P.b.b
kulturno - politično glasilo
Wa
s v eio\/nih in domačih dogodkov
1‘oštm urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagcnfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinuugsort Klagenfur'
LETO XV./ŠTEVILKA 27
CELOVEC, DNE 4. JULIJA 1903
CENA 2.- ŠILINGA
Pavel VI. kronan za poglavarja katoliške Cerkve
Ob velikem jubileju sv. Cirila in Metoda
*
Ob 1100-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane je primerno, da naše bravce seznanimo z duhovitim predavanjem, ki ga je imel kardinal Hermenegild Pellegrinetti deta 1939 ob začetku druge svetovne vojne. Pred odličnim mednarodnim občinstvom je predaval o sv. bratih kot glasnikih mednarodnega demokratičnega bratstva (prim. Pellegrinetti, La cate-chesi cristologica dei Ss. Cirillo e Metodio. Milano 1939). Med drugim je poudarjal naslednje:
»Sv. Ciril je imel tisto, kar je danes redko, jiamreč čudovito ravnotežje med zavestjo skupnosti človeškega rodu ter med zavestjo individualnosti plemen in narodov ... Bil je Grk, sin visokega cesarskega uradnika, izobražen v Carigradu, profesor filozofije, učen v vseh grških vedah ... vendar v vsem svojem delovanju ni pokazal nikakega prezira do drugih narodov, niti do neizobraženih rodov; večje višine bizantinske prosvete, ki jo je popolnoma obvladoval in se je zavedal, ni nikoli uporabljal, da bi poniževal narodni čut drugih narodov. — Gotovo se je Ciril zavedal, da je njegov jezik in tijegova k?ijiževnost visoko nad vsemi drugimi; bil je grški domoljub. Toda nikoli ni mislil, da bi to pomenilo, da je treba grški jezik s silo vsiljevati drugim narodom ali da je treba zanemarjati jezike drugih narodov.«.
»Slovanski črkopis je izumil... iz globokega in dejavnega prepričanja, da mora Kristus, ki razsvetljuje sleherno dušo na tem svetu, priti v stik z vsako dušo po tistem, kar je sleherni duši najbolje, najnaravnejše, ter res najprisrčnejc občevalno: materni jezik, narodni jezik. Gotovo je tudi, da vsak Kristusov blagovestnik tako misli... Toda sveta brata sta temeljno dostojanstvo vsakega jezika, utemeljeno v dostojanstvu udeležbe pri cerkvenem življenju v Kristusu globlje umevala, siroko-srčnejc občutila in uporabila kakor drugi misijonarji.«
»Ta dva velika (Ciril in Metod) sta hotela na sebi predstavljati in upodabljati veliko idejo: Grka, ki sta v latinskem Rimu maševala slovensko, sta presunljivo dokazovala katoliško edinost na grobu sv. Petra pred papeževimi očmi.«
»V Cirilu ni bilo nič tistega, kar bi danes imenovali nacizem; v njem ni bilo izključevanja drugih narodov. Saj je navzlic vdanosti svoji domovini in svojemu cesarju brez omahovanja postal vse tujemu, še jiapol barbarskemu narodu.«
»Gotovo so slovanski knezi, bizantinsko cesarstvo in 7iemški škofje imeli tudi politične 77a7nene. Sv. Ciril in Metod pa sta si samo to prizadevala, da bi Slovanom prinesla Kristusa i7i jih v ta naintm rešila tistih vplivov, ki so tedaj žalili njihovo na-rodno čustvo in jim odtujevali eva7igelij, ki so ga kot orodje t7ijega gospostva oznanjali mogočni, oboroženi in oblast7ii tujci.«
Tako poudarja kardinal Pellegrinetti v svojem predava7iju, ki ga je imel v času velikega razmaha italija7iskega nacionalizma, ki je preganjal slovansko bogoslužje v Istri in zapiral slovenske duhovnike, v cerkvah na Primorskem hotel imeti italijanske^ pridige i7i za otroke verouk v italijanščini. Pogumno in primerno je bilo, da je javno izpovedal svoje prepričanje, da slovansko bogoslužje ni izraz slovanske narodne* nestrpnosti, temveč izraz mednarodne kiščan-ske vesoljnosti, vzvišene nad narodno ome-
lenKako Mostno je, da ugotavljamo pri nas, kako se nekateri vdajajo ozkosti in naivnosti ter dajejo vtis, da je vse o Cirilu in Metodu le nekakšna legenda v korist slovenskemu samoljubju. V Rimu slave
Na sto tisoče ljudi se je zibralo preteklo 'nedeljo zvečer na Trgu sv. Petra v Rimu, da bi prisostvovali slovesnemu kronanju novega papeža Pavla VI. V kolikor je mogoče ugotoviti, je bilo prvič v zgodovini katoliške Cerkve, da je bilo kronanje pod milim nebom. Milijoni ljudi po vsem svetu pa so olb televizijskih aparatih spremljali slovesnost.
Prvi kardinalski diakon Alfredo Otta-Viaini je posadil papežu tiaro s tremi kronami na glavo s predpisano formulo: »Sprejmi tiaro, ki jo krasijo tri krone, in vedi, da si oče knezov in kraljev, izastopnik našega Odrešenika, ki mu gre slava in čast od vekomaj do vekomaj.«
Temu slavju je prisostvovalo čez 90 vladnih zastopstev. V svojem nagovoru je papež znova podčrtal, da hoče nadaljevati oporoko papeža Janeza XXIII., ki se je boril za svetovni mir in za enotnost Cerkve in krščanstva. V tej uri je vzel nase nalogo razširjati in nadaljevati Kristusovo poslanstvo na zemlji. Obvarovati hoče Cerkev vseh zmot, ki ogrožajo od znotraj in zunaj njeno integriteto in ki zakrivajo njeno lepoto. Nadaljevati hoče ekumenski vesoljni cerkveni z!bor in prositi Boga, da naj ta dogodek okrepi vero v Cerkev, da prenovi nje-
Za Kennedyjem pojde v Bonn De Ganile
V	pričakovanju Obiska francoskega predsednika se bonnskim vladnim krogom neprijetno slišijo govorice iz Pariza, ki napovedujejo, da bo de Gaulle »jasno opozoril na obveznosti Zvezne republike, ki izvirajo Iz nedavno sklenjenega sporazuma o sodelovanju in posvetovanjih med obema državama«.
Razgovori, ki se pletejo med Adenauerjem in de Gaullom v palači Schaumburg, so v senci nedavnega obiska predsednika Kennedyja v Zahodni 'Nemčiji ter 'njegovega načrta o »atlantskem partnerstvu«, ki so ga v Parizu sprejeli z izrazitimi pridržki.
Predsednik de Gaulle je prispel na »delovni obisk« v Zvezno republiko ta četrtek zjutraj. Njegovo srečanje s kanclerjem Adenauerjem naj bi pomenilo začetek izvajanja francosko zahodnonemškega sporazuma, katerega sta potrdila parlamenta obeh držav. De Gaulla spremljajo ministrski predsednik Pompidou, zunanji minister Couve de Murville, obrambni minister Messmer in finančni minister Giscard d’Estaing kakor tudi več strokovnjakov. Po razgovorih na štiri oči med de Gaullom in Adenauerjem bo prvič tudi »skupna seja« obeh vlad. Francoska delegacija se bo vrnila v Pariz v petek zvečer.
V	pričakovanju razgovorov si zahodno-nemški politiki prizadevajo pokazati privrženost Zvezne republike Združenim državam Amerike in odvrniti obtožbe o protislovjih, ki jih ustvarja istočasno udvarjanje Bonna Parizu in Washingtonu. Takšno politiko na razgovorih je napovedal tudi zunanji minister Schroder.
sveta brata, po svetu proslavljajo 1100-letni jubilej, tu pa se jim zdi, da bi bilo nevarno za pravo vero kaj izpregovoriti o teh dveh velikih možeh. Postavljajo se nekako na stališče brezbrižnosti do tega jubileja, kar potem M nekateri tolmačijo kot prezir do vsega, kar je slovenskega. Tako zadržanje pa tudi spravlja v dvom njihovo stališče do tega, kar sveta solunska brata predstavljata: idejo krščanske vesoljnosti, mednarodnega človečanskega bratstva in človečanskih pravic.
ue nravne moči in jih utrdi, da bodo bolje dorasli časovnim zahtevam.
Sveti oče je zaključil svoj govor z upanjem, da bo prišlo do zedinjenja vseh kristjanov. Dostavil je:
»Z eno besedo, z božjo pomočjo bomo imeli za vsakogar srce. Trenutno naj zadostuje, če se spomnimo vseh otrok, ki trpijo zaradi zatrte svobode, do katere imajo pravico, in vseh onih, ki trpijo na duši in tdlesu.«
Pavel VI. je govoril v devetih jezikih, med temi tudi v poljščini in ruščini. Poljskemu in ruskemu narodu je poslal svoje iskrene pozdrave v njihovem materinem jeziku. Dobesedno je rekel rusko:
»Naše misli se obračajo na vse rusko
Po obisku Velike Britanije, ki je trajal samo 22 ur, se je Kennedy napotil v Italijo, kjer ni bil sprejet ravno z največjim navdušenjem. Razočaranje nad mrzlim sprejemom je povečalo še hladnokrvno zadržanje italijanske policije, ki je brezobzirno nastopala proti Kennedyjevim spremljevalcem in tujim novinarjem. Visoke zastopnike ameriškega zunanjega ministrstva in druge uradnike je rimska policija nemilo porivala sem in tja. Proti temu trdemu postopanju je ameriško poslaništvo protestiralo.
V torek zvečer pa je Kemnedy zaključil svoje desetdnevno potovanje po Evropi. Preden je odletel nazaj v Washington, je v Neaplju izjavil, da je utrjena enotnost zahoda. Uradni italijanski krogi z zadovoljstvom komentirajo izjavo ameriškega predsednika, da zavzema Italija »zelo važen položaj v središču Evrope in nasproti Afriki«. Kennedyjeve besede si tu razlagajo kot priznanje, da je Italija važen partner prav zaradi svojih stikov z afriško celino, na kateri je zahod zaradi svoje kolonialistične politike zgubil številne položaje.
Amerika bo vsekakor nudila Evropi vojaško pomoč, predsednikov obisk je otresel zadnje tozadevne dvome. Odložili pa so načrt za multinacionalno raketno brodovje.
ljudstvo, ki mu iz vsega srca pošiljamo svoj apostolski očetovski blagoslov.«
V svojem francoskem nagovoru se je obrnil predvsem na Vzhodne cerkve in na vse druge krščanske veroizpovedi. »Obračamo se na vas«, je dejal, »s spoštovanjem, ki ga podvojimo z ogromno željo: da bi kmalu prišel blagoslovljeni dam, ko se bo uresničila Kristusova molitev pred njegovo smrtjo: Da bi bili vsi eno!«
Dan pred svojim kronanjem je sveti oče Pavel VI. v baziliki sv. Petra več tisočem svojih nekdanjih vernikov iz Milana, kjer je bil 'dolgo nadškof, zaklical, naj branijo svojo versko tradicijo »proti vsem naglim socialnim preokretom, ki ne odgovarjajo vedno zdravim inačelom«.
kajti negotovi vladni odnosi v Londonu im Rimu tega ne dopuščajo.
Pozneje je papež Pavel VI. ponovno sprejel Kennedyja v avdijenci, ki je trajala 40 minut in kjer je papež hvalil ameriška stremljenje za ohranitev miru na svetu.
*
Od Kennedyjevih izjav v Rimu je brez dvoma najbolj spodbudna tista, ki jo vsebuje njegov odgovor Segniju: da so ZDA prepričane, da je svet samo eden; da se morata Vzhod in Zahod privaditi, da živita skupaj ob spoštovanju zakonov; da vojna ni neizbežna in da bi učinkovito prenehanje oboroževalne tekme nuditlo večja jamstva varnosti.
#
V vzhodnem Berlinu tudi med nadaljevanjem bivanja Hruščova in med njegovimi razgovori z Ulbridhtom, Kadarjem, Go-mulko, Novotnyjem in Živkovem ni bilo nikakšnih polemik s 'Kennedyjem. Verjetno so v teh razgovorih predvsem govorili o stališču, ki ga bo sovjetska delegacija zavzela v razgovorih s kitajsko delegacijo 5. t. m. v Moskvi. Za te razgovore je komunistična stranka Kitajske objavila smernice, ki so jih prejeli kitajski delegati ki so že odpotovali v Moskvo.
Na sliki je astronavt Gordon Cooper. 34 ur je pred kratkim letel okoli zemlje. S tem je Amerika zaključila prvi del programa za vesoljske polete s človeško posadko. Za naslednje obdobje predvidevajo polet dveh oseb v vesolje.
Kennedv zaključil evropsko potovanje
Politični tedei
Po svetu ...
RUSIJA SE JE SPRLA S KITAJSKO
Sovjetsko-kitajski spor se je proti koncu preteklega tedna zelo zaostril: v soboto je Kremi naslovil na kitajsko poslaništvo v Moskvi ostro noto, v kateri smatra dva kitajska diplomata in dva druga Kitajca za Sovjetski zvezi nezaželene osebe. Poziva jih, naj takoj zapustijo sovjetsko ozemlje. Peking je v nedeljo zelo jasno odgovoril, da je »komunistična stranka Kitajske prisiljena slovesno ugotoviti, da so ukrepi, ki jih je izdala Moskva, dbtežilen korak v smer poslabšanja sovjetsko-kitajskih odnosov in da bi mogel razcepiti komunistično svetovno gibanje v dva tabora«. Ker pa so že prej določili rok za sovjetsko-kitajske razgovore za 5. julij, komunistična stranka Kitajske za enkrat ne bo odgovorila na sovjetske napade, vendar si bo pridržala to pravico za nedoločen čas. Kitajska delegacija je baje dobila navodila, »naj se pri svojih moskovskih razgovorih s komunističnimi zastopniki Sovjetske zveze drži trdih načel svoje stranke; zastopajo naj ki-tajsko-komuništične poglede na splošno linijo komunističnega svetovnega gibanja ter nekatera osnovna vprašanja, ki stojijo s tem ,z zvezi«.
Moskva je izgon 'štirih Kitajcev utemeljila s pregreškom kitajske delegacije. Hru-ščev je bil namreč prepovedal natisniti neko kitajsko pismo v Sovjetski zvezi, Kitajci pa so dali ukaz, naj se natisne. Peking je k temu izjavil, da je mogoče smatrati ta korak samo kot nespameten in nevzdržen. Sovjetski ukrep v zgodovini obeh držav nima primera^ bil je namenjen razdoru sovjetsko-kitajskih odnosov. Sovjetsko poslaništvo razširja v Pekingu podobno gradivo in ga nihče nikdar ne ovira. Štirim Kitajcem, ki so jih izgnali iz Sovjetske zveze, so v Pekingu v nedeljo pripravili slovesen sprejem. Kitajski poslanik v Moskvi je izročil sovjetskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto, ki je do sedaj še niso Objavili.
ATOMSKO OROŽJE V KENNEDV-JEVIH RAZGOVORIH
TEŽAVE V ARABSKEM SVETU
Arabski svdt od Alžirije do Jemena stresajo bolj ali manj nevarni krči. Vsi so, vsaj del no vzročno povezani z osnovnim arabskim problemom današnjega časa — kako najti skupno definicijo za arabsko enotnost, kako graditi pot do nje.
V nedavnih nemirih po nekaterih alžirskih mestih je Ben Bela spravil za zapahe Muhameda Budiafa, svojega nekdanjega tovariša v francoskem zaporu ter bivšega podpredsednika alžirske vlade. Ben Bela trdi, da so bili aretirani zarotniki povezani z »vohuni iz tujine« ter da so obijubili »kolonialcem« povrnitev starega stanja. Budiaf pa je očital Ben Beli »izdajo revolucije« ter »demagogijo in improviziranost« vladnih ukrepov za socializacijo. Precejšnje presenečenje je vzbudil topli sprejem
sirskega premiera Bitara v Alžiriji, še večje pa obsodba kurdskega »uporniškega« gibanja v skupnem končnem sporočilu. Od vseh »petih revolucij« arabskega sveta samo ZAR ni javno in uradno podprla vojaških operacij iraške vlade.
Če je Bitar odpotoval iz Alžirije zadovoljen, ga je minil smeh, brž ko je pristal v Damasku. Med njegovo odsotnostjo ter Odsotnostjo obrambnega ministra Haririja so ekstremni baasisti v sirskem revolucionarnem svetu izključili iz armade novih 30 oficirjev.
Spor med Kairom na eni ter Damaskom in Bagdadom na drugi strani je opogumil pristaše Imama el Badra v Jemenu ter vse tiste, ki stoje za njim. Slišati je o novih notranjih težavah v mladi republiki. Na meji z južno arabsko federacijo je prišlo do spopada s skupino britanskih povelj-ništev, z meje med Jemenom in Saudsko Arabijo pa prihajajo vesti o močnih infiltracijah v jemensko (republiko.
