PoStnina plačana v gotovim. Leto XIX., st. JO. Ljubljana, torek 25. januarja 1938 Cena t Din Upiavuiatvo, Ljubljana. dnatljeva ulica S — felefon 3t «122, 3123, 8U«, 312». 8126-fnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova Ui 6 — TeL 8392, 3492. Telefon SL 2455. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Podružnica Celje: Kocenova ui SL 2 Telefon SL 190. Računi pri pošL ček zavodih: Ljubljana 9t 11842. Praga čislo 78.180, Wten 9t 105 24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—k Ža inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124. 3125 3128 Maribor, Grajski trg ŠL 7, telefon št, 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. j, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. 1 Politično previranje na Hrvatskem V zadnjem času so postale polemike med raznimi listi v okviru hrvatskega pokreta vedno ostrejše. Zlasti zanimive so bile polemike okrog razmerja med klerikalno »Hrvatsko stražo« in vodilnimi cerkvenimi krogi ter naposled ona med dr. Mačkom samim, oziroma »Hrvatskim dnevnikom« in znanstvenikom prof Kriškovičem, bivšim hrvatskim podbanom, ki sodi splošno priznano med vrhove hrvatske intelektualne elite. Prof. Kriškovič je po zagrebški sodbi gotovo dober Hrvat, mož ki gleda državopravno zelo radikalno Zgodilo se je prvič, da se je eminenten predstavnik hrvatskega razumništva, spustil v javno polemiko z voditeljem hrvatske politike. Sedaj nihče več ne dvomi, da so Hrvati v taboru dr Mačka danes daleč od petomajske enodušnosti. dasi se mora priznati, da je še vedno velika večina naroda, zlasti kmečkega, zvesta dr. Mačku. Toda politično previranje na Hrvatskem ni ostalo samo pri časopisnih polemikah. V zadnjem času je bilo v Zagrebu, pa tudi v pokrajini, več etrogo zaupnih sestankov, na katerih se ,ie razmotrivala možnost ustanovitve druge hrvatske stranke O nekaterih teh sestankih so prodrle pičle vesti tudi v javnost. Hrvatski pokret. ki ga nosi in vodi v glavnem HSS. je absorbiral vse ostale bivše hrvatske stranke: frankovce. fe-deraliste (zajedničarje) in klerikalce, ki so vsi zavoljo »hrvatske sloge« opustili svojo strankarsko individualnost. Medtem je dr. Maček proglasil hrvatski narodni pokret za HSS. ki ne priznava med Hrvati nobene druge stranke Morda nehote je HSS postala tako totalitarna stranka z gotovimi fašističnimi znaki. V nasprotju s tem poudarja prof. Kriškovič, da prava demokracija zahteva vsekakor več strank. Dejstvo je, da meščanstvo, inteligenca in deloma tudi mladina niso zadovoljni z dr Mačkovo politiko, ker po njihovem mnenju samo s taktiko pasivnega odpora ne bo mogoče rešiti hrvatskega vprašanja. Posebno grajajo tudi oktobrski sporazum z beograjsko združeno opozicijo, češ da ta grupacija nima možnosti, da ga realizira. Zastopniki bivših meščanskih strank so užaljeni tudi zato, ker jih dr. Maček nikoli ne vpraša za svet ter rešuje in odloča vse na lastno pest ali pa le po posvetu s svojimi najožjimi zaupniki iz HSS To je po mišljenju ostalih nepravilno in opasno za hrvatski narod. Opazilo se je, da so bila letošnja novoletna čestitanja v dr. Mačkovi rezidenci na Prilazu kaj skromna. Ni se prišel poklonit niti predsednik Jugoslovenske akademije, niti rektor univerze. niti predsednik Matice Hrvatske in ne toliki drugi zastopniki hrvatskega duha. V Zagrebu so že skovali označbo za nasprotstva, ki so se pojavila. Pravijo, da se je »kvaliteta uprla kvantiteti«! Res je, da v političnem življenju sicer odločuje število volilcev, vendar v splošno narodnem pokretu ni vseeno, če se skoraj vsa duhovna elita odtuji vodstvu tega pokreta. V hrvatski akciji je že nekaj mesecev sem nastala doba nekake stagnacije, morda utrujenosti. Zato imajo v Zagrebu in drugod časa za prepire okrog kmečke države in o pomenu kmečkega naroda. Meščanski krogi trdijo, da je socialni program HSS naperjen proti njim. češ da se to vedno bolj kaže tudi v vsakdanjem življenju. Prepad med mestom in vasjo na Hrvatskem se po kratkem presledku tradicionalno zopet odpira. Med hrvatskimi nezadovoljneži je opažati dve tendenci: prva je oportu-nistlčna in išče sodelovanja z Beogra-gom. druga, frankovska. ustaška, je ekstremistična in želi dr. Mačka še prelicitirati. Med bivšimi federalisti (zajjdničarji), med katerimi so mnogi prav krepko Dodpirali tudi avtoritarni režim, je vedno več razpoloženja za ustanovitev nove hrvatske meščanske stranke, ki bi vodila aktivno politiko. Ti krogi računajo tudi na hrvatske klerikalce. ki so kljub svojemu sedanjemu gostobesednemu velehrvatstvu vendar v bistvu oportunistično razpoloženi. Gotovo ie. da nobena hrvatska meščanska stranka ni tako prinravljena za vsak slučaj kakor klerikalci. Vsi preklici »Hrvatske straže« ne morejo zanikati tega dejstva. Jasno je. da so glavni tajnik bivše Hrvatske pučke stranke in njegovi sodelavci bili in ostali politiki, če; rav to odločno zanikajo. Klerikalni seniorat kontrolira in vodi številne katoliške organizacije, zlasti v zagrebški nadškofiji in splitski škofiji. Bosanski nadškof in križarji se bore zaman proti obnovi hrvatske klerikalne stranke. Dobri poznavalci razmer zatrjujejo, da je vpliv nespornega šefa hrvatskega kle-rikalizma na mladega zagrebškega nadškofa zelo pomemben. Potrebno bo samo izbrati primeren trenutek za obnovitev samostojne klerikalne stranke na Hrvatskem. Verjetno je, da bodo sedaj hrvatski klerikalci močnejši, kakor so bili prej. Tudi frankovci imajo veliko pristašev v meščanstvu in v mladini. Zlasti gospodarijo na zagrebški univerzi. Oni poskušajo s fašističnimi metodami uresničiti »neodvisno Hrvatsko«. JUBILEJNI SESTANEK SVETA DN Ženevska posvetovanja bodo dala priliko za razgovore o osnovanju bloka zapadnih demokratskih držav Ženeva. 24. jan. d. Jubilejno stoto zasedanje sveta Društva narodov, ki se bo pričelo v sredo bo izredno važnega pomena za nadaljnji razvoj ženevske mednarodne ustanove. Med drugim bodo na dnevnem redu židovske pritoži** proti Rumuaiji- palestinsko vprašanje, vprašanje mandata nad Jjžno Afriko ter aleksandretstoi plebiscit. Kakor zatrjujejo. se bodo te dni pričeli razgovori o kooperaciji zapadnih drža\ poleg Društva narodov. Prva izmenjava misli o te>m načrtu se je pričela že pred tedni. Načrt ol>setra za e.ikrat Anglijo. Francijo in Zedin'ene -iržavp ter ni izšel iz Društva narodov in tudi ne bo uresničen v njegovem okviru 0 temeljnih smernicah načrta bosta vsekako že razpravljala Eden in Delbos v Parizu pred svojim prihodom v Ženevo. Že po izstopu Italije iz Društva narodov oziroma po zaključitvi protikommističuega pakta so v Parizu, Londonu in VVashingto-nu pričeli razmišljali o kooperaciji Francije. Velike Britanije in Zedi.i jenih držav. V Parizu in Londonu hočejo na vsak preprečiti, da bi se Društvo narodov proglasilo kot ideološki blok in na ta način izgubilo sodelovanje cele vrste nevtralnih držav. Predvsem naj bi ostale ohranjene Društvu narodov Belgija. Nizozemska. Švica in severne države Proti nikomur naperiena kooperacija zapadnih držav, bi angleški in francoski vladi ompsočila. da bi se v Ženevi znebili videza enostranosti 6vojih zunanjepolitičnih smernic, istočasno pa bi se ustvarila tudi možnost za pritegnitev Zedinjenih držav k takemu sodelovanju. Ameriška javnost postaja namreč pod Rooseveltovim vodstvom čim dalje boi; naklonjena sodelovanju z zapadnimi demokracijami- čeprav je še nadalje nezaupljiva do Društva narodov. Poučeni krogn poudarjajo, da bi k temo sodelovanju demokratskih držav Sovjetska unija ne bila pritegnjena, kar nai že samo po sebi dokazuje resen namen tega načrta. Kar se tiče podrobnosti, opozarjajo za sedaj samo na absolutno neofenzivni značai te kooneraciie- ki nai bi se po zgledu ita-lijansko-nemško-japon-kega pakta omeiilo izključno na medsebojno podpiranje v stremljenju po pozitivnem ciliu. namreč po obra nitvi demokratskih sistemov zapadnih držav V bistvu naj bi se spravila že itak so glasna angleško-francoska politika v sklad z ameriško politiko in sicer z nekakšnim konzultativnim dogovorom. Pri tem poudar iaio. da to sodelovanje- h kateremu nai bi bil mogoč pristop vsem državam s sporedni mi cilii. nima namena, nadomestiti Društvo narodov, pač pa nasprotno, ohraniti njegovo univerzalnost neokrnjeno na podlagi kulturne in svetovno-nazorne skupnosti. Eden in Delbos bosta na jubilejnem za 6edanju podala slovesno izjavo za ohranitev načel Društva narodov. Politični oddelek tajništva Društva narodov ie dobil preteklo soboto nalog, naj izdela obširno spomenico o sankcijskih določbah pakta DN in nevtralnosti. ki nai bi pomirila razne male države in odpravila mnogoštevilne nejasnosti. Izredna šefa angleške vlade London, 24- jan. br. Tik pred odhodom zunanjega ministra Edena v ženevo je bila na zahtevo min. predsednika sklicana izredna seja vlade, na kateri so, kakor poroča »DaUy Expres« razpravljali predvsem o položaju na Daljnem vzhodu, ki povzroča angleški vladi vedno večje skrbi. Govorili so tudi o ženevskem zasedanju ter je dobil zunanji minister nalog, naj se Obletnica pakta z Bolgarijo Izjavi ministrskih predsednikov dr. KJnseivanova in dr. Stojadinoviča Sofija. 24. jan. AA Za obletnico podpisa pakta večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo je sofijski list »Dnes« posvetil današnjo številko Jugoslaviji. Na prvi strani prinaša slike pokojnega kralja Aleksandra, kralja Borisa, Nj. Vel. kralja Petra II., kneza namestnika Pavla, slike o obisku kralja Borisa v Beogradu in pokojnega Aleksandra v Sofiji, slike o slovesnem podpisu pakta v Beogradu, ter izjave ki sta jih podala za današnjo obletnico predsednik bolgarske vlade Kjuse>vanov in predsednik jugoslovenske viade dr. Stojadinovič. Izjava predsednika vlade dr. Kjuseivano-va se glasi: Današnji dan je praznik za jugosloven-ski in bolgarski narod, ker je pred letom dni moj stari >n dobri prnateli dr Stojadinovič obenem z menoj podpisal slovesno obljubo o večnem prijateljstvu in nepo-rušljivem miru med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo. Po dolgoletnih nesoglasjih, razdorih m težkih preizkušnjah so se 24. janu-ana 1937 odprle nove strani v zgodovini obeh bratskih narodov in so se ustvarili pogoji za njun miren razvoj in napredek Želim z vsemi, ki sta jim ljuba mir in delo. da bi se razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo razvijalo v medsebojnem zaupanju in prisrčnem sodelovanju v obrambi njunih splošnih interesov in interesov balkanskega miru Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič je izjavil: Izpolnilo se je prvo leto, odk^r sem s svojim prijateljem Kjuseivanovom podpisa! pakt o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo Dokument je kratek po svoji vsebini, a obsežen po svojem c;lju. Neporušljiv mir ter iskreno in večno prijateljstvo med obema državama sta imperativ za bodoče razmerje mer bolgarskim in jugoslovenskim narodom po viharnem razdobju nesoglasij in hudih bratomornih vojnah. Naj bi naša dva bratska naroda živela vedno v vzajemnem zaupanju in razvijala v miru svoje razmerje, cia ne bi samo Bolgarija in Jugoslavija, temveč tudi ves Balkan doživel boljše dni kulturnega napredka in gospodarskega blagostanja. »Dnes« prinaša v isti številki tudi članek o zunanji politiki dr. Stojadinoviča in zaključuje svoja izvajanja z besedami: Dr. Stojadinovič je zastavil vse svoje sile, da izvede svoj program v zunanji poli- S temi tendencami sim^atizirajo tudi nekateri vodilni člani oficielnega hrvatskega pokreta, ki so danes še formalno v vrstah HSS. Tako so po malem pripravljali tla za novo strankarsko delitev Hrvatov. Bilo bi tu nemogoče držati še za nedogleden čas razna mnenja in nazirania pod enotnim vodstvom. Toda pogrešno bi bilo verjeti onim. ki mislijo, da nastopa razsulo. Nesporno bo še za dolgo ostal dr. Maček voditelj velike večine Hrvatov. Ali ravno tako nesporno značijo vsa ta nasprotstva moralno oslabitev hrvatskega pokreta. posebno če se upošteva, da bi bila izven pokreta tudi ogromna večina hrvatske intelektualne elite. Ne bi bilo več »enotnega hrvatskega naroda«, marveč samo večinske in manjšinske stranke s posebnimi strankarskimi in ne več splošno narodnimi zahtevami. In favno v tem je važnost politih—:ga previrania na Hrvatskem. tik i, in je dosegel rezultate, ki ne morejo biti boljši, kakor so. Danes smemo drzna reči o uspehih dr Stojadinovičevega delovanja, da je prevzel težko dediščino v dobi najhujših mednarodnih težav in je dosegel popoln in blesteč uspeh. Razen »Dnesa« prinašajo tudi drugi sofijski listi tople članke za obletnico podpisa pakta o večnem prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo. Preosnova bolgarske vlade Sofija, 24. januarja. AA. Bolgarska agencija. Vojni minster general Lukov in notranji minister Krasnovski sta odklopila Za novega ministra voske jc imenovani poveljnik garnizije v Plevnu gew-r.il Teodosij Daskalov. za notranjega ministra dosedanji prosvetni minister Nikolaj Niko'ajev. za prosvetnega ministra pa bivši rektor sofijskega vseučilišča prof. Manev. Finančna podpora Anglije Franciji London. 24. jan. o. »Financial News« poroča. da je že v kratkpm pričakovati na-daljnega tesnega gospodarskega in finarč-neg-a sodelovanja med Anglijo in Franrijo. Čim bo francoski parlament spreje' delovni 6tatut. bo F-anciia v Argliii dobi-la večje posoiilo. s katerim bo lahko pospešila svojo oborožitev. Angleška vlada v nobenem primeru ne we pristati na to. ^a bi oboroževanj Frarciie zarad' kakšn*h finančnih vprašan? kflknrl,-o'i zaustavilo ali prekrilo. Angleška vlada i>o jamčila za to posojilo. Kar pa se t;ča francoske.«« franka, je postal niegov tečaj nevzdržen in bo treba najti način. da se tečaj uradno zriča. ne da bi hili pri tem o^Vo^ovaH an«*'ešH in ameriški inWesi v okviri valutnega sporazuma med Anglijo. Francijo in Zedinje-nAmi državami Prof. Jorga na strani Goge vlade in vodia stranke nacionalnih demokratov prof Jorga je sklenil stopiti s svoio stranko v Gowo vlado in ž njo vred nastopiti pri bližnjih volitvah. Včeraj so priredili po vsej Rumuniji veliko število shodov in zborovanj. Incidentov ni bilo nikjer. Nekateri ugledni liberalni prvaki so izjavili, da izstopijo iz stranke Zatvoritev angleškega konzulata v Moskvi Moskva, 24. jan. o. Danes so tu kljub vsem protestom angleškega poslaništva zaprli angleški generalni konzulat. Ruska vlada je s tem že 10 angleškim konzulom odrekla dovoljenje za poslovanje. 22 šolarjev utonilo Tnrn Se ver in, 24. jan. w. Včeraj se je do godila velika nesreča. 22 učencev osnovne šole iz Turn Severina ie hotelo v spremstvu svojega učitelja na motornem čolnu preko Dunava. V srei-ini reke se je čoln pričel potapljati in vsi dečki z učiteljem in kr-malarjtrr so padli v vt»Jo. Čeprav so se skušali rešiti zrešilnimi pasovi, so vsi utonil«. Na obal so sicer opazili nesrečo, vendar pa niso mogli priskočiti ponesrečencem na pomoč. ne zavzema za preobširno obraivnavanje posameznih problemov, ki pridejo na dnevni red .marveč naj posveti glavno pozornost diplomatskim lazgovorom, zlasti o zadevah, ki se nanašajo na skopen nastop na Daljnem vzhodu. Sestanek Micesca in Becka Cannes, 24. jan. br. Včeraj je prispel semkaj iz ženeve rumunski zunanji minister Micescu. Takoi po svojem prihodu se je sestal s poljskim zunanjim ministrom Beckom, s katerim je imel v navzočnosti poljskeera poslanika v Londonu Radzsinskegp in političnega direktorja ru-munskega zunanjega ministrstva Cresce-ana dolg razgovor. Razpravljala sta o vseh perečih mednarodnih problemih, zlasti pa tudi o stališču, ki ga nameravajo zavzeti manjše države na zasedanju sveta Društva narodov, če pridejo v obravnavo posamezni problemi. Zvečer se je Micescu vrnil v ženevo Po nekaterih vesteh sta Beck in Micescu govorila predvsem o manjšinskih zadevah. V dobro poučenih kroeih so se razširile vesti, da namerava Rumuniia odpovedati manjšinsko pogodbo in se tako v prvi vrsti znebiti vseh obveznosti nasproti Židom. Micescu sam v Ženevi ne namerava načeti židovskega vprašania: reaeiral bo le na morebitne izjave drugih delegatov o tej zadevi Z Beckom je govoril o zaščiti poljske manjšine v Rumuniii ne glede na dosedanjo rumunsko manjšinsko Doeodbo. V ostalem je znano, da je tudi Poljska 1. 1934. odnoveda'a svoio man finsko oot,odbo zarad: vmešavanja manjšin v poljske notra-nienolitične zadeve Angleški pogoji za sporazum z Italijo London, 24. jan, o. Angleški zunanji minister sir Anthioov B en je dopoldne odpotoval v Ženevo .Med potjo ee je ustavil v Parizu, kjer se to sestal s Cliauteenpsoin in Delbosom. Govorili bodo predvsem o vprašanjih. ki bodo na dnevnem redu jubilejnega zasedanja Društva narodov, pa tudi o bloku demokratskih držav, ki nai bi se ustanovil izvwi okvira Društva narodov kot ideološka formacija v nasprotju s fašističnim blokom, ter o priznanju italijanske aneksije Abesinije. »Dailv Express« poroča, ^a lx> Vansittart vendarle odpotoval v Itim., kjer bo z Mus-solinijem govoril o abesinskem problemu. Angleiška vlada je očitno pripravljena priznati itali.vunski kolonijski imperij, toda pod pogoji, na katere bo morala Italija pristati še pred pričetkom pogajanj o abesinskem vprašanju. Svojč-as je Eden informiral italijanskega poslanika Grandija, da zahteva angleška vlada predvsem prekinitev italijanske railiijske propagande na bližnjem vzholu. sodelovanje z Anglijo na Daljr.cm vz,ho r Japoncem, met "tem pa se bo v petih južnih -provincah pripravljal močan odpor. Odškodnina za topničarko „Panay" Washington, 24. jan. o. Iz krogov admi-ralitete so se razširile vesti, da je ameriška vlada zahtevala od Japonske za topničarko »Panav«, ki je bila pred meseci potopljena na Jangceju, milijon dolarjev, kolikor znaša materialna škoda. Glede odškodnine svojcem mornarjev, ki so utonili ob tej priliki, ameriška vlada ni postavila še n:kakih zahtev, ker še zbira potrebne podatke. Požar v ruskem poslaništvu šanghaj, 24. jan. br. V ruskem poslaništvu, ki se je po odhodu kitajske vlade iz Nankinga .preselilo v francosko koncesijo v šanighaju, je snoči iz neznanega vzroka nastal požar, ki je poslopje popolnoma uničil. Zgoreli so tudi vsi diplomatski spisi, kerr je ogenj izbruhnil istočasno na ve6 krajih in je bilo vsa&o gašenje požara nemogoče. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. S španskih bojišč Živahno obojestransko letalsko delovanje Pariz, 24. jan. o. Včeraj in danes je bila v Španiji cela vrsta letalskih napadov na nacionalistična, liakor tudi republikanska mesta in vojaške objekte. Poleg napad na Puigcerdo so nacionalistični bombniki izvršili še več takih akcij. Tako so včeraj bombardirali Siguereas v severni Kataloniji in luko Las Rosas. Republikanska letala so napadla Sevillo in Ceu-to. Davi so nacionalisti bombardirali Va-lencijo in objekte Seu de Urzel na južni meji Andore, republikanska letala pa so dopoldne izvršil? uspešen napad na Alge-ciras. Pričakovati je nadaljnjih napadov z obeh strani. V Siguerasu so nacionalistična letaka skušala uničiti tovarno, v kateri montirajo republikanci letala, ki prihajajo razstavljena preko meje ali pa z ladjami preko bližnje luke Las Rosas. V Cugnelu so bombardirala vojaške objekte in je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Izmed repuibl: kamekih napadov je najbolj uepel današnji napad na Algeci-ras. kjer so republikanci pognali v zrak veliko smodnišnico. Valencijo je danes bombardiralo tudi pet nacionalističnih vojnih ladij. Granate so povzročile ogromno škodo. Enajst bomb padlo na francosko ozemlje Pariz, 24. jan. Po vesteh iz Perpignana je včeraj popoldne 14 španskih nacionalističnih letaj napadlo špansko obmejno mesto Puigcerdo v Pirenejih, pri čemer so odvrgla okoti 50 bomb. Obramba protiletalskih topov ni imela uspeha. Ena izmed bomb je padla na kolodvorski hotel, kjer je ubila 8 ljudi in 40 ranila, druga bomba pa je porušila razne kolodivorske naprave. 