296. številk«.
Ljubljana, v četrtek 24. decembra 1896.
XXIX. leto
Izhaja veak dan r.v^i-.v, ućnofi nedelje io praK?ik«, t«r valja po pofili prejemau »a avitro-ogerake deSele ob m leto 15 g>\l, ta v-o! kU 8 gld. ta čotrt leta 4 gld., pa joden mesec 1 gid. 40 kr— Za L j   bljaco bres pošiljanja na dom na v»e leto 13 gld., &a Aetrt leta S gld 30 ki., aa joden me*«- 1 uld. 10 ki. Z<< podiljaoje na dom računa «e po 10 kr
na meneč, po -o kr. za cel i; let* — Za tnje »".<•*.    .• toliko vod kclikor poAtcina s.ia3a. Za oananila piaficje M od ttiriitopne peti t-vrate po fi kr., če so osruuvlo jedenkrai trnka, po 6 kr„ fle h dvakrat, in po 4 kr., fic sv trikrat ali večkrat tiska Dopiai naj m iarole h-onkiratt. — Rokopisi bo      vračajo. — Orednistvo in apravuiltvo j* na Korprirniom trga At. VJ. 0 p ra en i »t v u naj ae blagovolijo poailja+i KAroontae. > Olamacijo, oananiJa, t. j, »ee admln*tara' ne >t"»a»»
Zaradi Božičnih praznikov izide prihodnji list v ponedeljek, dne 28. decembra 1896.
Vabilo na narocbo in sodelovanje.
Novo leto se bliža. Se nekaj dni, in .Slovenski Narod" nastopi trideseto leto svojega življenja, trideseto leto svojega bojevanja za narodne in politične prav ce Slovencev, za njih gospodarsko in duševno napredovanje. V vseh teh letdi je „Slovenski Narod" vedno »tal v prvi vrsti mej slovenskimi časopisi in si pridobil ugleda in veljave tudi zunaj slovenskih mej.
Dolgo vrsto let je rodoljubna požrtovalnost vzdrževala „Slovenski Narod". V zadnjih letih ae je končno število naročnikov tako pomnožilo, da je linfu gmotni obstanek popi lnoma zagotovljen.
Obstanek in razvoj našega, v središču Slovenije izhajajočega lista je za vse Slovence največjega pomena, sosebno v srdanj'h časih. Brez dnevnka, katerega vodi in pedpira nezavisna inte ligerca, brez lista, ki hoče in je v stana, ozirati se jedino le na koristi cel. kupnega naroda in s tem smotrom vplivati na politični in socijalni razvoj, brf z glasila, katero je vrhi t* g* gmotno dobro podprto, se dandanes nič ne opravi. Zlasti v bližnji prihodnjosti Čakajo „Slovenskoga Na roda" velike naloge.
Prlitičen položaj je tak, da pride najbrž do premembe sedanjega sistema. Vlada ob-ta, da poskusi dejansko reŠ ti narodnostno jednakopravnoat Ako se to zgod', resda se bode zajedno pelitična usoda slovenskega naroda za dolga vrato let. Tu bode „Slovenskomu Narodu" izpolnjevati ve-levažno nalogo, da bode zastopal zahteve in želje ter petrebe slovenskega naroda, tako napram vlad', kakor napram poslancem.
A še drog boj ss najbrž a name ie v bližuji prihodujosti. Reakcija se hoče u tihotapit i v dizavun iivljenje, tista vsakemu kulturnemu in političnemu napredku Bovražna roakcija, katera je v minobh stolttjih dušila n rod slovenski in je bila največ kriva, da je spal in umiral. Politična in duševna svoboda sta najvitalnejiega pomena za naš narodni napredek, brez nje, je napredovanje nemogoče. A
prav v tem oziru bode moral „Slovenski Narod' najbolj odbijati napade na svobodo, svest s:, da so vsi omikani in raisodni Slovenci na njegovi strani.
Tu li še na drugi strani je pričakovati vel kih dogodb. Socijalna vprašanja silijo s čedalje večjo mo^jo na dan ia stvarjajo vedno večje nasprotje mej posamičnimi sloii. „Slovenski Narod" bode v tem ozira z jednako ljubeznijo in unemo branil opravičene težnje vseh ljudskih slojev, skušal zlasti pomegati zatiranim do večje socijalne in politične veljave, ne da bi preziral pri tem potrebe naroda kot celote.
Vsestranske borbe nas torej čakajo, a prav v teh h j 1» treba slovenskemu naredu lieta, kateri bo vsak dan opozarjal na razne nevarnosti, ki prete orsto;u in i it jalom našega naroda izven ožje domovine in tudi v nj j s .mi, ki bode skušal daja'i prava navodila v raznih vprašanjih, da se slovensko ljudstvo duševno in gmotno okrpi ter kot slovenski in slovanski n; rod vztraja do zmage v neizogibnem boju.
Ukrenili smo, kar je bilo možno, da bo »Slovenski Narodu v prihodnjem letu v še večji ni"ii izpolnjeval ravne kar označene dolžnosti. Pre sktbljeno je, da bo prinašal najnovejše veBti is do movine in tujih krajev, trke poKtiSne, kakor druge, ter sploh obveščal občinstvo o vseh dogodbah kar najhitreje, zlasti potom posebnih, izvirnih brzojavk; preskrbljeno je, da bode prinašal vodilne ('•buko o vseh važnejnih političoib dogodbah in zlasti točna poročila iz zakonodavnih zastopov, vrhu tega pa tu li secijalne in narodnogospodarske razprave. Prav tako bode prinašal „pod črJo- izvirne povesti, prevode holjšh slovanskih del, kritike, poučne spise, sp'ob, kar je Čitateljem v zabavo in narodno prosveto.
Čudežev seveda tudi nsš list ne more delati, a kar je mogoče storiti s skromnimi dohodki, katere ima list na razpolago, storilo se bo vse. Na-daljni razvoj in večji upliv listi je pa odvisen od duševno in gmotne podpore, katnro bode dobival iz naroda.
In ju naj spregovorimo odkrito besedo zastran sodelovanja. Silno veliko se zabteva uprav od
našega lista. Z'asti nekateri bi radi, da bi bil vsem vse, bolj r*zii^vrnten in zinimiv. kakor bogs'gavedi kak drugi dnevnik Ne pomisliji pa, da v naših razmerah s^trudmiUvo no more biti tako organizo-vano, kaknr bi bilo želeti. Stalnih izvirnih poročil o razmerah po posameznih pokrajinah naše domovine, ki. t Tih z nami vre J pogreša mirsikdo, te niti ne da priskrbeti, ksono li, da bi mogli izbirati. Prav tako ni lahko d »biti redu h obdelova-teljev jedne ali drogo poliiične, gospodarske stroke, kaki r bi bilo zares treba List tukaj trpi pod tem, da je v naši inteligenci H mnogo, mnogo premalo B&llirilinja in risn^ga proučevanja pol.tićno socijalnih in gcspodarsV.ili konkretnih vpr.išanj. Ako bi bilo to drugače, tedaj bi „Slovenski Narol" tudi v ttrn poglf du veliko b ^«je zadostoval, ne tajimo, opravičenim zahtevam. Zategadelj bodemo posebno raiH cdpfrali pr*jl le našega lista zl isti takim razpravam. Hutežni pa bodemo tudi za dopise o stvari h, bi/Ij splošnega zanimanja vreduih, ne manj takisto za informacijo, katere uredništvu danes ali jutri di.bro h J'jo. La z zdiuženimi močmi mnogih prostovoljnih sotrudnikov in dopisnikov bode nam mo-go e libt držati v občezinimivem in naprednem tiru. Slovet.sk:--, int-.«''g no* se tedaj izvoli zavedati tudi tu svojih dolinoati'
„ Slovanski Narod" b de po novem letu imel po večkrat na ted> n prilogo, da bo zamogel obelodaniti obilno gradivo, katero je bilo treba do sedaj čestokrat odkladati po ves teden, in sploh še točneje in bolje kakor doslej izvrševati svojo na-lrgo. V pokritje troškov pa treba ne samo, da mu ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki, nego, da debi tudi nov\h. Prosimo Udaj vse svoje naročnike in mmilljenike, naj nam os^anujo zvesti tadi v novem letu in naj vs*k v svojem krogu skrb«, da dobi list novih naročnikov. Pos-brio naj gledajo, da bodo naročeni javni lok li na list, ker se tam z lieiom seznanijo ter ga bero tudi tisti, ki ga doslej še ne poznajo.
Dasi bodo troški zi list prihodnji leto še zuatnejši, ostane naročn na nespremenjena.
Bog in narod!
Lastništvo in uredništvo »Slovenskega Naroda".
Iviffiteka Na sveti večer.
(Črtica; Bpisal Fr. V. Javor.)
Ostra, mrzla, kosti in mozek prešinjujoča burja brije in piska skozi dolge, prostrane, mirne ulice carskega Dunaja.
Sicer polne življenja in vrvenja, so danes do cela prazne, piiBte, mrtve . . . Vsakdo si je poiskal kako rodbino, da v sredi svoje družine ali pri dragih znancih praznuje ta velelepi večer, ki 8 svojo tajirstveno, bajno veličasnostjo preveva vse vesolstvo, kakor bi i dandanes slišali iz višine glas oznanjujočega angelja: „Gloria in eKcelsis! — Mir ljudem na zemlji, ki so dobre voljelw — ki s svojo skromno, nedolžno, vender toli globoko v srce segajo čo, presrečno, toli vzvišeno poezijo obhaja slehernega Človeka, kateremu še ni povsem odrevenela d"fta, z nekakim čudnim, osrečujočim čutstvom ter omeči in gane tudi onega, kateremu je že debela trda skorja oklenila njegovo srce. Kdor le more, poišče si svojce, da prebije £ njimi par ur v onem nedolžnem veBelju, katero ga je nekdaj tako osrečevalo, po katerem je vedno tako iskreno hlepel in hrepenel.
Le na m kat« rib krajih stolnega mesta je še precej Živahno gibanje — pri šotorih in barakah s sladčicami, igračami in raznovrstnimi drugimi darili, in pri onih iz tal vzraslih smrekovih gozdičih, ki so kar čez noč prgnali na raznih prostorih in že teli teden oznanjevali pnhod veselega večera. Toda pri teh je le malo kupčije; večina se je že poprej pn skrbela z drevescem, in zato stopa tolsta, v kožuhovino in debele cunje zavita prodajalka nestrpno okoli umetnega gozdiča, dočim teše njen drug zadnje stojalce malemu drevescu. Le redko pribiti kak zapoznel kupec, da si v zadnjem trenutku priredi božično drevesce in po stari navadi natakne nanj neki.j sveč'c; zakaj naj bi letos ostal brez njega?! — Od daleč se še sliši bingljajoče zvonenje tramvajskih konj, za katerimi jednako-roerno ropeta voz po glavni ulici, po stranski cesti pa pribobni nerodni omnibus s šklepetajoČimi, žven-ketajočimi šipami, da bližnjega popotnika skoro ogluši. Včasih pridrvi po bliskovo elegantna privatna ekvipaža ali imenitnejši fijaker s svojim lahkim vozom, kojpga s kavčukom ovita kolesa jedva sli'oin lete* preko uličnega tlaka. Vmes pa žvi?ga oster veter, ki se zaganja z vso silo okoli oglov in odnaša ter prinaša zledenele snežinke — res pravi Božič!