... in pri nas v Avstriji
AVSTRIJA PRISOSTVUJE
KRONANJU PAPEŽA
Kakor smo že poročali, je bilo preteklo nedeljo zvečer v Rimu slovesno kronanje novega svetega očeta Pavla VI. Te slovesnosti se je udeležila (tudi avstrijska vlada. Avstrijsko Vladno 'delegacijo so zastopali zvezni kancler dr. Gorbach, minister za šolstvo dr. Drimmel in pravosodni minister dr. Broda ter pri Sveti stolici akreditirani avstrijski poslanik dr. Coreth.
V Rimu je bil istočasno tudi kardinal dr. Kdnig. V ponedeljek je avstrijska delegacija položila venec na grob papeža Janeza XXIII. Ob enajstih se je udeležila avdience pri svetem očetu.
300.000 KOVINARJEV ZAHTEVA
VIŠJE PLAČE
Okoli 300.000 avstrijskih kovinarjev v industriji in obrti je naslovilo na parite-lično komisijo pismo, v katerem zahtevajo razgovore glede višjih plač. Zahtevajo izboljšanje mezdnih tabel kodektivnih pogodb ter novo ureditev delavskopravnih določil.
Val plač v ključni industriji je zadel še vrsto drugih delojemalskih skupin. Ob
zaključku leta so našteli v rudarstvu in v železni industriji 59.000 uslužbencev, v livarnah 10.700, v kovinski industriji 7500, v izdelovalnicah strojev in podobnega 54 tisoč, v izdelovalnicah vozil 20.000, v kovinski industriji ter industriji za izdelovanje kovinskih izdelkov 42.000 delavcev. Poleg tega je še okoli 50.000 delavcev dotič-nih obrtnih panog.
ZDRUŽENJE INDUSTRIJALCEV NA
TIROLSKEM JE ZASEDALO
Za novega predsednika tirolskega indu-strijalskega združenja je bil na občnem zboru izvoljen Josef Anton Mayr. Dejal je: »Tirolska industrija se v teh dneh s zaskrbljenostjo ozira na Dunaj in upa, da bo še uspelo, odvrniti resne grožnje za avstrijsko gospodarstvo«. Medtem, ko zaostaja gospodarski dvig, ogrožajo politični vplivi svobodno gospodarsko delovanje v Avstriji. Treba se je bilo preusmeriti na evropski trg, kar je zahtevalo načrtno in razumsko investiranje. Oboje pa otežkoča davčna politika v skoraj nerazumljivi meri. Politika visokih cen je trenutno zgrešena.
29. septembra nadaljevanje koncila
Kennedv je pretekli teden na svojem evropskem potovanju imel razgovore tudi z angleškim ministrskim predsednikom Macmillanom. Proti koncu preteklega tedna sta oba državnika apelirala na Sovjetsko zvezo, naj omogoči mednarodno pogodbo o prekinitvi atomskih poizkusov. V skupni resoluciji, ki sta jo izdala državnika preteklo nedeljo, sta ocenila prekinitev poskusov z atomskim orožjem za »zelo nujno in potrebno«. Kennedy in Mac-millan sta oibljubila in zaprisegla, da bosta ob prihodnjih pogajanjih, ki bodo 15. julija v Moskvi, storila vse* da bosta dosegla prepoved jedrskih poizkusov. »Sklenitev take pogodbe bi pomenila pomemben napredek za vzhodno-zapadne odnose in bi mogla privesti do 'napredka na drugih področjih,« sta izjavila.
Nato je predsednik Kennedy odpotoval v Italijo. V Rimu je vodil politične razgovore z državnim predsednikom Segnijem in člani italijanske vlade. Ko se je peljal skozi Rim, mu je prebivalstvo navdušeno ploskalo.
SKUPNA ATOMSKA BOJNA SILA
K skupni atomski bojni sili držav NATO je bilo v tem komunikeju rečeno, da je treba okrepiti in razširiti pravico soodločanja držav NATO pri jedrskih vprašanjih. Pri tem baje gre za osnovni problem Atlantske zveze. Sledili bodo še razgovori, kako bi zgradili skupno atomsko bojno silo. Vendar ima proti temu Velika Britanija še nekaj pomislekov. Zato bodo o tem vprašanju razpravljali še po povratku Kenne-dyja v Washington.
POMOČ INDIJI
V resoluciji sta državnika sporočila tudi, da sta se sporazumela glede dobavljanja orožja Indiji — spričo obstoječe nevarnosti, da jo zopet napade Kitajska. Pri tem pa kažeta popolno razumevanje za skrb, ki jo pri tem goji Pakistan. — Razgovorov sta se bila udeležila tudi zunanja ministra obeh držav in drugi svetovalci.
Kennedy se je pred obiskom Velike Britanije mudil tri dni ua Irskem; tudi tam ga je ljudstvo zelo navdušeno sprejelo in pozdravljalo.
Kaj lahko katoliški svet pričakuje od novega papeža? Da bo reformator, ne da bi se pri tem gnal za kakimi utopijami; da bo znal — kot je že dokazal — pravilno o-ccnjcvati socialna množična gibanja in hotenja, ne da bi pri tem količkaj odstopil od krščanskega pojmovanja socialnih vprašanj, kot je zapopadeno v enciklikah njegovih prednikov. Demokracijo in krščanstvo pojmuje brez zapletenega ideološkega teoretiziranja kot enoto, kot nekaj, kar je neločljivo povezano med seboj. V Milanu so ga imenovali tudi »kardinala delavcev«. Pričakujemo pa tudi lahko, da bo nadaljeval z reformnim stremljenjem v Cerkvi s čutom za mero in diplomatski takt. Ti dve odliki je že vedno razodeval. Prenovitvam papeža Janeza XXIII. bo znal dati trden temelj in tudi politično primerno obliko. Čaka ga težka dediščina po Janezu XXIII. Ne bo namreč lahko biti naslednik tako dinamičnega i?i priljubljenega papeža, ne da bi razočaral ljudi in jih silil k primerjavam. Po drugi strani pa bo nujno moral ritmu napredka v Cerkvi odvzeti hlastnost, ki bi mogla vzbujati v nekaterih nezaupanje in boječnost. Pri tem mu bo v resnici zelo prav prišel njegov prirojeni in potem še v praksi izpopolnjeni diplomatski čut. Toda vemo, da ima Ž£ dragocene izkušnje v vodstvu cerkvenih zadev in da temeljito pozna življenjska vprašanja današnjega sveta, do katerih ima enak človekoljuben in Kristusov vzgled Jjosnemajoč odnos kot njegov prednik. Z izvolitvijo kardinala Montinija za papeža je dokazal konklave modrost in pravilno presojo papeževih nalog ter njegovega vpliva v današnjem svetu. Značilno in razveseljivo je, da so se v konklavu zbrani kardinali, 80 po številu, zedinili glede Montinijeve kandidature že pri šestem glasovanju, tako da je bil ta konklave eden najkrajših, kar jih sploh pozna cerkvena zgodovina.
Že v soboto dopoldne je imel papež Pavel VI. svoj pivi nagovor preko vatikanskega radia na katoliški svet. V njem je
počastil svoje prednike na Stolu sv. Petra, zlasti še svojega neposrednega predhodnika Janeza XXIII. zaradi njegove neutrudljive vneme, njegove iskrene in konkretne dobrote do ubogih, zaradi čisto pastirskega značaja njegove akcije in zaradi človečanskih odlik njegovega velikodušnega srca. »Dediščina, ki jo sprejemamo iz rok naših prednikov, nam dokazuje vso težo službe, ki je pred nami,« je rekel papež.
V nadaljevanju svojega radijskega govora je zagotovil, da bo predvsem poskrbel za nadaljevanje II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora, »v katerega so uprte oči vseh ljudi dobre volje«, da bo lahko' katoliška Cerkev pritegnila k sebi vse ljudi z veličastnostjo svojega organizma, z mladostjo svojega duha, s pomno-žitvijo svojih sil iz vseh skupin, jezikov, narodov in držav, kot je izjavil. Obljubil je tudi revizijo zakonika kanonskega prava in nadaljevanje prizadevanja v smislu enciklik svojih predhodnikov za utrditev pravičnosti v civilnem, socialnem in mednarodnem življenju, v resnici in svobodi ter v zvestobi medsebojnim dolžnostim in pravicam. Poudaril je nujnost pravičnejšega reševanja socialnih problemov po nedvoumni zapovedi o ljubezni do bližnjega, kar je preizkušnja ljubezni do Boga, ter nujnost pomoči zaostalim narodom, kjer življenjska raven ni vredna ljudi. Končno je naglasil, da bo nova doba, ki so jo vesoljske osvojitve odprle človeštvu, še posebej blagoslovljena od Boga, če se bodo znali ljudje zares priznati za brate in ne samo za konkurente, ter bodo gradili svetovni red v svetem strahu božjem, v spoštovanju Njegovega zakona, v mili luči ljubezni do bližnjega in v medsebojnem sodelovanju. Zavzel se je tudi za mir med ljudmi, ki ne bo samo odsotnost vojne, ampak odsev reda, kot ga hoče Bog.
Papež Pavel VI. je tako potrdil odločitev svojega prednika, da se bo vesoljni cerkveni zbor nadaljeval 29. septembra letos.
SLOVENCI
doma iti po Soc ta
f 0r, Franc Grivec
V	Ljubljani je na svojem domu po dolgotrajni bolezni runrl vseučiliški profesor prelat dr. Franc Ksaver Grivec. Rojen je bil 1. 1878 v Ajdovcu na Dolenjskem, v mašnika je bil posvečen 1. 1901.
Sorazmerno malo časa je deloval v dušnem pastirstvu, ker je pretežno dobo svojega življenja posvetil znanstvenemu delovanju, zlasti raziskovanju življenja slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in nauka o Cerkvi (o skrivnostnem Telesu Kristusovem), že kot gimnazijec se je uveljavil kot odličen poznavalec ruske, kmalu pa tudi češke književnosti. Leta 1919/20 je bil profesor na zagrebški univerzi, potem pa v Ljubljani, kjer je bil tudi večkratni dekan teološke fakultete.
Smotrno se je lotil proučevanja vzhodnega bogoslovja. V dolgi vrsti razprav v raznih jezikih je pojasnil bogoslovna, jezikoslovna in slovstvena vprašanja v zvezi s sv. Cirilom in Metodom ter tako bistveno dopolnil dotedanja raziskovanja. Njegova prva knjiga »Slovanska apostola sv. Ciril in Metod” (1927) je izšla tudi v češkem, nemškem in poljskem prevodu. Pomen sv. Cirila in Metoda posebej za slovensko zgodovino je poudaril v knjigi »Knez Kocelj” (1938) in v delu »Zarja stare slovenske književnosti” (1942). Za mednarodni svet je strnil vsa dognanja v nemško pisani knjigi »Konstantin und Method” (Wiesbaden 1960), vire o njiju pa je izdal v latinsko pisanem delu »Con-stantinus et Methodius” (Zagreb 1960). Letos pa je izdala Mohorjeva družba v Celju njegovo knjigo »Sv. Ciril in Metod”, v kateri posreduje vsa svoja znanstvena dognanja v poljudni obliki slovenskemu narodu in ostalemu slovanskemu svetu.
V	znak priznanja za svoje 45-letno znanstveno delovanje je pokojni prelat dobil mnoga cerkvena in svetna odlikovanja, med drugim je bil častni doktor češke Karlove univerze v Pragi, pravi svetovalec olumuške nadškofije, apostolski protonotar in papeški prelat.
Pogreb zaslužnega znanstvenika, ki je vse svoje življenje posvetil bogoslovnim vedam in ciril-me-todijski ideji cerkvene in slovanske edinosti, je bil v petek, 28. junija, v Ljubljani.
Nova maša v Rojanu
Prvič, odkar stoji v Gorici rojanska župna cerkev, je doživela čast, da je bilo v njej posvečenje novih mašnikov. Na praznik sv. Petra je g. škof posvetil v njej pet letošnjih tržaških novomaš-nikov. Med novomašniki je bil tudi domačin iz Rojana g. Franc Vončina.
G. Vončina se je rodil v Trstu 7. junija leta 1937. Prav na god sv. Antona je v bolniški kapeli prejel božje otroštvo (sv. krst). Osnovno šolo je obiskoval v Rojanu. Maturiral je na slovenskem znanstvenem liceju. Bogoslovne študije je dovršil v tržaškem semenišču.
Spominska proslava za Janezom XXIII.
Slovenski izobraženci v Trstu so priredili v sredo, 19. junija, spominsko proslavo v spomin pokojnega sv. očeta Janeza XXIII. Proslava je bila v ulici Donizetti 3. Priložnostni govor je imel politični tajnik Slovenske katoliške skupnosti dr. M. Poštovan.
Skupna slovenska lista za slovensko šolstvo
Načelnik prosvetnega oddelka pri vladnem Generalnem komisariatu v Trstu prof. Udina je v soboto, 22. junija, sprejel predstavnike Skupne slovenske liste. Predložili so mu osnutek za ustrezno prilagoditev slovenske šole novemu zakonu o enotni srednji šoli in njen predmetnik ter ga zaprosili za posredovanje glede odlokov predsednika republike v zvezi z izvrševanjem zakona o slovenskih šolah. Prav tako so posredovali za brezplačno porazdelitev slovenskih pomožnih učbenikov na slovenskih osnovnih šolah. Prof. Udina je zagotovil, da bo poslal predloge Skupne slovenske liste na pristojna mesta in da se bo zavzel za premostitev tehničnih ovir pri brezplačni razdelitvi pomožnega učbenika za peti razred osnovnih šol tako, da ga bodo učenci lahko dobili že prihodnje dni ob koncu letošnjega šolskega leta.
Slovenski bibliotekarji na obisku v Gorici
V	Gorici so bili na obisku predstavniki podružnice društva bibliotekarjev iz koprskega okraja. Med njimi so bili vodje knjižnic iz Kopra, Sežane in Nove Gorice.
V	prostorih državne knjižnice v Ul. Mamcli v Gorici jih je sprejel ravnatelj te knjižnice dr. Giu-lio Manzin, ki je gostom razkazal nekatere zanimivosti goriške knjižnice in jim poklonil tudi več publikacij. Zahvalil se mu je ravnatelj študijske knjižnice iz Kopra Srečko Vilhar in izrazil željo, tla bi sc medsebojno sodelovanje tudi na knjižnem področju nadaljevalo in še l>olj okrepilo. Poklonil mu je v tiar tudi umetniško skulpturo. Tudi dr. Manzin sc je strinjal s tem, da se sodelovanje nadaljuje in še bolj razširi.
Ob salzburškem znanstvenem cirilmetodijskem kongresu:
Kje je bil sv. Metod zaprt?
možno potrjena. Ostre Metodove besede.
V najnovejlši knjigi »Slovanska blagovestnika«, ki jo je napisal znanstvenik mednarodnega islovesa dr. Frane Gtiivec, so našteti tudi viri, iz katerih črpamo podatke o življenju in delovanju svetih bratov Cirila in Metoda. Kaj nam pripovedujejo zgo-dovinski viri o Metodovem pregnanstvu in o tem, kje je bil zaprt?
Rastislava so oslepili
Misijonarjenje salzburških misijonarjev med Slovani ni imelo pravega uspeha. Ko sta bila sv. brata Ciril in Metod pozvana, naj gresta misijonark mednje, je Ciril bistro uvidel, da je treba dati Slovanom knjige, pisane v nijilhovem jeziku, in jih tudi v pogledu cerkvene organizacije osamosvojiti. Prišla sta mednje in jih učila krščanske vere tako, da so ljudje videli, da se jim zaradi tega ni treba odreči svojemu jeziku, ampak da bo krščanska vera njihovd govorico in narod le posvetila, ne pa usužnje-vala tujim gospodarjem. Uspeh te misijonske metode je bil tolikšen, da so postali salzburški duhovniki odveč, ker so se ljudje na mah oprijeli slovanskega bogoslužja. S tem pa sta seveda prišla sv. brata v spor s salzburško cerkveno oblastjo.
Čeprav se je ta opirala na 75-letno nemoteno delovanje v Dolnji Panoniji in na Moravskem, je papež Hadrijan II., ko so sveta brata 'tožili v Rimu, uvidel daljnosežni pomen dela in metode sv. bratov. Potrdil je slovansko bogoslužje in njuno delo. Ustanovil je samostojno panonsko-mo-ravsko nadškofijo in Metoda postavil za nadškofa, podrejenega samo Rimu. Ker so se salzburški nadškofi opirali na 75-letne pravice, se je papež oprl na še starejše pravice, poudarjajoč, da je na tem ozemlju pred stoletji delovala sirmijska nadškofija, ki je ob preseljevanju narodov izgubila škofe in večino vernikov, toda njena neposredna podrejenost Rimu ni propadla. Nemški zgodovinarji Hergenrother, Gin-zel, Diimmler in drugi naglašajo, da je imel papež s tem velike načrte.