11 bomb je padlo na francosko ozemlje, pri čemer je bila porušena stražnica francoske mobilne garde ob mejL Dva gardista, ki sta bdla tamkaj, sta se mogla Se pravočasno rešiti. V francoskem obmejnem mestu Bourg-Madame je ta dogodek izzval veliko vznemirjenje. Francoska vlada bo po avojera. generalnem konzulu pri Francovi vlacB protestirala, ker so letala metala bombe na francosko ozemlje. Posebni komisar v francoskem mestecu Bouig-Madame je takoj ukrenili vse potrebno za sprejem ljudi, ld so pofb2gnili zaradi bombardiranja preko meje. Po razorožitvi so bih vsi, ki niso bih ranjeni, poslala nazaj v Španijo. španska nacionalistična letala so hotela bržkone porušiti železniško zvezo med republikansko Španijo in Francijo. Proga je bila v resnici poškodovana, kakor pa poročajo ,je bilo porušenih tudi ve5 vil. Nacionalisti so včeraj popoldne bombardirali tudi mesto Figueiras, pri čemer je padlo več bomb na železniško postajo pa tudi v središče mesta samega. 40 smrtnih žrtev Perpignan, 24. jan. g. Napad nacionalističnih letal na obmejno mesto Puigcerdo je imel večji učinek, kakor so prvotno domnevali. Več poslopij je bilo popolnoma porušenih, ubitih pa je bilo okoli 40 ljudi. Češkoslovaški zastopniki pri Francovi vladi Praga, 24. jan. g. Glede vesti »Narodne politike« o bližnjem odhodu diplomatskega agenta Češkoslovaške k Fra^icori vladi izjavljajo na merodajoem mestu: Dejstvo jc, da konzularni uradi Češkoslovaške na ozemlju Francove Španije še vedno izvršujejo svoje posle za zabito gospodarskih interesov Češkoslovaške in njenih državljanov. Ker se je pokazalo, da ti konzulati iz raznih vzrokov ne morejo popolnoma izvršiti svoje naloge, se misli na to. kako bi se povečala njihova delavnost. V ta namen nameravajo odposlati pomožne moči, vendar pa odločitve še ni. Ni izključeno, da bodo v doglednem času potrebni za zaščito gospodarskih interesov še nadaljnji koraki, ne da bi se pri tem izpreme-nilo mano načelno stališče Češkoslovaške vprašanju. »Reprezentančni ples juristov 1. februarja v Kazini" Naša socialna politika Ekspoze ministra za socialno politiko in narodno zdravje, dr. Cvetkoviča Beograd, 24. januarja. AA. Na današnji seji finančnega odbora je podal svoj ekspoze minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. Med drugim je izvajal: Prizadevanja mojega ministrstva so šla v prvi vrsti za tem, da se zdravstvena služba vseh vrst spravi iz prejšnjega zastoja. V ta namen je bilo izdanih več najnujnejših ukrepov, da vsaj do neke meje odpravimo težavne razmere, v katerih so državne bolnišnice. Iz dosedaj najetih posojil v znesku 30 milijonov Din bodo nekatere večje bolnišnice dobile več novih paviljonov (Ljubljana, Niš, Split, Skoplje, Beograd). Toda to je samo najnujnejša pomoč. Za bolnišnice je treba mnogo več storiti. Najvažnejši ukrepi, ki jih mislimo v kratkem predložiti, so: 1. Zakon o bolnišnicah. 2. Za zidavo novih in popravilo starih bolnišnic bo služil zdravstveni sklad. 3. S sodelovanjem vseh prizadetih činiteljev bodo izdelani za vsako bolnišnico posebni splošni načrti. 4. Za ureditev vseh perečih vprašanj bodo postavljeni strokovnjaki. 5. Lekarnarsko in sanitetno skladišče bo urejeno na drugačnem temelju, kakor doslej. Preteklo leto je zabeležilo velepomembno in plodno delo na polju socialne zakonodaje mojega resora. Delovanje ministrstva se je v tem pogledu gibalo v dveh smereh: da uredimo delovno razmerje in da omogočimo skladno in produktivno sodelovanje med kapitalom in delavstvom. Izdali smo velepomembno uredbo o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah in o arhitraži. Ta uredba je zvišala življenski ruvo našega delavstva, obenem pa zavrla prehitro in neskladno naraščanje cen delovne moči ter omogočila našemu narodnemu gospodarstvu, da se je brez pretreslja-jev prilagodilo novi gospodarski konjuk-turi, ki jo zadnji dve leti opažamo na vsem svetu. Uredba o zvišanju mezd je popolnoma dosegla svoj cilj, ker je življenski standard v krajih, kjer je bil zelo nizek, zboljšala in ga približala življenskemu nivoju v drugih krajih naše domovine. Na žalost ta uredba ni mogla zboljšati živ-ljenskega standarda onemu delu našega delovnega sveta, ki se bavi s kmetijstvom, in poljskim delavcem, katerih življenski in delovni pogoji so še zmerom zelo težavni. Pomembni moment v uredbi je tudi določba o kolektivnih pogodbah, o spravi in arbitraži. Nagli in pretirani spori v razmerju med kapitalom in delovno močjo najbolj škodujejo narodnemu gospodarstvu vsake države. Namen te uredbe, je bil, onemogočiti v pričakovanih fazah nagle stavke in nepotrebne spore, če primerjamo število stavk pred uredbo in po njej dobimo tale pregled: 1. 1936. je bilo 394 st avk, pri katerih je sodelovalo 1,000.037 delavcev. prvih 10 mesecev lanskega leta, to je po sprejetju uredbe, pa je bilo samo 351 stavk z 38.113 delavci. Mnogo sporov je bilo vrh tega urejenih s spravo in arbitražo. Ministrstvo za socialno politiko se je lotilo tudi druge pomebne novosti iz naše socialne zakonodaje, namreč uvedbe pokoj- • ninskega zavarovanja delavstva in zasebnih nameščencev. Na podlagi pooblastil iz finančnega zakona iz leta 1937/38 sem mogel to najvažnejše vprašanje naših delavcev spraviti z dnevnega reda. Pokojninsko zavarovanje delavstva je stopilo v veljavo, pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev smo pa razširili na vso državo. S tem je veliko poglavje naše delavske zakonodaje dobilo svojo dokončno obliko. Vprašanje nezaposlenosti ima v naši državi še zmerom svojstveno obliko. Glede industrijskih delavcev se to vprašanje ne zadaja v resni obliki, kot problem kmet-ske delovne moči ima pa svoj poseben pomen. Prebitek delovnih moči na vasi, ki ne more živeti od kmetije in kmetskega dela. kaže posebno obliko nezaposlenosti pri nas, nezaposlenosti, ki jo moramo vpo-števati. Edina pot za preskrbo dela temu delavstvu — blizu pol milijona ljudi — je ta, da ga vrnemo njegovemu prvotnemu poklicu, kmetijstvu in poljskemu delu. Poleg trajnih ukrepov za ureditev nezaposle-nostnega problema si je ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje preko osrednje uprave za posredovanje dela prizadevalo, kolikor je le moglo, da s trenutnimi podporami gmotno podpre delavstvo, ki je bilo brez službe. Z uredbo o skrbi za nezaposlene delavce smo z maksimalno podporo povečali na 26 tednov, tako da bo vsak, ki bi brez lastne krivde prišel ob delo, deležen učinkovite podpore. Razen tega določa ta uredba pomnožitev prispevkov iz katerih se bodo izključno zidala delavska zavetišča in delavska stanovanja; lani smo v nekaterih večjih delavskih središčih takšna zavetišča in stanovanja že zgradili. Zavzemali se bomo za zidavo delavskih stanovanj preko mestnih občin z brezobrestnimi posojili ali pa s posojili 3 prav nizkimi obrestmi. Gmotna sredstva za te namene so popolnoma zagotovljena, tako da bomo mogli vsako leto žrtvovati za delavska stanovanja in zavetišča skoro 20 milijonov din. Po podatkih za preteklo leto je naše kontinentalno izseljevanje zajelo 16.000 ljudi, to je za 50% več kakor leta 1936., v prekomorske države se je pa izselilo 5.000 ljudi. Dotok izseljenskega denarja se je v preteklem proračunskem letu takisto pomnožil v primeri s prejšnjimi leti. Leta 1937 so izseljenci poslali v domovino okoli 300 milijonov, med tem ko je 1. 1936. znašal dotok izseljenskega denarja 264 milijonov din. Tujih delavcev je pri nas vsega skupaj okoli 26.000. Invalidsko vprašanje je še zmerom pomemben problem s področja socialne politike, problem, ki ga velja dokončno urediti. Zato smo čutili potrebo, da z dokončnim zakonom enkrat za vselej spravimo vprašanje naših vojnih invalidov z dnevnega reda. Ta zakonski predlog že izdeluje v podrejenem ministrstvu poseben državni odbor. Ekspoze ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiše Cvetkoviča je večina finančnega odbora sprejela z viharnim ploskanjem. Značilna slika s Koroškega S Koroškega nam pišejo: V Kotmari vasi je bila z veliko propagando napovedana prireditev tamošnjega *Hei-markreisa«. Kakor je bilo že ponovno povedano, so Tleimatkreiei podružnice celovškega Heimatibunda. ki vodi vse raznaro-dovalno delo na Koroškem, in služijo '/a podrobno ponemčevalno delo med slovenskim ljudstvom. Na sporedu omenjene prireditve je bila burka zelo dvomljive vsebine kot osrednja privlačna sila. Pa se je. zgodilo ,da so v začetku tretjega dejanja nastopili na o-tu orožniki in olvedlj krrnl-c-e kar našminkatne in v kostumih na orož-iniško postajo in od tam 6 policijskim avtom v Celovec. Občinstvo je v prvem tre" nutku mislilo, da spada prizor z orožniki k igri, šele naknadno so ljudje zvedeli, da so aretirani skoro vsi člani Heimaskreisa v Kotmari vasi. ker eo v noči pred prireditvijo trosili po vasi in okolici letake s pro-tidržavno vsebino, na dan prireditve pa so se tekom dopoldneva še sestali v bližnjem gozdiu. kjer so se baje igrali vojake in sklepali zarote. Zanimivo je tudi dejstvo, da je dopoldne po maši občinski sluga pred cerkvijo razglasil, da bo popoldan nastop Heimatkrei-sa. Da nekateri možje smatrajo tako_ prireditev kot kakšno uradno zadevo, je pač riekolikot čudno. Zanimiva pa postane ta reč ob dejstvu, da je bila večina prirediteljev zaradi protfi 'ržavneara udejBtvovamja are tirana in odpeljana v celovške zapore. Propadanje puškarske obrti na Koroškem Borovi je, 23. januarja Neverjetno se sliši, da bi v času največjega oboroževanja, kar ga pozna svat. nekje puška rska obrt propadla. In vendar se to v resnici dogaja na Koroškem: v Borovljah puškarstvo počasi, a nevzdržno odmira. Težko je reci. kakšni so resnični razlogi za to propadanje. Brez dvoma je glavni vzrok v tem. da država na daje skoro nobenih naročil in da tako Borovlje niso vključene v proces splošnega oboroževanja, ki .je tudi v Avstriji v polnem razmahu. Odkod to zapostavljanje s sitrani vlade, si tudi Borovelj-čani sami ne znajo razlagati. Ali mogoče vpliva dejstvo, da ležijo Borovlje sredi slovenskega ozemlja na Koroškem? Že leta 1932 so slovenski zastopniki opozorili na merodajnih mestih pri koroški deželni vladi na grozeče propadanje borov?lj-ske puškarske obrti. Tedaj ni bilo odmeva, najbrže zaradi tega- ker so svarili Slovenci. Sedaj pa je propadanj doeeglo tako stopnjo, da se je pri zadnji proračunski debati v deželnem zboru oglasil tudi nemški poslanec prof. Perkonig, ki je sam po rodu iz Borove!]. Navajal je zanimive podatke, ki pričajo o obupnem stanju boroveljske puškarske industrije. Se I. 1928 so izvozili i/ BoraveIj 2008 pušk-1. 1032 le se 764 in 1. 1936 že samo 570. V lanskem letu so jih prodali samo nekaj nad 400 komadov. Razuma se, da je imelo propadanje puškareike obrti hude gospodarske in socialne posledice. Nekoč gospodarsko trdni horovdiski p:iiškarji so zadnja leta za-lezli v velike dolgove, socialne dajatve ♦o se podvojile in potro.jile, brezposelnost je silno narasla. Ko ie pričela Nemčija s svojim gigantskim oboroževanjem, ie naenkrat rabila rele armade strokovnih delavcev. In Borovcijčani so se v polni m?ri poslužilj zasilnega izhoda: od skupno 2-10 strokovno izšolanih puška rt l*v jih ;p samo v preteklem letu od'lo 70 v Nemčijo, kakih 40 pa jih namerava oditi v najkrajšem času. to skoro polovica \«ega - * rohovno naobraženega ' T- po^r vran rw> sebi najbolj zgovorno priča, kakor hudo je prizadeta puškama obrt v Borovljah. Temu primarno trpi tudi vsa okolica, ki so ji Borovlje vedno slabši odjemalec za njene produkte. Življenjska ravan se tu nevdr-žno niža tudi danes« ko je čutiti tudi v ostalem svatu začasno blagostanje zaradii prehodnega gospodarskega poživljenja. Svojevrstna tragika pa je v tem, da Borovlje kot eno največjih središč puškarske obrti v Avstriji propadajo v dobi najintenzivnejšaga oboroževanja. Zasedanje arhijerejskega sabora Beograd, 24. jan. p. Na današnji seji, ki je trajala vse dopoldne in vse popoldne do pozno zvečer, je bilo najprvo prečitano poročilo o konkordatu in o vsem, kar je s tem v zvezi, o tem poročilu se je razvila obširna debata, v kateri so govorniki razpravljali o načelnih vprašanjih- Debata se bo še jutri nadaljevala. Dosedaj niso bili sprejeti še nikaikii konkretni sklepi. Posamezna vprašanja bodo proučili posebni odbori, ki bodo deloma na tem, deloma na prihodnjem zasedanju predložili svoja poročila. Ob zaključku bo izdan komunike. Eksplozija v finskem vojaškem laboratoriju Helsinki, 24. jan. br. V vojnotehničnem laboratoriju se je danes pripetila huda nesreča. V navzočnosti generala Hainki-na Haima so preizkušali nove granate in topove. Pri tem je nenadoma nastala eksplozija. General Haimo je bil na mestu ubit, dva generalštabna oficirja in trije inženjerji zavoda pa so bili smrtno nevarno ranjeni. Kako je nesreča nastala, še ni pojasnjeno. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Beležke Rodoljubno voščilo katoliškega nadškofa Iz Bara V listu »Jugoslavija«, ki izhaja v Chi-cagu, je objavil barski nadškof dr. Nikoia Dobrečič poslanico jugoslovenskim izseljencem v Zedinjenih državah. V poslanici pravi katoliški srbski škof med drugim: »Kako bi vam rad osebno pridigal o ljubezni do Boga in svojega bližnjega, o ljubezni. ki naj zedini vse narode, posebno pa še nas Slovane. Das* mi to osebno ni mogo-goče. vendar pa vam vsaj pismeno priporočam ljubezen m slogo Slovanov Sveti božič naj vas zopet vse zedini. Vse brez razlike vere in plemena. Mi vsi smo bratje ene krvi in enega jezika. Vsi smo sinovi iste matere domovine. Zaradi tega naj vlada med nami vsemi ljubezen in to danes, kakor jutri, vse novo leto 1938 in vse čase.« Ponatiskujemo te globoke in rodoljubne besede barskega katoliškega nadškofa z željo, da bi našle pot tudi v stolpce naših, v duhu katolike akcije in po navodilih škofovskih konferenc pisanih slovenskih listov. Saperlot! V »Delavski pravic'«, glasilu krščanskih socialcev, čitamo: »Krščansko socialistično delavstvo ne bo nikdar klonilo. Kakor so v prejšnjih stoletjih branili južni Slovani vso Evropo pred turškim uničenjem, tako danes krščanski socialisti branijo vse slovensko delovno ljudstvo. Ta misel bo krepila slehernega našega strokovničana. da tudi pod najhujšim pritiskom ne bo omagal.« Radičevci med seboj V občini Nijemci v vinkov škem srezu bodo v nedeljo občinske volitve. Vloženi sta bili dve listi. Prvo so sestavili pristaši dr. Mačka z nosilcem Stjepanom Subo-tičem, drugo listo pa Rajko Subotič. To listo so zagrebški in beograjski listi označili za JRZ. Sedaj pa se je oglasil v teh listih Rajko Subotič s popravkom, v katerem pravi, da je bil vedno pristaš HSS in da so tudi vsi njegovi -okandidati radičevci, da torej ne more biti govora o tem, da bi bila njegova lista v kaki zvezi z JRZ. Zaradi tega je poslal v Nijcmce dr Maček narodnega poslanca dr. Sigismunda Čaj ko v-ca, da stvar preišče in ugotovi, katera izmed vloženih list se naj smatra za oficiel-no strankino in od vodstva odobreno listo. Posl. Kabalin stopil v JRZ »Glasnik JRZ za savsko banovino« poroča, da je vstopil narodni poslanec Nikoia Kabalin, ki je bil do nedavna član Bariče-vičevega Jugosloverfskega kluba, v poslanski kluib JRZ. G. Kabalin je bil aretiran ob priliki Arnautovičevcga atentata na predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Bil jc skoraj tri mesece v preiskovalnem zaporu, po sestavi obtožnice proti Arnautoviču in tovarišem pa je bil izpuščen. Poslanec Kabalin je bil izvoljen v Zagrebu na Jevti-čevi listi Tn jc spadal med najbolj radikalne člane Jevtičevega poslanskega kluba. Zato kasneje, ko so gg. Jevtič m njegovi tovariši vstopili v poslanski klub JNS ni šel ž njimi, ker se mu je zdela JNS premalo opozicionalna. Pridružil se je oni deseto-rici, ki si je pod vodstvom dr. Baričcviča ustanovila lasten klub. Streli »Hrvatske straže" Vsa znamenja govore, da si »Hrvatska straža« ni vzela prav nič k srcu karajočih besed glasila sarajevskega nadškofa dr. Ša-riča. Tako se je spustila zopet z vsem ognjem proti dr. Mačkovemu organu »Hrvatskemu dnevniku«, ki je napisal nekaj aluzij o nekakih političnih zvezah med hrvatskimi in slovenskimi katoliškimi političnimi krogi. »Hrvatska straža« te aluzije najodločneje odbija in slovesno izjavlja, da »kot izvenstrankarski list nima in ne more imeti nobenih političnih sporazumov s katerokoli skupino, ki ni v okviru hrvatskega narodnega pokreta.« Poziva dalje dr. Mačkov organ, naj že preneha z metodami sumničenja in z očitanji, da je izdajalec in plačanec slehernik, za katerega misli njegova redakcija, da še ni docela »gleichgeschal-tet«. Končno pravi »Hrvatska straža«, da imajo politične zveze s Slovenci in Srbi najbr-že povsem drugi kakor pa ona in ljudje okrog nje. Koga misli s tem glasilo hrvatske katoliške akcije, ni težko uganiti, če se pomisli na razne intervencije, ki jih izvajajo ljudje iz najbližje okolice dr. Mačka po Beogradu in Zagrebu v vseh mogočih uradih in ministrstvih. Rešitev samoborske občinske krize Poročali smo že o javnem nastopu samo-borskega župana Jurčiča in samoborskega občinskega odbora proti enostranski politiki HSS, ki se briga samo za koristi kmetov in preveč zanemarja interese srednjega stanu. V zvezi s tem nastopom je pisala »Hrvatska straža«, da je bil župan Jurčič pri dr. Mačku, ki je odobril njegov nastop in ga pozval, naj z ostalimi občinskimi očeti umakne svojo ostavko. V petek popoldne se je sestal samobor-ski občinski odbor k izredni seji. Župan Jurčič je prečital na seji daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Povod današnje seje so poročila, ki so jih objavili listi o naši občinski seji od 13 januarja. Ta poročila so sestavljena tako, kakor da bi sc naš občinski odbor strinjal s> tistimi temnimi elementi, ki so vzeli za svojo nalogo zanašati spor med meščane in hrvatske kmete, da bi vsaj nekoliko oslabili odporno moč hrvatskega narodnega pokreta. Vsi. ki ste poslušali moj govor, veste, da sem imel z njim vse druge cilje, kakor pa podpirati take ljudi. Niti z besedico nisem kritiziral postopanja HSS ali katerekoli njene institucije. V kolikor sem govoril o »Gospodarski slogi«, sc jc to nanašalo samo na naše posebne samoborske prilike in na našo domačo podružnico te važne hrvatske Volitve v senat V petek 21. t m. ie bilo zaključeno vlaganje list za seinatske volitve. Tik prad zaključkom je bila v dunavski banovini vložena še Iis4a z nosilcem Ilijom Trifunovi-čem Birčaninom, bivšim predsednikom Narodne odbrane. Ostali kandidati na listi so razni župani iz dunaveke banovine. Zatrjuje s2, da bo za listo Trifunoviča glasovalo mnogo opozicionalnih volilcev. Poslovni odbor združene opozicije v Beogradu je vztrajal pri 6vojeni sklepu, da združena opozicija razen v savski in primorski banovini nikjer ne postavi kandidatur za senatska volitve. Istočasno je vzel na znanje izjavo KDK. da njeni v savski in primorski banovini izvoljeni senatorji ne bodo izvrševali svojih mandatov. Kakor znano, je bilo svoj čas postavljeno vprašanje, aH imajo tudi oni narodni poslanci. ki niso položili prisege in katerih mandati v narodni skupščina niso verificirani. volilno pravico za senateke volitve. V volilnih imenikih so bili izpuščeni. V savski, in v primorski banovini so ti poslanci vložili pritožbo na pristojni okrožni sodišči v Zagrebu in Splitu. Zagrebško sodišče je pritožbo že rešilo in sicer negativno. Smatra se, da bo tudi splitsko sodišče enaiko postopalo. Mnogo ves dosti vzbuja v Beogradn volilni imenik za sen a teke volitve za mesto Beograd' ki je bil te dni objavljen ▼ xSkužtenife novinah«. Kot prvi volile« je tam naved3« Bogoljub Jevtič, predsednik ministrske^ sveta v Beogradu, kot drugi dr. Kosta Ku-manudi, predsednik Narodne Skupščine Y Beogradu, kot tretji Jeremija Protič, pomočnik ministra financ v Beogradu. Seveda vsa ta evojstva ne dajejo nikomur volilne pravice za senat. In povrh ja poteklo že nekaj let odkar je bil g. Jevtič predsednik vlade, dr. Kumanudi predsednik Narodne skupščin« ia g. Profrič pomočnik finančnega ministra. Uganke, zakaj so ti trije gospodje vpisani T volilni imenik, pa ni težko rešiti. V si tri j* so namreč beograjski poslanci in imajo ko* taki volilno pravico, po znanem >šimeljm>< pa so o«tali v volilnem imeniku označeni kar tako kakor v imeniku za smafcke volitve L 1935. Potrditev kandidatnih list Beograd, 24. ian. p »Službene novinec so danes objavile potrjeni kandidatrfd listi za dopolnilne senaitorske volitve in sicer dr. Mačkovo za primorsko banovino in JRZ za vrbasko banovino. Naloge »Hrvatske zaščite« V Sarajevu je bil pretekli teden zanimiv proces, ki je vrgel prav čudno luč na razmere v vrstah HSS. Osvetlil je tudi cilje »Hrvatske zaščite«, ki je bila ustanovljena lansko leto kot nekaka polvojaška organizacija hrvatskega narodnega pokreta. O tej organizaciji smo že ponovm* poročali, posebno ob proslavi rojstnega dne dr. Mačka, ko je prvič nastopila v večjem številu, razdeljena na bataljone pehote in eskadro-ne konjenice. V Sarajevu je bila sedaj razprava proti napadalcem na profesorja Zaplato, ki jo je izkupil, ker se je bil vmešal v spore sarajevskih pristašev dr. Mačka. Sarajevski Hrvati imajo cclo vrsto društev, med njimi tudi akademsko društvo »Kranjčevič«. Po znanem napadu na upravo »Hrvatskega dnevnika« v Zagrebu so sc razširile po Sarajevu govorice, da sta pri njem sodelovala tudi dva člana društva »Kranjčevič«. Voditelj sarajevskih Hrvatov dr. Juraj Šutej je zahteval od vodstva »Kranjčeviča«, naj takoj in brezpogojno izključi oba osumljena člana. Odbor je dr Šutejovo zahtevo odklonil, češ da ni nobenih dokazov, da sta osumljena akademika res sodelovala pri napadu na »Hrvatski dnevnik«. Sklical je šc izredni občni zbor. na katerem je glasovalo proti zahtevi dr. Šuteja 75 članov, samo 5 pa za izključitev. Po občnem zboru je dr. Šutej vrgel na cesto društvo »Kranjčevič«, ki je bilo dotlej podnajemnik pri mačkov-skem pevskem društvu »Trebevič«. Nov železniški ravnatelj v Ljubljani Beograd, 24. januarja, a. S kraljevim ukazom so upokojeni: direktor železniške direkcije v Ljubljani dr. Aleksander Fa-tur ter svetniki Josip Gostiša, Fran Pla-ninšek, Miroslav Gregorka, Josip Kreutzer in Karel Štefin. Direktor dr. Aleksander Fatur je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone III. stopnje. Za novega direktorja železniške direkcije v Ljubljani je imenovan referent prometnega ministrstva dr. Bran Bončina. Napredovanje Beograd, 24. jan. p. Pri inšpekciji dela banske uprave v Ljubljani je napredoval za višjega tehniškega pristava v 8. pol. sk. inž. Josip Gor jame. gospodarske ustanove. Globoko obžalujem, da so mogla moji izvajanja koristiti sovražnikom hrvatskega naroda, in izjavljam svečano, da sem bil in da bom ostal tudi v bodoče discipliniran član HSS in našega voditelja, gospoda predsednika dr. Vladi-mirja Mačka.