V drugem nadstropju visoke, štirinadstropne hi«e ae vidijo razsvitljena okna, ki zro na magi-stratni park. Zastori niso spuščeni, in vsak trenotek se prikaže oh oknu človeška senca.
Sredi veliko sobe stoji krasno, bogato okičeno, z lesketajočimi in bliščečimi zvezdicami, svetlimi kroglicami, „arebrnimi in zlatimi kodri", s sladči-cami, cvetlicami in drugimi najraznovrstnejšimi okraski navešeno božično drevo. Nebroj raznobarvnih svečic brli na njem in se lesketa v svetlih, gladko brušenih okraskih. Pod drevesom pa je razprostrta obilica darov, katere sta stari svetnik in njegova žena pripravila svoji hčeri, gospej Heleni, mali vnukinji Anici, par znancem in služkinji. Tudi Helena in Anica sta položili malenkostna darilca, dela svojih rok, za dobre starišo pod drevo.
Najbolj je obdarjena mala Anica, petletno, ljubeznivo, plavolaso, kodravo, modrooko dekletce. Kako nervozno in radovedno je pričakovala odločilni trenutek — niti večerja ji ni dišala — dokler se ni oglasil uBodepolni, tajni zvonček. In potem, ko so se odprla vrata, in je zagledala krasno drevesce v vsem blišču in sijaju — kako ji jo utripalo malo srčice! Nema je obstala mej vrati ter se omamljena držala materinega krila. B.ila se j približati toli krasnim duiovoin.
Slovenski Božič.
Po svetiičih se današnji večer oznanja Bmir ljudem, ki so dobre volje!' Žal, da vzlic sto in stoletnemu oznanjevanju svet dejansko čuti le malo tega božičnega miru! V narodnem in političnem življenju so borbe, same borbe. Sosebno narod slovenski je od početka pa do sedaj živel v vednih bojib za obstanek in napredek svoj. Boriti se mu je bilo celo zgodovino s svojimi sosedi, kakor se mu je še dandanes. Istina je, da je malo narodov na zemlji, ki bi bili toliko prestali, kakor naš slovenski ! Prejšnja stoletja je branil z mečem v roki pred dušmanom vero krščansko, svojo domovino in evropsko kulturo. Sedaj pa noče nikdo priznati teh njegovih zgodovinskih zaslug. Dandanes žanje zasmehovanje in napade od tistih, ki so brez skrbi napredovali in razvijali se, ko jih je branil Slovenec pred azijatukimi barbari. Zaradi njih smo zaostali, a sedaj nam oni delajo vse mogoče hudobne ovire, da ne bi mogli drugih narodov dohiteti v kulturnem oziru in osamosvojiti se.
Več nego vnanji sovražniki, nam škoduje notranji nemir. Nesloga je star slovanski greh. Valed ne doge sta razpali mogočna Svatoplukova država i i poljska kraljevina, vsled nesloge in izdajstva je bila Srbija poražena na Kosovem polju. Ali tudi dandanes opažamo skoro pri vseh slovanskih narodih isto nesrečno neslogo, koja razjeda njih obstoj in ovira zdrav napredek. Nesloga mej Srbi in Bolgari je mnogo kriva, da še dandanes gospoduje polumesec v Evropi, In tudi na Slovenskem bi marsikaj ne bilo već mogoče, ako bi bili imeli zadnja leta mir nuj sabo. Itazpor ima to svojstvo, da ne pozna nobene meje. Olo na Dunaju bili so zastopniki slovenskega naroda razcepljeni v dva kluba, vsled česar se tuli narod ni kot politični faktor pošteval niti pri vladi, niti pri strankah. Tistim poslancem pa, ki sede v Hohenvv.irtovem klubu, so bile celo roke zvezane v marsikaterem pogledu. Služiti so morali pred vsem interesom konservativnih Nemcev in čeških veleposestnikov, interesom, koji so ne vjemajo s položajem našega naroda. In tako dalječ smo v svojem slepem razporu pritirali, da smo grofu Holienvvartu, ki je s svojo osebnostjo držal naše zastopuike v onemoglosti, pošiljali zaupnice, čeprav je moral vsakdo prepričan biti, da se niti ne zavedi svojega slovenskega poslanstva. Pa to in drugo bilo je posledica slepečega razpora in konečno je moralo vsaj v teh sferah priti do nekega spoznanja.
Uvideli so torej slovenski poslanci obeh strank m Dunaji, da je potreba pred vsem njim samim z'dižafi se in pristopiti k zares sorodnim, bratskim e'-mentom, ako se hoče, da bode narod nekoliko veljave imel. O tem ho se prepričali celo tisti, ki so ne lavno še trdili, da tako zjedmjenje Slovencev vsled na'eluih nasprotstev ni m goče, ter so tudi že mislili zopet na najtesnejšo zvezo s kako nemško stranko. Le malo skušnje j« bilo treba in uvideli so, da dejanjske razmere so dokaj drugačne, nego ho mislili, da osobito dandanašnji nemški konservativec celo prezirljivo gleda na slovanskega zastopnika   Soglasje, ki se je tu doseglo  mej sloven
,Anica, stopi vender bliže in poglej, kij ti je vse prineslo božje dete," dejal ji je svo nik, jo prijel za roko in ji  z tčel   razkazovati prelepe
darove.
Dekletca so se lesketata oči blaženega veselja, in tedaj pa tedaj se ji je iz vil vzdih občudovanja in presenetnnja : „Jej, jej, kako lepo! Oh mama, g^j, k i k » lupo punčiko sem dobila!14 lu vzela jo ju Ur jo potovala. Svetnik pa ji je raz kazoval dalje:
„Srček m-j, glej, tule je ličen voziček! — Pa tu-le, — glej no — cela kuhinja!'
„Tu bon kuhala za punčko, kaj na tatek P1
„S >veda! Pa tu-le je še nekaj za tebe," — dejal je itartC in peljal deklftoe k malemu, ličnemu zaboj«'ku.
Uzrši ga, je zar. 1<> dekletce Vikati in klicati:
„Mama, mama! — loška! — J j, jej! — mucika! — Živa mucika — oh, moja mucika ! — Pipi, — boga, — moja mucika!" in začela je gladiti lepo, živo inačico snežnobelo, tu pa tam nm-rogaste dlake in sveti h, /arečih očij. Sedaj ni b lo z Anico nič več opraviti. V jedno roko punčik >, v drugo pa mačko — in sedla je v kot, položila mačko v svoje krilo in jo gladila po mehki, liii dlaki.
S cinik in žena sta se izgovarjala s strnim
skimi in hrvatskimi poslanci, je pač najlepše božično darilo, katero so nam zastopniki naši prinesli z Dunaja. Ako se v okvira njih .izjave" doseže jedinstven klub, bode to faktor, s katerim bode računati moral grof Badeni pri sestavljanji državno zborske večine, imajoč pred sabo nemaloštevilno skupino, katera bode jedina in lahko tem bolj odločna v zastopanji narodnih in gospodarskih koristij slovenske in hrvatske celokupnosti. Po mnogih za-mudljivih ovinkih pridemo tako Slovenci in Hrvatje konečno do prave, naravne parlamentarne taktike in vsled teg i tudi prej ali slej do večjih političnih uspehov.
Delo, katero so bili začeli naši poslanci na Dunaju, nadaljuje se sedaj v Ljubljani. Zastopniki obeh strank se pogajajo o spravi zastran prihod« njih državnozborskih volitev, o premirji, ki je pred vsem potrebno, da vsi poslanci morejo prosti utiša od domačih prepirov stopiti v jeden klub. Upamo, da je spoznanje o tej potrebi porodilo tudi na obeh straneh tisto blago samozatajevanje, koje je potrebno za take namere. Nadejamo se torej z vsemi Slovenci vred dobrega uspeha. Ako te božične dni zares dozori, potem bode letošnji slovenski Božič jeden najveselejših, kar smo jih imeli, kajti vres-nici se vsaj v jednem oziru tudi za nas oznanilo angeljCev pred 1896. leti v Betlehemu!
V EiJubJjMiai, 24. decembre.
Čefikonemška sprava V staročeškem klubu v Pragi je te dni dr. Mat tuš imel govor o spravi z Nemci. Rekel je, da Čehi ne zahtevajo druzega, kakor ravnopravnost z Nemci po vsej deželi. Oa je za razdelitev okrajev po narodnosti, a samo, če se bode tudi potem v nemških okrajih uradovalo v obeh deželnih jezikih, kakor se bode tudi v čeških. Čeh mora v vsej deželi biti z Nemci jednakopravan, naj bode že okraj po večini češk ali nemšk. Zaključeno nemško ozemlje se pa ne da osnovati, ker nemški kraji kot raztrgan okvir obkolujejo celokupno češko ozemlje. — Nemci so zaradi tega govora jako nevoljni, ker sedaj vidijo, da mej Čehi ni stranke, ki bi hotela privoliti v njih želje. Če hočejo spravo s Čehi, jo morejo doseči le na podlagi popolne narodne jednakopravnosti.
Okrožno sodišče v Trutnovu češkemu de-žtduemu zboru predloži se načrt o osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu Čehi osnovi tega sodišča ne bodo ugovarjali, ker vlada ne misli okrožja omejiti po narodnosti, temveč se hoče ozirati na krajevne razmere in koristi pravosodja. Vladi je ž) kupila stavbišče za novo okrožno sodišče in načrti so tudi že narejeni.
Brneki Čehi so se obrnili do vlade, da porabi svoj upliv, da se premeni brnski občinski volilni red. Sedanji volilni red je jako zastaran in volilna pravica jako omejena. Moravski namestnik je Cehom obljubil, da bode storil, kar bode mogoče v tem oziru, kajti on priznava, da brnski občinski volilni red jo potreben večjih prememb.
Volitve na Tirolskem in Predarlskem. Tirolsko in Predarlsko veljata od nekdaj za klerikalni deželi, a vzlic temu v ondotnih mestih kle-rikalizem tako ne napreduje, kakor marsikje drugod.
gostom, Hdena pa je pristopila k oknu, položila svojo glavo na mrzlo steklo in zrli tja preko [tarka, kjer so se v daljavi skozi gosto meglo jedva vidno svetlikale skromno svetilke oh ,Fl o ;u .
Ubogo dete! — Li veseli se, saj ne veš, kaj trpi tvoja mati! — dejala je sama sebi.
Kako srečna je bila prav ta večer pred šestimi leti. Stala je istotako ob božičnem drevescu na strani svojega soproga, katerega je tako iskreno ljubila . . . Njeno srečo je povzdigovala zavest, da ne ostaneta dolgo sama . . . lu kako j a danes! . .
Gorka solza hm ji je poto-ila po bledem licu.
„Mamica, mamica!" — se je oglasila Auica
— „poglej, kako lepo spaučka — mucika!"
aVidiš, mucika je priduejša nego ti! kako rada spi; ti pa ne maraš nikdar iti v posteljco !"
„Muciki pa ni treba nič umikati za tateka — se jo izgovarjalo dekletce — pa sedaj bom jaz tudi rada spančkala, če bo mucika pri meni. Pa danes še ne! — Saj ves mama, da si mi obljubila, da pojdem danes po noči steboj v cerkev! Jeli da?u in vprašaje je nagnila glavico in zrla v materino oko.
„Seveda pojdešt — Pa pridna moraš biti!"
— dejala je Helena in se zopet obrnila k oknu.