Salzburški nadlškofje pa so kar naprej, ro-vanili proti Metodu in njegovemu delovanju. Ko so nemški knezi moravskega kneza Rastislava leta 870 ujeli, oklenili v verige, oslepili in vrgli v ječo, izdajalskega kneza Svetopolka pa tudi zastražili nekje v Nemčiji, se je ponudila priložnost, da se znebijo Metoda. Dosegli so, da so Metoda aretirale nemške čete.
Konjski bič je vihtel nad njim
»Žitje Melodija« (staroslovenski življenjepis sv. Metoda, napisan že v drugi polovici 1. 885) pripoveduje, kako so Metoda vpričo nemškega kralja bavarski škofi, ki so spadali tedaj pod Salzburg, napadali: »V naši pokrajini učiš.« On pa je odgovoril: »Tudi jalz bi stran šel, ako bi vedel, da je
v	a š a, toda svetega Petra je. Pa zares, če
vi	iz zavistnega tekmovanja in lakomnosti stare meje teptate proti cerkvenim zakonom, zabranjujoč božji nauk, varujte se, da vaših možganov ne razlijete, ko hočete železno goro s koščenim temenom prebiti.« Rekli so mu jezno: »Slabo se ti bo godilo.« Odgovoril je: »Resnico govorim pred kralji in se ne sramujem, vi pa delajte z menoj po svoji volji. Nisem boljši od tistih, ki so zaradi resnice po mnogih mukah tudi to življenje izgubili.«
iPotem so se mnogo prerekali in Metodu niso mogli ugovarjati. Tedaj je kralj rekel izpod čela posmehljivo: »Ne mučite mojega Metodija, saj se je že stopil kakor pri peči.« Metod pa je rekel: »Da, gospodar, potnega filozofa so nekoč srečali ljudje in mu rekli: .Zakaj se potiš?’ Dejal je: ,S surovimi ljudmi sem disputiral’.« Ko so se o tej besedi prepirali, so se razšli. Metoda pa so pregnali na Švabsko in ga držali poltretje leto.
Tako pravi Metodijev življenjepis.
V papeških pismih leta 873 pa so besede »poltretje leto« obširno pojasnjene. Dr. Grivec piše: »Zgodovinska resničnost tega poglavja Metodovega življenjepisa je po pismih papeža Janeza VIII. presenetljivo
ce jih primerjamo z zverinskim ravnanjem nemških škofov, so upravičene in dostojanstvene. V pismih papeža Janeza VIII. pa-savskemu škofu Hermanriku beremo, da je njegovo ravnanje zoper Metoda »presegalo predrzno trinoško besnost in zverinsko divjost«; nad Metodom je vihtel konjski bič in bi ga bil udaril, ko ne bi bili drugi tega ubranili. Isti papež graja freisinškega škofa Anona, da njegova »trinoška predrznost zoper Metodija presega oblake in celo nebo«. Bavarske škofe ostro graja, da so Metoda zasramovali in ga s pestmi bili. Staroslovenski življenjepisec je te ostudnosti zamolčal. Pač pa je napisal, da se je svetniški Metod dostojanstveno braniil s svetopisemskimi besedami.«
Sodili so ga v Regensburgu
Zgodovinarji in slavisti so skušali iz teh jpodatikov dognati, kje bi bil Melodij zajet, kje sojen in kje zaprt. Nekaterim se zdi kar samo po sebi jasno, da je bil Metod zajet v Panoniji, ker je Panonijo upravljal salzburški nadškof Adalviin, kateremu je papež Janez VIII. leta 873 pisal, da je on kriv Metodove odstavitve. Toda pri knezu Koclju je bil Metod najbolj na varnem, saj je ta podpiral z vsemi močmi njegovo delo. Poleg tega pravi staroslovenski življenjepis Metoda, da »je vrag nahujskal srce sovražnika moravskega kralja«. To namiguje, da je bil Metod zajet v moravski kneževini. Isto potrjuje tudi papeževo pismo pasavskemu škofu Hermanriku z ostro obtožbo, da je zverinsko trpinčil nadškofa Metoda, ki so ga »vlekli na škofovski zbor«; iz latinskega besedila moremo celo izvajati, da ga je vlekel Hermanrik sam s svojimi vojaškimi spremljevalci. Moravska je bila po kraljevi odločbi podrejena pasavski škofiji; zato je umevno, da je Metoda nasilno zajel ravno pasavski škaf.
Kje so Metoda sodili? Nemški zgodovinarji splošno trdijo, da so ga sodili v Regensburgu. Tam je v nov. leta 870 zboroval nemški državni zbor v navzočnosti kralja Ludovika. Ob tej priliki so se zbrali bavarski škofje in po kraljevem naročilu sodili Metoda.
Kje pa so imdi Metoda zaprtega? »Žitje Metodija« pravi, da so ga pregnali na Švabsko. Staroslovenska beseda »zašlati« pomeni »poslati daleč proč, pregnati«. S tem bi se ujemalo krajevno določilo: Švabsko. ŠvalbSka je bila tedaj posebna pokrajina onstran Bavarske.
Brez sledu naj bi izginil
Bavarski škofje so kraj Metodovega ujetništva prikrivali, da ga rimski papež ne bi mogel osvoboditi. Metod naj bi brez sledu izginil neznano kam in tam polagoma shiral. Tako so res dosegli, da je Rim šele po poltretjem letu rešil Metoda. Nemci so imeli dobre zveze z Rimom, da so mogli ostudno krivično in kruto sodbo prikrivati. Vedeli so, da bo onemogli bolehni s tarček papež Hadrijan II. težko kaj posegel vmes.
Nemški zgodovinarji, predvsem A. Zie-gler iz Miinchena in V. Burr iz Bonna, so v zadnjem desetletju z gotovostjo dognali kraj Metodovega pregnanstva; v tem so bistveno dopolnili ugibanje in molk slovan. zgodovinarjev in jezikoslovcev. Glavno zaslugo ima tu Ziegler, strokovnjak za srednjeveško bavarsko zgodovino in poznavalec slovanskih jezikov. V 'Zgodovinskem časopisu obravnava 1. 1953 to vprašanje v članku »Methodius auf dem Weg in die schwa-bische Verbannung« in dodaja celo zemljevid tedanjih bavarskih prometnih potov. Trdi, da je bil Metod poltretje leto zaprt v švabskem samostanu Ellwangenu poleg sedanjega mesta z istim imenom. Profesor V. Burr, rojak iz tega mesta, poznavalec mestne in samostanske zgodovine, je to mnenje podprl s trdnimi dokazi.
V. Burr v zborniku Elhvanger Jahrbueh 1956, str. 3—13, krepko pripominja, naj bi zgodovina Nemce vendar že izmodrila. Njegovi dokazi za trditev, da je bil Metod tu zaprt v Elhvangenu, pa so: Stari samostan je bil res zelo samoten, daleč od prometnih potov, škof Hermanrik je bil v mlajših letih menih, potem pa opatov namestnik tega samostana. Kot pasavski škof je imel dobre zveze s tem samostanom;
med ondotnimi menihi je imel zaupne znance, ki so mu pomagali ujetega Metoda dobro prikrivati.
Med potjo iz mesta Passau k škofovskemu zboru v Regensburgu se je škof Hermanrik morebiti nekaj dni ustavil v samostanu Niederaltaich in tam v jesenskem mrazu in deževju trpinčil Metoda pod milim nebom. To mnenje so sedanji benediktinski menihi ondotnega samostana vzeli tako resno, da so sprejeli vzhodni obred s slovanskim bogoslužjem kot neko zadoščenje za grehe svojih prednikov. Nemški zgodovinar Burr pa meni, da se papeževe besede o trpinčenju te vrste nanašajo na samostan v Elhvangenu.
Papežu se je lagal...
Med potjo v Ellwangen so se Metodovi spremljevalci s svojim ujetnikom ustavili v škofijskem mestu Freising, kakor beremo v ostrem papeževem pismu (875) freisinške-mu škofu Anonu. Papež Janez VIII. ga graja, da je z Metodom ravnal tiransko, ga zaprl v ječo in mu ni dovolil bogoslužnih opravil. Važna je papeževa pripomba, da so Anona leta 872 v Rimu vprašali, kje je nadškof Metod; pa je dejal, da ga ne pozna. Papež to laž tem ostreje graja, ker je bil Anon papežev zaupnik, poverjenik papeških posestev In nabirk v Nemčiji ter 'bi bil dolžan krivično preganjanje in trpinčenje nadškofa Metoda sporočiti v Rim. Zato mu očita, da je pravzaprav on odgovoren za krivično in kruto ravnanje zoper nadškofa Metoda, papeškega legata za pokristjanjenje slovanskih dežel.
Iz tega vidimo, da so v Rimu stvar sv. Metoda skrbno zasledovali in ga skušali
Za zaključek jubilejnega leta je obhajal Klub slovenskih študentov na Dunaju v nedeljo, dne 16. junija t. L, spomin 40-let-nice kluba, študentje so se zbrali z ostalimi dunajskimi Slovenci v »Korotanu*, da se spomnijo tega slavnostnega dogodka.
Za uvod je pozdravil predsednik F. J. Bister vse navzoče in poudaril povezanost študentov s Slovenci na Dunaju. Tonček Honvath in Ivko Ferrn sta brala črtice in odlomke iz Mladja ter s tem predstavila dunajskim Slovencem leposlovno delovanje slovenske koroške mladine.
Zatem je podal Joie IVakounig v nagovoru kratek zgodovinski pregled Kluba slovenskih študentov ter nakazal njegov pomen ne samo za študente na Dunaju, ampak tudi za bodočnost koroških Slovencev. Predvsem je podčrtal dejstvo, da je klub nadstrankarski in neodvisen, kar seveda ne pomeni ideološke neopredeljenosti posameznega člana. Ni namen kluba, da dela med študenti razdor, pač pa, da jih zbira in bliža. Iskati se mora to, kar druži. Dejal je:
Danes, ko praznujemo 40-letnico slovenskih študentov na Dunaju, imamo razlogov dosti, da pogledamo nazaj, kaj se je dogajalo v tej dobi 4 desetletij. 21. 6. 1923 so ustanovili mladi Korošci sredi nemško govorečega Dunaja Klub koroških slovenskih akademikov. Izmed ustanovnih članov naj omenim samo ravnatelja slovenske gimnazije, prof. dr. Joška Tischlerja, nato prelata dr. Rudolfa Bliimla in inženirja Marka Polzerja.
Takrat, ko je bil klub ustanovljen, se najbrž nobeden ni prav zavedal, kako pomembno vlogo bo 'igrala nekoč ta organizacija. Kot vsako novorojeno bitje, so spremljale tudi dunajski klub precejšnje težave. Ni bilo pravih prostorov za shajanje. Študentje sami pa so se prebijali tudi v precej turobnih razmerah skozi dunajska leta. Od leta 1925 naprej so še zbirali za nekaj časa v korekturni sobi češke tiskarne na Margarethetiplatz 7. Nekaj časa se je namreč tiskal na Dunaju list »Koroški Slovenec«. Študentom pa se je poverila korektura tega časopisa. Pred drugo vojno je bil ustanovljen tudi nekak »Slovenski krožek«, v katerem so se zbirali dunajski Slovenci, v kolikor so jih študentje mogli zajeti s svojim delom.
Ko je zagrnil leta 1938 Avstrijo oblak nacistične strahovlade, je napočila za ko-
rešiti. A Nemci so vse tako spretno in uspešno prikrivali, da je bilo rimsko prizadevanje nad dve leti brezuspešno. Nemško nasilje je segalo celo v Rim, kjer so bili tudi nekateri nasprotniki slovanskega bogoslužja.
Papež Janez VIII. je krivično nasilje kmalu spoznal in je strogo ukazal nemškim škofom, da morajo slovanskega nadškofa brez obotavljanja osvoboditi. Za kazen jim je prepovedal maševati in izvrševati škofovska cerkvena opravila. Vsaj do jeseni 873 naj se pred njim zaradi tega opravičijo, drugače jih bo zadela še strožja kazen. V Nemčijo je Janez VIII. poslal posebnega poslanca, škofa Pavla iz Ankone. Dal mu je pismena navodila, kako naj govori in ravna. Hkrati je pisal salzburškemu, pasavskemu in freisinškemu škofu.
Pri reševanju sv. Metoda je nedvomno veliko in požrtvovalno sodeloval slovenski panonski knez Kocelj. Imel je svoje prijatelje tudi po notranjih nerriških deželah. Kot mejni grof in spreten državnik je dobro poznal nemške zvijače v tej stvari in iskal potov in ljudi, da bi Metoda rešil.
»Žitjh Metodija« pišejo v 10. poglavju: Prišlo je (to) k apostoliku (papežu) in ko je zvedel, je »poslal obsodbo proti njim, da ne sme noben kraljev škof peti maše, dokler ga bodo držali v zaporu. In tako so ga izpustili in rekli Koclju: ,Ako imaš tega pri sebi, se nas ne boš dobro znebil.’ Toda oni se niso znebili sodbe svetega Petra, štirje škofje od njih so namreč na-gloma umrli. Škof Hermanrik je na primer umrl 1. 874, škof Ano iz Freisinga 1. 875, nadškof Adalvin salzburški pa že 14. maja 873.«
*
Omenjamo še, da so pisma papeža Janeza VIII. nemškim škofom iz leta 873 ohranjena v zbirki Britanskega muzeja v Londonu. Pred temi pismi sta uvrščeni tudi dve papeški pismi slovenskemu knezu Koclju.
roške Slovence doba najhujšega trpljenja in najtežje zgodovinske preizkušnje. Mnogo naših najboljših je vzela vojna ali pa so postali žrtve nacifašističnih krvnikov. Po dolgi temi nasilja je zasijala leta 1945 zopet luč svobode. Na Dunaj so prihajali na novo mladi Korošci, da ali nadaljujejo ali začnejo svoje višje študije. Težave, ki so se borili ž njimi v hudih povojnih letih, so bile v primerjavi z današnjimi razmerami skorajda nepopisne. Manjkalo je stanovanj, ni bilo primerne sobe za klubska zborovanja, da ne govorimo o hrani in denarju.
Sčasoma pa se je položaj le ustalil in zboljšal, tako da je klub lahko deloval bolj uspešno.
Ker ni bilo prikladnega prostora, so se shajali študentje po stanovanjih članov, pri raznih slovenskih družinah, večinoma pa po gostilnah. Da je oviralo tako prosjačenje in potovanje uspešen razmah dela, je povsem jasno. Lahko rečemo, da je klub več ali manj stagniral.
Med nami, bivšimi srednješolci, ki smo šli pozneje na Dunaj, se je vedelo o klubu toliko kot nič. Spoznali smo ga šele na Dunaju. Toda za organizacijo nikakor ni dobro, ako je vklenjena takorekoč sama vase in nima dosti ali pa sploh nobenih stikov z ostalim svetom.
Marca leta 1961 smo preimenovali bivši Klub koroških slovenskih akademikov v Klub slovenskih študentov. Aprila istega leta smo se preselili za nekaj časa v prostore Hnatskega akademskega kluba v Lange-gasse 26, junija meseca pa smo pristali v »Korotanu«. Za to se imamo zahvaliti p. Ivanu Tomažiču, ki nam je poskrbel dom in ki se trudi, da bi sezidal lastni »Korotan«.
Od leta 1961 naprej sta torej minili dve leti. Mirne duše lahko rečemo, dve dela in uspeha polni leti. Obnovili smo klub na znotraj in ga organizacijsko osamosvojili. Ne smemo reči, da bi bili dosegli idealno stanje. Preostane nam še mnogo truda. Skrbeli smo, da se poživi družabnost med dunajskimi Slovenci. Naj se omeni samo pustni ples, ki je postal že prava tradicija.
Navezali smo stike z drugimi, nemškimi organizacijami, n. pr. s KHJ (Katoliško visokošolsko mladino), povabili medse predstavnike raznih listov in organizacij. Pre-
(Konec na 8. strani)
40-letni jubilej Kluba slovenskih študentov na Dunaju
DOBRLA VES
(Praznik prvega obhajila — nov kamen spotike)
Za vsakega očeta in za vsako mater je vesel trenutek, iko je v cerkvi oznanjeno, kdaj Ibo prvo sveto obhajilo! Posebno veseli se počutijo starši, če vedo: »Letos pojde tudi naš sinček ali naša hčerka ik prvemu svetemu obhajilu«. Ko pa gospod povabijo starše tudi k svetim zakramentom, si marsikdo še misli: »Svojim otrokom bom pa naredil to veselje.«
Letos pa je nas farane zadela na praznik presvetega Rešuj ega Telesa strašna novica. Izredno nas je zabolelo, ko smo slišali v cerkvi, da bo sicer prvo obhajilo, toda otroci bodo razdeljeni v dve skupini. Takoj smo spoznali, kaj je to pomenilo, ko so pred nekaj tedni hodili ljudje po hišah, ponujali in prodajali »božjo voljo« o prvem svetem obhajilu ter kritizirali domače duhovnike. Mi pa smo še zmeraj upali, da bo zmagala zdrava človeška pamet: da je prvo sveto obhajilo zaradi Jezusa, da naj je farni praznik in da naj bi otroci ohranili ljubezen do Jezusa v sveto hostiji.