« Nato je župan Jurčič prekinil sejo m se sporazumel z ostalimi občinskimi odborniki, da prekličejo svojo ostavko. Končno je bila prečitana izjava, ki je bila sestavljena v sporazumu z dr. Mačkom in ki sc glasi: »Ves občinski odbor sprejema z navdušenjem na znanje izjavo predsednika samoborske občine in sc z njo strinja. Poleg tega je sogjasno sklenil poslati s te izredne seje občinskega odbora brzojavni pozdrav predsedniku dr. Mačku. Predlog za združitev cerkva v Angliji V petek se je v Canterburyju sestal poseben koncil anglikanske cerkve, ki je med drugim sprejel načrt o združitvi anglikanske cerkve z drugimi protestantskimi veroizpovedmi v Angliji. Načrt, katerega uresničenje bi pomenilo konec tristoletne verske cepitve v Angliji, so skupno predložili yorški nadškof in 14 anglikanskih škofov na eni ter vrhovni poglavarji štirih svobodnih cerkva na drugi strani Načrt predvideva med drugim: 1. da tudi svobodne cerkve imenujejo svoje škofe, 2. da naj se nova cerkev imenuje »Združena cerkev Anglije«, ki naj izpoveduje nicej-sko vero; njeni organi naj bodo: skupščina, Škofovski sinod ter svet vernikov, r katerem naj sodelujejo tudi ženske, 3. začasno naj nova cerkev sprejme obrede vseh združenih cerkev, ki naj jih pa pozneje poenoti. Angleški protestanti, katerih se ta načrt tiče, so sedaj takole razdeljeni: angličanov je 26.550.000, metodistov vseh treh sekt 2.965.000. kongregacionalistov, 1.540.000, baptistov 1,300.000. presbiter-jancev pol milijona in moravskih bratov okoli 8.000. Postani in ostani član Vodnikove druibe! Tako kaznovani akademiki so naprosi?! predsednika sarajevskega »Planinskega društva« profesorja Zaplato, naj jim odstopi sobo za društvo. Profesor Zaplata je prošnji ugodil. S tem pa si je nakopal jezo gotovih »voditeljev« v Sarajevu, ''dano je bilo povelje članom »Hrvatske zaščite«, naj počakajo in pretepejo profesorja Zaplato* češ da je kršil disciplino v hrvatskih vrstah. Nalogo je izvršila četvorka članov »Hrvatske zaščite«, ki je hudo premikasti-la nesrečnega profesorja. Napadalci bi ostali neznani, da ni prišlo do spora v pogrebnem društvu sv. Antona, o katerem smo tudi že poročali. I:den od izključenih opozi-cionalccv proti vodstvu društva sv. Antona je namreč odšel k profesorju Zaplati in mu povedal imena napadalcev, kakor tudi to, da jc napad organizirala »Hrvatska zaščita «. Svoje navedbe jc potrdil tudi pred sodiščem, kjer je še izjavil, da je sestavljena posebna lista »neposlušnih« Hrvatov, okrog 20 po številu, s katerimi bo tekom časa obračunala »Hrvatska zaščita« na sl»-čen način, kakor s profesorjem Zaplato. Metode, ki sc uporabljajo v Sarajevu za. vzdrževanje discipline in slepe pokorščine v hrvatskih vrstah, so vzbudile razumljivo senzacijo v javnosti. In to tem bolj. ker so gospodje sicer nadvse radodarni s frazami o seljaški demokraciji in demokratskem duhu. Proces sam je bil odložen, da se zaslišijo še nekatere priče. Italijanski prekooceanski polet Rim, 24. jan. br. Z vojaškega letališča Guidoni so danes startala k prefcoocean-skemu poletu tri velika trimotorna voiarka letala. Poveljnik poleta je polkovnik Biseo, eno letalo pa vodi Mus-volinijev sim Bruno, drugo pa kapetan Moscatelli. Start jo bil ob 7.15 zjutraj. Navzoči so bili vojaški dostojanstveniki, osebno pa se je prišel od svojega sina poslovit tudi Mireso*i-ni. Leteli bodo v štirih etapah tako, da bodo danes preleteli 4.300 km dolgo pot deloma preko Sahare čez Mali Atlas do francoskega Senegala, od tam preko južnega Atlantika na brazilsko obalo in od tod do brazili>ke prestolnice Rio de Janeiro. Tam bodo izročili poslanico brazilskega poslanika v Rimu, naslovljeno na brazilskega predsednika. To je drugi italijanski prekooceanski polet. Z njim hočejo postaviti nov rekord letalsdce zveze med Evropo in Južno Ameriko. Po dosedanjih poročilih poteka polet v popolnem redu. Poveljnik poleta pošilja vsako uro brezžična poročila. Vremenske prilike so dokaj ugodne Rim, 24. jan. AA. Polet italijanskih letal proti Dakarju poteka redno. Letala lete v višini 4.000 m. Vreme je jasno, atmosferne razmere so zelo ugodne. Letala so bila ob 9. uri nad Bonom, ob 11.30 pa v bližini oaze Timinum. Ob 12.30 so letala preletela 2.300 km in so bila na pol pota. Ob 14. uri so bila okrog 300 km južno od Marakesa. Eskadrilja bo prispela v Dakar po vsej priliki med 18. in 19. uro. Grški prestolonaslednik v Neaplju Neapdj, 24. jan. AA. Grški prestotoiM-sttedmk Pavel je prispel snoči s svojo ženo piinoea» Frideriko iz Brindisija v Ne-apelj. Vremenska napoved ZemunSko vremensko porOciK>: Depresija nad severno Evropo je razširila svoj vpliv tudi nad sevemovzhodno Evropo ter ustvarja sneg v Rusiji. Nad večjo južno polovico Evrope je visok pritisk s pretežno oblačnim vremenom v srednji Evrop4 in dežjem ponekod, posebno na Severnem morju Toplo vreme s temperaturo nad ničlo do 8 C je v srednji in zahodni Evropi, dočim se v Al(pah in južnovzahodnih krajih Evrope giblje od O do 6 stopenj pod ničlo. V Rusiji je hladno vreme s temperaturo okoli —20 stopenj pod ničlo. V Jugoslaviji je pretežno oblačno ponekod jutranja megla poseforao v severnih krajih. Toplota se je dvignila na severozahodu in padla v drugih krajah države. Najnižja Kalinovik —7, najvišja Mostar 12 C. ZemunsKa vremenska napoved: Delno oblačno z nekoliko povečano oblačnostjo v severnozahodmih krajih. Toplota se bo dvignila na severu in padla na jugu. Zagrebška: Stalno, pretežno vedro, M ponekod oblačno vreme, mile temperature. Bržkone bo seckanje vreme trajalo Se nekaj časa. Dunajska: Sedanje iapi^nreariftvo f leu« bo trajalo dalje samo ▼ dolinah ,v gorovja sjulraj Naši kraji in lfudfe Vedno več dela za pobijanje številke protituberkuloznega dispanzerja stalno rastejo V čakalnici protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani. Sredi pri vratih šef-zdravnik dr. Prodan Ljubljana, 24. januarja- CaLmetteov protituberkulozni dispanzer, ki ga že od njegove ustanovitve z lepimi uspehi vodi šef-zdravnik dr. Prodan, je je pravkar zaključil svojo letno poročilo za 1937. Iz poročila1 razbeTemo, da je njegovo delo lani spet vidno napredovalo. Tsko je izvršil v preteklem letu nad 10.000 celotnih pregledov, kar pomeni domala JOOodstoten prirastek nasproti predlanskemu letu. Razen tega je izvršil nad 5000 rbntgenoloških pregledov, 279 pne-vmotoT aksov. 258 krvnih preiskav, 333 preizkušenj na tuberkulozno okužitev in 21". pregledov izmečka. Zaščitne sestre so napravile bolnikom 776 obiskov na domu in raznih intervencij za socialno pomoč. Z:' počitniško kolonijo ter za izolacijo Otl Oiv in neozdravljivih bolnikov je 55 oseba m izdal za 20.000 din podpor, za živila, stanarino tet za čistilna in razkuževalna sredstva pa nad 10.000 din. V vrsti sistematičnih pregledov, ki jih je dispanzer pričel pred leti za posamezne stroke, je bilo lani pregledanih 359 učiteljv in profesorjev. 20 športnih delavcev, članov Ju-gosloveneke zimsko-spoitne zveze, in pa 7a se leskeČe in izpreminja v najrazličnejših maščobnih oinkih. V taki vodi pač ni mogoče, da bi uspevalo življenje. Kar ni bilo rib pokončanih, so se morale preseliti zaradi po- manjkanja hran*. In tako Je dane* Sava prazna. Razveseljiv ukrep- k-- Pa žal ne bo tako hitro rodil sadov, je letos vendar na vidiku: V tovarnah KID na Jesenicah, iz katerih je prihajalo veliko nesnage in ško. ijivih snovi, so določili precejšnjo vsoto denarja za izvršitev moierno urejene čistilnice, \~> katere se bo odtekala le čista, ribam neškodljiva voda. Pričakovati je, da bo oblast prisilila tudi druga podjetja, da narede take čistilnice. To je važno tudi s stališča higiene in tujskega prometa. Kljub takim naredbam se bodo naše zelo uničene vode težko in prav polagoma popravile. Popolnoma bržčas nikoli, ker je življenje naše vodne živane in cvetane preveč zatrto. Glasbena Matica pojde v Nemčijo Pot bo vodila v Westfalijo in glavna nemška mesta Ljubljana, 24. januarja Pevski zbor Glasbene Matice« \ Ljubljani namerava prirediti v pozni pomladi, najbrž sredi maja, daljšo koncertno turnejo po Nemčiji. Nameravano turnejo je treba v prvi vrsti smatrati kot kulturen obisk naših mnogoštevilnih rojakov-delavcev na West-falskem. Pevski zbor želi vsaj na dveh ali treh krajih, kjer so v okolici večje naselbine naših rojakov, tako v Diisseldoriu. Essenu in Glalbeeku prirediti nekaj koncertov, da bi tako spet močneje spletei duševno in kulturno vez med domovino in našimi izseljenimi rojaki. Na poti na Westfalsko in nazaj pa bi se zbor ustavil tuli v večjih mestih Nemčije (n. pr. v Monakovcm, Frankfurtu na Meni, Koelnu, Berlinu, Dresdenu v Leipzigu itd.), kjer bi tudi izvajal svoje koncertne sporede in tako seznanil z našimi umetnimi in narodnimi jugosiovenskiini pesmim; nemško občinstvo, ki ima zelo razvito razumevanje za zborovsko petje. Pravzaprav je bila ta turneja nameravana že lansko leto. Ko so biti namreč predlanskim na posetu v Jugoslaviji ter v Ljubljani in na Bled« odlični nemški novinarji, se jc med prijatelji Glas- bene Matice ki njimi, posebno Še z njihovim vodjo, razvijaj razgovor o eventualni turneji našega pevskega zbora. Zamisel s« neulški novinarji zelo prijazno pozdravili in rade volje obljubili svoje pomoč. Nameravana turneja bi se bila morala pripraviti in izvesti lansko jesen, septembra ali oktobra. Ker pa je bilo nekaj težav i:i zatorej ni bilo mogoče zadostno in pravočasno pripraviti izlet za ta rok, je bila turneja odložena na letos. Smatramo, da bi tudi vobče bilo oz raje ietos ugodnejše za tak obisk, zato bo jugoslovanska in posebna slovenska javnost gotovo radostno pozdravila podjetnost pevskega zbora Glasbene Matico v Ljubljani, ki se želi zopet enkrat, kakor že tolikokrat v drugih državah, uspešno in častno predstaviti s svojim izbranim in ubranim izvajanjem tudi nemškemu narodu. Kakor čuje-nio. so že storjeni vsi potrebni koraki pri vladi in drugo 1. da se na odločujočh mest h pojasnijo vsi načrti v tem pogledu in da s-i zagotovi pevski zbor Glasbene Matice, vsestransko soglasje in potrebno moralno in trmotuo podporo za nameravano veliko koncertno potovanje. Mariborsko letališče bo še letos urejeno Kredit je zagotovljen, dela bodo do marca razpisana Maribor. 24. ianuarja Kakor smo že včeraj poročali, jc prispel v Maribor šef tehničnega oddelka letalskega poveljstva v Beogradu, podpolkovnik inž. Tudorovič Danes, v ponedeljek, se je v sejni dvorani mariborske Tujsko-prometne zveze posvetoval s predstavniki mariborskega Aerokluba in Tujsko-prometne zveze. Gre za uresničenje starega načrta mariborskega Aerokluba, da dobi Maribor moderno urejeno letališče s hangarjem. Posvetovanja so se udeležili med drugimi predsednik mariborskega Aerokluba ravnatej Krejči, predsednik jadranske skupine mariborskega Aerokluba in predsednik mariborske Tujsko-prometne zveze inž. Šlajmer, ravnatelj Potnika g Lob ter zastopniki zagrebškega in beograjskega aero- droma. Inž Tudorovič je na današnji konferenci poudarjal, da se bodo pričela dela za ureditev mariborskega letališča v najkrajšem času in so že zagotovljena potrebna sredstva V smislu načrta bodo posekali vsa drevesa, ki ovirajo nemoteno pristajanje in start letal in sedanje lctaPščc bo spkni-rano. Hangar bo imel 25 X 30 m površine blizu njega bo zgrajeno posebno upravno poslopje za osebje. Računajo, da bodo znašali stroški okrog 500.000 din. Tako bo uresničena želja Mariborčanov, da bo Maribor vključen v letalski promet. Dela za ureditev pristajališoa ni postavitev hangarja ter upravnega poslopja bodo razpisana do marea. Požigi med našimi v Avstriji Gorelo je že trikrat v večernih urah Gornja Radgona, 24. januarja Ni še minil mesec, ko je sirena na rolov-škem stolpu avstrijske Radgone zvečer ob '20. naznanila obmejnemu prebivalstvu požar. To pot je nesreča zadela posest n i eo Marijo Lutherjevo v Slovenski gorici pri Radgoni, na avstrijskem obmejnem ozemlju. Zgorel je skedenj z vso zalogo sena in slame ter je pocestnica utrpela okrog 22.000 din škode. Nekaj dni po tem |>ožaru je prejel grozilno pismo njen sosed Alojz Zvveifler, pri kailerem so se grožnje kmalu uresničile. Kakor pri Lutherjevi, je tudi pri njem zlobna roka podtaknila požar ter mu je bil upepeljen skedenj z vso zalogo sena in slame. Utrpel je okrog 10.000 din škode. Pri posestniku Zweiflerju ie nastal požar okrog 19. ure. Nato je prejemal grozilna pisma sosed i>o- sestnik Alojz Bagula. Pri 'ljen je nastal požar pretekli petek 21. t. m. ob 18. uri. Tudi njemu je zgorel skedenj in vsa zaloga sena ter slame, da utrpi okrog 30.000 din škode. Vkljub temu. da so doslej tudi nekateri drugi posestniki prejemali slična grozilna pisma ter so v upravičenih skrbeh- da jih v dog led nem času za len • ista usoda kakor prejšnje. oicžništvu doslej ni uspelo izslc-dili zločinca. Pri vseh navedenih požarih je uspešno reševala poleg me-tne in okoliških gasilskih čet tudi gasilska četa iz Gornje Radgone v smislu obstoječega vzajemnega dogovora. Slovenska gorica (seda! \Yindisch Garitz) je ena izmed oniii slovenskih vasi. ki jih je zadela ob prevratu usoda- da eso vkljul. pretežni večini slovenskega prebivalstva pripadle avstrijski republiki Radeče imajo Glasbeni dom Lep uspeh pevskega truda in požrtvovalnosti k'nHorn šo ni popolnoma gotov, a vendar toliko. da lahko -luži svojemu namenu. Vanj je dnnštvo že preneslo svoj inventar m i« i sodo odslej godbene vaje. Želimo- da uspe našim godbenikom čim prej popolna doft;rši lev doma. da lw>do mogli lelo^ dostojno in s ponosom proslavitti 25 letni.vi plemenitega kulturnega dela. Priznanje dr. Fermevcu za elektri£ikacijo Ptujskega polja Sv. Vid pri Ptuju. 21. januarja. Konec novembra 1937 je dobit naš krai električno razsvetljavo, kar je bil za nas. pa tudi za električno zadrugo v Ptu>ju velik napredek. Da se jo ^elo v tako kratkem času izvršilo, je zasluga članov odbora ptujske električne zadruge, kateremu z "vidnimi r®pehi načrtuje g. dr. Ivan Fermeve. odvetnik v Ptuju S spretnim ineiativnim delom je zadrugi uspelo, da se bodo mnogi naprti o elektrifikaciji ptujske okolice začeli v kratkem uresničevati. Tako se je že in se bo električno delo pričelo v vaseh: Pobrežje. Lanecva vas in Haidina. Za res požrtvovalne zasluge .ki =i j;h je pridobil g .dr. Fermeve s svojim odboiom ob priliki elektrifikacije Sv. Viua in sosednih vasi. ga je občinski odbor šentviške občine nedavno imenoval za svojega častnega jbC-ajna-Tc dni so mu predstavniki občine izročili lepo diplomo. Popolnoma smo uverjeni. da bo delo električne zadrugo hitro napredovalo in da bo vsem, ki so elektrike željni, v zadovoljstvo in veselje. Vsi pn prav iz si-ca čestitamo g. dr. Ivanu Fi rmevcu k . častnemu priznanju. nov. ljudje, ki so čez dan zaj>osleui vsak v svojem poklicu. Njih namera pa je bila sprejela z odobravanjem pri naših meščanih in okoličanih, ki so društvu pomagali na kakršenkoli način eni z denarjem, drugi z gradivom. z delom, vožnjami in drugim. Mostni gospodarski odbor z bivšim predsednikom g. Anionom Polaucem je društvu olstopil brezplačno prostor v mestnem parku. Prostor je bil za gradbo, glasbenega doma zelo pripraven. Soglasnost tej odločitvi sla dala člana mestnega gospodarskega odl>ora gg. Žane Haller in predsednik občine dosip Rozman. V teka svojega 25 letnega obstoja je moralo društvo iskati gostoljubne strehe zdaj Nočni vlom v izložbo Maribor, 24. januarja Nad HUkKl dinarjev -kode trpi mariborski urar Maks Pšimder, ki ima v Dvofako-vi ulici 10. svojo prod-ajalnico in urarno. Davi okoli 3. so namreč opazili pasantje. da je veliko izložbeno okno njegove urarne razbito. Kc-r jc policijski stražnik šel mimo Pšunderjevc urarne oŠ 2.4^ zjutraj, sklepajo, da jc moral nekdo v času .med 2.45 in 3. uro razbiti steklo izložbenega okna. iz katerega je izginilo tudi precej dra goeenih predmetov, pretežno žepnih in za-pestnih ur in zlatih verižic. Izložbeno okno je 6 mm debelo in domnevajo. da ga je neznani zločinec razbil s pomočjo kamna, ki ga je bil prej zavil v cunjo, da ni pri razbitju stekla povzroč'1 ropota. Popolnoma natančno se sicer škoda ni mogla dognati, vendar ie samo steklo izložbenega okna vredno okon 6000 dinar jev, dočim predstavljajo ostali predmeti vsaj približno škodo 4000 do 50PO dinarjev. Sled za storilcem je policija kin-alu našla. N"u Poljski poti so rut^li stojalo, na katerem so prej v izložbi visele ure in zlate verižice. Nekateri menijo, da je najbrže kakšen objesten ponočnjak v preveč prešernem razpoloženju razbil izložbeno okno. nakar je kdo drugi okradel izložbo. Branislav Nušič o svoji smrti Bil je več desetletij župan, podnačelnik okrajnega zastopa, član sreskega in krajevnega šolskega sveta V 'eh funkcijah si je pridobil obi'o zaslug Njegova gosto!iubna hiša ie znan daleč naokrog. Bil je vzoren mož. ki ie s svojim požrtvovalnim de-Invanicm svovm soobčanom m splošnosti mnogo koristil B / ie /.vest sir svojega na roda m In tudi v bivši avstroogrski monar hi ji. k<, ve n i/1'n/al nevtrasnega narod muk;,, ki "i mki.h r t renit s %voie poti. am p.