* *
Volitve v inomoško trgovinsko zbornico so za klerikalce kaj neugodno uspele. Pod krinko obrtne stranke bili so razvili silno agitacijo, a vendar niso mogli dosti svojcev uriniti v zbornico. Postavili so bili za kandidata tudi dva očitna klerikalca, a eo z jednim pošteno pogoreli. — V Bregencu na Predarlskam so pa klerikalci v zvezi 8 krščanskimi socijalisti poskusili srečo pri občinskih volitvah, a so propali v vseh treh razredih. Pred volitvami so 8 popolno gotovostjo že računali na zmago v tretjem razreda, kjer volijo mali obrtniki. Poslednji pa niso ničosa hoteli slišati o klerikalcih in njih vabljivih besedah o krščansko 'socijalnih preosnovah.
Pravda proti Stambulova morilcem se je
začela v S reden. Prvi dan se je pročitalo neko pismo Stambulova, katerega je umorjeni ministerski predsednik pisal nekaj mesecev pred smrtjo. V tem pismu Stambulov pripoveduje, kako so se že najeli zanj morilci, kako je on vsa o tem izvedel. Morilce je najel minister Načevic", ki jim je zagotovil, da ne bodo hudo kaznovani, ako bi se tudi izvedeli, kajti on bode kmalu od kneza zanje izposloval po-miloščenje. Pripoveduje se v tem pismu, da je minister Načevič razposlal na prijatelje po deželi pisma, da naj, ko zvedo, da je Stambulov umorjen, brzojavijo v Sredec, kako se raduje vsa dežela, da se je znebila tega trinoga. Ta pisma so se razposlala, da bi se tako nekako olepšal umor. Koncem pravi Stambulov, da je vse to zapisal, da se bode vedelo, da je on vedel za morilce in da bodo njegovi prijatelji  in otroci mogli zahtevati, naj se kaznujejo.
Vstaja na Kubi. Padli ustaški vodja Mjceo je študiral na vojaški akademiji v Zj odi njenih državah. Bil je j tko izobražen v voj iških stvareh in silno naadušen za svobodo domovine. Njegov oče je padel v b.iju s Španci, ravno tako je njegovih devet bratov palo v b jih za svobodo svoje domovine. Vstašev je kacih 50.000. Večine mej njimi pa nimajo črnci nego belci. Tuli borba na velja Špancem, a le tiranstva, izsesavanja in slabemu gospodarstvu Špancev na Kubi. V vrstah uitadev je mnogo Spancev. Sedanja us aska voditelja Ga-lito Garcin in Max mo Gomez sta tudi Španca raj-čist jšo kastilijanske krvi. Poleg tega je mej ustaši več Ang^Žev. Ustaši so baje ne mislijo za nobeno ceno pobotati s Španijo.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 23. decembra.
(Konec.)
V generalni debati o mestnem proračunu oglasil se je naprej za besado obč. svet. dr. Gre-goric. Govornik pravi, da je sicer umljiva in lepi želja, da bi kmalu zopet imeli urejeno in lipi mesto, a vprašanje je, od kod dobiti denarja za to. Zidajo se sicer lepše hiše negoli prsd potresom, a stanje premoženja njih posestnikov je neugodnejše, kakor je bilo poprej Naj bi se torej za par let se odložili vsi oni izredni t roški, ki niso že letos neobhodno potrebni, tako morebiti napravo kanala na Rimski cesti, ki b) stala precej denarja. Konečno predlaga, ni) se proračun vrne finančnemu odseku z naro čilom, naj  poroča,  katere izredne troške bi bilo
tjriST" Dalje v prilogi ~W
Pri „treh sekiricah", v lepi gostilni Jožtfo-vega predmestja sedi v stranski sobi pri okrogli mizi mlad, lep mož, kateremu pa so vidno vtisnjeni znaki, nerednega življenja in ponočevanja. Sam je v sobi; — sicer vedno polna gostilna je danes povsa prazna. Le v sobi, kjer se toči pivo, sedi par pivcev, mej njimi trije slovanski viaokošolci, ki morajo dale3 od svoje domovine praznovati božični večer! Danes so si nalašč izbrali to sobo, da imajo vsaj nekaj družbe. Saj zbija tukaj debelušni gostilničar svoje slabe, obrabljeno dovtipe in pjnuja redkim gostom bvojo tobačuico Rlečelična, črnooka in črno-lasa blagajničarka pa tudi rada upira svoje žareča oko v mlade, veseljaške „doktorjeu! Pravega življenja pa dao.'m ni. Vse je nekako slabe volje. Saj si vsak želi biti tam, doma, pri svojcih I
Mož v drugi sobi je prelistal vse daevne liste, prečital božične fuljtone, potom pa naslonil glavo ob dlan in tako zre molče na staro uro tam na steni.
Čmeren, turoben, žalosten je postal.
Kako bi i sam lahko obhajal današnji večer pri svoji d.ibri ženi in pri ljubkem detetu, toda . . ►
Pred šestimi leti se je poročil s svojo ljubljeno Heleno, hčerjo dvornega svetnika. Srečno, zadovoljno in brezskrbno sta živela.   Gmotnih skrbi
Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 296, dne 24. decembra 1896.
mogoče še odložiti. Dotle pa naj se dovoli bndgetni provizorij.
Obč. svet. Gogo 1 a omenja, da je že poslednja leta b do jasno, da se tovidacja mestne doklade ne moremo več izogniti Sedanja mestna doklada že delj ČJssa ne zadostuje, vsled tega morale so se nujne zadeve od Ista do leta odlagati; a tako ne sme iti naprej, saj je naša dolžnost skrbeti za napredek mesta če tudi v pohlevni meri. Mnogo davkoplačevalcev prejelo je državna posojila, katerih ni treba vračati že sed.j, me rv eč še le v nekaterih letih. Laglje bodo torej zmagovali breme, če se poviša meetna doklada »>edaj. kakor pa pozneje, ko bede pričeti o povraćanjem posojila. Mettno občino čakajo š* vehke naicg*; nujno potrebno je tlakovanje, da pridemo že jt-denkrat iz trudicijonelnega blata, potrebna je kanalizacija in asenucija. Govornik se izjavi proti dra. Gregorič1* predlogu.
Podžupan dr. vitez Bleiweis naglasa, da v proračunu ni še skrbljeno za vravnavo nivela v Prešernovih ulicah, za zgradbo cest v Spite Iskih ulicah in pri projekfovani justični palači, za napravo kanalov in za razsvetljavo ietotsm. Povišanja mestne doklade je neobhodno potrebno, ako hočemo zadostiti potreba o« ia zahtevani, ki se odlagati ne dajo.
Obč. svet. dr. Maj ar on konštatnje z zadovoljstvom, da ho je proračun pravočasno predložd V pretresanje občinskemu svetu, a čadi se, da ifcti dr. Gregorič, ki je prej vedno grejal, da se proračun prepozno predlaga, sedaj nasvetuje, da se budget vrne cdseku. To pa je povsem nepetrebno, kajti finatčui odsek je vse po*.fa«ke proračuna te m< Ijito pretresal m bi tndi pozneje ne n.og-1 na-svetovnti nič drnzega Lfvkor sedaj.
Obč. svrt. Tur k izjavi ho proti povišanju mestne dokladi*, her bi erednji c.bttni stan baje ne mogel zmpgnvat« novih bremen.
Ker je obč. svet. dr. Tavčar nasvetoval konte debate, izjavi se obč. svet. dr. Krisper proti temu nasvetu, ki pa je pri glasovanju obveljat, ko je dr. Tavčar še izjavil, da neće kratiti Bvobode govora, da je pa umestnfjše, d# se razgovor preneee v specijalno debato.
Po konečnih opazkah referenta bilje predlog, naj se proračun vrne odseku, z veliko večino odklonjen. V podrobni debati bile so prjedme pesravke redne potrebščine v skupnem znesku 233 117 gld odobrene I*to tako vzprejel je občinski svet dr. Gregoriča resolucijo, naj odsek za ubog« Gt>-vi sv< ječasoo primerne predloge gkde reorganizacije preBkrbovanja mestnih ubogih in pa finančnega odseka nasvet, naj se mestnemu magistratu naroči, da takse za ponočne patrolje kolikor mogoče zniža.
Zaradi pozne are odložila ae je razprava o izredni potrebščini in se bod* proračunska debata danes nadajevala. Pred zaključkom javne seje in-terpeliral je (b'. svet. dr. Maj ar on glede izterjevanja deželu h  doklbd, n čemer smo Že poročali.
Javni seji sledila jo kratka tajna seja, v kateri so se rešile nekatere personalno zadeve.
* *
*
V Ljubljani 24. decembra.
V BinoČni seji občinskega sveta naznanil je župnn Hribar, da se je nadzore valni odeek za zgradbo topničaiske vojašnic* konstituiral ter izvolil obč  svet  Šubica svojim načelnikom.
Potem pa se je nadaljevala razprava o proračunu za leto 1897. Poročevalec obč svet. Se neko vi č poročal je o izredni potrebščini. Velika veČina postavk bila ju brez ugovora odobrena. Pri pi stavki 17048 gld. za napravo nove ceste iz Stre liških ulic proti bramhovski vrj«šn>ci (Kutinova cesta) izjavil je obč. svet. dr. Gregor i č, da po njegovem mnenju ta ce^ta eedaj še ni potrebna ter vsled tega  predlagal,   naj se dotični zn< sek itbriše
nista imela. Saj je imel razun mesečne uradniške plače se precejšnje premoženje, katero je podedoval po pokojnem stricu. Po jednsm letu mu je Helena povila hčerko — Anico. Kakor si je poprej želel otroka, vender sedaj ni bil zadovoljen — želel si je bil sina in sedaj je bil tako malenkosten, da je bil radi tega povsem slabe volje in da je dal to čutiti tudi svoji ženi.
Kar poslušati ni mogel dekletovega joka in vpitja, in ker je tudi žena nekoliko bolehala, ga kar ni trpelo doma. Saj je bil veseljak, pravi Du-najčan. Dobil je torej nekaj znancev in prijateljev, s katerimi je začel obiskovati razne zabavne lokale, ponočne kavarne — dom in ženo pa je Čimdalje bolj zanemarjal. Mlada žena in mati je doma žalovala, pestovala svoje dete in se ž njim tolažila. Kedar je skušala z vso ljubeznijo očitati možu njegovo izpremembo, dobila je navadno le osoren, surov odgovor. Konečno pa je zvedela, da je zašel soprog v druge ljubavne mreže. To je napolnilo mero. — Oče svetnik je vlož I tožbo, in sodišče je ločilo mladi zakon. Helena se je zopet preselila z Anico k starišem, mož pa je ostal pri svojih zabavah. Ko pa je usahnilo njegovo imetje, in ker mesečna plača ni zadostovale za razkošno življenje, ka-korinega je bila vajena njegova družba, ostal je — eam.
iz proračuna in postavi vanj le znesek za nakup potrebnega sveta. Obč. svet Trče k nasvetuje, naj 6e povpraša dotične posestnike, ne bi li hoteli svo jega posestva parcelirati, ker bi svet vsled parcelacije zadobil znatno večjo vrednost. Seveda bi se za cesto potrebni svet v tem slučaju moral odstopiti brez odškodnine. Pri glasovanju bil je obč. svet. Trčka predlog vzprejet, istotako pa tudi predlog finančnega odseka, dočim obč. svet. dra Gregoriča predlog ni obve'jal Po nasvetu obč. svet. Terčka sklenil je nadalje občinski svet, da je Nunske ulice že prihodnje leto podaljšati od Tržaš«« ceste do tiru južne železnice in ob jedaem zgraditi potrebni kanal. Ker bodeta gospod Ogorelec in g<spa Hro vatin že prihodnje leto pričela graditi tam novi hiši, je naprava te ceste pnstala nujna. Postavka 23 932 gld. za nadaljevanje cestoega kane Ia na Rimski cesti se je po nasvetu obč. svet. dra. Gregoriča izbrisala za letos iz proračuna, nasprotno pa se je po nasvetu obč. svet. dra. Stare ta po stavil vanj znesek GOO gld za popravo asfaltnega tlaka na Dunajski cesti.