Toda motili smo se. Prišel je 16. junij in z njim še večja hudobija v našo faro. Otroci so stopili pred obhajilno mizo v dveh skupinah: slovenisko-nemška skupina in samo nemška. Izpričali so »voljo staršev«. Kako žalostno je zgleda!«: otrok s svečo v roki stoji pred obhajilno mizo, pa mora biti odtrgan od svojega sošolca. Odrasli pa, namesto da bi molili za svoje prvoObhajance — so z odprtimi usti gledali, kateri otrok je pri tej skupini in kateri pri oni.
Otroci so šli domov, pa ne bogati, ampak revni; kajti vse življenje jih bo spremljala misel:
»Naše prvo sveto obhajilo ni bilo lepo. V šoli smo skupaj, pred Jezusom pa ne. Doma na vasi se skupaj igramo, pri Jezusu, ki je najboljši prijatelj, pa moramo biti ločeni!« Še huje pa se bodo pohujšali, ko bodo razumeli, da so bili luč in ogenj vsega tega celo ljudje, ki so tudi vpisani v Katoliško akcijo! Ne smemo se čuditi, če bodo otroci pokopali s prvim svetim obhajilom ljubezen do Jezusa in spoštovanje do katoliške Cerkve. Kdor je dal pohujšanje, naj odgovarja pred Bogom! Krščanstvo pa naj se sramuje v stoletju koncila!
CELOVEC (Brošura bogoslovcev)
Kot podpornik našega semenišča sem prejel tudi letos brošuro »Begegnung«, s katero se bogoslovci že več let ob novih mašah zahvaljujejo svojiim dobrotnikom. To »Srečanje« je bilo doslej za slovenskega človeka vedno malo boleče kljub vsej dobri volji. Že od nekdaj so v celovškem semenišču tudi naše slovenski fantje in veliko so nekateri od nas žrtvovali za novo-mašnike, »Begegnung« pa je vsako leto delala vtis, kot da prezira naš jezik in nas ceni samo, če znamo nemiško brati. V številki, ki je za nove maše izšla, sem pa z veseljem zagledal, da ima v njej prostor tudi naša ljuba govorica. Veliki in svetniški škof Slomšek je gotovo vesel te »novosti«, ki bi morala biti sicer že »stara navada«. Res je, kot piše Akademija slov. bogoslovcev: »Begegnung je letos prvič jezikovna podoba naše domovine.« Mislim, da ne Je slovenske bogoslovce, ampak tudi nemške bogoslovce veseli, da je letos ta brošura takšna.
Želim, da bi se vsi bogoslovci v semenišču naučili blagoslavljati in posvečevatli pozneje kot duhovniki v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vse, kar je Bog dal na Koroškem, tudi slovensko govorico in slovensko knjigo, ne pa jo opuščati!
NONČA VES pri PLIBERKU (Kaj je pri nas novega)
Precej se je pri nas spremenilo od tistih časov, ko je Nonča ves »zaslovela« po svetu zaradi nekulturnega obnašanja plačanih pretepačev. Sedaj' je Jr olj mirno. Skozi vas vodi nova asfaltirana cesta, tudi potok ima novo strugo, po kateri mora sedaj teči. Le za mostove se še prepiramo. Vsak bi rad imel most za svojo njivo ali travnik, toda vsi pa bi želeli most do cerkve, kakor je bil prej. Most bi bil Se posebno primeren sedaj, ko bo naša romarska cerkev znotraj prenovljena. Cerkev 'že dolgo časa prana vij a jo, vmes so delavci prenovili že del plibefške župnijske cerkve, sedaj pa zopet. nadaljujejo v Nonči vesi. Upamo, da bo za svoj veliki prarznik na Veliko G-ospojnico cerkev gotova in zasijala v vsej veličastnosti in lepoti. Že se-
daj vabimo romarje k nam: Ne bo vam žal — že zaradi lepote cerkve ne!
Pri prenavljanju cerkve so odkrili tudi stare freske. Vsaj nekatere bomo lahko gledali in bo tako cerkev še bolj bogata v stari umetnosti.
Iz Nonče vesi je speljana na Komel do šole nova krasna cesta, 8,5 km dolga, kar je velika dobrota za vse Komelčane, za tiste, ki imajo gozdove in še za tiste, ki bodo na Komel hodili po češnje, oziroma jih bodo lahko vozili, če jih le kaj bo. Ob novi komelski cesti pa že nastajajo nove hiše.
Tam prav pri cerkvi pri Pukelnu so na farni praznik sv. Petra in Pavla praznovali srebrno poroko. Pred 25 leti sta si v domači nonški cerkvi obljubila zvestobo Franc in Alojzija’ in svoj zakon postavila pod Marijino varstvo. Bila je takrat tako vesela »ojiset«, da se je takrat prvikrat v življenju napil Jop iz Girkovč, gotovo zato, ker še ni poznal moči vina kot očak Noe.
Naša srebrnoporočenca sta dala nam vsem Vzgled pravega krščanskega družinskega življenja — življenja v medsebojni ljubezni in zvestobi, v vseh žrtvah za blaginjo otrok, ki naj ljubijo Boga, domovino in mater in njeno govorico in pesem. Šestim otrokom sta dala ne le življenje, ampak tudi dobro vzgojo, ki je največja dota za življenje: Hanzeju, Feliksu, Heleni, Cilki, Milki in Julijani.
K srebrni poroki jima čestitamo vsi, ki ju poznamo, in 'želimo še mnogo srečnih let med svojimi otroki! Tem željam se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
REBRCA
(Nogomet: Rebrca — Galicija 8:1)
V	nedeljo 30. 6. 1963 ob 10.30 uri sta se srečali dve najmlajši ekipi nogometašev iz Podjune. Rebrčani s pomočjo Gorič in Žitare vesi so se postavili proti Galiciji.
Začetek je bil zelo nevaren, ker v 2. minuti je padel prvi gol za Galicijo, a Rebrčani so takoj nato odgovorili in Hren Kairli je kar dvakrat potresel mrežo Galiciji. Nato so še Wakounig, Jernej Wblfi, etc. dosegli s svojimi lepimi streli da je prišlo do lepega uspeha in konca.
Pohvaliti moramo pa Galicijo da imajo 'lepo igrišče in feSt fante. Upam, da bo Rebrško moštvo obdfžalo svojo formo in hodilo redno k treningu. Za naprej pa želim mnogo uspeha!	H.L.R.
ŠT. JANŽ v ROŽU (Smrt Tišlerjeve mame)
V	petek, dne 28. junija, ko je sonce tako neusmiljeno žgalo in se je topel vetrič zaganjal v zelenje vaških dreves, smo spremljali k zadnjemu počitku na župnijsko pokopališče nam vsem daleč naokoli znano ženo, gostilničarko Katarino Gabriel, pd. Tišleiljavo mamo v Št. Janžu v 87. letu starosti.
Pred kakimi šestdesetimi leti se je ta pridna in verna žena s svojim možem Mihom iz podgorjanske župnije preselila k nam. Pod njeno pridnostjo in varčnostjo je tako rekoč iz tal izrastel dom, ki je kmalu zaslovel daleč na okoli. Z možem enih misli sta pridno kot čebelica gospodarila, ustvarila sta si gostilno in trgovino, nato še prizidala lepo dvorano, ki je v tistem času bila tako nujno potrebna za cvetočo farno kulturo.
Kdor pozna Tišlerjev dom, ta pozna tudi zasluge blage pokojnice. Pod njeno streho sta Vladala molitev in delo, red in snaga. Rajna je bila vse življenje steber naše kulture. Dala je na razpolago prostore naši Hranilnici in posojilnici in občini, našemu izobraževalnemu društvu pa je bila kot dobra mati skozi petdeset let.
Nad Tišlerjevo mamo so prišli tudi viharni 'dnevi. V zakonu ji je Bog naklonil pet otrok, od katerih je Angelo že kot desetletno deklico poklical k sebi. Dosti prezgodaj je odšel v večnost tudi njen ljubi mož. Tišlerjeva mati je rade volje podprla še četrti steber doma in ga možato vodila naprej.
Veliko ljubezen je gojila tudi do rož. Ko je leta 1926 rajni Zdravko Zwitter iz
št. Jakoba tako lepo opisal Rož in njene prebivalce, je v svojih spisih posebej poudaril Tišlerjev dom s cvetočimi rožami po oknih. O tem nam je Tišlerjeva mati večkrat rade volje pripovedovala.
Še veliko dobrega hi lahko napisal o tej dobri in zvesti ženi, a dokaz temu so bili mnogoštevilni pogrebci, ki so jo spremljali na njeni zadnji zemeljski poti. Domači g. župnik Vošnjak ob asistenci č. g. Škorjanca iz Sveč je vodil pogrebne obrede. Ob lepem nagrobnem govoru se je tudi on v imenu faranov poslovil od nepozabne matere in žene. Moški in mešani pev-ski zbor pod vodstvom Hanzija Gabriela pa ji je v slovo prepeval v srce segajoče žalostinke.
Tišlerjeve mame ni več! Tam ob cesti pa je ostal njen dom s cvetočimi nageljni na oknih, dom, ki naj bo večen spomin na ženo, ki je svoje življenje žrtvovala za svoje otroke, za vero in narod!
Otroku in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
KOTMARA VES (Srebrna maša)
Že osem let vodi kotmirško faro č. g. Franc Brumnih kot dušni pastir. Na praznik sv. Petra in Pavla letos je minilo 25 let, ko je bil v Celovcu posvečen v duhovnika Kristusovega. Zato so mu zadnjo nedeljo hvaležni farani pripravili prisrčno slovesnost v počeščenje njegove srebrne svete maše.
Prav po tihem se je zlasti mladina pripravljala na ta farno-družinski praznik, kajti gospod župnik so se nekje izrazili, da vobče ne marajo za svoj srebrni jubilej nobenih zunanjih slovesnosti. In vendar bi kotmirški farani le pretežko prenesli, da bi jim ne bilo mogoče ob tako lepem jubileju vsaj malo pokazati svojo hvaležnost in vdanost svojemu dobremu dušnemu pastirju.
Ko so v nedeljo zjutraj šli gospod župnik v cerkev, so videli postavljene mlaje pred župniščem in cerkvijo, ki je tudi v notranjosti bila lepo okrašena. Tudi pri spovednici je bilo posebno mladine mnogo, nakar so uganili, kaj se pripravlja.
Pred drugo sveto mašo pa so se predčasno začeli zbirati kotmirški farani pri župnišču in nekaj pred pol deseto uro so se pojavili tudi gospod dekan boroveljske dekanije, mil. g. kanonik Zechner. Tako so pričakali farani gospoda župnika pred
Da vrši „odcr mladje” na Koroškem veliko poslanstvo, o tem je zdaj prepričano vedno več ljudi. Dosti smo pisali o ciljih in programih te agilne skupine, ki deluje na Koroškem prvič na daljši rok, na rok deseterih let. Vloge za naprej za pretipkane, precej dela je storjenega in pripravljenega, program točno izdelan. Zadnji dve predstavi v št. liju in št. Janžu sta — vpričo raznarodovalnih pojavov med slovenskimi ljudmi — potrdili in znova podčrtali vedno resnejšo nujnost, da morajo naloge današnjega mladega Slovenca presegati študijski okvir.
Biti bi morali hvaležni mladim ljudem tudi zato, da sploh delajo; da budijo naše mlade ljudi iz nedelnosti in brezbrižnosti k narodnemu delu, pa zasluži vsestransko priznanje in podporo! Seveda je prvo priprava na poklic — študij, vendar šola in dijaški domovi niso sami sebi namen, temveč le sredstvo za višje cilje; sredstvo, da si človek nabere izkušenj in znanja za življenje. Zato oder ne more nasprotovati šoli, ampak jo le dopolnjuje in izpopolnjuje. Ves mladi idealizem pa ne bi pomagal, če ne bi naletel na širokogrudno razumevanje s strani vodstev dijaških domov. Naj tudi to lepo potezo ob tej priliki z zadoščenjem in občudovanjem ugotovimo, številne vaje večkrat motijo hišni red, dijaki in dijakinje so obremenjeni s šolo, toda vodstvo v fantovskem in dekliškem dijaškem domu je vedno kazalo razumevanje. Uspeli nastopi dijakov in dijakinj so najlepša reklama za dijaške domove, brez njih bi naši mladi prosvetarji ne mogli delovati tako neovirano in s polno podporo.
Po obeh predstavah v Št. 11 ju in št. Janžu, ki sta bili zelo dobro obiskani, so visoki gostje po vrsti čestitali izvajalcem in izrazili svoje zadovoljstvo nad
Naše prireditve
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU
priredi v sredo, dne 10. julija 1962, ob pol 8. uri zvečer v Mohorjevem domu v Celovcu, Viktringer Ring 26
PROSVETNI VEČER.
Od Lizbone preko Afrike in Malorke v Genovo.
Poljudno predavanje z barvastimi slikami gdč. Mire Pehani. Ro predavanju sledi letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
K udeležbi vabi odbor.
OBJAVA
Vsem, ki so se prijavili za romanje v Padovo ali iščejo obvestil, siporočamo sledeče:
Romanje bo na prvo ali drugo nedeljo v avgustu in sicer dva dni, v soboto in nedeljo. Točen spored bo objavljen v prihodnji številki našega lista. Sedaj še čakamo odgovora iz Italije (Padove) glede prenočišč in božjih služb.
čas za prijavo je še do 14. julija na župni urad Medgorje.
Janko Tolmajer
Avtobusni promet v Jugoslavijo
Poštno in telegrafsko ravnateljstvo za Koroško sporoča, da so pred kratkim začeli s poštnim avtobusnim prometom na naslednjih progah v Jugoslavijo:
Proga Celovec—Ljubljana—Reka—Opatija od 29. junija vsako soboto — povraltna vožnja sledečo nedeljo;
proga Celovec—Ljubelj—Ljubljana od d. julija vsako sredo;
progo Celovec—Maribor—Rogaška Slatina pa bodo začeli 6. julija vsako sOboto — povratna vožnja sledečo nedeljo;
proga Beljak—Baško jezero—Ljubljana — Reka—Opatija pa 17. julija vsako sredo — povratna vožnja sledeči četrtek.
župniščem, kjer je bila prisrčna slovesnost.
Najprej so cerkveni pevci zapeli v pozdrav vedno lepo pesem »Srebrnomašnik, hod’ pozdravljen«. Sledile so zborne deklamacije mladine ter še par deklamacij v obeh jezikih. Posebej sta pozdravila gospoda župnika zastopnica katoliške mladine, za vse dobro vneta in delavna Zofi, ter v imenu cerkvenega sveta in farnega odbora prav tako delavni mladi Hanzej.
Ob veselem pritrkovanju zvonov so v lepem sprevodu farani spremljali g. župnika k zahvalni sveti daritvi. Po evangeliju pa so stopili na prižnico mil. g. kanonik Zechner in so najprej prečitali pismo
(Nadaljevanje na 5. strani)
takim kulturnim delom na slovenskem podeželju. Številni gospodje župniki so „odcr mladje” povabili svoje župnije na gostovanje.
Značilno je, da žanjejo naši dijaki in dijakinje vedno več navdušenega priznanja za svoje nastope. To sc je pokazalo tudi tokrat, ko so povsod želi nenavadno navdušenje; publika je zaživela z igralci; vsi so čutili, da nastopajo in govorijo drugače, kot smo bili vajeni doslej. Saj je bilo podajanje vlog pri vseh na vidni višini. Odrovci, ki so želi val odobravanja svoje tako široko zasnovane poti z vseh strani, so se s prisrčnimi stiki z našim ljudstvom vrnili nazaj v Celovec, upajo, da bo vodstvo dijaških domov prihodnje leto z razumevanjem pripomoglo do še večjega medsebojnega plodonosnega sodelovanje in še močnejših uspehov.
Zadnji dve predstavi sta stali na visoki ravni. Nova zasedba Anike z Helko Čebul je bila posrečena režiserjeva poteza prav tako kot prejšnja. Ela Jauk je močno stopnjevala svojo mater Terezo. Matevž Grilc se je z novo prepričljivostjo vživel v svoj težavni položaj Ernesta. Vsi stari igralci, krošnjar Erika Prunča, sosed Franceta Koncilje, orožnik Jožeta Habernika so bili na mestu. Izncnadil je Henrik Schuster in Avgust Malle, ki sta s psihološko točnostjo in natančnostjo podala svoji vlogi.
Vsekakor želimo podjetnim fantom in dekletom, da bi mogli plodovito delovati. Zdaj, ko so predrli zid ozkega gledanja na delokrog 1 rodečega slovenskega inteligenta, l>odo laže prišli do pravih odrskih dimenzij. Vsem pa, ki jim ob tej poti stojijo ob strani, pa se zahvaljujemo za pomoč pri vršitvi velikega poslanstva. Saj s tem najbolje pokažejo, da razumejo in upoštevajo koroške razmere.