-k sc ie odločno hr,n! za prav ce «vo i 'Ja naroda Pogreb zaslužnega nokoinika 'v; d i'-ne s v iorek dopoldne na Prevorju shranimo mu časten spon- n, žalujočim taše iskreno sožaije! Že leta 1924. je Branislav Nušič napisal svojo avtobiografijo, ki je veren izraz njegove duhovitosti. V tej avto-biografiji je tudi razgovor Nušiča-mrliča z radovednim novinarjem. Objavljamo odlomke iz zanimivega spisa, ki bodo marsikomu preganjali strah pred zadnjim dejanjem igre »človeško živi jen je«. Jaz sem prav za prav končal svojo avto-grafijo, ali — kaj ne, da se vam zdi, kakor da nekaj manjka, kakor da ni pravega konca. Tako na primer, kakor so v gledališču predstave, pri katerih publika obsedi, ko se zadnjič spusti zastor, ker se ji zdi, da še nekaj manjka. Svojih čitateljev nočem pustiti čakati in zato napišem še zadnje poglavje. V zadnjem času me neki mladi lastnik nekega novega pogrebnega zavoda, ki ga ne poznam, nenavadno prijazno pozdravlja Kadarkoli pridem mimo njegovega lokala, pa ee je to tudi večkrat na dan. vsakokrat se mi ljubeznivo odkriva in prisrčno me pozdravlja Dober dan. želim1 Toliko da mi ne reče Izvolite prosim vas. izvolite vstopiti, imam blago najboljše kakovosti in vam bom. verjemite mi napravil posebno oeno! V začetku mi ie bila neprijetna ta ljubeznivost. polagoma pa sem se na njo navadil. Naposled sem se z njo tako pomiril, da sem se ustavljal pred izložbo in motril krste. To je postalo vsakodnevno, naposled pa prava navada. Ne samo. da sem se ustavljal pred izložbo, spuščal sem se tudi v prijateljske razgovore z mladim podjetnikom, ki je vedno stal na pragu svojega lokala. — Kaj mislite — bi mu rekel, stoječ pred izložbo — kaj mislite, o tej krsti? — O, gospodine, to bi vam mogel posebno priporočati! — bi navdušeno vzklikal mladi podjetnik. — Ali ni nekako majhna? — Prosim, dovolite, — bi rekel on —, se odmaknil od mene tri, štiri korake ter me premeril od glave do pete — bodite prepričani. gospod, da bi vam bila tako prav, kakor da smo vzeli vašo mero. — Se vam ne zdi. da je malo tesna? Mogoče malo pasent, to pa samo v začetku, kakor recimo novi čevlji, pozneje, verujte mi. bi bili v njej prav komotni. — Da. bo že tako... A kako je s kvaliteto? — O. prosim! — bi mi pretrgal besedo. — Kar se tesa tiče. vam dam lahko pismeno garancijo za pet let Razume se. da sva se dobro seznanila in o vseh nodrobno=t'h razgovariala in on mi ie. poln navdušenjd in pnnoca. razložil neke!?a dne svoj načri pogrebnega nrogra-ma Na čelii sprevoda blazina 7n odlikovanja. potem venci pevska društva itd — in seveda — takoj me je peljal v lokal, da mi pokaže blazine za odlikovanja, vence in trakove. — Samo prosim — je dodal. Stvar je treba tako urediti, da umrete poleti, ko je daljši dan. da se lahko program izvede. Kakor vidite, sem se po srečnem naključju pomiril z vsebino zadnjega poglavja svoje biografije in sem tudi že marsikaj potrebnega pripravil. Zdaj je treba samo še umreti, da bi publika, ki čaka na konec predstave, lahko šla domov. Tudi v tem pogledu bom vse napravil, kar je od mene odvisno. A kadar se bo slišalo, da sem umrl. boste videli, da mi svet ne bo hotel verjeti. Tolikokrat sem se že šalil s tem svetom, da bodo najbrž tudi takrat mnogi mislili, da je to spet neka nova šala. Zato morate biti pri objavi moje smrti previdni. Prvi dan dajte v liste beležko: Kakor se čuje, g. Nušič je včeraj umrl. Drugi dan bi že lahko uvrstili takole beležko: Bolj in bolj se potrjuje naša včerajšnja vest, da je g Nušič umrl. Tretji dan pa je treba pribiti: Kakor nam je javljeno iz najbolj zanesljivih virov. g. Nušič je res umrl! Da bi ne bilo pri publiki nobenega dvoma več. lahko pride k meni kak novinar. A ker bi se prav lahko zgodilo, da tedaj ne bi mogel odgovarjati na stavljena vprašanja. je mislim, najbolje, da že zdaj pripravim ta razgovor. To ni tako nenavadna pojava — razgovor z mrličem Nasprotno: V politiki se oestokrat pripeti, da baš oni, ki so mrtvi, pišejo razgovore s seboj ter jih oonujajo raznim redakcijam. Razgovor v mojem primeru bi se omejil samo na to. da se ugotovi dejstvo, da sem umrl brez kakih drugih ambicij ali pretenzij. Razgovor bi potekel takole: Novinar: Poslan sem od direktorja »Svetlosti« in prosim vas. da bi bili tako dobri in mi povedati o svoji smrti. Jaz: (molčim, kakor se spodobi za mrtvega človeka). Novinar: Ali lahko pričakujem, da mi bosie ustregli? , Jaz: (še vedno molčim, ne da bi se novinar s tem prepričal, da sem res mrtev). Novinar: Mislil sem. da lahko računam z vašo ustrežljivostjo-- Jaz: (čeprav mrtev, izpregovorim) Seveda. kakor sem tudi jaz vedno računal z novinarsko ustrežljivostjo. ki tudi mrtvim ljudem ne da miru. Torej, kaj bi hoteli? Novinar: Zunaj se govori, da ste umrii. Jaz: Ni treba polagati posebne važnosti na glasove z ulice, a v tem primeru imajo v sebi dosti resnice. Novinar: Ali se torej lahko reče, da st« mrtvi? Jaz: Računajte s tem kakor z dejstvom, ki naj vam služi za začetek razgovora. Novinar: Ali bi mogel vedeti za pobude, ki so vas privedle do tega koraka? Jaz: Ze dolgo sem se ukvarjal z mislijo, da se umaknem iz življenja. Novinar: Ali ste imeli kak poseben vzrok, da ste si izbrali baš ta trenutek za smrt? »JUTRO« št. 20. Torek, 25. I. 1999 Domače vesli ♦ Mednarodna zrakoplovu« razsta>a na beograjskem sejmišča. Od 28. maja do 7.J linija bo beograjeko seimi^e prvič prizorišč-e v&Iike msdaiairodoe razstave. Razstavo prireja naž Aeroklub pod zaščito svojega predsednika Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Na veliki mednarodni zrakoplovni razstavi .se bo publika lahko seznanila z vsem, kar spada pod aviacijo iu tia razpolago ji bodo tudi I stala najrazličnejših tipov. Z razstavo 1 odo združene najrazličnejše zrakoplovu e prireditve. • Dom zemunskih gasilcev. Gasilska organizacija v Zemunu je bila ustanovljena leta 1870 po privatni iniciativi zemunskih rodoljubov. Leta 194<> todo zomunski gasilci proslavili 701etnieo svoje organizacije in do takrat bo že zgrajen gasilska doin, ki ne ho samo najmodernejši, temveč tudi največji v vecj naši državi, a bo štet tudi med največje gasilska domove v vsej jugovzhodni Evropi. Načrti so že pripravljeni in tudi rotrehna gmotna sredstva K> oskrbljena. Pod domom bodo urejeni kletmi prostori »etonsko jekleae konstrukcij?, ki bodo pred Javljali "velikansko zavetišče prebivalstva pred napadi iz, zraka. V teh kletnih prostorih bo lahko preko 1.500 ljudi. Zatočišče bo imelo ventilacijo- razsvetljavo hi centralno kurjavo. * Dr. Ivan Modic t. Včeraj popoldme_ je nagi3 smrti umrl g. dr. Ivan Modic, višji sodni svetnik v pokoju, rezervni kapetan in odvetnik. Pokojnik je bil po rodu z Iua. Ril jo na glasu i?.vrstnega pravnika. V javnosti ee ni mnogo utdejstvoval, bil pa je vedno mož naprednega mišljenja. Pogreb bo -jtri ob pol 16. iz mrtvaške veže Leonišea. TJglednemu pokojniku bodi ohranjen blag ppoenin, žalujoči družini naše iskreno so-zalie! ♦ Telefonska z^eza Golnika t Rumunijo. Z odlokom ministrstva je odslej Golnik v telefonskem prometu z Rumunijo. Pristojbina ja navaden triininutni razgovor znaša od «.90 do 10.80 zl. fr., e katerim mestom v Rumuniji se bo pač razgovor vršil. Pri Hemoroidih, bolečinah v križa, zastoju krvotoka v jetrib in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, šc dosežejo 2 naravno »Franz-i osefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki :radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose- *o?o<3 grenčico. ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. rčg. s. bf. 13- 4Š.V33 * Človek, ki riia violine. Siwk in Rska Ur širši okoliš poznajo in čislajo dr. Frana Kreenika kot dobrega, požrtvovalnega zdrav-nika. V Italiji in daleč po svetu pa je dr. Kremni k tudi cenjen kot konstruktor violin. njegov oče je bil zdravnik na Reki in, ko je Franjo na Dunaju dovršil otudije, se ■e tudi odloČil za službovanje na Reki. Se • mladosti ie spoznal (davno;'a češkega violinista Jarosiava Kocijana, ki mu je dal pobudo, da jc začel raziskovati konstrukcijo starih violin. Najbolj ee je zanimal za dela ;t rad i vari ki in drugih klasičnih italijanskih nojstrov. O svojih raziskavah je dr. Kresnik doeti nisal in zlasti njegove studijo o konstrukciji starih klasičnih italijanskih violin naletele v strokovujaških krogih na veliko zanimanje in odobravanje. Lani so priredili v Gremoni jubilejno razstavo klasičnih italijanskih violin. Na tej razstavi, ki je bila otvorjena ob 200-letnici smrti mojstra Sfcradivarija. so bili instrumenti v vrednosti rak o 170 milijonov dinarjev. Od vseh strani sveta eo prihajali na razstavo konstruktorji violin- a samo dr. Kresniku je bilo dovoljeno. da se je, kadarkoli je hotel, sani mudil v muzejih, da je smel dragocene in-strumentj natančno pregledali in fotografirati. Tako cenijo v Italiji njegovo delo in ▼ Cremoni pravijo, da je dr. Kresnik 2> človek, ki čira violines. Po naključju je dr. Kresnik dopolni! 70. let svojega življenja n =-kai dni pred 200-letnico smrti mojstra Stradivarija. V visoki starosti je še zdrav n čil in ves posvečen zdravniškemu poklicu ti svojim študijam. * Znana mariborska kartonažna tovarna flergo je ravnokar v Celju v bivših prostorih tiskarne s-Celejas otvorila svojo tovarno podružnico ter razširila svoj delokrog na -Olje in okolico. * Obledele obleke barija v različnih barvili in plisira tovarna TOS RPTCH. 1. Eno srcc — ena RADENSKA. * Nov strokovni mesečnik zi gozdarstvo. V množici strokovne revialne literature, ki priča o visoki stopnji in smotrni organiziranosti posameznih kulturnih in gospodarskih panog, se .je pojavil nov mesečnik, ki bo e pridom izpolnil zevajočo vrzel. Poseben konzorcij, ki se je organiziral pod okriljem ljubljanske sekcije JugosJcvcnekega šumarskega združenja, se j® odločil izdajati »Gozdarski vestnik«, uredništvo pa je poverjeno inž. Stanku Sotošku, profesorju državne nižje gozdarske šole v Mariboru. Mesečnik to obravnaval vsa vprašanja. ki se tičejo gozdarstva, iesne industrije in Lesne trgovine in bo v naši ožji domovini, ki je tipična dežela gozdov in lega, našel brez dvoma mnogo hvaležnega občinstva melJ vsemi, ki imajo kakršnokoli zvezo ; to panogo narodnega gospodarstva. * Naraščanje Dunava pri Novem Sadu. V svojem gornjem toku je Dunav tako *ia-rasel, da je pri Mohaču že 7 metrov nad ncrmalo. Tolike višine že ne pomnijo 40 let. Močno pa narašča tudi Dunav pri Novem Sadu, kjer je za blizu 4 m nad normalo. Zaradi naglega naraščanja vode so uvedli straže pri nasipih. * Trikratni morilec v razgovoru s svojim braniteljem. Pred mitroviškim okrožnim k>-diščem je razprava proti razbojniku Ostoji-eu iz Kupinova, ki je lani utokel iz. mitrovi-ške kaznilnice, kamor je bil poslan na 6 let robije zaradi udeležbe pri nekem razbojniki vu, in je polom na begu v družbi dveh pajdašev ubil-tri osebe. Neko poštarico in nekega kmeta je ubil, kakor sam prizia, iz maščevanja, ker sta nekdaj pred sodiščem pričala proti njemu in proti njegovemu očetu, neka dekla pa je izgubila življenje baje po goleni naključju. Razbojnik Otetojič je star komaj 24 let in je zašel na zločinska pora po zgledu svojega očeta, ki je zaprt v kaznilnici v Lepoglavi, obsojen na 15 let robije. Med razpravo je mladi razbojnik vprašal svojega branitelja: Doktore. ali je kaj upanja za mene? — Če ga ne bi biio. ne bi te branil, ga je potolažil odvetnik. — Velika to vaša s^va. doktore- če me snamete z vislic, je menil Ctetojič. * V Rim in Neapelj. izbran spored za ceneno 12 dnevno potovanje v zanimive kraje Italije pošlje »Družisvei«, I^ubljana. Sv. Petra nasip 17. u— V proslavo Župančičeve 60-lefnice izildc pri Akademski založbi težko pričakovana Četrta knjiga dej Otona Zupančiča. Knjiga bo vsebovala prozo našega vMikega pesnika ter bo po svoji tehtnosti in novosti izredno pomemben pojav na našem knjižnem trgu. Knjiga bo ta teden naprodaj. u— Seja Akademske jugosiovenske lige, bo danes ob 17. v lokalu JNAK »Edinetva«, Arena Narodnega doma. n— Univ. profesor g., dr. Stanko Lapajne je v polastitev spomina-nniv. prof. dr. Alfreda Serka poslal Akademskemu pevskemu zboru 100 din. Iskrena hvala. h— Udruienje jagoslovenskih inženjerjev iu arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v četrtek 27. t. m. ob 20. v predavalnici zavoda za elektrotehniko (tehniška fakulteta) v Aškerčevi ulici 11. Poročal bo g. inž. Drago Matanovič o vtisih s kongresa za uporabno razsvetljavo v Parizu. Predavanje bodo pojasnjevale slike. Vstop imajo člani Ln vsi, ki sc zanimajo. Vstopnine ni. u— Predavanje »Po koroški«, ki ga pri-rede ljubljanske CM podružnice, je zaradi nepredvidenih zaprek ponovno preloženo na petek. 2S. t. m. Predavanje bo ob 20. v mali dvorani Filharmonije. Besedilo bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. ii— Pri podružnici SV1> v Ljubljani bo v sredo 20. t. m. cb IU. govoril v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi inž. g. Vilko Masten o kaparjih. Vstop prost. u— Nov crob. Po tragičnem naključju je v nedeljo izgubila življenje gdč. Franja Ca-leari. Pogreb mladenke, ki se je morala v cvetu svojih let posloviti bo danes ob 11. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, ostalim iskreno sožalje! u— Po nesreči obstrelien. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 58-letnega kočarja Ivana Kestlerja iz Oncka pri Ko-privniku na Kočevskem. V gozdu je Kestlerja nekdo po nesreči ustrelil v pn»a. Koza Schvveiger dentist-tehnik Kolodvorska ul. 28, je odsotna do 31 januara t. 1. u— Ljubljanski športni klub opozarja na današnji občni ztor. u— Vabila za reprezentančni ples juristov so razposlana. Eventuolne reklamacije se sprejemajo vsak Jan na univerzi pri vratarju. n— Splošno pozornost vzbujajo izložbe tvrdke A. E. Skabeme, ki razstavlja za ženine in neveste razkošne izbere zaves, blaga za mobiljc. preprogo i. t. d. PRVONAGRAJENI FILM NA LETOŠNJEM MEDNARODNEM BIENALU Dokument o usodi člo-veštva In njegovih _ _ . _ _ _ _ „__ kast v svetovni vojni Bogat in aktualen, predprogram: Iz zgodovine kitajsko japonske vojne — autentičrJ prikaz potopa ameriškega vojnega broda »Panay«, žurnal, Vesela menežarija itd. Predstave danes ob 16., 19*15 in 21*15 uri VELIKA ILUZIJA Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Tudi umik poslopja v Šelenburgovi ulici za devet metrov ee zdi prevelik lastniku, ki bi bil voljan, da se umakrc le Jest metrov z dosedanje črte. Nekateri najemniki eo se minule dneve že pridno pripravljali za izselitev, vendar prevladuje mnenje, da se ni treba prenagliti, čeprav je bila gradbena komisija pretekli teden tako živahno na delu. Pooblaščeni zastopnik tvrdke ?Batar se ie odpeljal v Borovo, kjer bo v kratkem padla definitivna odločitev. Pfc€PROG€ unoLSi fJoabetfgte Iz Celja Slavni korzlškl pevec TINO ROSSI in njegovih 40 kitaristov V| ^ l^TKUTf T A v velikem filmu pesmi in ljubezni Premiera jutri v KINU MATICA. Iz Lmblfane u— Pekarska četa dravskega intendaut-skega skladišča bo praznovala svojo slavo sv. Atanasija dne 31. januarja. Bogoslužje iu rezanje kolača bo ob 10.30 v vojašnici dravskega intendantskega skladišča. Domačin slave bo komandir kapetan II. siopnje g. l'e-tar D. Markovič. u-— Predavanje Prirodoslovnega druživa. Danes ob 20 bo predaval v mali filharmo-nični dvorani g. prof. Viktor Petkovšek o temi: »Triglavski narodni park in njegova flora ;:. Naš narodni park, ki je v rastlinskem o žiru izredno ciinogoličen in lep. jc pri nas doma vse premalo poznan in epoštovam, in zato je treba človeka, da nam pokaže in odkrije euiia in bogastva tega najlepšega dela naših plani in. Na to ptedavanje opozarjamo ljubitelje prirode in zlasti vse naše planine, kajti pravi užitek ol planin ima človek šele takrat, če zna videti vse tisto-kar mu planine v resnici morejo nuditi. Predavatelj ima na razpolago veliko število zbranih diapozitivov, med katerimi jc po. sebej treba omeniti diapozitive ge. lektorice Copeland, ki jih je naravnost umetniško kolori.ra.la ga. M. Debelak-Deržajeva; pokazal pa bo tudi nekaj posnetkov na naravnih barvah, ki so napravljeni po najnovejšem načinu barvne fotografije. Vstopnina je 2, 4 in G din. u— Ljudska univerza. Prihodnjo src Jo 26. t. m. bo predaval prof. dr. Franc Zvvitter o jugoslovenskem vprašanju med svetovno vojno. Zanimivo predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Pričetek ob 20. Vstop prost. 1. - V» »V J J VJ* "no 1 v , f I, T3A-A JL UUITE KircftSeldski župnik SPLOŠNO GRE GLAS PO MESTU, DA JE FILM 'Po Anzengra- berjeveni oderskem delu) TAKO LEP. DA, GA MOKA VIDETI VSAK" LJUBLJANČAN. POSEBNO NAVDUŠENO GOVORI O NJEM ŽENSKA PUBLIKA. Le Še par dni na spored«! — Rezervirajte si takoj vstopnice! KINO UNION, Tel. 22'Zl Predstave danes, ob 16., 19.15 in 21.15 uri. u— Šentjakobski cltraj propada ... Skoro ne mine mesec dni. ko zmanjka teg'a tigovca ali obrtnika. Zob č^a-sa gi-Pri sodčku«, ki je imela vhod kar s treh ulic. Na Privozu je že lansko leto zmrzmila dolgoletna Kavčičeva gostilna s kavarno. Sedanji novi gospodar je gostilniške prostore priredil v stanovanja. Na sosednjem Krakovskem nasipu je izginila krčma :Pri trnovskem zvonu:<. V ta lokal se je vselila krojačnica. Saj ni čudno, da peša obrtnija. Vzrok jc v viarki najemnini in neznosnih davščinah. u— Izprcmemba posesti. Pred kratkim je prešla v last zavarovalnice --Jugoslavije« palača g. Emerika Maverja, veletr-go-vca v Ljubljani, eno izmed najlepših in najsolidneje zgrajenih poslopij v mestu. Reprezentativna vogalna stavba je na Aleksandrovi cesti 11. in Gledališki ulici. Kakor se nam poroča, ima družba šc tri-nadstropno stavbo na Gosposvetski cesti 4. v Ljubljani, veliko novo palačo v Beograda na Terazijah, nadalje dve leni zgiadbi v Osijeku, reprezentativno zgradbo v Zagrebu in poslopje v Petrovgradti. Namerava zidati tudi še veliko in diago-ceno palačo v Novem Sadu. u— Ali bo pričela tvrrlka >Bata« zidati? Znano jo, da je bilo vsem strankam .Batje-vega'. poslopja v Šele.iburgovi ulici i.n na Aleksandrovi cesti sodno o !.;>ovedar.o za 1. februar 1. 1038. Vendar se zadnje dneve razširjajo govorice, da >e l»o gradnja to velike palače za dalje ča^sa zavlekla, ako ne celo opusiila. Pravijo, da so nastale nepremostljive ovire. Mest ljubljanska kot gradbena oblast f c upira, da bi izdala dovoljenje za dancing in kavarno, čeprav je bila v tej hiši stoletna renomirana restavracija. _ e— Gasilska proslava rojstnega dna kr:l" ijeviča Tom.siava. Gasilske četc iz Celja in okolice so se udeležile v nedeljo ob S. službe bočje v opatijski cerkvi. Po službi božji je bilo v celjskem gasilskem dcfim slavnostno zborovanje, na katerem sta govorila gg. starešina celjnke gasilske župe Konrad Gologranc in I. podstarešina JGS Snoj. e— Predavanje zn rezervne oficirje- Pod-o bor UROIR v Cc'ju sporoča, dn bo v k-tek -S. t. m. ob 18. v dvorani Oficirskega doma predavanje za vs.-> rezervne oficirje. Predavanja se moiaio udeležiti vsi rezenni oficirji, ki niso eluž'*eno zadržani. c— Ljubljanska drama '-o vprirorila »lani-^ of. v ceij«.kem gledališču Kn lolbur-gov<» kc»me/l">i >jnkovi-.'. v režiji inž arh. Bojana Stnpice in zelo dobri zasedbi, pre iskava 'e za alKjnnia I're.