Pri postavki 4000 gold. za napravo uličnih tabel za novo imenovale in podaljšane ulice in ceste oglasil se je za besedo obč. avet. dr. G r e g o r i č ter predlagal, naj se občinski svet odloči za sauio-stovenake napise. Pač je deželni odbor razsodil, da morajo ubčce table imeti dvojezične napise, a go vornik pravi, da je bil to le subjektivni nazor do želnega odbora ki se lahko premeni, če se obnovi dž-dni odbor. Oič. svet dr. Tavčar, nekdanji refe rent v taj zadevi, sedi sedaj v deželcem odboru in bode — pravi govornik — gotovo podpiral tak eventualni sklep občinskega sveta. Župan Hribar izjavi, da se danes ne gre za napije uličnih t dud ; o napisih sklepal bode občitski svt-t dne 30 decembra, ko pride na dnevni red poročilo policijskega odreka o obliki, katero usj imajo v bodoče ulčno table in hišne tablice
Obč. svet. dr Tavčar izjavi ne proti predlogu dr. Gregoriča, ki je iztaknil danes svoje samo slovenstvo. Ali GregoriČev predlog — pravi govornik — ni v zrasel iz narodnega navdušenja, rodila ga je t* mveč le misel, da je sedaj čas vodo kaliti in na rodni stranki metati polena pod nogo. (Tako je I) Pred štirimi leti, ko se je narodna stranka bila odločila za semoslovenske napise, b Ia je jedno klerikalna stranka, katere verni prist-š je bil gosp dr. Otegorič (Ćujte! Veselost), kriva, da sklep ni cb veljal. Z-kaj se g. d«-. Gregorič takrat ni potegnil za semoslovenske napise? Tudi včeraj, ko je šlo za podporo tako eminentno narodnemu podjetju — slovenskemu gledališču v Ljubljani, bil je jedini dr. Gregorič za to, da se briše polovic* nasvete vane podpore »dramatičnemu društvu" ; »li včeraj še ni čutil on*ga narodnega navdušenja, s katerim se danes ogreva za samoslovenske napise. Bodimo od kritosrčni: dbnašnji njegov prsdlcg bila je gola na gajivost. Pred štirimi leti bilo je v resnici nmefctno, ita smo sklenili samoslovenske napise, ali takrat bila je dr. Gregoriča stranka proti temu (Žalibog!) in izgubili smo vsled tega pravdo. D< želni odbor ne menja svojega mnenja od danes do jutri, sicer pa se je tudi položaj od onega časa bitno premem). Po grozni katastrof!, ki je zadela nkše mesto, izdal je sedenji naš župan parolo, da je v prvi vrsti vzeti v pretres le to, kar bi moglo pornšsui L,ubijani zopet pomagati na noge Tudi nemška stranka priskočila je meetn na pomoč in Ljubljana imela je marši kak dobiček iz tega složnega delovanja. In Če ss danes prevdari položaj, priznati se mora, da se bode moralo še pogoito apelovati na sodelcvaaj« nemške btranke Prirediti nameravamo efektno loterijo mestu v korist ia misli li g. dr. Gregorič, da bode njegova stranka pokupila srečke? (Veselost.) A tudi na nomo> kranjske hranilnice bo treba še t p lovati  Čemu torvj vzbnrjati prebivalstvo nemške
Tako sedi tudi danes zapuščen v krčmi, med tem ko obhaja jadna soproga z njegovim detetom pri stariših božični večer! —
Poklical je natakarja, plačal in molče odšel. Niti odzdravil ni, ko so se poslavljali gostilničar in natakarji.
Poln žalostnih misli in spominov, ter poln hrepenenja po nekdanjem življenji, stopal je po prazni ulici, po kateri so zamolklo in pridušeno odmevali njegovi koraki.
Nehote in nevede je obrnil stopinje doli proti mestni hiši. Parkrat je prehodil park, potem pa, po dolgem premagovanju naslonivši se na železno ograjo, uprl svoj pogled gori na razavitljena okna v drugem nadstropju.
Videl je božično drevesce s svetlimi lučicami, videl od časa do časa ob oknu človeško senco . . . v duhu da si je slikal življenje okoli božičnega drevesca . . .
Dolgo je gledal. Nepopisno hrepenenje po ieni in po otroku se ga je polastilo. Kaj bi bil dal, da bi bilo vse pozabljeno, da bi mogel pogrniti črn plašč čez minola leta in zagrniti prepad, ki ga loči od njegovih dragih. Stekel bi gori v sobo in pritisnil nase ženo in otroka I Toda ne! — morda ga po-ženol —
narodnosti ! Če bi se porušilo složno delovanje, bil bi to hud udarec ne le za naša meščanstvo, nego tudi za mestno opravo Razsodba deželnega odbora, katero so somišljsniki d-. Gregoriča sami provocirali, določa, da morajo imeti ulične table slovenske in nemške napisa, n narodna stranka si noče nakopati odgovornosti, da ona ruši položaj, 8 katerim eo se že sprijaznili someščani nemške narodnosti. Govornik izjavi se konečno za tako obliko uličnih tabel, ki ne bode vzburjnla nemških someščanov ter bode glasoval proti obč svet. dr. Gregoriča predlogu, pač pa za postavko 4000 gld. (Dobro! Dobro!)
Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s smatra, da je današnja debata o uličnih napisih povsem nepotrebna. Deželni odbor razsodil bi brez d«ojbe danes ravno tako kakor pred tremi leti. Ooč. svet. Tur k predlaga konec debate. Pri g'a :o ranjbil jo dr. Gregoriča predlog odklonjen.
V nadaljnji raspravi o izredni potrebščini na-glašal je podžupan dr. vitez Bieivveis, da v proračunu ni šo ekrbljeno za zravnanje nivda v Prešumovih ulicah, ne za cesto pri justični palači itd. Mestna hiš- je jedna najgiših v Ljubljani in skrajni čas hi bil, da se nekoliko popravi in olepša. Referent Sonekovič onoeni, da je za popravo mestne hiše že določen h GOOO gld, ki so naloženi v ineBtui hranilnici. Gosoejirskemu društvu dovolilo se je po nasvetu obč. svet. dr. Tavčarja v evrho vzdriavanja zavetišča /a revne poole 100 gl podpore, zh pooravo Trnovskega pristana pa po nasvetu obč. svet. Žagarja in Turka 300O g!d.
Skupna izredna potrebščina znaša torej 8G.440 goldinarjev in sicer: Zi olepševalne namene, vštevši izredne potrebščine za Tivolske nasade in za nasade ob Tržaški cesti 1000 gld ; mestni hraniln.ci na račun dolga in obresti 11 600 gld ; naprava novo lesene steno ob strugi Gradašice 2085 gld. ; poprava Štepanskega mostu 810 gld.; naprava nove ceste iz Streliškib ulic proti brnmbovski vojašnici 17 048 gl ; podaljšanje N-nnkih ulic do jnžne železnice 4074 gl. ; naprava hodnika na sv. Petra cesti od župnišča do mitnice 1297 gld.; napiava Štirih oken v Kolezij-skem poslopju 50 gld ; naprav* kimala v Vegovih nlioah in podaljšanje k? ni v na Knnnski cesti 3210 gld.; naprava šolskega vrta na B-.rji in v šolskem poflopju potrebna dela 1550 gld.; za napravo drenaže, popravo stopnic pred Tivolskim gra • dom ter barvanje poslopja 10O0 gld ; naprava ceste od Iskega Baotta škorci Hauptruanco 27G5 gld.: naprava pota v Šiško za Bežigradom 45 gl ; poprava Klerjevpga ntanovanja v S*icariji 350 gl. • naprava stranišča v I mestni deški Soli 20O gl ; proopnova ursdnega poslovanja v objavnem uradu 1000 gld.; podaljšanje vtdovoduih cevij do razkuževalnega zavoda, naprava vodnjaka tamkaj in nrejenje zimskih oken v bo'nici za silo 230 gld.; trebljmje in čiščenje Tivolskega gozda 500 gl.; naprava asfaltnega tlaka pred Binderjevo hišo v Parnih ulicah 394 gl j poprava asfaltnega tlaka na Dunajski ce»-t' 600 gl ; naprava nadpsov na meetnib ljudskih šolah 032 gl ; donesek za popravo eraričnega mc s'n pri ev. Jakoba 635 gld ; naprava uličnih tabel 4000 gld.; nnfcup novih c«vij za p'-o »matični stroj 541 gld ; interka lame obresti od posojila za topničarsko vrjašnico 4186 gl.; ra popravo Trgovskega pristana 3000 gl. ; za iišthlacijo električne razsvetljave v magistratom poslooju 2200 gld.; za podaljšanje Tržaške ceste Čez Mnrije Tere:ije cest/) proti južnemu kolodvoru 10 000 gld.; za kanal iz Reber čez Št Jakobnki trg in skozi Trubarjeve ulica do L ubljanice 051O gold. ; š'š«mki občini na račun odškodnine za in-korporac>jo j^dnega dela omenjene i k no 1500 gl ; za telefon, ki bode zvezal policijske stražnice 1300 gold.; za napravo prehoda pri mitnici ob Dunaj.ki cesti 250 gl. iti za napravo prehodov splch 750 gl ; za kanal pri mi'niči ob Tižaski resri 235 gld ; nbkup dveh   biciklov za mastno policijo 140 gld.;
Nepremično je zrl v okna Zdaj je pristopila k oknu ženska — li ni to — Helena! — da, ona je, spoznal jo je. Nemirno mu je bilo srce — potem pa je zopet izginila postava od okna, in čez nekaj časa so pogasuile svečice na božičnem drevescu.
On pa je še vedno stal ob železni ograji. Nič ni Čutil ostre burje in ledenega mraza. Toliko misli se mu je podilo po glavi.
Tu se odpro hišna vrata. Iz veže je stopila ženska, zavita v mehko, toplo kožuhovino, za roko pa je vodila malo dekletce. Za njima je šla služkinja. Namenilo so Be k polnoČnicam v škotsko cerkev.
Mož ob ograji se je zdramil, uprl in napenjal oči in vlekel na uho.
„Ona, — ona je" — je dejal pri sebi — „in dekletce je Anica!" — Srce mu je ekoro nehalo biti, sapa mu je zastajala. Slišal je par beaed, toda raaumeti jih ni mogel ; burja jih je odnesla v noč . . . Ko so se bolj približale, slišal je dekletce govoreče :
.Mamica, jedi, danes bom pa kar v cerkvi molila večerno molitvico; ali ne? — in za tateka tudi I« —
„Le moli, pa prav lepo in prosi nebeškega tateka, da nam kmalu da našega . . .
za zavetifiče v „Jeftinom" 100 gld. in za Praprot-nikov spomenik 50 gld.