„0der mladje" uspel v Št. liju in Št. Janžu

Pri nas na Koroškem
(Nadaljevanje s 4. strani)
gospoda Škofa, ki tudi čestitajo g. srebr-nomašniku in se mu zahvaljujejo za zvesto in požrtvovalno delovanje v Gospodovem vinogradu. Nato pa so g. kanonik v slavnostni pridigi govorili o poslanstvu duhovnika med ljudstvom in-še posebej o veliki gorečnosti in prizadevanju gospoda jubilanta v vsem njegovem 25-letnem duhovniškem delovanju po raznih farah Koroške, zlasti pa še v Kotmari vesii. Med sveto mašo je pristopila mladina k svetim zakramentom, cerkveni pevci pa so pri vsej slovesnosti še posebno navdušeno prepevali.
Po cenkvoni slovesnosti se je zfbral cerkveni svet k seji ob pričujočnosti g. de-| 'kana. Na tej seji je bilo sklenjeno, da hočejo farami v spomin na srebrno mašo g. župnika popraviti že razpadajočo cerkev svetega Gandolfa.
Ko je odzvonilo poldne, so se zbrali ob g. srebrnomašniku cerkveni pevci, cerkveni jn farni odbor, sorodniki in nekaj duhovščine pri obloženi mizi na prijetnem družinskem obedu. V popoldanskih urah pa so še prišli duhovniki iz bližnje okolice in preživeli nekaj ur v prijetnem bratstvu z g- jubilantom.
Po končani cerkveni slovesnosti je neki tujec vprašal neko ženko, kako je bilo na srebrni maši; pa je odgovorila s solznimi j °čmi: »Za jokati je bilo, tako je bilo lepo. Pa saj, naš gospod to tudi zaslužijo!«
CELOVEC
(Slavnostna akademija bogoslovcev)
Tradicija je, da bogoslovci krške škofije Vsako leto za slovesnost posvečenja novo-uiašnikov pripravijo slavnostno akademijo v dvorani Marijanišča. Tudi letos je bila na nedeljo posvečenja novomašnikov, dne 30. junija podobna slovesnost bogoslovne družine ob 4. uri popoldne.
Precej prostorna dvorana je bila napolnjena gostov, prijateljev bogoslovja in duhovnikov s prevzvišenim g. škofom na čelu. Razen sorodnikov bogoslovcev ni bilo opaziti, da bi duhovniki in gostje bili s podeželja.
Z akademsko četrturno zamudo so mari-janiški godci na godala zasvirali mogočno otvoritveno himno. Vtem je pa že stopil na oder g. regens bogoslovja, mil. g. kanonik dr. Ilhvitzer. Pozdravil je g. prevzvi-šenega, duhovščino in goste, nakar je v izbranih besedah govoril o lepoti in žrtvi bogoslovskega oz. duhovniškega življenja. Pri tem se je tudi v slovensščini obrnil na prisotne z besedo pohvale onim, ki gredo v idealizmu za vzvišenim poslanstvom duhovništva.
Posebno je presenetil zelo ubrani zbor bogoslovcev, ki je z veliko tehnično dovršenostjo zapel Distlerjevo kantato »Lobet den Herrn«. še večje presenečenje pa je bilo, ko je nastopil oktet bogoslovcev in zelo prisrčno zapel znano Slomškovo pesem »Ko dan se zaznava« v priredbi dr. Pr. Cigana. Čeprav je med navzočimi bil 'e manjši del Slovencev, je velik aplavz bil potrdilo, da si mnogi želijo takih točk °b podobnih prilikah.
Na akademiji sta govorila tudi dva gojenca zavoda in sicer v imenu novomašni-hov g. Sohonberg, rodom iz Kranja, sedaj Pa bivajoč v Beljaku, in eden v imenu onih, ki zavod zapuščajo. Zaključil pa je slavnost pevski zbor, ki je prav tako lepo Zapoj ob spremljavi zavodovega orkestra
Handlovo ,»Du Gott, dem Erde und Him-mel sChvveigt«.
Po slavnostni akademiji je bila v zavodski kapeli še cerkvena slovesnost, pri kateri so letošnji movomašniki delili navzočim novomašni blagoslov.
SELE
(Slovesnost srebrne, maše č. g. Ivana Matka)
Na dan mašniškega posvečenja 30. junija so Sele proslavile 25-letnica posvečanja kaplana č. g. Ivana Matka, torej njegov sre-brnomašniški jubilej.
jubilant ni ničesar slutil, kaj se pripravlja. Saij je zadnje čase mnogo zaposlen na Kamnu, kjer s svojimi izkušnjami vodi prezidavo in povečanje nekdanjega starega župnišča. Medtem pa je med farno mladino dozorel načrt, kako jubilanta iznenaditi s praznovanjem njegove 25-letnice mašništva.
Na večer v soboto so pred stopniščem farne cerkve dvignili slavolok z napisom »Srebrnomašnik, bodi pozdravljeni« Dekleta pa so okrasile cerkev 7. venci, druge pa so prinašale v farni dom doma spečene torte in druge jestvine, pripravljale mize in krasile dvorano. Fantovski in dekliški prapor pred odrskim zagrinjalom sta dajala pripravljenim prostorom še poseben sijaj.
A na tako versko slavje je potrebna v prvi vršiti duhovna priprava. Voditelju srebrnomašniku bo treba darovati najlepše darilo: sv. obhajilo! G. Rovan je imel zvečer in zjutraj kar dosti dela, ko je v spovednici »čistil« duše.
V nedeljo zjutraj pol ure pred prvo božjo službo je dospel srebrnomašnik domov. Ko pa se je potem napotil v cerkev, mu je na cerkvenem trgu zastavila pot množica faranov, pred njimi po 12 fantov in deklet v narodni ndši, pevski zbor, farna mladina, ministranti in župnik. Zadonela je pozdravna pesem, oglasila se je zborna deklamacija, ministraniti so mu izrekli svoja voščila in župnik svoje in faranov čestitke. Ob drugi pesmi so se vsi podali v cerkev, ki se je spet skazala kot premaljhna. Skozi špalir narodnih noš je srebrnomašnik prispel do oltarja, ki je bil okrašen z belimi limbarji in dišečimi solzicami s planin.
Med izborno mašo srebrnomašniku ni bilo treba pridigati; slavnost srebrne maše je dala g. župniku snov za pridigo: Zakaj, čemu so duhovniki? Med mašo je mladina z mnogimi drugimi prejela sv. obhajilo, ob koncu pa je vsem iz srca privrela zahvalna pesem. Ginjen se je g. srebrnomašnik zahvalil Bogu in Mariji Pomočnici za svoj poklic v duhovniško službo ter je podelil blagoslov Marije Pomočnice. Ob koncu je zadonela prekmurska ganljiva cerkvena pesem »Marija, nebeška Kraljica«.
Drugi del slovesnosti je bil popoldne v dvorani farnega doma. Pozdravna pesem je zadonela, ko je vstopil slavljenec z duhovnimi pobrati in drugimi povabljenci. Iz salezijanske družbe so došli g. ravnatelj Luskar, dr. Peterlin z Opčin pri Trstu, gg. prefekta Kump in Rovan, šentjanški gospod Vošnjak in domači 'župnik. Počastil pa je slavje tudi mil. g. kanonik Aleš Zečh-ner, ki je prebral pišimo prevzv. škofa, naslovljen na jubilanta. G. Vošnjak se je v nagovoru jubilantu zahvalil posebno za njegovo delo v vrstah katoliške mladine. Tudi ravnatelj Luskar je, kakor pač on zna, v šaljivem tonu izvlekel iz svojega srca, kar se je v njem nabralo. V imenu dekliške Marijine kongregacije je jubilantu čestitala
Srebrna mata v Selah: Selški pevski zbor s srebrnomašnikom g. Ivanam Matkom pred staro cerkvijo.
Spredaj Selani v narodnih nošah.
in se mu zahvalila Anica Oraže, Mira Olip in Francej Roblek listo za katoliško mladino in Prosvetno društvo, Feliks Ogris pa za športni klub. Ferdo Pristovnik je čestital v imenu Pevskega društva. Kot viden znak vdanosti mladine je sllavljenec prejel darilo: magnetofon.
Ta dan se je na jubilantovem obličju zrcalila izredna vedrost in vesdlje. Ginjen se je zahvalil za vse dokaze vdanosti in povezanosti. Spomnil se je tudi svoje nove maše v domovini. Od sorodnikov se je srebrnomašniškega slavij a udeležil nečak Štefan, ki mu je pred 25 leti kot novomaš-niku ministriral. K sreči je vprav prejšnji dan dopotoval, ne vedoč, da pride ravno k srebrni maši.
Pa so se spet in spet oglasili ipevci z eno in drugo pesmijo, oglasila se je tudi harmonika in mladi pari so se zavrteli in predvajali narodne plese. Obe plesni skupini, stari pa tudi naraščajniki, sta naravnost mojstrsko predvajali te lepe plese, ki so vse kaj lepšega kakor moderni plesi.
Dekleta so zbranim tudi dobro postregle, da nihče ni bil žejen ali lačen.
Tako se je farna mladina oddolžila svojemu oiga niza toriju in voditelju v prostorih Farnega doma, za katerega je srebrnomaš-nik žrtvoval toliko dela, potov in skrbi.
Sprejmemo
vajenca za tiskarno
POGOJ:
znanje slovenščine in nemščine, dokončana glavna šola ali nižja gimnazija Pismene prijave
najkasneje do 8. julija 1963 pošljite na naslov:
Družba sv. Mohorja v Celovcu
KLAGENFURT	Viktringer Ring 26
Klinika čebelnih pikov
Če čebela piči, izpusti v dotočno mesto nekoliko pantotenične kisline, ki je glavna spojina čebeliinega strupa. Pantotenična kislina je zdravilna in mnogi so se je posluževali, še preden so jo kemiki spoznali. Zdravljenje s čebelinimi piki je namreč že zelo staro. Moderno zdravljenje s čebelinimi piki pa je staro komaj kakšnih 50 let. Najbolj se je razvilo na Japonskem, kjer deluje že 27 let posebna klinika, ki zdravi samo s čebelinimi piki oziroma čebeli-nim strupom. Kliniko vodi doktor Tomo-mi Ikuma, ki trdi, da se je dosedaj v kliniki zdravilo okoli 300.000 bolnikov, za katere so uporabili nad 300 milijonov čebel, torej za vsakega bolnika okoli 1000 čebel.
Vse te čebele so oddajo svojega strupa poplačale s svojim življenjem. Znano je namreč, da pri vpiku čebela pusti v rani svoje želo, torej del sebe in zaradi tega pogine. To pa se zgodi samo pri vpiku človeka lin sesavcev, pri katerih elastično mišičevje vlovti želo. če pa čebela rabi svoje želo v naravno določeni namen, to je pregon drugih žuželk, potem lahko jzvleče svoje želo.
Ker za zdravljenje ljudi potrebujejo tako veliko število čebeli, so že pred časom iskali način, kako bi čebeli odvzeli strup brez pika. Izdelali so poseben postopek, med katerim čebela vpiči v malo blazinico d;n tam pusti svoj strup, ždo pa izvleče popolnoma nepokvarjeno. Nabrani strup vbrizgavajo s pomočjo injekcijske igle.
Za zdravljenje s čebelinkn strupom uporabljajo predvsem staro kitajsko spoznanje, po katerem ima človeško telo 360 »ritualnih točk«. Z vbodljaji z iglo v te točke — seveda ne vedno iste — se lahko zdravi vsaka bolezen. Te točke je potrebno ugotoviti in poskrbeti, da čebela piči prav na dotično mesto ali se na isto mesto vbriz-gne od nabranega stupa.
S čebelinim pikom zdravijo previsok ali prenizek krvni pritisk (zanimivo, da oba), vračajoči se glavobol, zobobol, začetno vnetje slepiča, revmatizem, nespečnost in živčno izčrpanost. Drugi zdravniki pa zdravijo še mnoge druge bolezni.
»Sestra čebela« nam koristi res na mnoge
načine: Pri nabiranju medu s poleti po cvetih prenaša cvetni prah in s tem omogoča oplojevanje cvetov, ki bi drugače ostali jallovi; nabira med, ki je redilen in zdravilen; izdeluje vosek: matični mleček, to je hrana, s katero čebele gojijo in redijo matice, služi za pripravo mnogih zdravil in poživil. Tu smo pa videli, da so tudi piki koristni za naše zdravje, in to so piki, pri katerih čebela izgubi svoje življenje.
EWG popušča nasproti Ameriki
Na pogajanjih v Bruslju so kmetijski ministri šestih držav, včlanjenih v Evropskem skupnem tržišču, končno le našli kompromisno rešitev, ki bo omogočila, da se sporazum o trgovini s kmetijskimi pridelki prične izvajati L julija, kakor je bilo dogovorjeno januarja 1962. Ta sporazum je omogočilo vsaj delno popuščanje Zahodne Nemčije, ki je sicer bila najbolj uporna. V resnici gre skoraj samo za simbolično zbliževanje cen raznih vrst žita, samo škarje za cene ječmena in rži so bile nekoliko stisnjene.
Za zgornji plafon so vzeli ceno nemškega ječmena, ki bo znižana za šest mark pri toni, to je za 1,4 odstotka; spodnji plafon predstavljajo stare cene francoskega ječmena, ki bo zvišana od 285,60 na 288,60 marke za 'tono, to je za 1,5 odstoka. Dvignili so ceno tudi itallijanškemu ječmenu. Zgornji plafon nemške fži je bil znižan od 412,69 na 404,69 marke za tono, spodnji (francoske rži) pa zvišan od 262,84 na 270,84 marke.
Dosežen je bil tudi sporazum glede cene svinjskega mesa v kosih, in sicer bo nova cena veljala šele od 2. septembra tega leta. Cena perutnine, uvožene iz tretjih držav (izven evropske gospodarske skupnosti), je bila znižana od 2,90 na 2,84 marke. Vse kaže, da je to bilo storjeno na pritisk Združenih ameriških držav, ki hočejo zagotoviti nemoten izvoz svoji perutnini. Ministri se zopet sestanejo marca 1964, da bi pregledali, kako se je razvila trgovina po novih cenah.
Sfanje evropskega prometa
Ob ugotovitvi, da se promet v Evropi neprestano širi, navaja »Letni statistični bilten o evropskem prometu«, da je delež posameznih oblik prometa v tej razširitvi v posameznih državah zelo različen. V zadnjem desetletju znaša povprečno povečanje prevozov po zračni poti, izraženo v »potniških km«, v Evropi 13 odst. Prvič je bilo število potnikov, ki so zapustili Veliko Britanijo z letalom, večje od števila tistih, ki so odpotovali z ladjo, leta 1961.
V državah, v katerih je avtomobilski promet relativno slabo razvit, računajo pa, da so to tiste države, v katerih pride na en avtomobil več kot 30 prebivalcev, narašča s porastom narodnega dohodka tudi število potnikov, ki se prepeljejo po železnici. V večini evropskih držav, v katerih je razvit avtomobilski promet, pa prevoz potnikov po železnici narašča zelo počasi, ponekod stagnira, v nekaterih državah pa celo upada. Avtobusni prevoz kaže podobne težnje kot prevoz po železnici in njegov razvoj je pod neposrednim vplivom razvoja zasebnega avtomobilskega prometa.
Po razpoložljivih podatkih ni skoraj niti
ene evropske države, v katerih se od leta 1950 do 1961 ne bi podvojila kilometraža, ki so jo prevozili potniški avtomobili. Kar pa je še bolj zanimivo, ritem večanja nikakor ne postaja počasnejši, avtomobil pa dobiva v mednarodnem prevozu iz leta v leto večji: pomen.
Notranji blagovni transport v evropskih državah po železnici, s tovornjaki in po rekah relativno ni znaten v primerjavi s pomorskim transportom, razen v Sovjetski zvezi, saj vzdržuje večina evropskih držav zelo živahne trgovske zveze s čezmorskimi državami. Zadnja leta v vzhodnoevropskih državah zelo hitro narašča obseg transporta blaga, in sicer tako v tonah kot v km/t. Od leta 1954 do 1960 je znašado v Sovjetski zvezi povprečno letno zvišanje 10 odst., na Poljskem 5 odst. itd. Hkrati se je v vseh državah povečal tudi obseg transporta blaga s tovornjaki im še nadalje neprestano narašča.
v našem listu /
Kuga naše dobe:
Kaj je laicizem
Prikrit, zahrbten sovražnik je vedno bolj nevaren kakor pa nasprotnik, ki ga poznamo in svojih napadalnih namenov ne skriva. Prav tako velja tudi za idejnega sovražnika. Krščanskemu mišljenju in življenju so mnogo bolj nevarni nauki, ki prikrito nasprotujejo krščanskim načelom, kot pa krivoverstva, ki so se javno borila oz. se še borijo proti Cerkvi.
Med take prikrite in zato toliko bolj nevarne sovražnike krščanstva moremo danes prištevati zlasti laicizem. Saj niti ne poznamo njegovega pravega početnika, tudi njegov nauk ni nikjer oznanjan kot nekaj določenega, proti čemur bi se mogli braniti. Pa vendar povsod srečujemo v vsakdanjem življenju njegove sledi. Zato se upravičeno sprašujemo, kaj je pravzaprav laicizem.