|proc hudo t^kedoval po iilavj. V nefe-jo je pade! dveletni rudarjev sinček Alojz Prevoišek iz Straž? pri Rogatcu l okna tri metre globoko. I'ii padcu ee je težko poškodoval po glavi. Ponesrečenca s<; zdravila v celjski bolnišnici. e— Podaljšanje kanalizacije. Občina bo podaljšala kanalizacijo r Novo vas. Dobava eetncniaih cevi je NI« odnana g. Maks-u Lipičafku za 24.205 din. e— Obupno dejanje mlade služkinje. V nedeljo okrog 17. eo našli ob travi na ce sti tik l^rvi čvz Voglajno nezavestno 24-Icl-no služkinjo Elizabeto L. Elizabeta je bi1« v obupu rrila lizol. Steklenica z ostankom Lrzola je ležala poleg nje. Ljudje so obvestili celjske reševaloe«, ki so obupanko prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer eo ji takoj čudili potrebno rijav-niško f^moč. Vzrok o^ipnega dejanja ni znan. Iz Maribora a— Srbska pravoslavna M*tvena občina priredi 27. t m. v dvorani Uniona v Mariboru svevec g. Aleksander Kolacio. t(K'šani zbor Glasben^ Matice pel vodstvom prof. g. UbaJda Vrabca ter orke-| eter vojne murik® 45. p. p., katerega bo di-• rjgiral kapelnik kap. u. .Tosip Jiranek. Ime-I na naših poznanih solistov i^r prvovrstnega | zbora in glar.be nas ž«; vnaprej zagotavljajo, j da to ta koncert na višku letošnjih priredi-j tev. Ne smemo pa pozabili dopoldanske čol-silce proslave, ki ho vezana z lenim obredom rezanja kolača. Vstoonice za večerno besedo se dobe pri Putniku, dopoldanski spored jc vstopnine prost. a— Drevi prodava r Ljudski univerzi g. dr. Brezovnik o ^Moderni kozmetiki s posebnim ozirom na kozmetično i i plastično kirurgijo-. a— Motorizacija mariborske policije. Včeraj je mar i borka policiia dobila prvo motorno kolo. Sieoila l>odo šc druga motorna vozila. S 1">. aprilom to dobila mariborska policija delokrog obmejne protnelnO policii-9ke kontrole in bo območje segalo vse tja do Prekmurja. a— Podlegel ie. Včeraj ie umrl v splošni bolnišnici 44 letni viničar Valeitin šober. Podlegel je opeklinam, ki jih je zadobil pri gašenju gorečih hlevov pri Sv. Jakobu v Slov. goricah o čemer smo pred dnevi poročali. Njegovo tragično smrt objokn.ie poleg globoko užaloščene žene še troje nepreskrbljenih otrok. a— 0 pomenu tnfte za svetovno go-po darstvo je predaval v petek 21. t. m. v tnk. Ljudski univerzi univ. prof. inž. Igo Pcb^ni iz Ljubljane. V svojih si rokovnjaških izvajanih, ki jih je podkrepil s številnimi »kiop-tičnimi slikami, je po kratkem uvodnem pozdravu predsednika Ljudske univerze e.. inž. Kokovca razčlenil zanimivo temo po ud ar jajoč pri tem dejstvo, da kar«kterizira današnjo dobo okolno>t proizvodnje poger-ke energije iz vole, premoga in nafte. V nafti imamo danes surovino, ki daje pogonsko silo strojem in predstavlja za gospodarsko kakor tudi za vojno tehniko nenadomestljivo surovino. Izkoriščanje nafte sega v dolxi Asircev in Babi loncev, katero izrabl janje se je z. novimi de»lilac;jskhui aparati stopnjevalo do v porabe nafte za pridobivanje petroleja. bencina in raznih olj. Destilacija lažiih frakcij bencina je rodila nove rafinerije ter omogočila izboljšanje pogona. Od destilacije vali razvoj,«! pot do Jehridarije. V promet prihajajo nori stroji, proizvodnja vrže na tržišče končno plin metan, lesna pobran**t med nafto in motorizacijo ter s poreden razvoj omogočata motorju- dn zavlada svet. Produkcija nafte se dviga letno na 300 miiiio-nw ton, število rafinerij pa naraste na S70. Nafta je najvažnejši produkt z?n.ljo, kdor jo ima. ta lahko kortrolira svet. To so vo»iil-ne misli strohovnjaških izvajanj odličnega predavatelja, ki je bil za svoja izvajanja deležen toplega priznanja. RUSE odlične kakovosti pakovane v pločevinastih dozah po 3 in pol litra, vsebujoč G0, 70 in 80 komadov rib, oena ZA DOZO DINARJEV 45.- postavljeno vsako ŽELEZNIŠKO postajo kupca, pri najmanjšem odjemu 6 do/., plačljivo po povzetju dobite pri »NASA RIBA«, SPLIT, izdelovanje marinirauih in prekajenih rib. Jaz: Lahko vam rečem, da sem mislil kako bi vso stvar odložil za dalje časa, a stvar se je proti moji volji drugače končala. Novinar: Zelo me zanima ta podrobnost. Ali bi bili tako prijazni in mi jo razložili. Jaz: Zakaj ne! Bilo je takole: Zdravniki, k! so se pred nekaj dnevi zbrali okrog moje postelje, so v latinskem jeziku sprejeli sklep, da moram umreti. Ker sem bil že od rane mladosti znan kot zelo slab latinec, sem izkoristil to lepo lastnost in nisem jih mogel razumeti. Drugi dan, ko so spet prišli, so se začudili, ker so me našli še živega. To ni mogoče! — so vzklikali. Spet so se me lotili, obtipavali in 6b-trkavali so me, naposled pa so se razdelili na dva tabora: moj hišni zdravnik je bil mnenja, da moram v štiriindvajsetih urah umreti, dočim so drugi z mojim dobrim prijateljem na čelo vneto zatrjevali: ;Ta je sposoben, da še mesec ali dva tako vleče!« — Poizkušal sem. a brez vsakega uspeha pomiriti ob tabora. Zdravniki pa so bili bolj in bolj razburjeni. Naposled so se spravili name Moj hišni zdravnik je vrgel no mizo tisočak za stavo, da bom umrl v štiriindvajsetih urah: oni drugi je trdi no mizo položil tisočak ter zatrjeval, da se bom »tako vlačil še precej časa«. Stavo so sklenili, podaji so si roke in jaz sem moral stavo potrditi. Naslednji dan z jutra i pride k meni hišni zdravnik in že po prvih besedah je menda -pozna', da sem jaz pristaš njegovega tek-rr-"" - -O. to pn rc? ni lepo od vas!« — r ~ .... v nrimera bi morali •'T-jstranski, če pa že . nndružiti kakemu mnenju, potem bi vam moral biti jaz bližji 1« — Opravičeval sem se, da nisem imel namena in želje, biti pristranski in da nimam nobenih posebnih vzrokov, zaradi katerih bi se oklenil mnenja onega drugega zdravnika, razen tega, da on dovoljuje malo več življenja. To je hudo razžalilo mojega zdravnika, planil mi je v besedo in v brk mi je rekel, da je njegov kolega navaden neznalec in da nasprotuje samo zaradi tega. ker hoče izpodkopati ugled hišnega zdravnika. — Ali, gospodine moj«, dodal je ves razburjen, »ugleda si jaz ne dam izpodkopati nikdar in nikoli! Vi morate umreti, gospodine moj, še v teku današnjega dne!« Poizkušal sem z raznimi predlogi in ugovori, on pa je ostal pri svojem, trdovratno poudarjajoč, da ni lepo od mene, ki veljam za kulturnega človeka, tako omalovaževanje medicinske vede, ki je baš v našem veku dosegla večje uspehe kakor vse ostale pozitivne znanosti. Naposled je primaknil stol. se vsedel poleg moje postelje, prijel me je za roko in prav prijateljski se je raz-govarjal. »Videti je. da ste pripravljeni, tako životariti še kak mesec in nekaj dni, prav za prav pa vam n: dosti do tega in ni vam treba biti žal takoj umreti.« — »Da!« — »Mislim, dragi prijatelj«, je doktor prav prijateljski nadaljeval, »kar tako ali tako mora biti v jeseni, je lahko tudi že drevi. Naš narod je moder .njegova filozofija je zdrava in po njej se je treba ravnati!« — In ko je tako apeliral na moje dobro srce. sem moral popustili in tako je, eto, prišlo do tega, da sem zdaj umrl. (Dalje iutri.) Zdravstvene razmere v obmejnem Mariboru Važno delo Protituberkuloznega dispanzerja — Velika žetev j etike v delavskih predmestjih Protituberkulozns liga r Mariboru razpošilja posebno spomenico, v kaie-ti opozarja na sklepe ankete, ki je bila sklicana lani 15. decembru v Mariboru in smo o niej obširneje poročali. Potrebo nujnih ukrepov za borbo proti jetiki utemeljujejo naslednji podatki: Maribor je izrazito delavsko mesto. Iz tega dejstva izhajajo številne posledice, ki so usodnega značaja. Mnogo zlega je združenega s tem in mnogo gorja. Med najtežje spremljajoče okoliščine spada nedvomno pojav jetike, ki ima v Mariboru svoje globoke korenine. Jetika uničuje zdravje in življenje našega delavstva. V Mariboru posluje v Sodni ulici v prostorih OUZD državni protituberkulozni dispanzer pod vodstvom svojega neumornega šefa g. dr. V. Varla, ki vrši strokovne preglede šolskih otrok, učnih moči, poklicnih delavcev in drugih. V tem dispanzerju se vodi že od leta 1927 statistika umrljivosti jetičnih bolnikov in poseher zemljevid, ki nam plastično prikazuje v katerih hišah in ulicah je leglo tuberku lože. šef PTD nam je izročil statistike umrljivosti tbc. bolnikov za leto 1936., z? katerega se mu na tem mestu toplo za hvaljujemo. Iz statistike, ki nam prika zuje umrljivost od leta 1929. do leta 1936 posnemamo, da je umrlo v 3Iariboru v tem • razdobju na jetiki 642 oseb in sicer: 1929: 65. 1930—67, 1931—68, 1932—59, 1933—61 1934—107, 1935—117, 1936—98. če razdelimo te žrtve po starosti, se nam odkrije naslednja slika: 1—10 let 96, 10—20 let 85, 20—30 162, 30—40 let 91. 40—50 let 101, 50—60 let 61, 60—70 43. 70—80 pa 23 žrtev. Po poklicih je med temi 232 delavcev, 118 obrtnikov, 98 železničarjev, 72 uradnikov, 80 zasebnikov, 19 učiteljev in 23 dijakov. V oči nam pade razdelitev po poklicih. ki izkazuje delavce na prvem mestu, kakor tudi razdelitev umrljivosti po starosti, ki nam dokazuje, da je umrljivost velika tudi pri starejših. Mariborčane bo zanimala statistika, ki prikazuje naslednjo sliko smrtnih slučajev po posameznih ulicah in po predmestnih naseljih. Na prvem mestu je Pobrežje z 11 smrtnimi primeri, sledijo Studenci z 9 smrtnimi slučaji, medtem ko se ostali slučaji porazdele sledeče: Krčevina 2, Koša-ki 2. Maribor mesto: Dajnkova 3, Meljski hrib 2. Slovenska ulica 2, Dravska ulica 2, Gosposka ulica 2. Splavarska 2, Grajski trg 1. Voiašniška ulica 1, Primorska ulica 1, Stolna ulica 1. Frankopanova 1, Koroška cesta 1, Popovičeva 1, Maistrova 1, Aškerčeva 1. Jurčičeva 1, Raičeva 1. Tr-linova 1, Stritarjeva 1, Koroščeva 1, Vo-jašniški trg 1, Radvanjska 1, Taborska 1, Mlinska 1, Jadranska 1, Dučanova 1, židovska 1, Vrbanova 1. Na Maribor loco in bližnjo okolico odpade torej 59 smrtnih primerov, ostalih 37 pa na daijnjo okolico, ki so umrli večinoma v tukajšnji splošni bolnišnici. Iz statistike umrljivosti, ki kaže 2e v preteklem letu porazne številke (Pobrežje Studenci!), je razvidno, da je organizacija protituberkulozne borbe v okolici Maribora že zelo pomanjkljiva. Ljudje umirajo ne samo v »Dajnkovih barakah«, temveč tudi tam, kjer bi sicer ne pričakovali. Po mnenju zdravnikov strokovnjakov je borba proti jetiki brezuspešna ali vsaj manj uspešna, če se stanovanja, kjer je jetični bolnik umrl, po njegovi smrti temeljito ne razkuži. V mestu samem je ta akcija že izvedena, medtem ko je okolica zanemarjena. Občinski odbori našega predmestja bodo morali posvečati temu vprašanju večjo pažnjo in staviti primerne zneske v svoje proračune. Ne smemo pustiti iz vidika dejstva, da jc z zajezenjem glavnih virov infekcije izolirana glavna možnost okužbe, ki se sicer raztrese po vsem okolišu in se obenem prenese tudi v mestne predele. Jetika-morilka ne izbira. Ona pobere vse, bogatina in reveža. Vsakdo, ki ga do dobra zajame — mora umreti. Zanimiv pojav, ki ga opažamo ravno pri jetiki, je pa ta, da podleže vsakdo, ki ni telesno dovolj odporen. Telesna odpornost igra pri jetični-kih največjo vlogo. Ce je notranji ustroj slab, bolnik podleže. Tu leži socialna pravičnost narave. Individualna odpornost pa ni odvisna od socialnih razmer, tudi socialno dobro stoječ človek se lahko okuži. Jetika išče največ svojih žrtev med delavstvom, ki je zaposleno po tovarnah, nadalje v nezdravih stanovanjih v gotovih a— Pojasnjene cerkvene tatvine. V zadnjem času so Lile izvršene razne cerkvene tatvine v tukajšnji stolnici in frančiškanski cerkvi, o čemer smo poročali. Policija jc se-da; izsledila 32 leaio Lrančiško F. iz Tezua, kjer so odkrili na ajeoesn stanovanju iz frančiškanske cerkve ukradena svetilnika. Glede preprog i3 Frančiška L., ki eo jo prepeljali v tukajšnje poticijeke zaf*>re, izDove-dala, da ufa je prodala v neki tukajšnji sta rinarni. a— Obsodba treh tatoT. Zanimiva kazenska razprava je bila pred malini kazenskim senatom mariborskega oKrozn^ga sodišča. Na zatožni klopi so sedeli trije delavni iz-okolice Dravograda, ki jih je državni toži lec obložil, da &o v oktobru leta 1933 v Mlakah ukradii po^eaLmitKu Avgustu l ertholdii dva vola v vrednosti 4000 dinarjev. Pertihold jc v noči na 14. oktober ekusal vtihotapiti pre ko nase meje v Avstrijo dva vola, pa je i/, neke zagode nenadoma zaslišal klici >*>tok» nato pa streljanje. Perthold, y stnahu da so ga zalotili graničarji, je pustil vola ter zbežal. le čez nekaj dni jc izvedel, da jc postal žrtev :trika«, ki sla se ga poshižila 28 letni Kari Sulamon in 29 letni Kristjan ritruc oi) sodelovanju '50 letnega Franca štru-ca. O teci obveščeni orožniki so končno storilce izsledili ter so bili dane3 vsi trije ob-eojeni in sicer Kari Salamon na 1 l^to in ti mesecev. robije, Kristjan Struc na 2 leti robi je, t rane Štruc pa na 3 mesece strogega zn[K>ra. a— 1.379 obtoženih. Državno tožilstvo v Mariboru je v letu 1937 po pravkar zaključeni statistiki obtožilo 1379 oseb, to je 24.1 V/o prijavljenih oseb. V 1621 primerih ie K:'o postopanje izstavljeno in je bilo na podlagi obtožnic pri okrožnem sodišču obsojenih 40* oseb, oproščenih pa 99 in sicer ■vred sodnikom poedineem, dočim jih je bilo pred kazenskimi senatom obsojenih 686 ©sob, I"8 pa oproščenih. 420 oseb je Lilo po-gono obsojenih. Nad 2 meseca je bilo obtočnih 170 od 1 fk> dva meseca 140, od 15 din do 1 meseca 123, do 14 dni 37. do 8 dni pa 121 oseb. Iz Trbovelj 1 — Rdeči križ priredi drugi bolničarskj tečaj z.-. bolničarje in bolničarke. Tečaj bo v ••- iHur.rju in marcu in bo brezplačen. V tečaj so sprejema vsaka oseba jugosiovea-t-Ko narodnosti, ki je duševno zdrava m za bolničareko službo sposobna, od 18. do 50. let starosti, ki je izvršila najmanj štiri raz-p-fe osnovno tole. ni kaznovana zaradi ne-dejanj in katero vedenje je neopo-J" rno. \ Nsovanje v tečaj bo opravljal vsako dopoldne predalnik društva učitelj Omerzu v i rbovtiah do zadnega januarja. Iz Hrastnika h-- Delavska zbornica se zanima za uso-doshiženih delavcev naše ktuikne tvornih. V to s.vrl:o se je mudil pred tednom \ Hrastniku Uijnik Delavske zbornice g. 1 ratnik, ki je zbral potrebne podatke. Na podlagi pravilnika o zavarovanju delavcev > a primer etaiosti in onemoglosti bo morda uspelo, da bo nekaj teh dosluženih delavcev prevzel ULZD, ki jim bo plačeval rente, tako da bo oi^stoječa podporna blagajna, i/, katere Prejemajo dosiuženi delavci zdaj skromne nioečne podpore, razbremenjena. J »eiavc: kemično tvornicc si želijo te pre-) it ve stjuv&tncga zavarovanja. Mi pa ie- ■ no, i a bi prizadevanja Delavske zbornico ik«cgla popoln uspeh. •— Odlikovanje gasilcev. Ob priliki 51. oi •nego, zbora gasilske čete v Hrastniku, k' se ju vršil preteklo neieljo v deški Ijnd-jo biio odlikovanih 14 zaslužnih hi.istniških gasilcev. Pred zborom je pripel nadzorni ?>upni tajnik g. Ule iz Trbovelj s primernim nagovorom in čestitkami častnemu članu P tiru Bauerheimu in Jerneju Hrupu za nad lOIctno gasilsko udejstvovanje koiajno z dvema palmovima vejicama. ^" c-rinu Ben-erku, Jerneju Iušku in Antonu Kiiiaju 7a nad HOIetno ude.jstvova.njc zlato a.iuo z eno palmovo vejico, učiteljema Davorinu Čandru in Lojzetu Hofbauerju in ^■"•-ciniku gasilske čete Alojzu Legvartu za -:v'-tao službovanje zlato kolajno, na i al je -sipu Hofbaucrju. Anonu Polaneu, Jožetu S^vrotu, Rudolfu Saubcrgorju in Janezu | r'-ajsiz za 15let.no službovanje srebrno kolajno in Antonu Vodebu za lOletno službo-bronasto kolajno. Odlškovancem je čestital še četni poveljnik Štefan Fresk Na- ■ • s>- jo v iiiicuu vseh odlikovancev zah va- za časni šolski upravitelj llofbauer za odlikovanje in čestitke. Po odlikovanju se je vri-! rekli letni občni zbor. ki g a je vodij načelnik Legvart. Vsa poročila funkcionarjev >o bila z odobravanjem sprejeta. Posebno razveseljivo je l»i!o blagajniško poročilo. Kljub temu. da so bili v zadnjih dveh letih nabavljeni motorna hrizgalna in pri-kraica Zanj in avto. je ostalo v blagajni še p t bitka nail 5000 din. Iskrena želja hrast, ii.škili gasilcev je še. da bi se čimprej likvidiral dolg na Gasilskem domu. Želimo gasilski det i in njenim odlikovanjem še mnogo uspeha na gasilskem področju! preletih mesta. Pri tej bogati in obilni žetvi pa ji pomagajo nehigijenično življenje družin, pijančevanje in razni drugi faktorji, ki stopnjenia zmanjšujejo telesno oipomost posameznikov. Naloga bodočega Maribora je. da svoje dosedanje pobijanje tuberkuloze čim preje razširi tudi na svojo okolico, da tudi tam prepreči okužitve. Dobro socialno stanje ne izključuje niti obolenja., niti smrti, dasiravno so tem slojem dane večje možnosti ozdravljenja odnosno dolgotrajnejše borbe. V nižjih slojih pa in [ posebno pri delavstvu, ki je že po svojem ' ustroju manj odporno (delo samo in slabe socialne in gmotne prilike), pripomore vse to do tega, da imamo v tej plasti delovnega ljudstva največ obolenj in nujno smrtnih slučajev. Iz statistike umrljivosti v letu 1936., ki nam je najbližje, se lahko učimo marsičesa. številke, ki se tu navajajo, so za nas vse tako velikega pomena, da bi se moral vsak posameznik pri njih pomuditi in se pridružiti organizirani borbi proti morilki zdravih korenin našega naroda. TIP Si 9 ELEKTRONSKI SPREJEMNIK DIN 2.570.— RADIO r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 6 „R A D I O V A L" Ljubljana, Dalmatinova 13 Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj predvaja v gredo in v četrtek 27. t. m. obakrat ob 20. film »Duete- 7a dodatek pa Paramountov žurnal. Iz Litlfe i— Športni klub Litija pri"e li v petek 2M. t. m. v dvorani na Stavbah zanimivo fotografsko predavanie. .Pozval .je uglednega Ijubijarskcga fotoamaterja g. K. Kocjan-čiča. da M pokazal tudi LiMjčanoni serijo kakšnih li'0 !iia|K>zitivov. ki osvet.ljuje.io fotografski šport od vseh strani in ki so z'»i;a'i pozom s' že po drugih krajih Slovenije. Opozarjamo žc danes ua to preiava-n.ie. Gospodarstvo Zanimivi rezultati popisa zavarovancev Suzorja Najnovejša številka »Radničke zaštite« objavlja rezultate popisa zavarovanih članov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Suzorja) na dan 30. junija 1936. Statistika je zelo obsežna in prikazuje stanje števila zavarovancev za vsak srez in za vsako avtonomno mesto posebej, na koncu pa je priključen pregled po banovinah. Kakor je znano se področja okrožnih uradov za zavarovanje delavcev ne krijejo (razen v dravrki banovini) s področji banovin in deluje v vseh ostalih banovinah po več okrožnih uradov. V statistiki so pri vsakem srezu upoštevani tudi zavarovanci privatno društvenih bolniških blagajn (Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Merkurja v Zagrebu in Trgovačke omladine v Beogradu). Statistika pa v toliko ne nudi popolne slike, ker ne vsebuje rudarskih in to-pilniških delavcev, ki so zavarovani pri bratovskih skladnicah. Dne 30. junija je bilo v vsej državi 613.182 zavarovancev, t. j. za 49.217 ali za 8.7% več nego v prejšnjem letu. Na posamezne banovine se število zavarovancev razdeli tako-le: število razlika nasproti banovina zavarovan. 30. juniju 1935. vardarska 33.942 +5.892 -f21.0% zetska 23.686 +3.247 +15.9% moravska 27.654 +3.572 +34.5% primorska 24.272 +2.473 +11.3% upr. m. Beograda 69.500 +6.759 + 9.7% dunavska 111.841 +8.467 + 8.2% dravska 96.957 +6.394 + 6.8% drinska 44.684 +2.839 + 6.8% savska 159.780 +8.727 + 5.8% vrbaska 20.866 + 900 + 4.5% Gornja statistika nam kaže, da odpade na tri severno vzhodne banovine (dravsko, savsko in dunavsko) skupa j z Beogradom, ki predstavljajo 46% vsega prebivalstva Jugoslavije, 438.000 zavarovancev t. j. preko 71% celotnega števila, medtem ko odpade na ostalih 6 banovin (vardarsko, zetsko, moravsko, primorsko, drinsko in vrbasko), ki imajo 54% prebivalcev, le 175.000 zavarovancev ali 29% celotnega števila. Vse to nam kaže. da je industrij-sko-obrtna delavnost v naši državi razvita predvsem v dravski, savski in dunav-ski banovini z Beogradom. V tej zvezi pa je treba pripomniti, da zaposlenost v gospodarsko bolj zaostalih banovinah relativno bolj naglo napreduje. Največji prirastek zavarovancev je bil od srede 1. 1935. do srede 1. 