijam tudi mednarodno bori. Kadar bo delavstvo celega sveta vsaj tako dobro razumelo pomen organku cije In ziaatl pomen mednarodne organizacije kakor to razumejo njegovi delodajalci in podjetniki, tedaj bo na svetu sanj precej drugače kakor je. Delavstvo naj dobro preštudira in premi' sli ustroj kapitalizma, ki Ja popisan v tempi« članku ln m naJ po tem tudi ravna. — O. JL mittm ■ i ——4*—— MUdlnakt Mat, aaj i^ii^MkS&H ooijei mesečni« 1 'egrefe prefeeer ja INArevsilja. malin (dragi m kri) li šngi s^Mskl reditelji m tU m ruelie revelarIje. mo, da lepo j>omnlo pomnošuje mo. { Ako pa hočemo krmiti samo mleto mešanico, tedaj k črnimo do 5 ali 6 t^nov takole: mlete rmene koru|4 50 H>, drobnih a-trobov ali mkt* i^MiioaHS Ib, debelih otrObfev (pšeničnih) 1(1 Ib., mesne moke ali ribje H lb., posušenega mlaka v prahu 8 lb., zmletega kamna apnenca 9 lb., amlete alfalfe (listje nemške deteUe) 2 K soli (kuhinjske) 1 lb. Ta meAanica vsebuj« W.7% proteina. To mešanico krmijo navadno vai perutnlnarjl, tako dl Je ve dno na raspolago pred piščanci v plitvem korttu vsa dan, kar pa jas ns priporočam. Najbolje u< činke imamo, 6* krmimo samo po 4-krat na dan, kih plemen I^očana i^rutnl na se mnogo bolje razvija ln je zdravejša, luikor v skupini med tiMdlcžnlml Petelini Tudi jo moramo boljše krmiti, da Jo pravo-ča»no f)rlprav|mo sa MsaiV«* Ako vidimo, da as nam ona perutnina, katero nameravamo odgojltl sa p«a«nje prehitro razvija In odrašča, r takem slučaju jI moramo krmiti več srnste krme In manj mleka, da zmanjšamo na protainlh bogato krmo. ■0S mlade kokoši (Jerice) pri-^rM-jo prezgodaj neetl, mogoč«-»e s 4. M i. mes«r+m, nI dol,ro Pr\ ič, nesejo drobna jajea, drugič pa ae ustavi rast do popolnega razvitje Tak« Jerice, ki pri neugodnostmi, o-plčji hrbet pa mora dovoljevati tisoč gibov ln ofbratov, da se šival lahko premfka od vaj« do vej«, Mogočnega hrbta goril« n« ■pravi na Ha ndb«n rokobor««. NI Carnerl, naj-večjemu In najsllnejšemu boksa-ču, a lahkoto alomll tilnik. Ako bi Oamsrov hrbet postavili poleg hrbta goril«, bi človekov hrbet po obs«gu ln sili dal«č zaostajal sa hitotom gorila. Divjak, ki hodi pokoncu. J« dal hrbtu še v«6Jo gibljivost In ztalnost. Popotniki so opaaova-li, da ims hrbet ženske divjih pl«men, ki nosi tsfka bnrtn«-np ln I njimi prehodi dolga pota v telo kratkem Času, selo pra-vllne m«r« In Čudovito gibljivost. Tbdl moderni člov«k «1 sonči hriMt, kakor jamski llovik, da s svojim hrbtom lovi idraviln« sončno žarke ln podoba J«, da bo pa£ to glavni nam«n "puščav« rloveAkega telesa". — 2lS. mmp Boston. — Carmsti C. Mali, let sUr, Je pred lati služIl v a* HHpIpliillol 1» preganjal Bsndlftove "bandlte" v Nlkara-gvl. Po odpuatltvl Is mornarioe je šel med braspoeelne, ae ssana-nll i nekim dekletom in eta pri. čela živeti skupaj. Kar J« ona zaslutila komaj sa stanarino In sta bila oba v stiskah, ss j« biv-ši mornar Hali odločil za—rep. Napadel J« nek«ga sadnegg trgovca in bil pri tem smrtno ob-«tr«Men. Tako je bllalinčana njtgova banditska kariera, Isri-rsjoč is rsvščln«. Voditelji eleklrlčarjev poraMII nad en milijon v šesti* MIh New Yoffc. — Voditelji krajevne unije elektrlčarjev, preti katerim je skupina suspendiranih hi kasno van i h članov vzela sod-nljsko prepoved, so na sodišču prisaaii, da so v cadnjjh šsatlh letih por ubili v Morgkaua«ljske •vrha" nad «a milijon /•», 1524 Wcst 63rd Street vzhod ob Ashland Ave. Vri Ui. Proopoct 8440 , • i , . ' A- Odprto v torek, Četrtek in soboto večer. Stenski papir obetrlžen sastonj. TR1NERJEV0 GRENKO VINO Največja prodajalna barv in atenskega papirja na južni strani mesta Chicaga NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Po aklopn 9. redae konvencije aa eedaj lahko aaročl aa Ust PraaveU le prišteje edea, dva ali tri člane ia «*a družine la la enega aaalova X oa* naročnini. Liat Proevete stane aa vsa enaka, aa liana aH nečlane $6 JO sa eao letno naročnina. Kar pa liani ia plačaj« pri aaaaiaenta $1 JO aa tadalk, aa Jim ta prišteje k naročnini. Mi prlšUjamo enega, dva aU trt člane li ene drniina k eni naročnini. Torej aadaj nI Taroka, reči, da Je list predrag aa llana 8. N. P. J. List Proavata Ja vala lantalna ln tatovo Je akoro t vaaki drniinl nekdo, ki hi rad »tel list vsak dan. Torej aadaj laiate prilika, da aa tadi VI naročite na dnevnik Prosvato. Ona Hata PraaveU Je: Za Zdrai. driava In Kanado M M Za Ciaaro in Gkicago J«......I7J0 1 tednik iSr,,,.......... 4JO 1 tednik in............... IS 1 tednika ta**«**....... S.SO t tednika ln.»•••••••••••« 5.10 S tednike ln............ tM S tednike In.............. SJS IspolaiU spodnji knpon. prlloilU potrebna vaata denarja ali Moasj Ord«r v plana in al aaroČIU Proaveto, list, M Je vala laatnina. Pojaaatia:—Vselsj kakor hitro kateri tek članov preneha biti član SNPJ, ali la aa prasali proč od družina in bo aaktaval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Ja tako skupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnanitl upravniltvu lista, in obenem doplačati dotlčao vsoto listu Prosvata. Ako tega na štora, tedaj mora opramiltvo nižati datum aa to vsoto naročnika. I TELEFON ROCKWELL 4904 VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ*PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI pojasnila daj« vodstvo tlakam S. N. P. J. PMNTERY J % . - 2657-59 8o. Lftw*feU A ven o« CHFCAOO, ILL.