Beseda »laik« je grškega izvora in pomeni človeka izmed ljudstva. Rabi se največ v cerkvenem pomenu in je nasprotje besedi »klerik«, kar pomeni človeka v božji službi. V življenju Cerkve imamo namreč duhovščino in vernike; obe plasti sestavljata versko družbo, ki se imenuje Cerkev. Duhovniki, ki vršijo Kristusovo službo, se imenujejo »kler«, verniki pa so »laiki« ali verno ljudstvo. Kler in laiki tako sestavljajo občestvo katoliške Cerkve, eno božjo družino na zemlji.
Beseda »laicizem« prihaja torej od besede »laik«, ki ima verski pomen. Toda »laicizem« pomeni nekaj povsem nasprotnega. V cerkvenem nazivu pomeni »laik« človeka, ki sodeluje v verškem življenju z du-hovnikom-»klerom«. »Laicizem« pa je dal izrazu »laik« pomen, ki označuje človeka, kateri se upira oblasti »klera« in hoče biti čimbolj neodvisen od Cerkve in vere vobče. »Laicizem« pomeni torej: Proč od »klerac-duhovščine, proč z vero in Bogom!
Nauk laicizma bi mogli nekako takole označiti: Je zmotno mišljenje in praktična življenjska usmerjenost, Iki dosledno nasprotuje in izriva iz življenja in javnosti vpliv vere, Cerkve in njenih predstavnikov. Seveda je tu mišljen vpliv, do katerega ima vera pravico in dolžnost.
Tako govorimo o: laični vzgoji in šoli, o laični morali in kulturi, o laični družbi in državi in podobno. Vse te ustanove hoče laicizem brez Boga in jih oblikovati celo v sovraštvo proti veri in Cerkvi.
Ker je uvodoma tudi omenjena beseda »kler«, iz katere izhaja znana beseda »klerikalizem«, je prav, da na kratko razložimo tudi ta kulturnopolitični pojav. Prav gotovo je tudi »klerikalizem« izmaličenka besede »kler« in pomeni stremljenje »klera« in njega privržencev predvsem v političnih prilikah imeti popolno oblast. To gibanje bi torej pomenilo nekako krivico proti 'laikom, ker bi jim naj odvzelo pra-
(F. Ave Maria)
Slovansko bogoslužje
V zvezi s 1100-Ietnico prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane se pogostokrat omenja slovansko bogoslužje. Kaj si predstavljamo pod tem? V tem vprašanju ni med nami prave jasnosti, saj so sc še nekateri škofje na koncilu začudili, ko so videli, da se tudi maša po rimskem ali latinskem obredu bere v staroslovenskem jeziku. Zato je prav, da to vprašanje razjasnimo. Brez pravilne predstave o književnem delu svetih bratov, s katerim sta položila osnovo misijonskemu delu med Slovani, ne moremo razumeti njunega ostalega dela in neizmernih žrtev, ki sta jih morala sprejeti, posebno še srv. Metod, da sta ostala zvesta svojim misijonskim načrtom. Da bomo dobili jasno predstavo o slovanskem bogoslužju, ki sta ga z dovoljenjem Svete stolice vpeljala sveta brata, si postavimo tri vprašanja:
Kaj je glagolica?
Kakšen jezik je bila staroslovenščina, katero sta govorila in pisala sveta brata?
V kakšnem obredu sta maševala sveta brata?
Kaj je glagolica?
Beseda glagdlica pride od staroslovenske besede glaigolati, kar pomeni govoriti. Glagolica je pisava, ki jo je sestavil Konstantin (to je rojstno ime za sv. Cirila; Ciril je njegovo redovno ime). Prilagojena je po malih grških črkah, ki pa so zelo spremenjene.
Dve staroslovenski legendi (Žitje Konstantina in Žitje Metodija) pripovedujeta o tem. Obe legendi sta bili napisani ne-
9	m
a mladino in prosveto
ž ?"S	^j
Uspeh katoliških delavcev v Belgiji
Nedavno so bile v Belgiji volitve v delavska zastopstva po tovarnah in drugih podjetjih. V Belgiji nimajo delavci enotne strokovne zveze, ampak imajo tri delavske organizacije: socialistično, krščansko in liberalno, ki vse nastopajo za delavske pravice.
Že desetletja in desetletja je rdeča delavska strokovna organizacija imela absolutno moč, zlasti v rudnikih in v kovinarski industriji. To je veljalo predvsem za francosko govoreči del države, za Valonijo. Po zadnji vojni pa se kaže, da pridobivajo na simpatijah krščanski sindikati. Vodijo jih ljudje, ki so izšli iz šole znanega voditelja delavske mladine Kardejna. Sociallistični sindikati so preveč povezani s socialistično stranko in njihov program ni zadosti aktualen.
LetoSnje volitve so pokazale nov napredek krščanske delavske zveze, ki je postala sedaj enako močna v državi, kot je socialistična. V raznih svetih ima odslej 10.818 sedežev nasproti 10.533 socialističnim in
,jDbtec	na Ič&cašlcetn
Že nad eno leto deluje tudi na Koroškem deželna Ustanova za dober film. Dne 25. junija je bila v Domu glasbe tiskovna konferenca, pri kateri so poročali predstavniki Ustanove o delovanju »Dobrega filma« v prvem letu poslovanja.
O pomenu in poslanstvu »Dobrega filma« je govoril vodja deželnega mladinskega odseka g. Schwingl. Poudarjal je, da je Ustanova naletela v tem času na mnogo razumevanja in tudi državne ter deželne oblasti so velikodušno podprle to koristno ustanovo. G. Elsner, tajnik Ustanove, pa je poročal o uspehih dosedanjega dela. Med 90 kino-podjetji na Koroškem jih je 25 redno upoštevalo priporočila Akcije »za dober film«. Tudi je bilo ustanovljenih osem
vico odločati v poli tič no-kul turnih vpraša-njih.
Vendar pa zlasti v današnjih razmerah »klerikalizem« skoraj ni mogoč, čeravno še vedno slišimo mnogo Očitkov na njegov račun. A to je bolj pretveza sovražnikov Cerkve, da morejo bolj napadati vero in njene pravice ogrožati, ko se bori za krščanska načela v življenju.
799 liberalnim. Odnesla je torej 48,80 odst. sedežev nasproti 17,55 odst. socialističnih.
V Obratnih svetih so pri delavcih socialisti še močnejši (53 odst. : 43 odst.); pri nameščencih pa je nasprotno (krščanski 57 odst. : 36 odst.), podobno pri mladinskih zastopnikih (57 odst. krščanskih : 41 odst. soc.)
Če gledamo številke volitev pri obratnih svetih po posameznih pokrajinah, zgolj pri delavcih, ne pri nameščencih, pa je položaj naslednji: na Flamskem je dobila kršč. strokovna zveza letos že 55,60 odst. sedežev, socialisti pa so padli na 40,90 odst.; v Valoniji je dobila kršč. zveza letos že 28,50 odst., socialisti pa le še 69,10 odst.; v Bruslju samem je kršč. zveza tudi narasla: na 40,70 odst. proti 57 odst. socialističnim sedežem.
Počasi tudi belgijski delavci vidijo, da je v krščanski ideji velika sila, če se krščanstvo resno jemlje. Prav to hočejo dokazati krščanski delavski poborniki.
krajevnih odborov Ustanove, ki tesno sodelujejo :z osrednjim odborom. Kino-pod-jetja v Velikovcu, na Vrbi, v Labudski dolini ter v Kolbnifizu, Malnitzu in Heiligen-blut so bila »Dobremu filmu« najbolj naklonjena.
Škofijski filmski referent dr. Kirne! je poročal o akciji dobrega filma na šolskem področju. Na srednjih šolah Koroške sta bili skoraj povsod po dve predstavi z dobrim filmskim programom; na ta način je lansko leto nad 8400 dijakov gledalo dober film. Nadalje je škofijski referent poudarjal, da bi davčne oblasti morale filme, ki so označeni z dobro oceno, bolj podpirati. Saj bi podjetja vse bolj izbirala filme, ma katere je davek močno znižan. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da moremo zaznamovati delni uspeh v dejstvu, da so kulturni filmi že deležni davčnih olajšav.
V referatu o filmski vzgoji na šolah je govoril Heinz Gartner iz Brež. Omenjal je, da je pouka o filmskih vprašanjih že deležno okrog 8000 otrdk. Postavil je tudi zahtevo, da naj bi se iza filmsko vzgojo tudi že na učiteljišču temeljito pripravljali. V ta namen bi naj vpeljali predmet o kinoznan-stvu.
AVSTRIJSKI KINO V KRIZI
Filmska kviza se vedno bolj opaža v evropskih državah. Tudi Avstriji v tem oziru ni prizaneseno. Poznavalci razmer že govorijo o resni krizi avstrijskega filma. Med ljudmi je vedno manj zanimanja za filmske predstave. Tako je bilo pred petimi leti še 122 milijonov vseh obiskovalcev kina v Avstriji, a leta 1962 pa jih je j bilo Je še malo-nad 90 milijonov.
V posebni knjigi podrobno preiskujejo vzroke temu stanju in ugotavljajo, da je do tega privedel sedanji način življenja, ! ki daje ljudem možnost povsem drugačne- j ga oblikovanja prostega časa, kot je to bilo pred desetletji. Zlasti pride pri tem v po- I štev silna motorizacija, petdnevni delavni teden in vedno večje televizijsko omrežje, j
Zaradi naraščajoče gospodarske krize zahtevajo podjetniki večje razumevanje države j zlasti pri odmerjanju davčnih bremen. Sko- j raj 200 milijonov šilingov so avstrijski ki- ! no-podjetniki plačali državi samo v obliki kulturnega groša, davka na zabavo in kot pomoč žrtvam vojne.
Resno stanje avstrijskega kina je razvidno tudi iz dejstva, da je bilo v lanskem letu 71 kino-podjetij ustavljenih zaradi ne-rentabilnosti. Tako je trenutno v Avstriji ' okrog 1200 kinio-dvoran odprtih, od katerih prinaša dnevni program le ena tretjina.
K D O R ZNA, PA ZNA
Neki kmet je peljal voz sena. Sredi ceste se mu je voz nenadoma prevrnil.
»Pomagajte, pod vozom je moj sin!« je začel kričati kmet.
Ljudje so prihiteli od vseh strani in pomagali možu dvigniti voz in znova naložiti nanj seno. Ko je bilo vse v redu, je nekdo , vprašal kmeta:
»Kje pa je sin?«
»Doma,« mu je odvrnil kmet.
»Čemu si potem klical, da je pod vozom?«
»Ker bi mu sicer nihče ne hotel poma-gatil« se je odrezal zviti kmet.
Podpredsednik Johnson: »Izaijev izrek: Pridite in 'bomo skupaj govorili.«
FARMA POD VODO
Na vzhodni obali Tasmanije pripravlja neka avstralska družba načrte za prvo podvodno farmo na svetu, kjer naj bi gojili najrazličnejše vrste alg. Ko se bodo alge razvile, jih bodo uporabili v znanstvene namene.
Alge bodo kosili z ladje, ki bo imela na dnu posebne kose. Iz njih bodo izdelovali tudi razne hranljive sestavine, kot dodatke k jedem, kozmetične preparate, barve itd.
Pri tem nenavadnem projektu dela šest strokovnjakov, kemikov in biologov.
iz filmskega sveta
dolgo po smrti obeh bratov. — Pod legendo moramo tu razumeti življenjepis svetnika, ki je pesniško olepšan s popisovanjem čudežnih in pobožnih dogodb. V takih legendah ločijo zgodovinarji zgodovinska dejstva in izmišljene dostavke. Med zgodovinska dejstva štejemo predvsem one dogodke, ki so razvidni tudi iz drugih zgodovinskih dokumentov. Najvažnejši podatki o delu svetih bratov, ki jih omenjata staroslovenski legendi, so potrjeni z zanesljivimi zgodovinskimi dokumenti, ki jih zgodovinarji (n. pr.: dr. Franc Grivec, dr. Fr. Kos in dr. Josip Gruden ...), ki pišejo o delu svetih bratov, navajajo.
»Po stari navadi je Ciril šel in je s svojimi pomočniki goreče molil. Kmalu se mu je razodel Bog, ki uslišuje molitve svojih služabnikov, da je sestavil slovenske črke in takoji začel pisati besede evangeljske: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda...« Tako se je nekdaj začenjala knjiga nedeljskih evangelijev. Ciril je najprej prevedel nedeljske evangelije. Več desetletij pozneje so se Giril-Metodovi učenci pri obrambi slovanskega bogoslužja sklicevali na to, da so staroslovenske črke božjega izvora in so v tem oziru bolj svete kakor grške in latinske, ki so poganskega izvora. Ni treba sicer misliti, da bi Bog Cirilu črke naravnost razodel. Da je Ciril sestavil glagolsko abecedo, s katero je natančno označil staroslovenske glasove, je gotovo veliko razmišljal v samoti. Ker je bil po svoji globoki pobožnosti nagnjen h kontemplaciji, so ga njegovi pomočniki brez dvoma često našli zatopljenega v sveto premišljevanje. Zato so lahko upravičeno menili, da mu je Bog
razodel glagolsko albecedo. To je bilo notranje navdahnjenje, ki ga doživljajo umetniki in iznajditelji.
Jezikoslovci občudujejo Cirilovo pisavo — glagolico, ki tako popolno izraža staroslovenske glasove. Staroslovenski Cirilov prevod evangelijev je tako popolno delo, da se v njem razodeva visoka nadarjenost in izobrazba prevajavca. Ustanovitev staroslovenske krščanske književnosti in slovanskega bogoslužja je tako važna za vero in prosveto, da je odločilno vplivala na slovansko in sploh evropsko zgodovino ter preobrazila obličje vzhodne Evrope. Slovani so bili s tem v duhu krščanske vesolj.no-sti uvrščeni med .izobražene krščanske narode. Tako piše dr. F. Grivec.
Glagolica se je razvila v okrogli ali bol-garški slog in oglati ali hrvaški slog. Cirilica je nastala pozneje.
Kakšen jezik je bila staroslovenščina, v kateri sta govorila in pisala sv. Ciril in Metod?
Nekdaj so mislili, da je staroslovenski prevod Ciril-Metodovega sv. pisma isti jezik, v katerem je spisano Žitje Konstantina in Žitje Metodija. Jezik teh dveh legend je enak staroslovenskemu panonskemu narečju. Poznejša raziskovanja so pa dokazala, da sta slovanska blagovestnika govorila in pisala staroslovenski jezik, ki sta se ga naučila v svojem rojstnem kraju Solunu. V Solunu in okolici so govorili macedonsko staroslovensko narečje. Okolica Soluna je bila popolnoma slovanska in tudi v mestu so govorili slovansko. Bizantinski cesarji so izmed solunskih Grkov jemali uradnike za slovanske pokrajine bi-
zantinskega cesarstva, ker so dobro govorili slovansko. Slovanska blagovestnika sta se že na domu v zgodnji mladbsti naučila slovansko. Sv. Ciril je začel prevajati svete evangelije že na Olimpu. Na to sveto goro so se zatekali menihi iz vzhodnih dežel, od koder so se morali umakniti pred Saraceni. Olimp je tako postal središče meniškega življenja. Tu sta sveta brata spoznala, da imajo razni narodi knjige in bogoslužje v domačem jeziku. Tu je torej dozoreval in dozorel načrt, da pripravita slovanski prevod svetih knjig. Zakaj? Tisoči Slovanov so se preselili v arabsko državo, kjer so sprejeli mohamedansko vero. To je predstavljalo veliko mevarnost za krščanstvo in grško cesarstvo. Apostolska gorečnost svetih bratov je tako dolbila močno oporo na carigrajskem dvoru, kjer so se zavedali nevarnosti položaja zaradi vojaškega in idejnega prodiranja mohamedanskih Arabcev. Sv. Ciril in Metod sta se pripravljala za misijonsko delo med Slovani še preden je prišla v Carigrad prošnja moravskega kneza Rastislava za misijonarja, ki bo v domačem slovenskem jeziku razlagal preprostim Moravcem verske resnice io sveto pismo. Bred prihodom Rastislavovih poslancev sta znala sveta brata samo staro-slovenščino, ki so jo govorili v Solunu i11 okolici. Jezikoslovci dokazujejo tudi iz jezika Ciril-Metodovih književnih del, da sta govorila in pisala v staroslovenskem mace-donskem narečju. Z imenom Sloven so tedaj imenovali vse slovanske rodove; torej ima beseda staroslovenski isti pomen kot staroslovanski. Staroslovensko macedonsko narečje so z lahkoto razumeli tudi moravski in panonski Slovenci.	(Dalje)
P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N*J*E
Katarina Šaunig:
Hmel mašadiefak
2.