1936. v var-darski, zetski, moravski in primorski banovini in tudi Beograd beleži prirastek v višini nekaj manj nego 10%, kar je nad povprečjem, ki znaša 8.7%. Prirastek zavarovancev v dravski banovini je v tem letu znašal le 6.8%, v savski pa 5.8%, kar je precej pod povprečjem za vso državo. To neenako gibanje prirastka zaposlenosti opažamo tudi, če vzamemo za podlago naše primerjave številke o popisu zavarovancev dne 30. junija 1933. in jih primerjamo s popisom od 30. junija 1936. V tem triletnem razdobju od srede leta 1933., ko je bila zaposlenost zaradi krize na najnižji stopnji, do srede leta 1936. je število zavarovancev naraslo za 94.380 zavarovancev. kajti sredi leta 1935., smo imeli 518!s02 zavarovanca, sredi leta 1936. pa 613.182. Ta prirastek v višini 94.380 zavarovancev pa se razdeli na posamezne banovine tako-le: prirastek števila zavarovancev banovina od srede 1.1933, do srede 1.1936 zetska + 6.864 +40 8% moravska + 7.430 +36.8% upr. m. Beograda +11.160 +19.1% dunavska +17.402 +18.4% savska +24.557 +18.2% primorska + 3.445 +16.5% drinska + 6.175 +16.0% vardarska + 4.025 +13.4% dravska +11.268 +13.1% vrbaska + 2.054 +10.9% ikupaj +94.380 +18.2% V treh letih od srede leta 1933., do srede leta 1936., se je relativno najbolj povečala zaposlenost v zetski in moravski banovini. Nad povprečjem, ki znaša 18.2%, sta tudi Beograd in dunavska banovina, medtem ko je odstotni prirastek v dravski banovini prece.i man'ši nego znaša povprečje za vso državo. To neenako na- ' raščanie zaposlenosti kažeio tudi tekoče statistike, ki iih obiavlja Suzor. Lani je izven Slovenije zaposlenost že znatno prekoračila obsega iz zadnjega leta pred krizo, medtem ko v Sloveniji se vedno nekoliko zaostajamo za letom 1930. Zanimivi so tudi podatki o razmerju med številom zavarovancev in številom prebivalstva v posameznih banovinah in v posameznih mestih odnosnoj^zih. V dravski banovini odpade na prebivalcev 85 zavarovancev, v savski to zavarovancev, v dunavskl 47, v drinski 29, v primorski 27. v zetski 26, v vardarski 22, v vr-baski 21 in v moravski 19. Enako obstojajo znatne razlike glede zaposlitve žensk. Največjo zaposlitev žensk Imamo v dravski banovini, kjer odimde na ženske 87% članstva, v savski banovini odpade na ženske 35% članstva, v dunavski 27%. v primorski 24%, v vardarski 18%, v drinski 16%, v moravski 14%, v zetski 12% in v vrbaski 10%. Članstvo v mestih Prav različno je tudi razmerje med zavarovanimi člani v posameznih mestnih občinah in številom prebivalstva v teh mestnih občinah. Največ zavarovanih članov je bilo sredi leta 1936. v naslednjih mestnih občinah: število na 1000 zavarovancev prebivalcev Beograd 65.421 243 Zagreb 58.347 314 Ljubljana 22.375 371 Sarajevo 14.934 191 Novi Sad 14.599 228 Maribor 13.467 406 Osijek 10.497 260 Skoplje 10.048 155 Subotica 9.036 DO Split 8.952 204 Kragujevac 8.892 ? Niš 7.034 199 Petrovgrad 6.128 187 Sušak 6.078 377 Celje 5.317 699 Varaždin 5.197 356 Dubrovnik 5.049 ? V slovenskih mestih je število zavarovancev v primeri s številom prebivalcev prav znatno. Kakor kažejo gornje številke, je relativno najbolj razvita industrij-sko-obrtna delavnost v Celju, ki ima na 1000 prebivalcev skoro 700 zavarovancev. Pri tem pa je treba upoštevati, da se zavarovanci registrirajo po sedežu zaposlitve in ne po kraju zavarovančevega stanovanja. Tako so med zavarovanci v Celju številni delavci, ki so zaposleni v industrijskih in obrtnih obratih v Celju, pa stanujejo izven Celja. Žal nam statistika ne nudi podatkov za občino Kranj, kjer je zaposlenih menda več delavcev in nameščencev nego znaša celotno prebivalstvo Kranja. Tudi Maribor ima relativno zelo veliko število zavarovancev, namreč 406 na 1000 prebivalcev, t. j. več nego Ljubljana. Omeniti je še Ptuj, kjer je bilo sredi lanskega 1. 1937. zavarovancev (321 na 1000 preb.). Od ostalih mest izven Slovenije sc približujeta Ljubljani po intenzivnosti zaposlenosti Sušak, Varaždin in Zagreb. V vseh ostalih večjih mestih pa Je na 1000 prebivalcev manj nego 300 zavarovancev. Prav tako zanimivi so tudi podatki za posamezne okraje v dravski banovini. Ti podatki nam kažejo, kako različna je gospodarska struktura posameznih predelov Slovenije. V posameznih srezih Je bilo sredi lanskega leta naslednje število zavarovancev (v oklepajih število zavarovancev na 1000 prebivalcev): Kranj 10.092 za v. (170 na 1000 prebiv.). Ljubijana-okollea 4529 (59), Marlbor-tle^ni breg 3883 (71). Radovljica 3714 (102), Kamnik 3389 (86), LaSko 2849 (83). Ce-lie-okolica 2641 (45), Dravograd 2421 (75). SlovenjgTadec 1906 (63), Kočevje 1894 (50), Novo mesto 1732 (34), Litija 1609 (41), Marlbor-levi bresr 1496 (27). Šmarje 1358 (30S KrSko 1351 (25). Ptuj-okoltea 1335 (19),' Brežice 1266 (38). Konjice 1258 (59), Logatec 1238 (45), Murska Sobota 1107 (21), Ljutomer 1069 (31), Dolnja Lendava 937 (25). Gornji grad 816 (47). Črnomelj 541 (21). Relativno naimanj zavarovancev imajo srezi Ptuj-okolica. Murska Sobota in Črnomelj, kler pride le okrog 20 zavarovancev na 1000 prebivalcev. Naivč zavarovancev p« ie v kr^ntekem srezu, namreč 170 na 1000 prebivalcev. Proti načrtu uredbe o ureditvi državnih tiskarn V nedeljo je bila v Zagrebu konferenca predstavnikov tiskarstva iz vse države zatrpanega v Zvezi organizacij tiskarskih podjetij Jugoslavije, kjer so razpravljali o načrtu nove uredbe o ureditvi državnih tiskarn. Poleg predstavnikov Zveze organizacij tiskarskih podjetij so konferenci prisostvovali tudi predstavniki Saveza grafičnih delavcev Jugoslavije, Združenja grafičnih faktorjev Jugoslavije, Združenja trgovcev s knjigami in papirjem iz savske in dravske banovine, nadalje predstavniki založništva in knjigovezništva. ter predstavniki obeh gospodarskih zbornic v Zagrebu. Posamezni delegati so bili iz Beograda- Zagreba. Ljubljane, Splita Osijeka. Novega Sada in Sarajeva. Po obširni razpravi o predlogu ureditve državnih tiskarn je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da predvideva načrt uredbe popolno monopol i zaci jo izdajanja, tiekania in prodajanja vseh tiskovin za državo, državne in samoupravne urade, nadalje monopo-lizacijo šolskih knjig vseh državnih šol, zvezkov, risank, vadnic in učil za šole; končno predvideva izdajanje zakonov i;i pravilnikov in bi bile te izdaje edino avtentične. Uveljavljenje te uredbe bi prineslo ogromno škodo privatnim tiskarskim podietiem. knjigannain, trgovinam s papirjem, knjigoveznicam. založništvom in sličnim poljetjem, ki vršijo važno misijo in zaposlujejo številne duševne in ročne delavce. Z uvfeljavlje-njem monopol i zaci je tiskanja- izdajana in prodajanja tiskovin bi naspala huda brezposelnost v prizadetih gospodarskih panogah. ki že danes niso dovolj zaposlene, in bi bile te panoge z delavstvom vred materialno uničene, ker bi državne tiskarne spričo oprostitve državnih in samoupravnih davščin, taks in drugih olajšav lahko odvzemale tudi privatna dela. Oškodovana pa ne bi bila 6amo privatna kulturna delavnost, temveč bi bile oškodovane tudi državne finance, ker privatna podjetja ne bi imela zaslužka in ne bi mogla plačevati davkov, carin, taks in ostalih javnih ter samoupravnih dajatev, medtem ko državne tiskarne ne bi mogle nuditi državi ekvivalentnih dohodkov. Iz navedenih razlogov protestirajo predstavniki organizacij proti načrtu uredbe in pozivajo vse prizadete, da ee priključijo protestu in apelu na vso javnos.t. zlasti na vse kulturne ustanove. 0 stališču, ki ga je zavzela konferenca, bodo obveščeni vsi merodajni čini-telji, minister za prosveto pa bo naprošeii' da osnutek uredbe umakne, novo uredbo pa predloži šele po zaslišanju prizadetih korporarij na ust meni anketi, ki jo je treba čim prej sklicati. Naš železniSki blagovni promet leta 1937 Lani se je blagovni promet na naših železnicah ponovno povečal in se je ie precej približal rekordnemu prometu v letu 1929. Kakor druga leta je bil tudi lani največji promet v oktobru, ko je bilo latovorjenih 182.000 vagonov nasproti 171.000 v prejšnjem oktobru in 109.900 v novembru 19%: je bilo natovorienih 151.000 vagonov nasproti 150.800 in 147.400 vagonov v istem mesecu zadnjih dveh let. v decembru pa ie bilo natovorienih 133.7o0 vaffonov nasproti 129.400 in 110 400 vagonom. V vsem rreteklem letu je bilo natovorienih 1.6S8.900 vagonov, s čimer se je na5 blagovni promet že znatno približal največjemu prometu v Mu 1929- kakor to kaže naslednja primerjava 1929 1.700.600 na tov. vagonov 1933 1,378.200 na lov. vagonov 1934 1,401.700 na tov. vagonov 1U85 1.458.600 natov. vagonov 1936 1.514.01)0 natov. vagonov 1937 1.683.900 natov. vagonov V primeri z najslabšim letom 1933, ko je bilo natovorjenih le 1.378.200 vagonov, h bilo lani število natovorjenih vagonov za 22 večje: v primeri z rekordnim letom 1929 pa smo lani zaostajali le Se za 1*/.. Seveda pa je treba pri lem i»po?levati. da se je od leta 1929 povečalo naše železniško omrežje. Gospodarske vesti = Še en centralni fond. Poročali smo že o nameravani ustanovitvi državnega cestnega fonda in državnega fonda za elektrifikacijo. pri čemer smo izrazili tehtr.c pomisleke proti centralističnemu sistemu fondov, ki bi ie otežkočili finančno in upravno decentralizacijo. Sedaj pa poročajo iz Beograda, da je v načrtu tudi ustanovitev centralnega fonda za bolnišn:re. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je bil izdelan načrt zakona o bolnišnicah. Po tem načrtu zakona bi obstojale v Beogradu in v bano-vinskih sedežih osrednje bolnice. Osrednje folnišnice v banovinskih sedežih pa bi bile podrejene osrednji bolnišnici v Beogradu, ki bi imela po zakonskem načrtu nadzorstvo za vso državo. Zakonski načrt nadalje predvideva ustanovitev centralnega odbora bolnišnic v Beogradu, kot posvetovalnega organa ministrstva, pri Državni hipotekami banki pa naj t>i se ustanovil rentralni državni sanitetni fond i oddelkom za bolnišnice, ki bi zbiral sredstva za gradnjo bolnišnic in leči-lišč. Ta zakonski načrt je bil izdelan po predlogih zdravnikov beograjske državne bolnišnice. = Vprašanje novih visokih peči in naprav z« pri Jobivanje bencina iz premoga. Kakor smo že poročali namerava naša država zgraditi v Ljubi ji nove moderne naprave za toplenje železne rude. m sicer po Kruppovem sistemu >Rennverfahrenr. Ta sistem »^mogoča pridobivanje železa iz železne rude bre® uporabe kovsa. ki ga moramo uvažati iz inozemstva. Pri uvedbi tega načina pridobivanja železa bi se zmanjša! naš uvoz za skoro 100 milijonov Din na leto. V tej zvezi se proučuje tudi vprašanje pridobivanja bencina iz rjavega premoga. Minister za gozdove in rudnike g. Bogoljub Kufundžič je te dni v finančnem odboru Naiodne skupščine v debati zaradi nameravanega razširjenja državnih premogovnikov v Bosni izjavil, da se vprašanje razširjenja še proučuje, in sicer v zvezi z vprašanjem uporabe rjavega premoga za druge s vrhe, kakor za gorivo. Minister za gozdove in rudnike je pristavil, da je pot predsednika vlade dr. Stojadinoviča v nemške industrijske centre v zvezi s tem vprašanjem. Kakor poroča beograjski - Jugoslovenški Kurir* se proučuje na merodajnih mestih vprašanje izkoriščanja rjavega premoga iz Ma jevice za pridobi vajnije bencina in tehničnega olja. V Nemčiji so proces pridobivanja bencina iz rjavega premoga izpopolnili in se praktično uporablja v velikih obratih koncema Leuna-Weir'ke. Pri ogledu teh nemških naprav je predsednika vlade spremljal tudi guverner Narodne banke dr. Ra-disavljevič. = Kontrolna knjiga za overenja za zavarovanje valute pri izvozu. Finančni minister je na osnovi 7. odstavka 16. člena pravilnika o ureditvi deviznega in valutnega prometa izdal odlok, da morajo izvozniki od 15. februarja t. 1. dalje voditi kontrolno knjigo overenj o zavarovanja valute po obrazcu, ki ga bo predpisal bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva. V knjigo bodo zapisovali po časovnem redu vsako potrdilo, nato bodo pa na podlagi svojih dokumentov izpopolnjevali rubrike, ki jih določa kontrolna knjiga za izvoznike. Vsak izvoznik mora dati pri pristojni davčni upravi potrditi kontrolno knjigo brez plačila pristojbine. Bančni in valutni odelek bo natisnil kontrolne knjige za izvoznike, prodajale jih bodo pa davčne uprave. = Kontrolna knjiga za valute. Finančni minister je na predlog Narodne banke in na podlagi odstavka 4. čl. 16 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami izdal odlok, aa morajo pooblaščeni menjalci valut od 1. februarja t. L dalje voditi posebno knjigo za nakup in prodajo valut po obrazcu, ki ga bo predpisal bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva. Borze 24. januarja Na ljubljanski borzi so ee danes avstrijski šilingi trerovaln v privatnem kliiinila zaključena po 436. 'il denar r«) 437.50 (v Beogradu jc 1*4 promet po 437.50). Predvsem pa so i?e okrepili teča irst. drživrnli vrednostnih papirjev, vendar ni prišlo do prrme*a- Z'a»*'.i čvrsti tendenca Irila v 4% agrarnih obveznicah in v €>% begJu-ških obveznicah OEVI/.E Ljubljana Amsterdam 2405 16—2419.75 BerHn 1736 03 — 1749.91, Bruselj 729.14 — 734.21, Curih 996.45 — 1003 52, London 215.26 — 217.31. Newyork 4281 01 — 4317.33, Pariz 14277 — 144.21, Praga 151.43 — 152.54, Trst 226.24 — 229.33. Curth. Beograd 10, Pariz 14.40. London 21 6275, Newyork 432.625, Bruselj 73.15, Milan 22.78, Amsrterda.m 241.25, Berlin 174.30, Dunaj 84.15. Stcckhoim 111.50, O?lo 108.70. Kob^nhavn 96 55. Praga 15.20 Varšava 82. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25 KFKHT1 ZagTeb. Državne vrednote: Vojna, škoda 437.50 — 438. 4"'0 agrarne 56 den., 4% severne agrarne 56 den., 6*/. begluške 83 deii., 6V« dalm. agrarne 81 den., 7*/, star btUz. 93 den., 7»/. invest. 96 — 100, 7% Drž. hip. banka 100 den., 7*/0 Blair 87.50 — 88, 8«/o Blair 95.50 — 98; detaioe: PAB 221 ti., Trboveljska 220 — 250*. Gutmami 60 bl., Narodna šumska 20 bi., fcečerana Osijek 175 bl., Dubrovačka 400 den. Jadranska 405 dec. Beograd. Vojna škoda. 437-50 — 438 50 (437.50), za. februar — marc 437 den. (437.50), 4 in *Ogg» 272.50 — 282.50; «2» 252.50 — 262 50: «5» 232.50 — 242.50; «6» 212.50 — 222.50: «7^ 1R2.50 — 192.50; e8- 125 — 130. Otrobi: baški in sremski v vrečah 98 — 100. Fižol: baški :n sremski 203 — 205. Nase gledališče DRAMA Zafetnk ob 20. Torek, 25.: Zaprto. (Gostovanjs t Celju: Si m" kovi). Sreda. 26.: Go?pa3ična Julija. Snubač Red A. Črtrteik, 27.: Beraška opera. Red B. OPERA Zafetek ob 20. Torek. 25.: Helthea. (Smaragdno srce). Opereta. Red B. SredS, 26.: Linda di Cfcnmouni*. Red Sreda. Gostuje gdčna. Zv. Župcvčeva. Četrtek' 27.: Sevili^ki brivec. Red Četrtek. Petek, 2S.: Zaprto. Sobota, 29.: Madamc Bu!t?rfly. Izven. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev. Nedelja. HO.: ob 15. Pod to goro zeleno. Izven. Gostovanje gdčne. Zvonimire 2u-pevčeve. Znižane cene. Ob 20. Travi a ta. Izven. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev. Opozarjamo na gostovanje italijanskih liričnih peTtev 29. in 30. t. m. in sicer v Puc-cinijevi op?ri >Madame Butterfly« in Ver-dije«vi operi >Traviata«. Gostujejo šiirj.> gLa-soviti italijanski pevca: Roselta Parrepanini. Emilia Vera, Carlo Mcrino in Lorenzo Co-nati. Obe operi dirigira znami italijanski dirigent maestro eav. uff. Graziano Mucci. Ostala zasedba je naša, običajna. Cene prostorom: parterni sedeži: od 105—65 din. srednji balkonski sedeži: 60, 50 in 42 din: stranski balkonski sedeži: 42 in 26; galerijski sedeži: 38, 32 in 26 din; lože v parterju: štev. 2 do 5 v I. nadstropju so po 370 din, od štev. 6 do 9 po 4-10 din. Dijaško stojišče 15 din. galerijsko 8 dim. Občinstvo opozarjamo, da blagajna za ti dve gostovanji ne more rezervirati sedežev Vsak interesent mora sedež kupiti in dvigniti. Isto velja za zunanje naročnike, ki lahko naroče vstopnice pri gledališki upravi in hkrati pošljejo vstopni- MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek- 25.: Veronika DeseniSka. Red B. RADIO Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAS VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubi iani. Knaflieva ulica 5. Torek 25. januarja Ljubljana H: šolska ura: Glasbeno predavanje: Jurij Flei&iian (g. Pavel Kozina). — 12: č«ška lahka glasba (plošče). — 12-45: Poročila. — 13: Napoved!. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 18: Kosi Ivan igra na citre. — 18.40: Judovska duževnost (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Etična vrednost smučanja in njega, vpliv na vsakdanje življenje (g. Jurij Piecoh t. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20:0. Župančič: Veronika deseniška (Izvajajo člani Nar. gledališča v Ljubljani). — 22: Napovedi tn poročila. — 22.15: Za oddih igra Radijski orkester. Sreda, 26. januarja Ljubljana 12: Citre, mat»doline. balalajfce (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski šramel. — 18: Mladinska ura: Bog čuvaj Irsko! — 18.40: Industrija premoga v Sloveniji (g. Riko Kiier). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naše nekdanje šolstvo (Andjeo Cursiki). — 1950: šahovski kotiček. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanie (g. Vilko Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 17.06: Orkestralni in pevski koncert. — 19: Srbski večer. — 19.15: Lahka in plesna muzika. — 30: Lahka godba s plošč.. — 20.30: Prenos iz Ljubi jame. — 22.50: Ples. — Praga 19.25: Orkester. — 20.15: Zborovsko petje. — 20.55: Simfonični koncert. — 22.35: Lahka glasba s pjošč. — Varšava 19.20: Poljske pesmi. — 20: Plošče. — 21: Chop;nove klavirske skladbe. — 21.55: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Klasična glasba. — 17.30: Avstrijski skladatelji. — 19.25: Večer Mozartove glasbe. — 20.45: Plošče. — 21.45: Ko-moma glasba. — 22.20: Orkestralni koncert. — 23: Lahka glasba. — Berlin 19.10: Melodije iz zvočnih filmov. — 20: Večer Brucknerjeve glasbe. — 21.30: Vaifkova ura — 22.30: Stari in novi plesi. — Mttnehen 19.10: Prenos iz Berlina. — 21.30: Komorna koncert. — 22.40: Lahka godba in ples. _ Stnttjrart 19.45: PloSče. — 20: Zvočna krm. — 21.30: V tričetrtinsfcem taldu. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Koncert berlinskih lilharmonikoT. 150-letnica Avstralije - Najredkejše naseljena celina — Domovina kenguruja, rajčice in kljunaša — Ovčjereja in ženitvene ladje.. .Slon Alfred med plombiranjem okla Prošli teden smo poročali o zanimivi zobozdravniki operaciji, ki so jo izvršili na Dunaju nad indijskim -Ionom Alfredom, po-nosom nekega potujočega cirkusa. Dva dunajska zdravnika sta mu pokvarjeno desno okio plombirala, proti čemur se žival ni mogla braniti, kar so ji zvezali noge in rilec. Zdravnika sta žival: izvrtala veliko luknjo v zob z električnim svedrom, ki so ga bili konstruirali nalašč za ta primer. Jasno je. da je bila ia operacija za razgaljeni živec najmanj tako bolestni, kakor ce bi se to dogajalo s človekom. Zelo so se bali. da se bo slon po tej operaciji Tnies-el nad svojimi muvftelji. čenrav so delali samo njemu v korist, toda Alfred se je pokazal potem, ko so miu lukii o naiolnili s porcelansko zmesjo in L'a odvezali, ia videz za žival, ki ne j pozt>£ maščevalnosti Dal se je mirno odpeljati. » Veselje nad njegovo dobrodušnostjo pa je bilo vendarle preuranjeno. Nekoliko dni pozneje je Alfred nastopil s svojim tovarišem Jumbom na večerni predstavi. Ko je opravil svoje točke in so ga vodili iz mane-že v hlev, je odkril na hodniku isti zaboj, iz katerega so bili oh' operaciji njegovega okla izvlekli vrtalni aparat. Žival, ki ima- kakor vsi sloni, izvrsten spomin, je stopila takoj k zaboju, ga razbila i:i začela potem obdela viti dragi električni aparat, da se je v nekoliko trenutkih spremenil v nerabne koščke starega železa. Aparat je bila dala na razpolago dunajska zobozdravnika visoka šola in ga še niso bili odpeljali. Tako se ie Alfred maščeval, zdravnika, ki sta ga operirala, pa sta sedaj manj nego kdaj prej pripravljena,, da bi se približala živali. Zopet ho] za svetovno prvenstvo Slepar v uniformi Lažni major generalnega štaba pregleduje vojašnice in prestavlja vojake Že mesece tO se častniki v vojašnicah okrog Pariza tresli pred majorjem generalnega štaba Droiunom. Povsem nepričakovano se je pojavljal v tej ali oni vojašnici, pregledal prostore za moštvo in ku>hinje in prisostvoval na naglo organiziranim paradam. ki so jih prirejali v njegovo čast. Prav tako nepričakovano pa je policija sedai do-(gnala. da je ta major Drouin pretkan slepar Ln nič več. Sam si je pripravil papirje, s katerimi se je lahko izkazoval za častnika generalnega štaba. Ti papirji so bili žigosani s starim bronastim kovancem za deset centi mov. Pred njegovo uniformo, ki je bila posuta z redovi in drugimi odlikovanji, ni imel noten častnik poguma- da bi si papirje ogle- Vse v enih rokah Francoska vlada je izdala dekret, ki določa, da mora biti francoska narodna obramba v pogleda strategije in uprave podrejena vi-i ->ami osebi. Ta oseba je načelnik franco-i- generalnega štaba, general liarnelii; dal malo natančneje. Samo tako si je mogoče razložiti, da niso sleparstvia odkrili že davno prej. Tako je mogel ponarejeni major z mirno dušo prisostvovati vsem mogočim vojaškim prireditvam v Parizu in še pred nekoliko dnevi se je na čashnem prostoru udeležil neke parade bivših bojevnikov. V neki topniški vojašnici se je izrazil zelo nepavoljno o dveh novih topovih, ki so jih bili komaj prejeli. Ta topa, ki sta bila baje slaba, so vrnili takoj oboroževalni tvrdki Creuzot. Strah je lezel častnikom pred njegovim pogledotn v ko-sti, nasprotno pa se je izdajal za velikega prijatelja preprostega moštva — in se je dajal za to bogato plačevali. Če je kakšen vojak izrazil želijo, da bi ga premestili v drug polk. je znal gospod major aranžirati to z največjo lahkoto. Tekal je od vojaškega urada do vojaškega urada. Seveda so ga — vsaj na zunaj — sprejemali z največjo ljubezinvostjo in nikoli se mu ni zgodilo, da bi želje svojega varovanca ne mogel izpolniti. Varovanec pa je moral za to plačati ne preveč majhno vsoto s za stroške in poti;:. Drauoovi dohodki iz teh sle-parstev so bili tako veliki, da je mogel mož zase in za svojo prijateljico najeti elegantno opremljeno stanovanje v eni najboljših pariških četrti. Z drugimi najemniki in z vratarjem se je kazal zelo jovialnega in so ga imeli vsi radi. Mož bi mogel svoja sleparetva pod zaščito uniforme vršiti še dolgo, da ni zbudil končno, pozornosti s svojim »zasebnim« življenjem. Noči je preživljal v najslabših lokalih in se je pred ostalimi gosti ponašal s svojim položajem. To se jp častnikom iz gamizij pariške okolice, ki so imele pogo-stoma »čast«*: njegovega obiska- končno zazdelo sumljivo. Z vso previdnostjo so se informirali pri glavnem -taiiu. kako in kaj. in so v svoie veliko presenečenje zvedeli-da majorja Drouina tam sploh nihče ne pozna. Poleni so lažnega majorja kaj kmalu prijeli — toda častnikom, ki jih je navaden slepar tako dolgo vodil za nos. je vendarle precej nerodno pri srcu . .. Postani in ostani član " : ti n i li e v e d r u 2 b e f Zvišana apanaža Glede na bližnji porc-d hoia.ndake pre-stolonastedmee Julijaue 3o hidoči kraljici Holandske zvišali apannžo na 2Ah, razumem,« je menil prijatelj, »in mož je umrl.