Redna potrebščina za leto 1897. znaša — kakor že omenjeno — 233.117 gold., izredna pa 86 440 gld., torej skupna potrebščina 319 557 gld. Pokritje iz raznih dohodkov me«tne občine znaša 230 597 gld., a primankljaj v znesku 88 980 gld. treba je pokriti z dohodki iz mestne d« klade. Ker pa sedanja 6% mestna doklada daje le okolo 70.000 gld. dohodka, predlaga poročevalec, da se mestna doklada primerno zviša in sicer naj bi se v prihodnje plačevalo od obrtarine (redni davek z izrednimi dokladami) do zneska 5 gld 25 kr. kakor doslej 6°/*; 10% od obrtarine od 5 gl. 25 kr. do 2G gld. 25 kr. in 15% od obrtarine, ki znaša nad 26 gld. 25 kr. Pri d o h o d a r i n i naj bi se pU čuvalo do 50 gld. rednega davka z izredn mi pri -kladami 10%, od 50—500 gl 15% in nad 500 gl. 20% mestne doklade. Isto tako pri d omar in i 10% in pri z e m 1 j a r i n i 15% mestne doklade.
Po kratki debati, katere so se udeleždi obč. svet. Kozak, Trček, Žitnik in poročevalec Senekovič odobril je občinski svet nasvetovano povišanje mestn h do klad in bode torej v pribodoje donašala mestni občini cbrtarina 4537 gld., doho-darina 55 410 gld., domarina 31.240 gld. in zem ljarina 1231 gld. Vse mestna doklade skupaj dona-šale bodo 92.418 gld. Skupni dohodki za I. 1897. znašajo 323.015 gld., skopni etioški pa 319 577 gl., torej ostane 3418 gld. prebitka. Konečno odobril je občinski svet še proračun u bežnega zaklada in imstnib U9tanov in je s tem odobren ves proračun za 1. 1897.
Potem poročal je obč svet. Trček v im» nu stavb nekega odreka ter naznanil, da je knezoškcf ljubljanski pripravljen, odstopiti brez odškodnine za podaljšanje Poljskih ulic potrebni svet, kar je občinski svet vi«l zahvalno na znanje; glede prelo žitvs projektovane ceste čez Škofijsko pristavo pa se bedo obravnave nadaljevale.
Glede zavarovanja mestnih poslopij Bklenil je občinski svet, da se odpove pogodba zavarovalni družbi „Donau" zaradi previsoke zavarovalnine in da se pozovejo nekat re večje zavarovalnice, da vlože svoje ponudbe. Konečno dovolil je občinski svet, da se razsvetljava na Tržaški cesti popolni 8 tremi retrolejskimi svetilkami.
Ob poln devetih zvečer zaključil je potem go spod župan javno sejo.
Bregarjev Janezek.
(Božična povest.) Čarobna božična noč! Polni mesec nsipa svojo krasno bledo luč in tiseč tisočev svetlih zvezd miglja na nebesnem svodu; v bajnem, vijolčastem somraku jasne zimske noči podobna je zagorska vaa Kotič s svojim', ped na visoko zametenimi hišami in staro župno cerkvico gotskega ah ga onim ljubkim, iz svetlogladkega papirja izrezljanim bo ž čnim vasicam, kakor jih vidiš o božičnem časi v izložbi vsake trgovine s papirjem. Toda še mnogo lepša je! V motni luči nad miso obešenih svetiljk rudč mala okna ia iz njih ss nsipsjoči rumenkasti svetlobni trakovi kaj lepo kontraatujejo na bU-steče m snegu z modrotemnimi sencami vaških poslopij.
Iz nekaterih hiš odmeva veselo petje božičnih pesem; mladina dela jaslice iz mahu in onih vedno jednakih podobic, na katerih ima poleg Jetuščeka klečeča prečista devica tako lepo modro bojast plašč, sv. Jožef se pa tako zadovoljno smehlja; sv. trije kralji — jeden je navadno pravi pravcati zamorec — t .ko resno ponujajo svoja darila, pa
BBom . . . bom ..."
Tedaj pa je zdrsnil nekdo t* m ob ograji na trdi trotoir . . .
Stražnik, ki je stal v bližini, je hitro priskočil ter ga vzdignil. Tudi Helena je prihitela, in ko je pri svetilki pogledala onemoglHmu v obraz, vzkliknila je:
„ Moj mož !!1
Sama je pomagala stražniku nesti soproga v stanovanje.
Ko se je v topli sobi, ležeč na mehkem di-vanu, zavedel in odprl oči ter uzrl Heleno, klečečo pred njim, šepetal je: „Helena, odpusti, odpusti mi!' Privil jo je k sebi, jo pogledal in jo vedno prosil odpuščanja.
„Vse bodi pozabljeno" — je dejala Helena ter poklicala Anico, ki je prestrašena ostala ob strani, ter dejala:
„Ulej, Hogec te je že naprej uslišal in nam vrnil tateka!"
Svetnik in svetnica sta stregla, kolikor sta mogla, prinesla raznih krepčilnih pijač, in mladi mož jo kmalu okreval.
Se enkrat so prižgali sveČice na božičnem drevescu in znova slavili sveti večer, ki je bil sedaj za vso srečen in veseli —
stirji imajo pa tako čudne palice, potem pa še bele ovčice in sivi oslič — otrokom gotovo najglavnejša izmej vseh sličic.
Na vasi vlada sveti mir; le včasih smakne po ozki, še slabo utrjeni gazi deček ali deklica k sosedu pogledat, ali imajo tam lepše jaslice kakor doma. Seveda so morah skrbni materi, predno je svojemu ljubemu otroka to dovolila, vsi navzoči zatrjevati, da pri sosedovih nimajo bolnika: dobrce — ne ravno prav hude — eo ee bile pred kratkim v okolici pokazale.
Koncem Kotiča stala je za dober streljaj nad cesto lesena hišica; pri Bregarje vih se je reklo. Luč so imeli, a petja ni bilo čuti in tudi jaslic niso delali: Antona in Mati zbolel je bil včeraj za dobrcami njijin jedinček, devetletni Janezek.
Anton je bil občinski poljak in gozdni čuvaj, Meta je pa opravljala bišo in z moževo pomočjo obdelala tisto malo njivic, kar sta jih imela: to gotovu ni nikaka bogatija — pomanjkanja res tndi nista trpela — a vedno eta bila zadovoljna in prav vesela, odkar jima je Bog dal malega Janezka. Nekaj okroglih sta bila že na stran dala, posebno pa sta pričela štediti, odkar jima je bil g. učitelj povedal, da je njijin Janezek kaj bistre glavice in kar ga je bil g. kapelan pohvalil, da zna molitvice, kakor bi rezal. Meta je b Ia svojemu moža že večkrat namignila, da naj bi dala Janezka v meitno šolo, mogoče bi imeli pri Bregarjevib še kdaj „gospoda". . . Kako lepo bi to bilo . . . nova maša. . . g. dekan . . . mogoče še več t Ia kar je podobnih srčnih želja slovenskih mater.
Ž* dolgo se je veselil rumenolasi Janezek božičnih praznikov; saj mu Jssušček gotovo kaj prinese, ker je bil celo leto tako priden ia poslušen, dasi ga je bi tudi že sv. Miklavž precej bogato s sadjem in obleko obdaroval. I a za Božič gotovo pobeli celo pokrajino sneg, kateri letos ni hotel tako dolgo zapasti. Kako lepo se bode drčalo na sanjkah doli po brega; oče eo ma jih za Božič obljubili !
Zdrav kakor r<ba v vodi smukal je še včeraj okrog hiše; zvečer js res nekako motno gledal in tudi tako vesel ni bil kakor navad io. A kdo bi si bil mislil, da bo imel drugo jutro že vse polno rudečib pikic po sebi in da ga bo tako strašna vročica kuhala.
V hiši sedela je poleg Janezkove posteljice uboga mati in paz la na vsak njegov dihfjaj; komaj je odprl suhi usmi in zašepetal „mama že ja", že ma je dajala skrbna mati mleka, katero je stalo na gorki peči. In kako na minuto točno js dobival revč-k vsake tri ure tiste drobne krogljice, katere je bi Aaton danes od g župnika prinesel: ,ako Is vročico prestane, potem se smrti ni več bati; seveda morate dobro paziti, da se ns prehladi, sicar bi za dobrcami pritisnila pljnčaica ali pa vnetica ledvic', tako je bil rekel g župnik Antonu.
če more skrbna postrežba in vestno čuvanje pred prehladom malega bolnika rešiti, Janezek gotovo ozdiavi.
Popoludne se je z mamo Še menil in jo tndi vprašal, ali mu oče že delajo sanjke — za Božič bi jih tako r-d imel —; gotovo jdi dobi, raj ga ima še sam b< gec tako rad, da je celi dan do malo prej v velikih snežinkah prav gosto metlo. Ako pri t s «e ponoči mraz, bode to pravi saninec; in kako se bo drčalo doli po brega . . .
Ko je o mraka Anton doma prišel, js Janezek spal; oče po 6 m Iče" malo v mleko podtobljenega kruht, od de, v vežo in začne delati sanjke. Ko je gotov, edide po prstih v hišo, kjer sede poleg žene k posteljici dragega bolnika
Mrzel pot pokriva Janezkovo čelo, v presledkih stresa ga po celem telesa ; po preteka pol ure ommere oslabelo truplece in bolnik se umiri.
Meta, ki je bila dosedaj ves čas v največjem strahu, se sedaj nekoliko utolaži; skoro gotovo je bil to zadnji, najhujši napad. Gotovo odleže dečku, saj bode mej poluuočnico doma tako srčno Boga prosila, da jej njenega jedinca ne vzame. Tako neusmiljen gotovo ni neskončno dobri Bogi Ura kaže tri četrti na dvanajst. a Aaton, ti pojdi sedaj k polanočnioi, pa mej povzdigovanjem prav iskreno moli, da bi Bog dal zdravje najinemu Janezku."
Anton bi rajši pri otroka ostal; ko vidi žena, da se obotavlja, ma de dragic prigovarja: .Pojdi, le pojdi I Saj veš, da bodem na njega bolj pazila kot na punčico svojega očesa."
Anton sname počasi kučmo s klina, potegne jo preko ušes, Se jedenkrat počela prav od blizu dragega sinčeka in odide.
Že prav pri cerkvi doide Podpečoikovega Andreja i i Gore, ki je v dve gabi sključen počasi ob palici stop cal.
„Kako pa to, da si ti tako kasen, Anton?«
„Moj Janezek ima dobrce ..."
„Našemu Jarneja je Bog danes tudi jedcega vzel . . . Rev če k u se vsaj ne bo treba po svetu nbijati kakor nam siromakom ..."
Da nista že stala na cerkvenem pragu, bi mu bil Anton gotovo trdo odgovoril, dasi je bil Pop-pečnikov Andrejče že sedemdesetleten ded.
Gospod Gregor je bil ravno pristopil, ko poklekne Anton poleg kropilnega kamena na kučmo in sklene k gorki molitvi roke.
* * n
Janezek je spal že pol ure; seveda je bilo čelo še vedno jako vroče, mogoče bolj nego prej, a Meta je bila vendar malo pomirjena, saj je njen ljubček spal in precej mirno dihal. Kar najeienkrat bolnik široko odpre oči, katere so mu blestele kakor žareča oglja, mahoma se vskloni v postelji, potegne desnico izpod odeje, strmi nekaj časa, potem pa pokaže proti peči: „Sanjke, mama . . , mama, sanjke! . . . Sanjke, ali ne vidite, mama, sanjke? Kako so lepe!"
Mati mu hoče povedati, da jih je oče tija postavil ... „. . . lepi deček v beli volneni suknjici".