»Res ye. Hubnik na Šali ima pa tako nesrečo. Koliko (konj mu jie v zadnjem času 'poginilo!« »Tudli na konje je'treba paziti,« se vtakne Breznikar v pogovor in pripoveduje: »Mrzla voda prepoteni živali ne more koristiti. Tudi jaz sem vozil na Laško in vem, da vožnja ni samo strd lizanje. Z Otrobom sem vedno rad vozil. (Ni preveč gnal živali, posebno me na slabi cesti. Ko so prišli klanci, pa smo drug drugemu pripre-gali. Tudi krmili smo vedno. iPri napajanju pa smo bili zelo previdni, tudi komate, vajeti, vozove smo pred vožnjo dobro pregledali, da ni bilo grede sitnosti in čakanja. Da, da, vozniški kruh tudi ni lahak, če nisi na mestu, prideš lahko s praznim žepom domov.«
»Včasih,« se glasi Tomažek, ki ima gostilno ob cesti vrh klanca, »je Otrob rad posedel pni nas. Naročil je pijače, se poveselil in celo zapel. Lepo petje je zelo upošteval. Najbolj všeč mu je bila tista: »Jaz sem en lušten jager, na Bistrici doma«. Sedaj pa le redko pride v gostilno.«
»Kaj je neki vzrok?« je radoveden Kri-štan.
»Tudi jaz sem ga vprašal, čemu je tak samotar in tako redko zahaja v krčmo«, pravi Breznikar. Pa je odgovoril praskajo se za ušesi:
»To ne gre. Saj vidiš, da imam devet sinov. Ves čas moram biti za njimi, jih učiti, svariti, jim pomagati. Le kaj bi bilo iz njih, če bi samo v taberni sedeli!«
Sta junaka, da je takih malo. Odkar je Primož slekel vojaško suknjo, rad hodi v Medvedji dol in na Mačensko planino na lov. Medved ni redka zverina v teh krajih. Medvedji dol ima po njem celo ime. Še dandanes pripovedujejo o medvedu tole zgodbo:
Še ni davno, ko so tudi v Rutah v Rožu bili medvedi in volkovi. Zverino so lovili v skopce in jame, ki so jih pokrili z listjem. Na Barenti med Podnom pa v Brudmi se še sedaj ta kraj imenuje Vovčja jama.
Ko so to jamo skopali, je v bližini nabirala ženica črnice. Ker pa ni vedela za jamo, je padla vanjo. Ženica se je tako prestrašila, da je še vpiti pozabila. Kmalu Potem pa je nekaj težkega prilomastilo, strop se je vdrl in v jamo je telebnil tttedved. Žena je od strahu kar otrpnila. JVTedved se je spenjal in spenjal, da bi prišel iz jame. Ko pa ni mogel ven, je počep-nil v kot, v drugem pa je 'žena z zobmi Šklepetala in vse svetnike na pomoč klicala. Njej se je zdela večnost, preden so
prišli ljudje gledat, kaj se je ujelo v jami. Ko so videli, kaj je vse v jami, so se silno čudili. Medveda niso upali ustreliti, da bi žene ne napadel, in so spustili vrv v jamo, da bi jo potegnili iz nje. Komaj so žensko malo vzdignili, je že priskočil medved in ženo objel, da je niso mogli premakniti. Vendar pa medved ni naredil ženi nič hudega. To se je ponovilo še drugič. Žalostno in smešno je bilo, ko se je nekdo pošalil in ženo vprašal, če medved kaj rahlo objema. Ona je vsa obupana odgovorila: »Saj me le samo za janko drži!« Svetovali so ji: »Pa janko odpni, naj jo ima!« Tako je tudi naredila. Ko so potegnili v tretje, je spustila krilo. Rešena je bila, medved pa je krilo zgrizel, še preden so ga ustrelili.
Primož ima močne mišice, tem se ima zahvaliti, da je kos medvedu. Kadar kak lovec ustreli medveda, ga okrašenega s planinskimi rožami pripeljejo na Bistrico. Tudi danes je tak dan.
Pri Tomažu čakajo Bistričani, kdaj bodo pripeljali lovci mrtvo zverino. Kramar, ki je bil izvoljen za župana, je najel godce, da lovcem zagodejo koračnico. Dekleta pa so potrgale vse cvetoče nageljne, rožmarin in roženkravt, da okrasijo klobuke junaškim lovcem. Počasi se bliža sprevod. Mo-
Pri nekem grofu je služil reven lovec. Z ženo sta živela v majhni bajti na samoti in sta si želela samo eno, da bi dobila otroka.
Nekoč je povabil grof vso gospodo daleč na okoli na gostijo, ki naj bi trajala štirideset dni, in je ukazal lovcu, da mu pripravi dovolj divjačine in zverine. Lovec se je ustrašil naročila in je takoj šel na lov. Lovil je že cel božji dan pa obhodil vse hoste, toda še repa ni videl. Šele proti večeru zadene zajca; zajec pa še skoči čez mejo in tam v krvi Obleži. Ko ga lovec hoče pobrati, stopi predenj drug lovec majhnega života in z rdečo čepico na glavi ter pravi: »Zajec je padel na mojih tleh in je moj!« Lovec mu potoži svoje skrbi in ga prosi za zajca. Oni drugi, ki je bil sam škratelj, pa reče: »Vsa divjačina je v moji Oblasti. Pripomorem ti še danes do vsega, kair potrebuješ, če se zavežeš, da bo čez osemnajst let moje to, za kar iti pri hiši
čen vol vozi mrtvo medvedko. Poleg matere sta v vreči dva živa mladiča.
To je vesel dan za Bistrico. Vsak hoče videti mrtvo zver in živa mladiča. Župan pohvali lovce, dekleta pa krase njih klobuke z nageljni in rožmarinom.
Breznikarjeva hči Nani se mora zelo truditi, da se ji ne trese preveč roka, ko pripenja šopek na Primožev klobuk. Cel dan je v skrbeh pogledovala na Mačenski vrh, za katerim so lovci lovili zverino. Zdaj, pa je vesela in ponosna na svojega fanta. Ko Primož vzame Naniji klobuk iz rok, zajudka, kot zna samo on.
»Prvi raj je najin,« šepne Primož na uho Naniji. V Tomaževi gostilni je danes sko-ro več gostov kot za semenj. Mladina pleše, starejši ogledujejo medvedko, otroci pa imajo veliko veselja z ljubkima mladičema. Nani in Primož rajata, da ju vse občuduje. Sta zares najlepši par sveške fare.
V posebni pivski sobi pa sedi obdan od prijateljev svdbodnjak Otrob. Kaj neki ga danes tare? Ne more se prav razvedriti. Mrko je danes lice kmetskega mogotca, temno zrejo oči izpod košatih obrvi. »Le kaj' mu je, da ga ne spravita v dobro voljo ne vino ne pesem?« se vprašuje prijatelj Breznikar. »Skupaj sva fantovala, ko sva bila mlada, skupaj vozarila kot moža. Mnogo neprijetnosti sva prestala in nikoli nisva prišla navzkriž! Le kaj se mu kuha v glavi? Ali je postal prevzeten, ko mu gre vse tako po sreči?«
(Dalje prihodnjič)
ne veš.« Ker je bili lovec prepričan, da ve za vsako malenkost pri hiši, tudi za vsak žrebelj, si je mislil, da more biti ono, za kar ne ve, pač samo kaka brezpomembna reč. Zato se- škratu zaveže, da mu bo ono reč čez osemnajst let prepustil. — Še tisti večer pa je nalovil škratelj toliko divjačine in zverine, da je bilo za vso gostijo dovolj.
Ko pa pride lovec zvečer domov, izve, da je postal oče in dobil fanta. Z radostjo gleda sina, ki ga je tako težko pričakoval. Naenkrat pa se spomni dogodka v gozdu in ves prepaden se zave, da je prodal sina, za katerega mii vedel. Dolgo časa se tega ni upal povedati ženi; toda vest ga je težila vedno bolj in končno ji je svojo skrb razodel. Oba sta potem molila in prosila Boga, da bi odvrnil nesrečo od nedolžnega otroka, ki sta ga nad vse ljubila.
Fant je rastel, ubogal je starše, pridno se je učil v šoli in se prikupil posebno gospodu župniku. Zato so se starši obrnili na duhovnika za svet. Potolažil jih je, da se bo z božjo pomočjo že dalo kako pomagati. Ko pa je stopil fant v osemnajsto leto, mu je župnik naročil, da naj gre po svetu; s seboj mu je dal neko sveto knjigo. Tako se je odpravil lovčev sin na pot in se s tem rešil hudobca.
Z leskovo paličico v roki gre fant po svetu in pride v veliko mesto, kjer pa je bilo vse tiho in mrtvo, da niti žive duše ni videl. Mesto je bilo zakleto. Ko stopi v naj lepši grad, zagleda v neki svetli kamri tri kače na posteljah ležeče. Brž udari srednjo kačo z leskovo palčico in glej — zgodi se čudež. Kača se spremeni v lepo deklico, ki si mane oči, na obeh straneh pa se prebujajo njeni starši. Tudi v mestu postane vse živo. Deklica mu pove, da je rešil njo, njene starše in vse mesto strašne coprnije. Vsi so bili mladeniča veseli, najbolj pa starši, ki so mu tudi obljubili deklico -kraljično za nevesto. Lovčev sin je bil ves iz sebe od veselja, roda spomnil se je svojih staršev in je dejal, da mora še od njih dobiti dovoljenje in vzeti slovo. Preden je odšel, se je še s 'kraljično zaročil in dobil od nje čudodelen prstan. Naročila mu je, naj suče prstan na levo stran, kadar pride v nevarnost, ker se bo na ta način nevarnosti tako hitro odmaknil, da se mu nič hudega ne bo moglo zgoditi. Ce pa bo — pravi nadalje — sukal prstan na desno stran, bo ona sama kar naenkrat pri njem.
Ves vesel se je lovčev sin vračal domov. Spotoma pa pride v neko mesto, kjer se je mogočen kralj bahal, da je svet nima take
lepote, kakor je njegova kraljica. Lovčev sin stopi pred kralja in pravi: »Pri nas so še kravarice lepiše kakor tvoja žena«. Kralj skoči od jeze pokonci, kakor da ga je pičila kača, in ukaže, da naj mladeniča na mestu usmrtijo. A on zasuče prstan na desno, in že stoji pri njem njegova kraljična. Od njene lepote se je vse svetilo in nihče si ni upal iztegniti roke proti njima. Tudi kralj je pozabil na jezo in je pustil, da sta odšla. Kraljična pa je bila užaljena, ker jo je ženin klical iza tak prazen nič, vzela mu je prstan in mu izginila izpred oči.
Lovčev sin je delal pokoro, toda pomoči ni bilo več. Ves potrt je hodil naprej. Nekega dne zagleda tri strašne velikane - ajde, ki so drevesa pipah in se iz njimi pobijali. Vpraša jih, zakaj se pretepajo, oni pa mu razodenejo, da so trije bratje in da se ne morejo zediniti ter razdeliti to, kar jim je zapustil rajnki oče: par 'škornjev in en klobuk. Mladenič se začudi, kako da se morejo za tako malenkost pobijati, toda velikani mu izdajo, da imajo te reči čudežno moč: Kdor obuje škornje, more korakati tako hitro, da ga nihče ne dojde; kdor pa si dene klobuk na glavo, rega nihče ne vidi.
Lovčev sin pravi na to: »Greh je, če se bratje med seboj tepejo. Te reči naj dobi samo eden, ki pa, mora potem bratoma pomagati. Če hočete, bom pa jaz razsodil, kdo naj vse dobi.« Bratje so bili zadovoljni, on pa jim zapove, da naj gredo na bližnji hrib, tisti, ki bo priletel prvi nazaj, bo dobil škornje in klobuk. Velikani odidejo, mladenič pa natakne klobuk, obuje škornje in zbeži.
Srce ga je Vleklo nazaj, k nevesti. Parkrat samo prekorači in že je v njenem mestu. Tam je bilo vse na nogah kakor v mravljišču. Iz pogovorov Je kmalu posnel, da se kraljična vdaja in da bo pravkar poroka. S klobukom na glavi gre v grad, kjer je kar mrgolelo gospode; nihče pa ni videl njega in nobena Straža ga ni ustavljala. Med svati zagleda 'kraljično, lepšo kakor kdaj poprej. Pravkar je šla v svojo kamro, da vzame venec, on pa skoči hitro za njo. Pred zrcalom si je popravljala lase. On pa je stopil za njo, privzdignil od časa do časa klobuk, tako da se je njegovo obličje videlo v zrcalu. Kraljična je vsa začudena gledala, postala je 'zamišljena, kakor srebrne koralde so ji pritekle solze in vzdihovala je, da prva ljubezen ne ugasne. Tedaj se pokaže lovčev sin v celi podobi, pove ji, kako je delal pokoro in kako je prišel sem; na kolenih zatrjuje, da gori njegova ljubezen bolj kot prej, vendar pa ji ne mara delati napotja, če je njeno srce izbralo drugega. Hitro pa hoče napraviti 'temu konec in povabi mladeniča, naj gre neviden z njo med svate. Tam pa tako izpregovori: »Gospoda, rada bi vas vprašala za svet. K poroki sem hotela vzeti svoj najdražji lišp, toda izgubila sem ključ od skrinjice, kjer je shranjen. Dala sem napraviti novega, toda medtem sem našla starega. Vprašam vas, kateri ključ je boljl-ši?« Prvi se oglasi ženin in pravi: »Stari ključ zmeraj najbolj odpira!« Vsi mu pri-
Siivalni stroji znamk: Gritzner, Rast Sc Gas-ser in Jax — najmovejSi izdelki — 'popolnoma avtomatični Zick-zack-šivalni stroji so ponos gospodinje in šivilje, kateri jim olajšajo in skrajšajo delo. Naročite si ga takoj v strokovni trgovini šivalnih strojev:
JOHAN LOMŠEK
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobila ves — Eberndort,
Telefon 247. Zahtevajte cenik. Ugodni pogoji.
trdijo. Nato reče kraljična: »Zahvaljujem se vam, gospoda. Modro ste govorili in hočem se po tem ravnati. Skrinjica je srce, ključ do njega pa ljubezen. Vsi veste, da je prvi odprl moje srce mladenič, ki nas je vse rešil strašne coprnije. On je zopet tu in tukaj ga vam pokažem!« Lovčev sin dvigne klobuk, da ga vsi vidijo, kraljična pravi: »Qn je pravi ključ, z njim hočem biti poročena!«
Ženitavamje .se je nadaljevalo, kraljična je stopila z lovčevim sinom pred oltar.
JUBILEJ DEŽNIKA
Letošnje leto bi moralo biti nekam prav eževno. Obhajamo namreč jubilej, 75 let, dkar ise je razvila industrija dežnikov. Le-1 1852 je Samuel Fox priglasil svoj patent t dežnik v takšni obliki, kot ga imamo anes. Od 'takrat dalje se je dežnik sploš-o udomačil kot potrebno sredstvo v de-ivnem vremenu. Fox je izumil dežnik z Vajcm, vzmetijo za odpiranje in s kovin-tim ogrodjem pod suknom.
Neko nerodno obliko dežnika, ki se ni »ogel -zapirati, so poznali že davno poprej
vzhodnih deželah. Slike v Egiptu so kade bogove in faraone sedeče pod orjaški-d dežniki. V orientalskih državah je bil ežnik znak kraljeve oblasti. Indijski ma-aradže so v srednjem veku dodajali svo-m zvenečim naslovom še lune »gospod tokih in Itolikih dežnikov«.
Dežnik je pomenil pravzaprav streho ali eho, ki je drugačno mad maziljenimi gla-ami kot pa nad temeni navadnih smrtni-°v. Dežnik, okrašen ma vse mogoče nači-e» je dajal ugled -osebi, ki ga je imela raz-etega nad sabo; držal ga je nad njo se-eda. kak suženj ali dvorjan.
Šele Kitajci' so se z dežnikom varovali Ted dežjem. Iz te države so ga razisko-avci prinesli v Evropo šele v 17. stoletju, olj kot neko čudo kakor pa za praktično •porabo. Kitajski dežniki so imeli bam-Usove palčke in so bili prepeti z oljnatim apirjem. V Evropi so se dežniki najprej
priljiubili pri ženskah bogatih slojev, da so si obvarovale dragocene obleke pred vremenskimi neprilikami. Lakaji so imeli nalogo spremljati goste z dežniki od veže palač do kočij, kot to še danes delajo vratarji velikih hotelov.
Prvi Anglež, ki se je pojavil z dežnikom na cesti, |je bil neki doktor James Hanway. Vse se mu je smejalo kot razvajenemu mehkužcu. To je bilo v začetku 18. stoletja. Hanway je dosti potoval po Perziji in Kitajski in je spoznal korist take osebne strehe v slabem, pa 'tudi v žgočem vremenu. Ofenzivo proti dežniku so začeli prvi londonski k očija ži, ki so se Zbali za svoj zaslužek. V dežju so meščani vedno najemali kočije, dežnik jih je pa začel izpodrivati, Končno je tudi prodrl.
V zadnjih dveh stoletjih je postajal vedno bolj lahek in priročen. Sprva so dežnike imenovali -tudi »Robinson«, po tistem slavnem dežniku, katerega si je ukrojil samotar Robinson Crusoe iz živalskih kož. Prvi dežniki so .bili visoki tudi do dva metra in so tehtali po nekaj kilogramov. Takšni so se v anglikanski cerkvi, pa tudi po južni Italiji ohranili še do danes pri nekaterih cerkvenih obredih.