« — »Ne, baš ne,« se je zasmejal Schleich... • Glavni vir avstralskih dohodkov je ovčjereja. Zadnje statistike nam povedo, da imajo tam več nego sto milijonov ovac, a izvoz ovčje volne predstavlja 60 odstotkov vsega avstralskega izvoza. Avstralija krije četrtino svetovne potrebe po tej sirovim. Pridobivanje zlata je predstavljalo 1003 vrednost 16 milijonov funtov šterlingov in 1. 1926 še vedno 2.2 milijona funtov šterlingov. V Avstraliji vlada — nekaj, česar si v Evropi ne moremo predstavljati — pomanjkanje ženskega spola. Že ceio vrsto let pošilja britski kolonialni urad po eno, po dve, tako zvani ^ženitveni ladji« do avstralskega dominiona. S temi ladjami se vozijo v Avstralijo dekleta, ki bi se rada omožila. Vsako teh kandidatk za bodoče avstralske maftere v domovini prej zdravniško pregledajo in opraviti morajo poseben tečaj za gospodinjstvo in poljedelstvo v kolonijah. VSAK DAN ENA *Kje pa tiči Peterček?* »Mislim, da se igTa preti hišo.« »Teci takoj k njemu, poglej, kaj dela, in reci da mu to prepovedujem!« ' faffttfeCeeo«! Takšna je D-ne 20. januarja 1788 je pristal kapitan Arthur Phillips, prvi avstralski guverner^ enajstimi ladjami, na katerih je bilo 757 kaznjencev in 200 vojakov v Botaničnem zalivu v Avstraliji, ki se tako imenuje po mnogih novih rastlinah, ki so jih tu odkrili. lig let prej je kapitan Cook razvil britvico zastavo v tem zalivu ter zasedel deželo za angleško krono. S tem šele se je začela prava kolonizacija avstralske celine, katere prvi naseljenci so bili Holandci. Še v 19. stoletju so uporabljali zanjo naziv Nova Iloland filiS. V naslednjih tednih se bodo vršile po Avstraliji velike slavni ost i- čeprav se »prakolo-misfci« z deportacijskib ladij niso mogli ponašati s posebno častnim izvorom ter se primerjati s puri lanskimi sočeli«, ki so z ladjo »Mavflovver« pristali v Ameriki. 150 let pa je vendarle pri lično dolga doba in čeprav se je de por taci j a v poedine dele dežele končala prav za prav šele l. 1868, je prišlo med tem tudi toliko drugih priseljencev, da Avstralcem ni potrebno preveč oponašati prednikov 7. deportacijskih ladij. V ostalem skuša pod jetno domoznanstvo dokazati. da je šlo pri »zločincih« tistega časa prav za prav bolj za politično nezaželjene elemente in za liudi z vročo krvjo, ki jih je stara Anglija odpošiljala v ta oddaljeni kos zemlje, da bi se jih iznebila. V tistih časih so prave zločine, med katere spadata tudi rop in kraja, plačevali na krajši i,n cenejši način večinoma z vislicami in obglav-Ljeniem. Avstralija ie najslabše naseljena celina. Kjeno ozemlje obsega 7,703.850 štirijaških kilometrov in skupaj z otoki, ki ji pripadajo, 8,178.900 štirijaških kilometrov. Po razsežnosti bi se torej mogla primerjati z Zedi- Mladi egiptski kralj Faruk s kraljico Farido Avstralec Čim prispe ladja v Avstralijo, priredijo na njej veliko slavnost in moški, ki bi se z dekleti radi poročili in so to svojo željo prijavili oblastem, pa se dali prej fizično in moralno kolikor toliko preiskati, se te slav-nosti udeležijo. V naslednjih urah 6e med plesom in ob godbi sklepajo poznanstva. Dvojice, ki spadajo skupaj- se kmalu najdejo in poroke se izivršijo se na krovu v radijski kapeli. V Avstraliji ie torej še danes mnogo, za nas popolnoma neobičajnih stvari. V S4. Moritzu se vrše te dni tekme za svetovno prvenstvo na ledu. Zmagala bo p« vsej priliki dosedanja prvakinja v tej disciplini, Cecilija Cooledg« Po 22 letih izgnan iz Rusije Ker ni bil naklonjen rdečemu režimu V svoje rodno mesto Gorico se je vrnit te dni po 22-letni odsotnosti Avgust Bra- Tragedija francoskega letalca Hotel je dospeti na pogreb svoje hčere, pa ga je med poletom doletela smrt Na otioku Laftu, deset kilometrov od Bender Abasa v Peiziškem zalivu, so našli letalo francoskega letalca Moencha, ki se je ponesrečilo na povratku iz Indokine v Pariz. Letalo je bil-) razbito, letalčeve-ga trupla pa še niso mogli najti. Moench je bil na rekordnem poletu iz Saigona v Pariz, ko je zvedel, da mu je v Parizu umrla hči. Pospešil je svoj po-vratek in je upal, da bo mogel priti še pravočasno k pogrebu. Ne da bi si dovolil odmora, se je v Karačiju ustavil samo toliko, da je obnovil zalego goriva. Mislil je še isti dan pred nočjo dospeti v Basro, toda nad otokom Laftom ga je pričakala smrt. tina, ki šteje danes 48 let. Ob začetka svetovne vojne je odšel s 47. avstroogT* skim pehotnim polkom na. rusko fronto i« so ga tam ujeli. Dolgo časa. je prebil v nekem sibirskem koncentracijskem taborišču. Po vojni j« prišel v Tomsk in je tam dolgo deloval kot učitelj jezikov na neki gimnaziji. Boijševiška policija ga je ves čas strogo nadzirala, ker je mislila, da. kot italijanski dižavljan ni naklonjen sovjetskemu režimu. Pred kratkim pa so ga po 22-let-nem bivanju v Rusiji izgnali. Svojo ženo Rusinjo in oba, otroka. Tri jih je imel s njo, jc moral ostaviti v Stalinovem car-stvu. kajti sovjetski dižavljani, ki so po» ročeni z inostranci, ne smejo čez mejo. Slon se je maščeval Razbil je električni sveder na kose Mačke oglodale mrliča V Breslauu so odkrili v nekem stanovanju okostnjak 5S letnega Josefa Haaseja, ki je 8- novembra lanskega leta podlegel kapi. Nihče ni opazil moževe smrti in štiri mačke, katere je imel pokojnik v stanovanju, so miliča oglodale do kosti. 800 m visok slap lz Caracasa v Venezueli poročajo, daj« ameriški letalec Angel s-učajno odkril velik ,-;la p 4C0 km jugovzhodno od Bo livarja.. Voda bobni z višine nad 800 m v glo-bočino. Doslej največji znani slap je bil oni v Britsiki Ncvi Gvineji .kjer pada iz višine 600 m Avstralija njenimi državami (okrog 7,800.000 štirijaških kilometrov), toda število njenega prebivalstva znaša 6.400.000 duš in z otoškim prebivalstvom 7,111.000 duš. Mejnik v zgodovini avstralske celine ie bil 1. 1851, ko so odkrili prva velika nahajališča zlata. Že naslednje leto je to izzvalo zlato mrzlico- do 2000 ljudi je na teden prihajalo iz vseh delov svata, da bi poskusili tiu napraviti svojo srečo. To je bilo ogromno število ljudi za tedanje primitivne brodovne razmere. Ko je zlata mrzlica malo popustite in de-portacija vendarle ni spravila v deželo toliko ljudi, kolikor bi bilo potrebno, so poskusili na Angleškem neke vrste propagando za Avstralijo na ta način, da so starim vojakom oddajaii zemljo brezplačno in da so z lesorezi proslavljali posebno lepoto Av-stralk. To je bila seveda pobožna laž, kajti avstralsko človeško pleme je, vsaj po naših pojmih, najgrše na svetu. Ti ljudje imajo temno rjavo, včasih tudi črno in redkokdaj rdečkasto kožo, imaio široke lobanje in potlačene ploske nosove, da so videti strašni. Zato tudi ni čudno, da v Avstraliji skoraj ni prišlo do pomešan ja med priseljenci in prvotnim prebivalstvom. Razen mnogih rastlinskih vrst so se prvi priseljenci čudili pred vsem nekaterim živalim, ki so karakteristične za to oddaljeno zemljo in jih ne dobiš nikjer drugje. Sem spada n. pr. kenguruj, ki se drži najrajši v tipični, enolični avstralski goščavi. Veliki kenguruj zrase do 3 m v dolžino in lehta do 150 kg. Pozornost zbujata tudi rajčica 6 svojim krasnim perjem, kri je bila že pogostoma žrtev modnih zablod in nenavadni sesalec kljunaš, ki leže — jajca. Po svatbi ob Nilu Kulturni pregled Pesnik vsega našega naroda SRgodovtna, ta večna in najboljša učiteljica življenja, nam priča, da ;so pesniki ali bolje: veliki pesniki, katerih stvar-j-he, ki jih dajejo. Tudi črnogorski puščavnik vladika Rade je to zaslutil v tistem trenutku, ko je zapisal: ;*Iz grmena velikoga, laru izač trudno ruje; u velikim narodima geniju sc gnezdo vije.« S tem Njegoš ni zanikal, da se ne bi mogel tudi pri malem narodu roditi genij, očitno pa je opozoril na težkoče, ki jih genij malega naroda srečuje na svojem vzponu dela in stva.rjanja. S tem, pa. da so geniji, pri malem narodu tako redki, so nam tem dražji in tem veličastnejši, če smo sploh zmožni oceniti njih važnost. Taki stvaritelji so eksponenti vsega naroda, iz katerega so izšli in nosijo v sebi vse narodne vrline in slabosti. Oton Župančič je s svojim oranjem naše kulturne in umetnostne ledine skozi štiri desetletja, jasno in prepričljivo pokazal, da se je po stopnicah genialnosti povzpel na veliko višino. In kakor je ob neki piiliki omenil E. Borko, je bil ves ta čas najizrazitejši pesnik narodne duše. Prav zaradi toga nam je bližji kakor mnogi njegovi sodobniki.. katerih literarno delo je bilo usmerjeno preveč solipsihično in katerim je bila poezija končni cilj in namen. ::Budi odveč lepa, da se svidjaš svakom — odveč ;rorda da bi živela za druge::, je pel Jovan Dučič, ki je ^belega konja svoje poezije« za jahal prav tedaj, ko je Župančič dajal iz sebe ono, kar je narodno, trajno in veličastno torej v trenutku, ko sta oba pesnika imela pred seboj dokaj enake dolžnosti in naloge. Naj se nam ne zameri, da tu omenimo tole misel: V Župančičevi poeziji je izražena ne samo slovenska, marveč celo prava slovanska narodna duša v vsej svoji flostojevsko-tolstojevsko-njegoševski mistiki, in — bodimo iskreni — večkrat tudi v svoji neuravnovešenosti. S tem se je Župančič postavil kot pesnik, ki skozi svoje .misli doživlja čustva slovanskih ljudstev -hI .skrajnega severa do južnega konca Evrope. Kajti — kakorkoli se ta skozi ve-kove ločena in plemensko razcepljena ljudstva razločujejo med seboi po nekaterih odlikah svojega temperamenta, jim vendar nekje na dnu duše plameni ista skupna odlika, toplota in mehkoba slovanske dušev-nosti in slovanskega srca. Zaradi tega je Župančič že zdavnaj postal skupen genij-pesnik vsaj vseh južnoslovanskih rodov, vsega našega naroda. Zato je tudi nemalo zanimivo, osvetliti odnos našega jubilanta do iužnih delov naše nacije. Elementarni vrtinec svetovne vojne je prekinil tisto kulturno sodelovanje med Srbi in Slovenci, ki je jelo procvitati v začetnem desetletju našega stoletja, ko so z obeh strani vestno beležili kulturne produkte. Takrat je Skerličev »Srpski književni glasnik« prinašal članke o slovenski kulturi, a dr. Iv. Prijatelj je bil sodelavec s-G 1 a s a Matice S r p-s k e«. Takrat so petrograjski Jugosloveni navdušeno pozdravljali Prešernovo proslavo v Ljubljani (glej diplomo v dvorani Slov. Matice). V tej navdušeni dobi se je pri Srbih dokaj pisalo o Župančiču. Prevajali so njegove pesmi in pisali prikaze njegovih knjig. Vendar je Župančiča pri Srbih najbolj populariziral N i k o Bar-t u 1 o v i č s svojo odlično študijo v »Srp. knjiž. glasniku« 1. 1924. Na istem mestu je bila prevedena tudi »Veronika D e-s e n i š k a« in toplo pozdravljena kot eden naših najboljših izvirnih produktov. Odtlej so prodirale Župančičeve pesmi k srbskemu čitatelju skozi vse učbenike in mnoge domače časopise — zdaj v prevodu, zdaj v izvirniku. Vzlic temu moramo priznati, da še vedno ni bilo storjeno toliko, kolikor bi bilo treba. (Pisec teh vrstic pripravlja z avtorjevim dovoljenjem izbor iz 2. lirike v srbskohrvatskem prevodu). Vendar je Ž. še tolikanj znan, da tudi oni, ki ne poznajo dovolj slovenske I'terature, vedo za tri velike pesnike: Prešerna, Cankarja in Župančiča. Vodilnega slovenskega poeta sta najbolj približali Srbom dve njegovi knjigi: »Sa-mogovori« in »V zarje Vidove!« Bartulovič je to dobro označil s temle stavkom: »S »Časo opojnosti« in »čez plan« je Župančič postal pesnik, s »Samogovori« je pa postal veliki pesnik«. Z našega stališča sta zadnji dve zbirki dokument pesnikove premaknitve v sfero optimističnega v i t a 1 i z m a, ki je bil vedno blizu srbski duši. Ta vitalizem, ta globoka vera v pozitivnost in smisel življenja, v zmago etičnega postulata nad svojimi kontrasti, je naši duši bližja od verbalističnega Dučiče-vega larpulartizma. Velik je Župančič, včliko je njegovo delo. Njegov univerzalizem, kakor ga kažejo zadnje pesnitve, mu zagotavlja neminljivo slavo in popularnost pri vseh, ki iščejo v pesniku kulminacijo pesniške stvarnosti. Druga komponenta njegovega genija — njegova narodnostna podlaga — ne ovrže niti malo, marveč le še bolj postulira njegovo univerzalnost. Župančičev jubilej je tudi naš jubilej. Verujemo, da bo poleg Prešerna. Njegoša in Mažuraniča stal nekoč tudi Župančič v galeriji jugoslovenske duhovne elite. M. Rakočevič. Nova »Veronika Deseniška« V novi uprizoritvi, ki jo je za 60-letnico Otona Župančiča pripravil režiser Ciril Debevec. je »Veronika Deseniška« dobila odrsko fiodobo, ki bo v nji ta pesniško najčistejša, stilno izbrušena, uramatsko skrbno izgrajena igra o celjskih grofih lahko trajno živela. Z roko. tenkočutno za lepo, subtilno v tekstu, je režiser obnovil tragedijo, kakor jo je bil avtor zasnoval: tragedijo iz visokega, ob zrcalu naših narodnih in zgodovinskih razmer najbrž nikoli resničnega ali vsaj že davno zašlega sveta. ki je bil ves v čistem sijaju in je bila ljubezen v njem edini greh. Delo, ki je bila kritika rekla o njem, da je zgolj knjižna drama", je po nekaterih razumnih režiserjevih potezah prišlo do polnovrednega dra-matskega učinka. Scenograf inž. arh. Franc je oskrbel okolju veren, občutju umetnine, ubran izraz. Središče večera je bila od kraja do konca Veronika Mire Danilove. Njena narav-n i, preprosto iskrena igra je mladi zape-Ijanki svojega srca dala živo, prepričevalno, -iz enega vlito podobo še tam, kjer se nam zdi njena borba iz knjige problematična. Nov lik grofa Hermana, globlje- ga, večjega od dosedanjih, je postavil Levar, Gregorin je podal Friderika, ljubeznivega, blagociušnega, prokletstvu ljubezni zapisanega slabiča, Marija Vera je ustvarila v Jelisavi privid veličastne, nad vsakdanjo mero občudovanja vredne odpovedi. Židu Bonaventuri je dal Skrbinšek fiziognomijo častitljivega, samo poštenim poslom, ničemur hudemu živečega' popot--nika in trgovca. Deseniško idilo sta v skromni domačnosti oživljala Cesar (dese-niški gospod) in Polonca Juvanova (Sida), ž njima Levarjeva in Bratina. V družbi celjskih je postavil markantno figuro Jo-šta Soteškega Kralj, njegovega prijatelja Ivana Sevničana Jerman. Govorno jasen in idejno učinkovit je bil Debevec kot prav-dač, budnega, tragično zaskrbljenega oskrbnika Nerada je igral Potokar. Mile-va Boltarjeva in Vida Juvanova sta v lepi igri predstavili Jelisavini dvornici Brigito in Geto, Hermanov kancelar in Friderikov pisar sta bila Presetnik in Sever. V celoti je igra naletela pri občinstvu, čeprav je na zunaj manjkalo razpoloženja, kakršno pritiče redkim svečanim prilikam, na iskreno lep sprejem. I*. M. Golovin-Leskovic: Helteja Dobili smo domačo o-pereto, ki je po dejanju razpredena na toliko mnogoličnih nastopov bodisi solistov, zbora ali baleta in čije glasba je prepredena tako bogato s šansoni, šlagerji in ansambli, da se more uspešno kosati z inozemskimi izdelki tega povojnega operetnega tipa. ki ljubi razkošje, mondenost in eksotičnost. Ne moremo se sicer otresti občutka, da je prišla Helteja za kakih deset let prepozno na naš oder. Dobrodošla pa je tuli sedaj, saj v marsičem prekaša dosedanjo domačo operetno produkcijo. Oba avtorja je vodila pri ustvarjanju predvsem želja, ustreči operetni publiki in njenemu okusu, vendar v obliki in r.a način, ki se mu ne bo mogla očitati nesolidnost in ne-izglajenost. Skratka držala sta se gesla: če že mora biti šah!cna pot?m jo z največjo doslednostjo izrabiva. Zato niti v dejanju niti v glasbi ni ničesar takeea. kar bi presegalo okvir v opereti že uveljaviie-nega Močnejši del **> up** aortterr gre hvala gg- re«serju prof. 8e-stu in dirigentu dr. Svari. Avtorja in izvajalci so bih na premijeri deležni neštetih vencev in. burnih odobravanj. P. ft. Zapiski Oton Župančič T slovaškem preredn. V časopisu »Slovenski Brazda*. (Nitra) je objavil dr VL Merita jubilejni članek o Otonu Župančiču in ga opreanil s prevodi 6 nj:igo-vih pesmi (mladinske F*mi ln epigrami). Dr. Jnlins Kngy: >Prt ki predstavlja najnowodo namestili električno svetilko, na cesti, ki vodi pod mestnim pokopališčem proti opekarni t v. Umger-Ullma^n pa dve električni svetilki. Pravni odbor. V članstvo mestne občine so bili sprejeti: vdova po zadružnem ravnatelju ga. Terezija Lesničarjeva. poštna ura>inica Ana Špoljarjeva, mesar Franc Gor-janc in težak Valentin Poljšak. Kovaču Cer. maku jc bil sprejem v članstvo mestne občine zagotovljen, čim dobi naše državljan- Pod pretvezo, da se je s priključitvijo okoliške občime mestni občini povečala občinska garancija za Mestno hranilnico v Ce-l' ol glasov, gostilničar Ferdo Berger, prof. Mirko Bitenc, trgovec in industrijec Franc Cuk, trgovec Josep Delakonia. trgovec Josip I>o bovičnik. hmel.Vki nadzornik Janko Dohnar, posestnik Franc Dom. trgovec Anton Fa-zarisne- mizarski mojster Kard Golob st. odvetnik Mirko Hočevar, posestnik Vinko Kramer. čevljarski mojster Josip Plevcak, ključavničarski mojster Anton Rebek, železniški uradnik Anton Repnik, učitelj Frank) Roš. trgosski nameščenec Avgust Sot-ler, odvetnik dr. Alojzij Voršič Tn delavec Josip Vrunč. Glele gradnje novepa kopališča ob Savinji je izjavil znani strokovnjak univ. prof. inž. fcnidaršič iz Ljubljane, da je na;prava kopališča z umetnimi bazeni izvedljiva še pred regulacijo Savinje v tem pogledu, kor se v odseku, v katerem se voda za jemlje, dno bistveno nc izpremeni. Povratek vo( e pri Sušnici naj sc izvrši začsuwo. po končani reeulaciji pa definitivno. Zajetje vode ie treba izvršiti v s-porazumu s terensko sekcijo za regulacijo Savinje. Priporočljiva je le defiinitivna za jezna naprava. V interesa regulacije Savinje je. da se čimprej zgradi zaključna stopnja nad Celjem. S poeiob«-vijo Savinje nastaja v rečnem dnu stopnja, ki jo erozivna sila vode izravnava. Treba je zgraditi utrjeno stopnjo, da se prepreči, da bi močne visoke vode zanesle preveč proda iz odseka nad Celjem v celjski otisek in s tem podražile delo izkopa. Zgradi naj sc čim višja fiksna stopnja nad Celjem in ee opremi z najmanj 2.50 m visokim pokretmm jezom, ki naj bi se ob visokih vodah spuščal ter bi ne oviral oltekanja vode in premikanja proda. Kopalni in plavalni bazen je lahko odprt ali pa zaprt, važen jp tudi poseben bazen za deco. Me6t-ni svet< je osvojil za napravo kopališča r naravnim bazenom za kopanje, plavanje, veslanje, jadranje itd. idejni načrt nadzornega inženjerja pri regulaciji Savkije g. Muree. 