Trepetajoča mati ga skuša pregovoriti: „Saj ni na peči ničesar, kakor sanjke . . .u
Toda deček ne čuje materinih besed, vse prek pričneta govoriti: mati kliče s svojim obupnim glasom , deček pa proti peči str.no govori polupevaje pretrgane besede.
„Janezek, jedini moj Janezek, ali ne čuješ svoje mame?!"
»Oh, kako lep je; zlati kodri se mu usipajo preko ram . . .   Ali ga ne vidiš zlata mama moja?
„Na peči so samo sanjke, katere je ata ..." iztrga se obupani materi iz pokajočih prsij . . .
„Tako milo me gleda in vabi me tako lepo ..."
„Oj, usmili Be me, oče nebeški!" „Božja porodnica, spomni bo svojega jedinorojenca . . . Ah..."
Janezek stegne pred-se ročici in omahne mrtev v roke okamenele matere.
Gromele so orgije in glasno je po cerkvi odmevalo veselo petje božičnih pesem, a Anton ni čul ničesar; nepremično je klečal in s povzdignjeniroi očmi in sklenjenimi rokami goreče prosil najvišjega, naj mu ohrani njegovega jedinca, če je njegova sveta volja.
Bilo je pri povzdigovanju ; g. Gregor je povzdigoval ravno sveto hostijo: Anton, vzdihnivši iz dna srca, zatisne oči ter se globoko sklonjen počasno udarja na prsi. Petje je bilo prenehalo, in učitelj igra na koru prav lahno neko srce topečo mod igro . . .
In globoko uklonjeni Antou zagleda z zaprtimi očmi gori na bregu pred hišo svojo ženo, ki jokajo gleda za dvajsetletnim, doli proti Kotiču korakajoči m mladeničem . . . Njegovemu Janezku je tako podoben Se njene besede čuje: „Prošnjo moje ni uslišal . . ." Mladenič stopi na cesto. .Ubogaj me, Janez, pojdi za gospoda ..." Toda mladenič se ne ozre in izgine za ovinkom.
In domači grič se spremeni v velikansko mesto. Noč je; na velikem trgu, na katerem je pa svetlo kakor po dnevi, vidi v ozadju cerkev, visoko, v nebo kipečo cerkev . . ., podobno dunajski, kakor jo je videl narisano v „Koledarju". Skozi okna hiš, ki se vse skup držo in imajo po štiri in še več nadstropij, blišče svečice božičnih drevesc . . .
Le v precejšnjih presledkih vidi kakega preko ušes zavitega gospoda bitati čez trg . . . Kar zagleda iz ulice proti trgu hiteti bledega, slabo oblečenega gospođica . . . Njegovemu Janezku je podoben, kakor brat bratu . . . Zebsti ga mora, trdo tišči roke v žepih, iz očij mu odseva obupna trpkost ... Za cerkvijo izgine v temno stransko ulico . . . Slika otemni.
Grozna tema, strašna burja tuli. Ob vznožji griča vije se zidana cesta; velikanski, jezno se peneči valovi b jejo ob ogromne rezane kamene . .. Po cesti hiti človek, pretrgane stavke govori sam
IPflT Dalja v prilogi. ~^m%
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 296% dnć 24. decembra 1896.
s seboj: „Ne morem več .. . Močil sem se dosti . . . Pa kaj . . . Močil, močil... res za vsakdanji kruh . . . Močil . . . Dosegel nič ... Nemogoče vbč* . . . Brez vsega ... Aa . . .!"
Pri svetiljki obstoji . . . To . . . to . . . čudno ... to je tretjič ravno isti, Janezku tako podobni mladenič. Sestradan ost se mu bere na obrazu, divja obupnost strmi iz steklenih očij ... To je gotovo Janezek, njegov Janezek . . . Strah in groza . . . Mladenič se zaleti proti veliki vodi . . .
Anton stegne za njim roke, omahne in komaj as je ie ujel na kropilnem kamenu; ves se trese, obraz mu je stradao skremžen, osupneno se ozre po cerkvi.. . Učitelj de vedno igra ono v srce sega-jočo medigro, po cerkvi še vse kleči in ministrant pozvoni: g. Gregor povzdiguje ravno kelih . . .
Anton plane po konci, pozabi kučmo na mestu in malo da ne skakaje preko klečečih jo kot obnorel udere proti bregu. Zasopihan odpre vrata v vežo i hišo skoro ob jednem in mej vrati stoječemu izvije se iz prsij skoro brez sape: a Ali je umrl Vu
In ko mu žena jokaj« pade okrog vratu, si Anton globoko oddahne, kakor bi se mu bil veli-kansk kamen s prsi odvalil, rekoč: „Hvala ti, o Bog, da si ga vzel." Gruden.
Dnevne vesti.
V Ljublja«i, 24 decembra..
— (Deželni zbor kranjski) imel  bode v ponedeljek dna 28. t. m. avojo prvo sejo in sicer
v dvorani na starem strelišča. Dnevni red še ni izdan.
— (Podeljevanje triodstotnega posojila.)
V zmisla sklepa diž. zbora kranjskega z dne 11. julija 1880. 1., porabil se bode od državnega posojila 500.000 gld. delni znesek 100 000 gld. za podeljevanje triodstotni posojil pomoči potrebnim posestnikom takih poslopij po deželnih okraj h kranjskih, katere je razrušil potres. Dež. odbor je določil rok za vlaganje dotičnih proSenj do konca meseca februvarja 1897. 1. Podrobnosti je razvideti iz uradnega razglusa dež. odbora v današnji številki našega lista.
— (Izdajatelj ,Slov. Lista" in slovensko gledališče.) Najnovejši slovenski miroljub, dr. Vinko Gregorič, je v seji občinskega sveta predvčerajšnjim nasproti .Dramatičnemu društvu" odkril svoje srce, ter pokazal, da v tem srcu pod miroljubnimi penami še vedno  tiči staro  sovraštvo,   koje ga je nekdaj družilo z našo klerikalno etranko.   Od te stranko je sicer odpadel, ali sovraštva, ki ga je prejšnje čase vedno gnalo iz slovenskega gledališča, iztrebiti ni mogel!   Mesto Ljubljansko daje drama-natičnemu društvu nekaj let sem 6000 gli. letne podpore.   Dokler goji društvo dramo in opero, mu je ta podprra neobhodno potrebna,  sicer bi se moralo gledališče takoj zapreti. Kdor ve, kako blagodejno uphva ravno slovensko gledališče na razvoj slovenske naroduosti v našem mestu, ne čudi se, da js ravno slovensko   gledališče narodni stranki tako zelo na srce priraslo!   In kdor pozna razmere po drozib mestih, kjer za mnogo slabša gledališča mestna oprava mnogo več žrtvuje, mora tudi priznati, da donesek  meata ljubljanskega v zneska 6000 gld. ni previsok, posebno, če se upošteva, da tndi dežela dramatičnemu društva vsako leto plačuje 6000 gld.! — Vzlic temu je dr. Gregorič v mestnem zboru nasvetoval, da naj se dramatičnemu društvu odtrga 3000 gld., ter se mu nsj da ravno toliko, da bode svojo kočo vsaj dostojno ispreti moglo t In kako je dr. Gregorič vse to utemsljeval ? Takole!  „Višja dekliška Šola, ia katsro smo dali oslih 5000 gld.  je sicer potrebna, gledališče pa je zabava, torej naj plačajo tisti, ki se ž njim zabavajo." Slovensko gledališče ▼ Ljubljani js torej nepotrebno, prazna zabava, in če bi šlo po volji dr. Gregoričevi, bi niti beliča od mestne občine ne dobilo! Radovedni smo, kako bodo dr. Vinko Gregorič to svoje stališče opravičeval ob obalih sinjega morja, kjer mislijo, da je ž njim prejela  Ljubljana pravega narodnega odrešenika! Mi pa menimo, da je to vsekako jako čuden svetnik, ki bi nam rad pojedel slovensko gledališče in to vtlic svojemu cisterna narodnemu prepričanja, ki je seve* samo toliko atsro,  kolikor je star .Slovenski List". List in omenjeno prepričanje, oba sta ae rodila jeden in isti dan: prej pa ju bilo ni t
— (Novo domovinsko pravo.) Z zakonom z dns 5. t. m. št. 105. drž. zak. se je domovinstvo vsaj deloma predrngačilo v duhu novsga časa. Tudi odslej bode treba prositi vsprejema v občinsko zvezo. Toda občina ne bo imela več pravice, odreči domovinstva tistemu, ki je v njej prebival kot sa-mopraven državljan deset let neprenehoma in prostovoljno. Teh deset let se bode računalo od dne 1. januvarja 1801. leta naprej. Čez pet let že bode torej vsak, ki je v kaki občini stalno prebival deset let, lahko zahteval vsprejema v isto občino, ako mej tem časom ni bil javno preskrbovati kot ubožec. Domovinstvo se mu bode moralo pripoznati brezpogojno in brez časovne omejitve, to pa ne le na njegovo prešnjo, nego tudi na zahtevo občine, h kateri je poprej pripadal. Vse prošnje za vspre-jem na tej podlagi so proste pristojbin. Nedržav-Ijani lahko pod istimi pogoji zahtevajo zagotovila, da se jih vsprejme v občinsko zvezo; vsprejem pa stopi v moč šele potem, ko dotičnik zadobi avstrijsko državljansko pnivico. Ako občina v šestih me secih ne resi prošnje za vsprejem, odnosno zagotovilo, tedaj odloči o tem politično oblastvo, katero tudi rešuje vzklice zoper odklonitev vsprejema. Druge točke domovinskega zakona z dne 3. de cembra 18G3 ostanejo še za naprej veljavne. Će kdo prosi vsprejema v občinsko zvezo, ne da bi se mogel sklicevati na zgoraj označeno priposestovanje, tedaj je občini na prosto voljo dano, vsprejeti ga v občinsko zvezo proti pristojbini, katero določi deželni zakon. Javni uradniki in sluge, duhovniki in javni učitelji, in tudi c. kr. notarji zadobe domovinsko pravico v občini, v kateri in kadar nastopijo odkazani jim stalni urad.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Prihodnja slovenska predstava bo v soboto dne 26 t. m. Ta večer se bode najprej igrala izvrstna burka „Krojač Fips", potem pa se bode pela priljubljena opereta „Mornarji na krov". Dasi se je ta opereta v nas že večkrat pela, ima še vedno veliko privlačno silo, prav ker spada mej najmelodijoznejše proizvode te vrste in ker je dejanje jnko živahno in humoristično. „Krojač Fips" se je letos že jedeukrat predstavljal in obudil mnogo smeha. Za sobotno predstavo se je v igro upletlo jako raznovrstnih novih kupletov, tako da bode ta burka skoro podobna opereti. V nedeljo, dne 27. t. m., se bede pela opera „Norma" in sicer zadnjikrat v tekoči sezoni.
— (Dvakrat značilno ) C kr. državno prav dništvo toži znanega kaplana Rudolfa v Trnovem pri Ilirski Bistrici ziradi hudodeljstva goljufije in bo je obtožencu že dostavila obtožnica. Disiravno se je vsa preiskava vršila v slovenskem jeziku in je tudi obtežnea slovenska, je obtožencev zagovornik g. dr. ŠušterŠio zoper obtožnico vložil v nemškem jeziku pisan ugovor.
— (Konec pomožni akciji) Uradni list javlja, da je d. ž predsedstvo te dni razdelilo zadnje svote, katere je debilo v podporo prebivalstva o potresni katastri ti ter da se odslri ne bo več moglo ozirati na prošnje za podpore, ker nima več denarja. Izkaz o porabi potresnih darov se v kratkem razglasi.