Šele pred 75 leti je Fox dal dežniku današnjo obliko. Danes že kar ne moremo pogrešati te priprave, čeprav ima že hudega tekmeca v dežnih plaščih.
/z F. Kotnikovih »Štorij«:
Otrok oh vo jstmi prodan
Štirinajsta krstna predstava v Brezah
Zadnjo soboto je prižela tudi letos ama-terslka igralska skupina v Brežah svojo že skoraj tradicionalno sezono na Šentpetrski gori. Saj že štirinajstič pokazujejo amaterji s trudom in idealizmom pripravljena dela velikih klasikov.
če so zadnja leta uprizarjali res »dramatična dela« pisateljev kot Schillerja, Shakespeara i. dr., so letos segli po največjem, na zunanjih dramatičnih efektih morda skopem dramskem delu velikega nemškega klasika Goetheja, po Faustu. Gotovo je velik poizkus, skrajšati dva dela v eno večerno dramo; poizkus, ki le redkokdaj uspe. Toda če so mislili pesimisti, da bo uprizoritev ponesrečena, so bili jako presenečeni. Seveda so bile pomanjkljivosti pri krajšanju (tudi delo kot tako je predvsem v drugem delu preveč razvlečeno).
Toda v čem leži skrivnost uspeha( kajti to lahko rečemo o tej prireditvi)? Deloma mogoče, ker so igralci prosti in neobremenjeni s strahom za plačo, kot jo imajo večinoma poklicni igralci, deloma dobro podane glavne in postranske vloge, predvsem pa romantično okolje v podrtijah nekoč krasnega gradu, naravne kulise, katere noben oder ne more nuditi svojim gledalcem.
špartansko preprosto pripravljen oder
arh. Hannesai Sandlerja da obiskovalčevi fantaziji prosto pot. Lučni efekti in valj v sredini, ki je zdaj Faustova soba, zdaj Auersbachova klet, zdaj kraljevska palača, je edini rekvizit, ki ga uporabljajo.
Hannes Sandler kot dr. Faust zna podati vso globino čustva te zelo težke vloge. V začetku pa je bil kot vsi drugi videti ner-
Slovenska nižja gimnazija:
V	prvem a-razredu je izdelalo pet dijakov, pet jih ima popravne izpite, devet pa jih bo ponavljalo.
V	prvem b-razredu je izdelalo osem dijakov. Sedem jih ima popravne izpite, osem pa jih bo ponavljalo.
V	drugem a-razredu je izdelalo štirinajst <lijakov. Enajst dijakov ima popravne izpite, osem pa jih bo ponavljalo.
V	tretjem a-razredu je pripuščenih k tečajnemu izpitu 17 dijakov. Štirje so bili zavrnjeni. V tretjem b-razredu je pripuščenih k zrelostnemu izpitu vseh dvajset dijakinj.
vozen in nesiguren. S časom pa se stopnjuje in doseže v drugem delu, ko igra slepega in skopušnega dr. Fausta, svoj vrhunec. Mogoče bi bila menjava z Robertom M6B-laoherjem, ki je igral spretnega Mephistofe-lesa, bolj posrečena. Gretko je podala na ljubek in zadržan način Burgi Klaura. Seveda velja vsem drugim igralcem postranskih vlog pavšalna pohvala.
Lahko rečemo, da je prireditev uspela in je v polni meri obogatila koroško kulturno življenje.
Gimnazija in licej
V	četrti gimnaziji so izdelali štirje dijaki. Izpit imajo trije dijaki, dva sta padla. V peti gimnaziji so bili vsi pripuščeni k sprejemnemu izpitu.
Prvi licej sta izdelala dva, pet jih ima popravne izpite. Drugi licej je izdelal eden, dva imata popravne izpite, enega pa zaradi odsotnosti niso redovali.
V	tretjem liceju je bilo vseh šest dijakov pripuščenih k izpitu.
Dijaki so pisali pri sprejemnih izpitih za 1. licej naloge iz italijanščine, slovenščine, iz latinščine v slovenščino, iz. slovenščine v latinščino ter iz grščine.
Uspehi na slovenskih srednjih šolah v Gorici
40-letni jubilej Kluba slovenskih študentov
(Nadaljevanje s 3. strani) pričani smo, da je 'za nas nujno potrebno, da imatno zveze z Nemci. Samo, ako poznajo naš položaj, ga bodo skušali razumevati. Poglobili smo tudi stike s slovenskim središčem.
Ob priliki 40-letnice pa smo izdali jubilejni -»Zbornik slovenskih študentov«. Zbornik naj bo skromen dokaz in odraz našega dela. Pi~vič smo ga predstavili septembra lani v Št. Janžu ob priliki počitniškega sestanka, ki ga lahko imenujemo prelomnico v klubskem življenju.
Takrat smo dokazali vsem, da smo res Klub slovenskih študentov na Dunaju. Dokazali smo, da hočemo ostati zvesti svojim načelom. Naša načela so, da gojimo ljubezen do slovenstva in predvsem do naše materinščine med študenti ter da jo ponesemo pozneje med rojake na Koroško.
Nadalje je naša naloga, da spoznavamo narodne dobrine. Če jih poznamo, jih bomo tudi cenili. Med te dobrine spada poleg naše najdražje dediščine — materinskega jezika — tudi narodno kulturno izročilo. Smo sicer majhen narod, a smo lahko ponosni na lastno kulturo. Treba je, da prevzamemo od drugih narodov, v kolikor je nujno za narodni razvoj, toda ob tem ne smemo pozabiti lastnega kulturnega izročila.
Cilj kluba je tudi, da združuje vse slovenske visokošolce na Dunaju. KLUB JE IN OSTANE NADSTRANKARSKI IN NEODVISEN. TO SEVEDA NE POMENI IDEOLOŠKE NEOPREDELJENOSTI POSAMEZNIKA. Mi smo itak tako majhni in razkosani. Iščimo to, kar nas druži: naša slovenska mati in beseda slovenska!
Mi, ki bomo nadaljevali nekoč delo med našim narodom na Koroškem, moramo imeti seveda tudi zveze s koroško mladino. Oni bodo prevzeli, kar jim bomo zapustili mi. In če za konec še smem nakazati v grobih potezah naše smernice za bodočnost, lahko rečem:
Mi smo odgovorni pred vsem koroškim slovenskim ljudstvom in konec koncev pred celim slovenskim narodom. Nadaljevali bomo pot, ki smo jo začeli. Naše geslo pa bodi:
Iz naroda — za narod!
Klubski oktet pod vodstvom Lojzeta Po-pitscha je zaokrožil proslavo, ki se je zaključila z družabnim delom.
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme
LODRON
V3LLACH Lederergasse 12
Tujskoprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust!
Slovensko učiteljišče:
Prvi letnik so izdelale štiri, štiri imajo popravne izpite, ena pa je padla. V drugem letniku sta izdelala (Iva, trije imajo popravne izpite. V tretjem letniku imajo vse tni dijakinje popravne izpite, v četrtem pa je bilfo vseh šest učenk pripuščenih k učiteljskemu izpitu.
Trgovska strokovna nižja srednja šola
V	prvem a-razredu je izdelalo devet učencev, devet jih ima popravne izpite, štiri pa so zavrnili. V prvem b-razredu je izdelalo enajst učenk, štiri dijakinje imajo popravne izpite.
Drugi a-razred je izdelalo enajst učencev. Gsem dijakov ima popravne izpite, trije so padli, enega pa niso ocenili. Drugi b-raz-red pa je izdelalo deset učenk, deset jih ima popravne izpite, šest pa jih je padlo.
V	tretji a-razred so pripustili vse dijake (21 po številu), k zrelostnemu izpitu, v tretjem b-razredu pa vse dijakinje in sicer 15.
Na strokovni šoli so maturanti pisali naloge iz italijanščine, slovenščine, matematike, knjigovodstva, trgovinstva in stenografije.
Petdesetletnica goriškega semenišča
V nedeljo, 26. maja, je goriško Malo semenišče slovesno obhajalo svojo petdesetletnico ustanovitve. Že nekaj večerov prej je bila lepa stavba na prijaznem griču bajno razsvetljena s tisočerimi žarnicami. V nedeljo zjutraj je goriški nadškof imel slovesno sv. mašo, pri kateri je pel seme-niški izbor triglasno mašo »Cor Jesu«.
Popoldne je bila v veliki semeniški kapeli slavnostna akademija. Duhovnik profesor Beari je imel nato spominski govor, v katerem je izčrpno podal zgodovino semenišč od njihovega nastanka do današnjih dni. Občinstvo je zlasti zanimala zgodovina goriškega semenišča. Po govoru so sledile še dve pesmi goriških semeniščni-kov in gojencev Alojzijevišča. Slovenski fantje so zapeli Tomčevo »Zmagala si« in želi za svoje lepo izvajanje veliko priznanje.
Kot zadnji je govoril goriški nadškof Pangrazio, ki je še posebno poudaril, naj bi se ob tem lepem jubileju spomnili s kako posebno komemoracijo nadškofa Sedeja, ki ima največ zaslug pri ustanovitvi goriškega semenišča. Omenil je tudi, kako je bilo goriško semenišče nekoč središče vse dežele in kako so zlasti prihajali v semenišče sinovi slovenskih družin onstran meje.
Lepo akademijo je zaključil semeniški abor s pesmijo Julbilate Deo. — Za to priliko je semeniški odbor izdal lično brošuro s slikami o zgodovini goriškega semenišča. Ta brošura bo izšla tudi v slovenskem prevodu.
Svetovni atomski center v Avstriji
Med ZDA in SZ tečejo tajna pogajanja pri mednarodni agenciji za atomsko energijo '(AIEA); njihov namen je zgraditev gigantskega cihlotrona v Avstriji z močjo 300 milijard voltov. Ciklotron (pospeševalec atomov) naj bi tvoril del največjega jedrskega raziskovalnega centra na svetu.
Novice, ki jo je objavil dunajski časopis »Neue Tageszeitung«, glasilo avstrijske zveze industrialcev, doslej niso potrdili niti demantirali ne ameriški ne sovjetski delegati pri AIEA.
Po pisanju omenjenega dnevnika naj bi dala pobudo za sedanja pogajanja o tem načrtu ameriški in sovjetski predsednik, ki sta se sestala na Dunaju v letu 1961. Načrt je napredoval predvsem, odkar je Gleen T. Seaborg, predsednik ameriške atomske komisije, odpotoval v SZ. V Moskvi se je sestal s predsednikom sovjetskega centra za atomska raziskovanja, da bi obnovil sov-jetsko-ameriško pogodbo o izmenjavi znanstvenih izkušenj; obenem pa je znova predložil načrt o skupni graditvi gigantskega crklo trona.
Po nekaterih virih naj bi na posebno željo sovjetskih oblasti zgradili atomski center na avstrijskem ozemlju, nekaj kilometrov južno od Bratislave, v neposredni bližini kraja, kjer se ob Obali Donave stikajo avstrijska, madžarska in češkoslovaška meja. Center naj bi bil odprt in pristopen znanstvenikom iz zahodnoevropskih kot iz vzhodnoevropskih dežel.
Znanstveniki iz AIEA so mnenja, da težav, na katere je naletel ta gigantski načrt, ni iskati v odnosih med SZ in ZDA — ki so prav v vprašanju izmenjave znanstvenih izkušenj in znanstvenega sodelovanja izredno prisrčni — pač pa v ogromnih stroških, ki se zde preveliki celo Obema svetovnima velesilama.
I
Otroški vozički Moško in damsko perilo Poletne srajce za otroke
Hans Thomasser
Villach Widmanngasse 33
S
5
t
*
1
-KRATKE VESTI -
Kakor je lani spremenila lavantinska škofija svoj naziv v »mariborsko škofijo«, je sedaj naredila tudi sekavska škofija, katere škof je že dolgo časa v Gradcu. Od 22. 4. t. 1. dalje se uradno imenuje »gra-ška-sekavska škofija«, poštni naslov pa je enostavno: Škofijski ordinariat, Gradec. Tu- j di v tem se kaže prilagoditev miselnosti modernega 'človeka, ki ne da več toliko ; na tradicijo kot nekdanji ljudje.
Letošnjo jesen bo na Koroškem primanjkovalo 140 učiteljev; če bo šlo tako naprej, računajo, da jih bo leta 1965 247 premalo, leta 1968 pa kar 535.
Ko so vprašali prvo kozmonavtko Valen- j tino Terješkovo, Rusinjo, ki je poletela | nedavno v zrak z raketo, kako ji je teknila | hrana v vesolju, je dejala: »Vesoljska hra- j na je okusna, toda vendarle bi rada krom- | pir s čebulo!«
Slovenci, ki živijo ob reki Rabi na Madžarskem, spadajo v župnijo Vas. Na zadnji j seji župnijskega sveta so sprejeli tudi sklep, da se morajo odslej vršiti seje krajevnih odborov v slovenskih vaseh v materinščini in da ima materinščina slovenskega pre- : bivalstva dostop v vse javne urade.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 8. 7.: 14,15 - 15,00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — žena in (lom. — 18.00 — 18,15 Za našo vas. — TOREK, 9. 7.: 14,15 - 14,45 Poročila, objave. —Bolje je paziti, ikot zdraviti se: Zastrupijenja. - SREDA, 10. 7.: 14,15 - 15,00 Po ročila, objaive. — Kar želite, zaigramo. — CETR-TEK, 11. 7.: 14,15 - 14,45 Poročila, objave. - H ljudstva za ljudstvo. - PETEK, 12. 7.: 14,15 - 15,00 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pni naših ljudeh. — Koncert pevskega društva ..Lira” iz Kamnika. (2. del). — SOBOTA, 13. 7.: 09,00 — 10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18,25 — 18,45 Na dom obujaš mi spomin . .. Gospa Sveta (2. del). — NEDELJA, 14. 7.: 07,30 — 08,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo im glasbo pozdravljamo in voščimo.
QLEDALI$ČE V CELOVCU
Petek, 5. julija: Lady Frederik (krstna predstava). — Sobota, 6. julij: Der Vogel-hdndler. — Nedelja, 7. julij: Der Vogel-handler. — Sreda, 10. julij: Volpone. — Četrtek, 11. julij: Clivia. — Petek, 12. julij: Lady Frederik. — Sobota, 13. julij: Die Hochzeit des Figaro '(zadnjikrat). — Nedelja, 14. juilij: Das Land des Ldchelns.
Za vse predstave prosta prodaja vstopnic.
Začetek vedno ob 20,00.
fiižnska dctna
Bistrica v Rožu. — Sobota, 6. 7.: Denn das Weib ist schvvaich (IVa). — Neverjetna sprememba odvetnika, ki je imel pohlep po denarju. Nedelja, 7. 7.: Schvvarze Rose Rosemarie (III). —Ljubezenska romanca med nemškim dekletom in ameriškim filmskim igralcem na filmskem festivalu. Sreda, 13. 7.: Die Jungfrauen von Rom (III). — Dolgotrajni boji med Rimljani in Etruščani v C. stoletju pred Kr., povezani z ljubezensko zgodbo, ki pripelje končno do zaželenega miru med obema narodoma.
Borovlje. — Sobota, 6. 7.: Die selsame Grafih (IVa). — Mlado tajnico bi radi podedovanja radi umorili. Kriminalni film. Nedelja, 7. 7.: Heisscf Hafen Hongkong (IVa). — Film o industrijskih vohunih. Torek, 9. 7.: Rosemarie GmbH (V). — Veseloigra, ki jo je treba odklanjati. Četrtek, 11. 7 ' Madchen auf verbotenen Wegcn (IVa). — Sedemnajstletno dekle v zadnjem trenutku rešijo pred prekupčevalci z dekleti. Za odrasle s premislekom!
Pliberk. — Sobota in nedelja, 6. in 7. 7.: Wa* macht 1’apa den in Italicn (III). — Nesporazumi 0 potovanju nemškega družinskega očeta v Italijo, k> se vime domov z dragoceno dediščino. Torek, 9. 7.: Auf der Ahn, da gibts ka Stind (IVa). — četrteki 11. 7.: Winchester 73 (IV).
Mali oglasi
Sprejmemo UČENCA z dobrim šolskim spričevalom za žagovodjo in lesno industrijo. Dobi prosto hrano in stanovanje ter dobro mesečno plačo. Ponudbe pod ,,Sageworker” na upravo lista.
Lščcmo dvosobno neopremljeno stanovanje v Celovcu ali v bližini za slovenski klub. Po možnost* kletno stanovanje. Oglasite sc na uredništvu.
Tesarje in tesarske delavce takoj sprejmemo s pl*' čo, tki je večja od tarife. Za prenočevanje je preskrbljeno. Zglasite se: Peter Walder, Stadtzin*' mermeister, Klagonfurt, Turkgassc 1, Tel. 52-7®'
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”. Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- šil., letno 80,- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovence v. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.