0 tem načrtu je dala tehnična fakulteto ljubljanske univerze že svoje mnenje, ki predvideva napravo naravnega tožena. Prosvetni referent ie apeliral na _ mestni svet in nn mestno občino, da bi čim bolj podprla Celjski kulturni ted*n, ki bo v začetku maja v Celju. Mestni svet ie poslal pesniku Otonu Zupančiču ob njcffovi GOletiviei l>rzojavno čestitko. Zupa-n fa sporočil, da je naročil cestnemu nadzorniku, da si oeleda vse otičinske pot-i in ukrene vse 'potrebno, da se po^i popra-vijo. V tajni seji je bil kot mestni arhitekt nameščen ing. arh. Jo^e Brolnik. Olx-ina l)o razpisala mesto tržnega nadzornika-ke-mika. stvo. ŠPORT »Beograjske olimpiade« Beograd in Zagreb se brez potrebe pravdata za to, ali bi bili mi sposobni organizirati olimpiado 1. 1948. — »Tekmujmo v delu ne pa v napadih!« Te dni so objavili beograjski Usti ogorčen napad na olimpijski odbor, ki je zbral od naših športnih savezov izjave, da ne moremo izvesti olimpijskih iger leta 1948, če bi nam bile dodeljene. Beograjski športniki so smatrali te izjave naših savezov za dokaz nesposobnosti sedanjih vodij savezov in olimpijskega odbora ter pozivajo fukcionarje olimpijskega odbora, naj pre-puste delo njim, Beograjčanom, ki bodo olimpijske igre lahko izvedli, če so »zagrebški« športniki nesposobni! Tedaj zopet spor med Zagrebom in Beogradom, kakor da vsega drugega v Jugoslaviji ni. Ker zadevajo olimpijsko vprašanje in tudi olimpijske igre predvsem nas, ki smo doslej dosegli skoraj dve tretjini olimpijskih rezultatov naše vrste, je prav, da se k temu vprašanju oglasimo tudi mi. Predvsem moramo ugotoviti, da je bila prijavljena v času olimpijskih iger naša kandidatura za leto 1948. ne da hi sploh kdo vedel za to prijavo, ne da bi se sploh o tem vprašanju na odločilnih mestih razpravljalo in o njih posvetovalo! General Djukič je stavil ta predlog na lastno pest! Savezi, vi pa izvršite — a kako?! Položaj v našem športu ni rožnat. Ne samo, da nam primanjkuje sredstev za vzdrževanje dosedanjega stanja in počasnega napredovanja, nam predvsem manjka sistematičnega dela, kakor ga poznajo vse naprednejše države, to je dela od spodaj navzgor! Nimamo trenerjev, nimamo zadosti vežbališč, nimamo zadosti organizatorjev, ki bi lahko navdušili široke vrste* športnikov za dolgotrajno in naporno delo lastnega usposabljanja za dobre mednarodne rezultate — imamo pa spore, ki škodujejo temu razvoju, mnogo lokalnega patriotizma, ki nima razumevanja za potrebe vsega našega, ne glede, kje se razvija, imamo pa sredstva za delo, ki našemu športu ne prinaša prav nikakega haska. Kako naj mi z našimi rezultati mislimo na prireditev olimpijskih iger, saj danes lahko z 80% verjetnostjo ugotovimo, da bomo od vrhunskih rezultatov po 10 letih še bolj oddaljeni kakor doslej, če bo naš dosedanji sistem dela moral tekmovati z odličnimi sistemi športne vzgoje v sosednih državah, ki ustvarjajo neverjetne podlage za uspeh športne vzgoje mladine. Saj dosežemo tu in tam kakšen uspeh, toda vsi poznavalci vedo. da ti uspehi niso posledica našega dela v toliki meri, kakor izredna talentiranost vsakega posameznika, ki se je kljub našim mizernim razmeram povzpel do tega uspeha. Manjka pa nam uspehov, ki bi se pojavljali kot rezultati sistema v našem delu. Olimpijske igre stavljajo danes na prireditelja takšne zahteve, da so izvedljive le ob ogromni dotaciji države, ob uporabi velikega dela državnega aparata in pa le s kadrom dobrih in sposobnih organizatorjev, ki so to svojo sposobnost vsaj deloma že dokazali — a ne samo s trkanjem na prsi: mi znamo! To je velika odgovornost pred svetom in pred lastno državo, kajti posledic slabo organiziranih olimpijskih iger ni niti premišljevati treba. Izgradnja stadiona, dirkališča, telovadnega igrišča, plavališča. veslaške proge, umetnega drsališča, proge za bob, nastanitvene vasi in še nešteto drugega stavlja prireditelje pred takšne naloge, da jim mi — če nočemo laskati samim sebi — tudi po 10 letih ne bomo kos! Bodimo vendar stvarni in kritični! Pred nami čakajo na olimpijske igre Italija, Finska, Anglija in Madžarska, ki so se že prijavile; teh iger pa še niso imele v športu naprednejše države kakor so Norveška, Švica. Češka in Poljska, da govorimo le o Evropi, a tudi izvenevropske države se bodo še oglasile! če pregledamo vrsto teh, mislim, da lahko z našo kandidaturo še mnogo počakamo. Do tja pa si postavimo cilj, da v teh 10 letih, ki nas ločijo do »namišljenih« olimpijskih iger, popravimo razmere v nečem športu in mu dajmo dober in soliden sistem. ki bo omogočil potrebne pogoje za tako kandidaturo. Ustanovimo šole za vzgojo mladine v športu, preskrbimo v mestih igrišča in kopališča, preskrbimo kader dobrih sposobnih ln stalnih trenerjev, ki bodo delali z našo mladino in vzgojimo v tej mladini zavest pravih športnikov, ki se bodo medsebojno podpirali in se zavedali dolžnosti, da morajo delati za izpopolnitev naše državne tekmovalne vrste, pa tofl n ene tioM9L-^ w-^—. niti ne zagrebških, niti ne beograjskih, temveč samo olimpijskih iger v tej dr» ta vi, pa btte kjerkoli: Doitoi smo vzgojiti to mladino ne samo telesno, temveč tudi t športnem duhu, tudi to polje Je ie MM) obdelano. Naša dr*am more izvesti to delo le ■ uporabo zasebne incijative in s podpiranjem in usmerjanjem te incijative. Saj imamo vse, kar se je ▼ športu prt ms ustvarilo, zahvaliti le duhu te sasetme aktivnosti. Ako je sedanji minister s svojimi dosedanjimi ukrepi podčrtal to voljo, da> prepušča športnikom odločanje T njihovih organizacijah, potem je vrsta na nas, da odstranimo napake, če so v njih in reorganiziramo naše delo. Velika napaka pa Je, klicati upravno oblast na pomoč, če posamezniki ne morejo svojih namer uveljaviti po resni poti. Napravimo v svojih vrstah sami red in podprimo, kar smo doslej napravili s stvarnim delom, nikar na ne rušimo dosedaj storjenega z neresnimi napadi. Tekmujmo v delu. ne pa v napadih J. V nekaj vrstah i Ze drugo izdociloo tekmo za svetovno pr-renstvo, ki jo morajo naši igrati dne 3. aprila v Beogradu s Poljaki, se hocc m-vezni kapetan menda 1« temeljito pripraviti. kajti odgovornost za izid tega najvažnejšega srečanja v zadnjih letih je vendar le precej velika. Zato je g. Popovič začel razgovore z nekaterimi inozemskimi klubu da bi gostovali v Zagrebu m Beogradu ia bi v tekmah z njimi na^a nogometna reprezentanca dobila primemo kondicijo. Načrt obsega do konc3 februarja dve tekmi t najboljšimi profesionalnimi moštvi rt Budimpešte, razen tega pa še nekaj tekmovanj »belih orlov« proti beograjskim m zagrebškim ligaškim cnajstoricam. V Tel Avivu je bila v nedeljo prva izločilna tekma za svetovno prvenstvo med reprezentancama Grčije in Palestine, v kateri je Grčija zmagala s 3:1. Rcvanžma tekma, ki jo bo sodil naš sodnik Mika Popovič, bo 20. februarja v Atenah. Favorit med obema nasprotnikoma je vsekafcof Grčija, ki bo imela potem za konkurenta Madžar-sko, če se bo namreč madžarski savez odločil, da bo sploh sodeloval v tekmah svetovno prvenstvo. V noči čd petka na soboto jc bivši svetovni prvak v boksu Jimmy Braddock proti pričatovotju v 10. kolih po točkah zms-gal nad Angležem Tommvjcm Farrom. Farr sc je mogci Braddocku upirati samo ▼ prvih treh kolih, pozneje pa je tako popust«, da ni manjkalo mnogo, da bi bil Braddock zmagal k. o. Premagani je bil nad izidom srečanja tako razjarjen, da ni hotel Brad-docku niti stisniti roke po končanem boju. Pravijo, da je Farr menda zato tako i* forme, ker je med treningom pokadil ogromno količino cigaret. V St. Moritzo so bik v nedeljo zaklj«-čena tekmovanja z« evropsko prvenstvojr umetnem drsanju moških ki žensk. — Med moškimi jc po hudem boju. ki je po obveznih vajah kazal na zmago Angleža .Sharpa, zmagai slednjič Avstrijec Kaspar. Drugo mesto jc pripadlo Sharpu. tretji pa jc spet Avstrijec Alward. — Pri ženskah je bila najhujša konkurenca za tretje in četrto mesto, kajti prvo in drugo mesto sta s precejšnjim naskokom zasedli obe Angležinji Cecilija Colledge in Megan Tavlor z mestno številko 7 odn. 14 ter 307.47 od-n. 389.21 točke. Tretje častno mesto je pred pro tež i ran o Nemko Herberjevo odnesla Avstrijka Emmy Putzinger. Cehinja Nyklo-va je bila na 8. mestu. V Oslu so prav v teh dnevih rak! j učiti tekme za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Najboljše rezultate in skoraj vsa, prva mesta so pobrali Norvežani. Tudi v skupni oceni z računanjem točk v vseh disciplinah so na prvih treh mestih Norvežani, in sicer Mathicsen, Maraldscn in Ba.1-langrud Naslednje najmočnejše drsalce jc postavila Avstrija. Vreme je biio tudi gori na severu zelo milo. tako da je bil kd mestoma premehak. Gledalcev so imeh 20 tisoč V Budimpešti je te dni zasedal odbor za teniški srednjeevropski pokal, ki je določil razne podrobnosti glede letošnjega tekmovanja v tej konkurenci. Letos bodo te tekme prvič tudi za ženske, in sicer za dragoceno darilo Nj. Vel. kraljice Marije. Pred-tekmovanja za ta pokal morajo biti končana do 1. junija, zaključne tekme pa do 5. septembra. Žrebanje nasprotnikov bo 27. februarja v Beogradu. Odbor je poslal Nj. VeL kraljici udanostno brzojavko z zahvalo za poklonjeno darilo. Službeno ic LNP. Drevi ob 19. bo v sa vezni pisarni seja poslovnega odbora. To t*vi p. o. bo ob 20. istotam seja upravnega odbora. Tajnik L SK Ljubljana. Daaaes ob 14.30 obvezen t-renig na igrišču. Za juniorje in krralcc, ki so zaposleni, bo trening vsak torek m četrtek od 18 do 19 v telovadnica na učitelji šču. .... SK Ilirija (lahkoatletska sekcija*. Obveščam. da je v torkih trening ob pol 19. aa klasični "gimnaziji (Tomanova ulica). Is>te-tam danes sestanek vseh v Ljubljani biva-jočih dolgoprogašev. Varno zaradi skorajšnjih gozdnih tekov. Atlete izven Ljubljano bomo obvestili o vsem potrebnem pismeno. Vsi, ki imajo veselje do te pamoge, se vljudno vabijo na sestanek, če pa ne nter-nejo, na-i 6e javijo pismeno na naslov SK Ilirija, Šelenburgova 7. ASK Primorje, Ljubljana obvešča vse aktivno članstvo, da bodo redni treningi v telovadnici na učiteljišču vsak torek in četrtek od 17.45. do 19. CrosB-countrv treningi bodo na našem igrišču vsako nedeljo 10 .dalie. Načelnik. SK Reka (smučarska sekcija). Ckmsker* sestanka, ki bi morai biti v četrtek 27. t. m., ne bo. pač pa naj se članstvo poinošte-vilno udeleži občnega zbora v sredo 36. t. m. ob 20. v gostilni komuni, Olmrn. Tržaška cesta. Iz Zagorfa z— Stric iz Amerike. Pod tem naefovom smo prefišnjo nedeljo 16. t. m. opisali v članku »Tri sličice iz Zagorja« nekaj veselih dogodkov, prav za prav potegavščine nekega zagorskega moža, ki da povabi prijatelje v svoj avtomobilček, jih zapelje ▼ kakšen oddaljen slovenski kraj in jih potem pusti t gostilni. S tem člankom se čtiti prizadetega ugleden zagoreki trgovec. Ra. de volje icjavijamo. da čkmek nikakor tri imel namena žaliti cakenjenega saeorakeg« Ugovca. »JUTRO« št. 2u. 8 Torek, 25. L 193S Uackson Gregory: 2 Juana Castanares Roman »Skozi neprava vrata ste prišli v hišo, senor,« ga je spoštljivo poučil točaj in mu, kakor že hle-var, pokazal elegantnejši vhod. »V salonu ga najdete.« »To pomeni, da naj grem ven in stopim v hišo z druge strani? Ali ne morem kar skozi onale vrata, tam zadaj?« »Ta vrata so zmerom zaklenjena, senor,« je rekej točaj. Tujec je pokimal. »Hvala. In «salon», kakor ga imenujete?« »Tam najdete Topa. In če vas je volja, tudi prijetnejšo zabavo in boljšo pijačo kakor tu.« Tujec je stopil pod milo nebo in zavil proti širokim vratom pod železno svetilnico. Debele, z železom okovane hrastove vratnice so bile zaprte. Treba je bilo uporabiti starinsko medeninasto trkalo; ključ je zaškripal v ključavnici, prastar ključ, skoraj poldrugi pedenj dolg, nato se je ena izmed vratnic neslišno odprla, in tujec je zagledal pred seboj majhno predsobje in Topov obraz. Topo je bil trlepna, ohlapna postava, proizvod križanja mnogih pasem, med katerimi je prevla- doval indijanski tip, čeprav je bilo v nj?m tudi mnogo orientalskega. Najbolj čudne na tem možu so bile pa njegove oči. Bile so majhne, okrogle, tesno skupaj in zasenčene od gostih obrvi, izpod katerih so se iskrile kakor dva drobna, črna steklena bisera. Bil je gladko obrit in popolnoma plešast. Nesorazmerno majhna kakor oči in nos so bila tudi mala, okrogla usta z debelimi ustnicami. • »E1 Topo?« je vprašal tujec. Topo se ni podvizal z odgovorom. Za zdaj je imel dovolj posla s tem, da si je došleca korenito ogledoval. Nazadnje je vendar izpregovoril, in njegov glas je imel čudno rezek, kovinski zvok. »Za tujce mi je ime drugače.« Gost je ravnodušno skomignil z rameni. »Ne bojte se. hombre, saj ne mislim skleniti tesnega prijateljstva z vami! Ko me pot vodi že skozi Nacional, prihajam semkaj iz dveh nagibov: prvič, da Topu nekaj sporočim, drugič pa, da si tu poiščem zabave.« »Well, tedaj sem pravi. Kakšno sporočilo imate?« »Od nekoga, ki ga že več mesecev niste videli: od moža z imenom Chavez in z vzdevkom Ardilla. Chavez — Veverica.« »Well? Kaj je z njim?« je naglo vprašal Topo, in glas mu je zazvenel še bolj rezko in kovinasto kakor prej. »Kaj mi sporoča?« »Da je mrtev. Da ste vi tolst norec, tisti, ki mu je ime Blondino, pa lažnik. In zdaj, ko sem izpolnil besedo, ki sem jo dal tako imenovanemu Veverici, bi mi nemara ustregli in do dobrega odprli vrata? Z vašim blagohotnim dovoljenjem bi rad storil po zgledu svojega konja in — « »Naj me pri tej priči vzame vrag!« je vzkliknil Topo, ohlapna lica so mu zardela, in oči so mu vzplapolale. »Kaj pravite? Vaš konj — « »Moj konj je gotovo že nakrmljen in napojen. Ali me hočete vendar že povabiti noter?« »Ali — ali — senor — « in rezki glas mu je nekoliko spoštljiveje zazvenel, »pravite, da mi po vas nekdo sporoča, da je mrtev? Kako je to mogoče?« Visoki tujec je nestrpno skomignil z rameni: »AM naj torej mislim, da je imel ta Chavez prav, ko vas je imenoval tolstega norca? Pogovarjal se je z menoj, preden si je izdrl nož iz rane; nato je umrl. Umiraje je preklel vas in še nekoga, ki ga je imenoval Blondina. Tega je, kakor sem vam že rekel, imenoval lažnivca; kajti, kakor je podoba, se je bil na sveto Devico zaklel, da ubije Cha-veza; in glej, Chavez je umrl poln škodoželjnega veselja, ker ga je bil prekanil in postavil na laz.« E1 Topo, ki vsega tega očividno ni rad poslušal, mu je nestrpno segel v besedo: »Kje je bilo to? In kdaj, senor?« »Pred nekaj tedni, nedaleč od Acapulca. Ako hočete zvedeti kaj natančnejšega, lahko greste sami tja in povprašate. Sicer pa. še nekaj: Chavez je menil, da bi utegnilo biti za tistega Blondina zanimivo ali važno, če bi vedel, da je Chavez, preden se je poslovil od sveta, poskrbel za to, da pride senor Blondino v kratkem za njim.« Zdaj se je Topo zasmejal. Prekletstvo mrtvega človeka je bilo neprijetna reč, a samih groženj se ni plašil. Tem manj, ker je bilo videti, da velja napoved prezgodnje smrti samo Blondinu. »Torei me Veverica pita z norcem, zdaj ko je že mrtev? Jaz pa še živim; well, senor, to me veseli. In za smrt Viktorja Blondina je tudi poskrbel?« Zaničijivo je skomignil z rameni. »Morda bi me zdaj izvolili povabiti v hišo. hombre?« 2e spet ta hombre. ki je bil v ustih tujega človeka zmerom žaljiv! E1 Topo je kljubovalno našo-bil ustnice. »Torej želite še kaj?« »Ali naj vam dvakrat povem, da hočem storiti po zgledu svojega konja? In da se želim nato zabavati! Monte? Kocke? Partijo kart?« E1 Topo je stopil v kraj in spustil tujčevo visoko postavo v sprednji prostor .Tega je medlo razsvetljevala petrolejka, ki je visela izpod črnega lesenega stropa. Bila je star kos, posrebrena in zastrta z lazurnim senčnikom. Tla so bila obložena s preprogami, na katerih je stala klop in dva težka orehova stola, častitljivo pohištvo izza minulih dni. »Mar niste bili še nikoli tu, senor?« E1 Topo bi bil rad kaj dejal, da bi bil mogel zdaj tudi reči »hombre«, kakor prej došlec njemu, a se ni upal Tujec, ki je bil tako zahomotan v klobuk in plašč, da si ga ni mogel do dobrega ogledati, in je nastopal tako samozavestno, mu je bil slej ko prej ' uganka; uganka, ki ni zbujala dobrih slutenj. MALI OGLASI IHE33E5B Beseda 1 Oln. davek a D&, en šifro &J1 dajanj«-oaulofa 5 Din. NajmanJS' enaseS 1? Din. Notarsko uradnico Lveibaflo, veščo stenografije, sprejme notarska pisarna v Fibmci na Dolenjskem._1260-1 St ro jnokl juča vn. pomočnika 5-preimcrao 2a izučenie pre-riilca. Prednost imajo vo-jaičine prosti samski sinovi železničarjev. Učna doba je hjezplačna. Ponudbe je poslati do 29. t. m. na ogi. odd. Jutra pod značko »Predilnica«. 1511-1 Mladega pekov. pomočnika iščem z i stalno. P>smene ponudbe Soklič, Bled I. 1554-1 Boljšo postrežnico sprejmem za ves dan, katera okusno kuha, lepo pere, lika, natančno pospravlja tebe. Celovška ccsta 14. 1559-1 Frizerko mlajšo moč, sprejmem takoj. Ponudbe- na ogi. odd. Jutra pod »Frizerka®. 1570-1 Pisarniško moč * znanjem slov., nemške stenografije in stroiepisja — sprejmem takoi. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod 2>Stcnogram«. 1562-1 G mir aamr WH KZSSB Bal Vsaka be&edb dO paj, da Tek S Din sa iUro ali da jan j p naslova 5 Din; najmadš! znese* t? D« Perfektna sobarica i?če službe. Gre tudi za vsa domača dela Zna tudi kuhati. Nastopi lahko tako?. Naslov v vseh poslo-Talnicah Jutra. 1561-2 Dekle čisto, pošteno in marljivo, vajeno vseh h-šnih del, deloma tudi kuhe, išče službo za takoj k maniši :n dobri družini. Cenj. ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Rada delam«. 1550-2 Poštena prodajalka prikupna in delovna, 21-letna, išče službo kitrkol pri blagajni. pisarni ali skladišču. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »Poštena prodajalka«. 1 555-2 INSERIRAJ V „ JUTRU"! ^raB^miffiUEflSiusHasaHg^iiHjraKntigiaiieB Vajenci(ke) ■^mmmmimmmmii Beseda 1 Din. davek i Dla. za Slfro ali dajanje oastova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivskega vajenca sprejmem v ljubljanski okolici. Ponudbe na ogi. odd. lutra pod »Brivski vajenec 1938«. 15-18-44 Prodam Beseda 1 Din, davek i Din. m šifro aii dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši zaeeefc 17 Din. Preproge, zavese (Karamanie), slike, pohištvo in porcelan, poceni naprodaj. Maribor, Radagova ulica 24-11. 1566-6 MUMiniM Beseda 1 Din, davek a Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mala poraba bencina z malim vozom. Nekoliko prvovrstnih malih voz v odličnem stanju: cabriolimu-zine, limuzine in cabriolet naprodaj. Vprašati Optima trg. d. d., Zagreb, Mihano-vičeva 1, ali Adler service garaža, Miramarski Pod-vožnjak. 1324-10 deseda i Dm, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oln. Šivalni stroji rabljem od 400 Din dalie, novi strou od 1600 Din dalje Rabljene stroje vzamemo v račun. — Ugodni plačilni pogoji. Nova trgovina Ltubljana, lyrševa iDunat- ska) cesta 36, ' 66-29 Stiskalnico za štaneno staro, dobro ohranjeno, kupim takoi. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Gotovina«. 1549-29 Pes španiel se je zatekel. Dobi se ga: Bohoričeva ul. 16. 1559-27 ragotenosii Vsakovrstno zlato Kupole po najvišjih cen alt CERNE - ju veli r Ljubljana VVolfova ul t Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov Beseda I Din davek 3 Oln, aa šifro ali dalanje aasiova 5 Din. Najmanjši CTiesPfe 17 Din. Hipoteko od 60.000 Din iščem na hišo na prvo me >to. Ponudbe na or!. odd Jutra pod šifro »Hiša na Štajerskem«. 1542-16 Beseda 1 Din davek i Oln, 7M šifro aH dalanjf naslova 5 Din. Najmanjši entsek 17 Din Dobroidočo gostilno dam v najem 1. februarja. Neposredna bližina Maribora. Vprašati na podružnico Jutra Maribor pod »Prometna«. 1564-17 Beseda 1 Din. davek S Din ea šifro ali dajanje naslova ž Din NaimauJ.V znesek 17 Din Večje število parcel Kompleksov, posestev. 30 ulov, ttgovsfcib 10 itano vantskib oiš tet vil ima naprodai gradben, strokov ao i2obiažen posredovale« KUNAVEK LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Tele ton 57-33- Pooblaščen gra diteli in wxJqi ceoitel) za nasvete brezplačno ns razpolago. 69 0 as 9 ■HHEZ3 ■MMM Beseda 1 Din davek a Din,