— (Ljubljanski „Sokol" ) Tekmovalne telovadbe dne 17. in 18 decembra se je udeležilo 11 telo vadcev: 5 v višjem, 6 v nižjem cddelku. Zmagovalca v višjem oddelku sta bila prvi R Bolta v -zar, diugi J Mi klavec, v nižjem oddelku prvi J. Kelec, drugi Fr. Drčar. Najvišji skek v višjem oddelku je btl 1 '60 m (Boltavzar), v nižjem 1 15 m (Kelec). Najmanj časa za plezanje po 9 m dolgi vrvi sta potrebovala boltavzar in Trgi o v (v nižjem oddelku), i ha po 10 9 sekund. Zmagovalcem so ss pri javni telovadbi, o kateri spregovorimo v jedni bodočih Številk, razdelile krasne d pleme.
— (Slovensko poveljevanje ali odstop!) Pod tem naslovom se nam piše: To naj se kolovodjam našega gasilnega društva pove v obraz. Ssdaj je zopet prišel čas, ko apelujejo na radodarnost Slovencev, da morejo prirediti svojo božičnico v — nemški kazini! Se li to spodobi za belo Ljubljano 9 Ali nimamo prostora v „Narodnom domu"? — Ko liko časa bodemo trj eh vsa to ia pa nemško poveljevanje? Prihodnji občni zbor naj izpregoveri odločno besedo in postavi na čelo Slovence! Pa tudi vsak Slovenec, ki da kaj v omenjeni namen, daj to s pogojem in izrecno željo, da ee uvede slovensko poveljevanje ! To v prevdarek t
— (Slovensko učiteljsko društvo) priredi v čast svojemu odlikovanemu predsedniku c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku A. /.onim, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnoga doma" /umrov večer. Poročal bode pri tem večeru gosp. Ljudevit Stiasnv, učitelj v Radovljici, „o ljudskem šolstvu na Ruskom" in „Vsorossijskuja
vvstavka v Nižnjem NovgoroduPrijatelji slav-Ijenca dobro došli! — „Slovenskoga učiteljskega društva", občni zbor bode dne 29. t. m. bode dne 29. t. m. ob polu 9. uri dopoludne v mali dvorani (prvo nadstropje) Narodnega doma s sledečim vzpo-redom: 1) Predsednikov ogovor. 2.) Tajnikovo poročilo. 3.) Blagajnikovo poročilo. 4.) Poročilo pre-gledovalcev računa. 5.) Poročilo o dohodkih za „Cesar Franc Jožefovo ustanovo za cčiteljske sirote na Kranjskem " G.) Poročilo urednika društvenega glasila. 7.) Poročilo o prošnji kranjskega učitelj-stva na veleslavni deželui zbor za zboljšanje gmotnega stanja. (Poročevalec g. Luka Jelene^ 8.) Osnovanje „deželnega učiteljskega društva". (Poročevalec g. Janko Likar). 9.) Volitev pregledovalcev računov. 10.) Volitev delegatov za prihodnje zborovanje „Zaveže". 11.) Volitev odbora. 12.) Samostalni predlogi.
— („Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta") imelo bode dne 28. t. m. ob G. uri zvečer v klubovi sobi „Narodnega doma- občni zbora sledečim vzpuredom : 1.) Predsednikov ogovor. 2.) Tajnikovo pot oči lo. 3.) Blagajnikovo poročilo. 4.) Poročilo pregledovalcev računa. 5.) Razgovor o konviktu. 6 ) Volitev odbora. 7.) Volitev pregledovalcev računi za Isto 1897. H) Predlogi in nasveti.
— (Založništvo „Vžigalic družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani") nas je naprosilo javiti, da se iste ne emeju pošiljati po pošti, ampak le po ž' lezoici. Zato naj se naročujejo večje množine. P. n. gg. trgovci v večjih krajih lahko dobe zaloge za svoje okoliše in se prosijo, da naj se v ta namen zglase v trgovini lv. Perdana v Ljubljani, Vodnikov trg.
— (Slovensko delavsko  pevsko društvo
„Slavec") priredi v četrtek dne 31. decembra 189G. I. Sdvestrovo veselico v telovadnici „Narod nega doma". Iz prijaznosti sodeljujejo gg. režiser R. Ine-mann, F IVrd.in. Z Llibinoič. Vspored: I. Godba. 1. Gartner: »Pod žezlom in krono", koračnica. 2. Titi: „Kako si biše zidamo", ouvertura. 3. Parma: „Gorenjci", valček. 4. Zaje: „U boj", zbor iz opere „Zrinski". 5. Konrad : „Zvonček", polka mazur. 6. Strauss: Potpouri iz operete: „Das Spitzen-tuch der honigin". 7. Werner : „Pomladni glasi", polka fr. 8. Novvosad: „Sultan (Javotta". 9. Zaje: „Večer na Savi", fantazija. 10. Skala: „Entvveder, oder", galopp. — II. Komični prizori. 1. „Ljubljanski postopač", komičen soloprizor gosp. R Inemanna. 3. Koncertna godba „Mišji strah", humorističen prizor za moški peterospev, ter z spremljevaojem Orkestra. 3. „Novičarja", komičen pfisof z kupleti, pojeta g lnemann in g. Perdan. — 111. Petje. 1. Juvanec : „Pastir", zbor za bariton in tenor, gg. Gdtsl in Rus. 2. Forster: „Milica", čveterospev pojo gg. Lumbar, Zirkelbach, Mi-lavec in Malic. 3. S*chs: „Za goro", čveterospev pojo gg. Lumbar, Kramariič, Zabukovec in Jakše. 4. Volarič: „Domovni", zber za tenor in bariton samosjiev, gg. Lumbar u Perdan, ter spremljevanjem orkf&tra. Petje vodi društveni pevovodja gosp. A. Sat hs. — Ob polunoči: u) „Novoletni pozdrav". b) „Alegorija". — Po polunoči: Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osebo, trije člani jedno obitelji 1 gld. 20 kr., čč. podporni člani so vstopnine prosti.
— (.Glasbena Matica Prihodnja skušnja za pevski zbor bo v ponedeljek dae 28. t. m. in sicer ob G uti zvečer za sopran, oh 8 uri za moški zbor (teaor in bas). V torek, dne 29. t. m. ob 6. uri zvečer je skušnja za alt.
— (Policijske veBti) A. Ban, sedlarjevi soprogi na Dunajski cesti št. 25, odnesel je neznan tat iz kurmka na dvorišči jednega petelina | Maii,i Hopl, stanujoči ravno tam, pa dve kokoši. M« stna policija aretovala je danes bivšega hlapca Antona Merzela s Komnega vrha pri Moravčah 2aradi tatvine jedne rute v škedo Ane Ostar, postrežkinje na Mestnem trgu št. 24. Merzel js prišel včeraj btračit v hišo in pri tej priliki vzsl ruto.
— (Slepar ) Dne 22. t. m. prišel je h krojaškemu mojstru Antonu Preskarju na sv. Petra cesti okoli 20 let star fant in mu pokazal listek h podpisom načelnika južnega kolodvora. V listku se priporoča neki Janez Gantar in se podpisanec obvezuje za njega kot plačnika. Anton Preskar je na podlagi listka dal fantu novo obleko, vredno okoli 18 gld., ko pa je bilo že prepozno, se je prepričal, da je podpis na listku ponarejen in da ga je fant za obleko ogoljufal Preskar je stvar takoj naznanil policiji, katera je poizvedela, da je bila obleka še isti dan zastavljena. Storilca pa je včeraj poizve-d. Ia in prijela.
— (Popravek) V poročilu o božičniei v Šiški se je utihotapila tiskovna pomota. Obdaro-vanih js bilo do 200 otrok, ne pa 20, kakor je bilo tiskano.
— (čitalnica v Spodnji Šiški) Ima dne 26 decembra t. 1. (sv. Štefana dan) ob 2 uri po-peludno v društveni sobi svoj redni letni občni zbor s običajnim vBporedom. Čestiti člani se vabijo k obilni udeležbi s to uljudno pripumnjo, da se posebna vabila niso razposlala. Dne 2. februvarja 1897. priredi čitalnica v Koslerjevi zimski pivarni b« e< do v stoletni spemin slove m ke žurnal stike in v proslavo prvsga slovenskega žurnalista Val. nt o a Vodnika.
— (Zanimiv testament.)   Iz  Škofje Loke se nam piše: Nedavno je umrl v Železnikih Fran Gašperšič, ki se je mnogo bavil z geologijo in rudokopstvom.   Zapusti je v poslednji svoji volji mej drugim zanimive določbe.   Njegovo posestvo v Železnikih  naj   pripade „redu  usm Ijenih bratov", ki morajo zato vzdrževati na njem bolnišnico; če bi oni tega ne hoteli, prevzamejo naj posestvo niismi Ijene sestre" in napravijo nbožno hišo. Vender more posestvo biti vse večne časa prepisano na ime zapustnika. Temu svojemu zavodu voli tudi briljantno prstane, ki so, kakor je posebe popisano, s ari nad 1000 let." Svoje astronomiČne karte, studije in li-sline voli ljubljanski gimnazijski knjižne«. Etseku-torjem svoje oporoke imenuje župana v Železnikih. Nadalje  govori  o svojih   rudokopih   (ž Izajak in aluminil) v vrhniškem okraju,  glede katerih ga je konsoreorij v Trstu  prisilil k neugodni, neveljavni poravnavi,  a  so mu  zanje ponudili  koj  po tem Francozi 200.000 goldinarjev.    Tudi   ima v vrhniškem okraju prrstckope premoga, kateri so vredni najmanj 100 000 gld.   Vse  te  rudokope  naj čim preje  prodafta župan  v  Železnikih sporazumno z dr. M»jaronom v Ljubljani, katerega sploh imenuje pravnim zastopnikom  Danar, ki se tako dobi, naj se porabi po vrsti za moRt v Zsleznkih k cerkvi, za razširjenje cerkve sv  Frančiška, za nove oltarje iu zvon (23.500 gld.), za moderno bolnico v Železnikih,  za   posebnega   duhovnika,   za ustanovo deklici, ki se  omoži itd. Stavbe naj sa vrše prak tično   in   Ijnditvn v korist ;   tehnično pa  naj jih vodi  tisti,   ki  je   vodil  gradnjo   nove   bolaice v Ljubljani.
— (Misterij o zna zadeva) Franc Kaplja, premogar iz Smartna pri L'tiji in njegov svak Tomaž Dobravec odpeljala sta se koncem meseca novembra v premogovnike na Pruskem. Koj dragi dan po odhodu pa se je vrnil Dobravec v Ljubljano in pripovedoval svojim sorodnikom, da se je Franc Kaplja v Beljaku, kjer sta v neki kečmi skupaj pila, izgubil. Šel je iz krčme in se ni več vrnil nazaj. Poizvedovanje sorodnikov po sedanjem biva lišči Kaplje niso imela nobenega vfpeha in so sploh mnenja, da se mu je kaka nesreča pripetila. Pa v kraj kamor se je podal na Prusko, ni prišel. Franc Kaplja je 45 let slar, srednje močne postave in ru-deče^a obraza.
— (Iz  Postojine)  se   nam  piše:   To nas je kapelan zadnjo nedeljo zopet jedenkrat jiošteno namahal na prižnict! Grmel je v sveti jezi doli na pobožne, še bolj pa radovedne poslušalce, da se je po noči delal velik greh v neki gostilni v Postoji ni, da se je tam na adventno soboto in nedeljo „celo noč igralo in do polu 5. ure zjutraj grešno plesalo in  da nismo  več daleč od dne,  ko   pride oaoda Sodome in Gomore nad brezbožno Postojno." Verno občinstvo se je spogleđavalo,   kaj   to   po pomeni, seveda —  v   cerkvi   navzoči  o  teh   grehih pred kapetanovim grmenjem niso prav nič vedeli, grešniki sami pa tudi, ko bi jih  kaj bilo,  gotovo ne bi bili v cerkev prišli!   P» ker se je že jedenkrat na adventno nedeljo pohujšanje dalo, popraševah smo,   kaj  se je  vendar vse tisto noč v Postojui grešilo.  Izvedelo se je mej drugim, da je bil v soboto v hotelu koncert domače godbe na lok, da se je pa občinstvo do 1. ure večinoma razišlo, da se pri  koncertu samo ob  sebi  umevno  ni plesalo niti koraka in da so se le nekateri gospodje sami za-se zabavali dalj časa pri čaši  piva ali vina in, ker so bili igralci mej njimi, s sviranjem na goslih. — No, gospod kapelan, to pa vendar ni bilo tako hudo, da zaradi tega  kar na prižnici — govorite neresnico!   Saj ste vender izkušen mož; po Vasej agdnosti soditi Vam je mogoče  v lepših časih celu učitelj  grešnega plesa  razlagal,   kaj je ples in plesna zabava. Ker plesa toraj ni bilo, smo tega skromnega mnenja, da je manj pregrešno ho zabavati makaii do polu 5. ure zjutraj — kot na priŽnioi ljudi opravljati! — Toraj prihodnjič, gospod kapelan, varujte se v adventnem času  rajši sami — greha v cerkvi!
— (Narodna čitaluica v Črnomlju) je imela 20 t. m. svoj redni občni zbor z ob čajnim dnevmm redom. Za društveno leto 1897. so bili izvoljeni sled či gg. v cdbor: F. PeterlJn, c. kr. sod. prifitav, predsednikom; F. Setina, šclbki vodja, podpredsednikom; F SUfančič, učitelj, ta nikom; K. Mnller, ml., trgovec, blagajnikom; li Schiller, uč telj, knjižničarjem in Jpevovoljo; Dr. Mdorič, diutr. zdravnik, J. Pubek, trgovec, odbornika.
— (Požar) Dne 19 t ni je nastal na žagi Franca Stumnika v Stranski vasi v kranjskem okraju ogenj, kateri je žago upepelil. Pri tem požaru je ponesrečil 7 lic t m Ignacij Oblak iz Hotavelj. Luž;,I je v kamri, kjer je menda po njegovi krivdi nastal ogenj, in zgorel. Franc Stanouik ima škode 800 gld. Zavarovan ni bd.
— (Iz Gradca) Veliko Slovencev je tukaj v G race: vseh slanov, priprostih in olikunih. curili so potrebe, ustanoviti si slovensko društvo „Kli-nest". Namen mu je, da bi vsi S'ovenci shajali se in svoj slovenski jezik v tujini podpirali. Ali čudno je, da vse steni le na prostih stanovih. Zatorej se bo moralo duštvo kmalu raziti. Po druzih slavonskih krajih se bojujejo za probujo sloveuBkrga naroda večinoma olikani možje, tn v Gradi i je pa ravno narobe. Ko be ja to društvo ustanovilo, so se zanimali vsi stanovi zanje, uli tokom uokaj časa eo boljši stanovi čisto otrpnili, tako da je prišlo to
društvo čisto delavcem v roke. Ali, žalibog, dandanes ne more od priprostoga delavca nihče veliko zahtevati. Slovenci, katerim je še kaj za svoj ma-terni jezik, pridite vender v društvene prostore, Griesgasse 17.
— (Celovški „Mir") bode pričel z novim Ltom, vstopivši v svoj XVI. letnik, prinašati redno zabavn o-pončno prilogo „Domaći Prijatelj". Uredništvo piše o tem v zadnji številki: „Program naš ostane stari. Uredništvo bode delalo z vso močjo na to, da pripravi bralcem kolikor mogoče primernega berila, da bodo poučeni o vsem, iar se godi po Koroškem in po ostalem Slovenskem, in da zvedo, kar je zanimivega po Širnem svetu. Posebno bodemo skrbeli za zabavni del, da bodo imeli tndi oni, ki se za politiko manj zanimajo, zlasti ženske in mladina, dosti kratkočasnega branja. Zato začnemo z novim letom izdajati redno za ba v no-p ou č n o prilogo: „Domači prijatelj". .Domači prijatelj" bode izhajal dvakrat na mesec, dne 10. in 30., ter prinašal povesti, pesni poučne spise, kratkočasnice, smešnice itd. Poseben gospodarski oddelek nam pa bode nadomestoval gospodarski list, katerega že dolgo časa želimo. Nova priloga nas bode stala mnogo denarja. Žito prosimo vse stare naročnike, da čim preje poravnajo svojo naročnino (2 gld.) in nam pridobijo izdatno število novih naročnikov, da nam bode mogoče poravnati velike stroške za list. Darovi v ta namen se hvaležno sprejemajo." Želeti je, da se temu pozivu odzove prav mnogo slovenskih rodoljubov, in da zlasti 8 pridnim naročevanjem podpirajo „Mir", ki je, kakor najbolj kaže strastno pi-sarenje nemških listov proti njemu, prevažan faktor v trpki borbi koroških Slovencev za narodova prava !
* (Ljubavna tragedija) Iz Opave se poroča: Na pruski meji btizu Troplovic našel je gozdni čuvaj trupli 20'etnega mladeniča in 18Utn^ga dekleta. Mladen č je imel v žepu pismo, v kateram pravi: „Prosiva, ne ločits naju, nego pokopljite naju skupaj v jeden grob". Obdukcija je pokazala, da sta bila samomorilca iz Pruske.
* (Žalosten koneo Li Hung Čangove slave ) Kitajskega B.smarcka so ga imenovali v E/ropi, slavnega kitajskega podkralja Li II ing Čanga in evropski cesarji in kralji in državniki so mu izkazovali velike časti. Imponiral je vsem, samo pariškim pouličnim pobalinom ne. A prav te časti, katere so se mu izkazovale v Evrop«, so bile prvi vzrok nemilosti kitajskega cesarja. Državni sovet je Li H ing-Oanga tožil, da je bil na potovanju v Evropi čaščen, kakor pristoja samo cesarju in ga vsled tega obsodil na izgubo vseh časti in dostojanstev. A zadela ga je še druga nesreča. C ssarski paznik ga je dobil, ko se je sprehajal po vrtu cesarjeve matere. T> je h J n o budeddstvo. L Hangčang je paznika hotel podkupiti. Stisnil mu je v roko primerno svoto, a paznik je mislil, da je Li Hu ig Oangovo življenje več vredno. Vzel je torej svoto in bivšega podkralja ovadil. C Far je bil milostiv in je L HnngČanga obsodil samo na ugubo vseh dohodkov ter mu pu stil le 13 gld. na leto za riž Mož, ki je Bedel z ruskim carjem in Bismarckom pri isti mizi, živel bo odslej kakor najsiromašnejši kitajski hlapec — Če se gi kitajski cesar končno ne usmili.
* (Prinoezinja in cigan) Ko je umrl kapitan Ward, jeden prvih b igatašev v državi M chi gan, je zapustil svojim dedičem blizu 50 m lijonov dolarjev. Njegova hči, miss Klara, vzgojena na Angleškem, se ni vrnila v Ameriko, ker jej je življenje v Parizu in v Niči dosti bolje ugajalo nego doma. V Niči se je 1. 1890. seznanila s potomcem slavnih dediv, knezom Caramau- Chiraaj ter se ž njim poročila. Iz ljuhemi se pač nista vzela, kajti kmalu po poroki začela je mlada kneginja tako ekscentrično živeti, da se je škandaliziral ves Pariz. Naposled je naletela na pristnega c;gina, j^dnega tistih godcev, k;. godejo po pariških restavracijah, in ž njim pobegnila. Vsled tega je mož vložil tožbo na ločitev zakona Prinoezinja in cigan sta nekaj tednov preživela v Neapolju in ss mudita zdaj v Pešti. Srečnega ljubimca zavidajo vsi njegovi ciganski rojakij, a kdo ve, kako dolgo bo trajala ta ljubezen Prinoezinja, katero so radi nja lepoti zvali v Parizu samo „nebesko Klaro", je šele 23 let stara. Ljubila je ža mnogo, a da bi bil ogerski cigan nje zadnja ljubezen, ni prav verjetno.
* (BeBtijalen oče ) Te dni našli so ljudje v neki samotni ulici v Parizu v ž-msko krilo zavito mrtvo dete.  Po daljši preiskavi je policija dognala, da je dete umrlo vsled grozovitega trpinčenja, a trpinčil je je lastni oče, neki pleskar Albert Gregoir. Ta hostija  v  človeški obliki je   s   svojim   2Vi leta starim sinčkom grozovito  ravnal.   Otrok  je ležal noč in dan v stari skrinji, na cunjah, v katerih se je bilo zaredilo na tisoče uši.        je otrok jokal, vstal je oče in ga 8 palico tolkel  po glavi in po vsem telesu, ter ga zbadal b šilom. Pri pretepanju s palico je otroku zlomil desuo roko,  pa se še zmenil ni, da bi poklical zdravnika. A Še več. Best ijalni oče je otroka nesel k razbeljeni železni peči in držal otrokove roke in noge ob peč, da so bile vse opečene. Se psu se je otrok smilil. Pes je lizal otrokove rane in mu hladil bolečine, pes ga je grel, pes je pustil, da je otrok zavžil njegovo hrano, dasi ga je gospodar za to tepel.   Ko je otrok brez zavesti ležal, je oče mislil, da je mrtev.  Zavil ga je v staro krilo svoje ljubimke in ga vrgel v neki
ulici v kot, kjer je otrok umrl. Ko je policija v soboto pripeljala Gregoirja in njegovo ljubimko v njiju stanovanje — to radi sodne preiskave — zbrala se je številna množica, ki je hotela Gregoirja in njegovo ljubimko na mostu ubiti. Ljudjo so kričali: Ubite jihl Sežgits jih. Vihteli so nože in palice in policija je morala Gregoirja s orožjem braniti. Sodišče toži Gregoirja in njegovo ljubimko zaradi umora in najodličnejši pariški listi pravijo, da take beštije ne zaslužijo dražega nego smrt.
Davila, i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Vesela družba pri Zadniku v Senožečah 10 kron; gdč. Ljudmila Roblekova v jitiji 2 gld. mesto venca na krsto umrle gospa M. Jenkova; gosp. vpok. nadofiitelj Luka Knifij. et. v Škofji Loki 2 gld. za pobita okna Velikovike iole; veleč. gosp. kapelan Fr. Traven 3 gld. kot dar Vlohorjanov v Dobrepolji; gosp. Fr. Hrašovec, blagajnik izvanakademiške podružnice v Gradei 15 gld.; gosp. Oton Pioj, c kr. notar v Gornji Radgoni 5 gld. in gosp. dr. Urban Lnoež 10 gld. kot volilo v Slov. Bistrici umrlega gosp. duhovnika M. Goličnika. — Zahvaljujoč se družbinim dobrotnikom prosimo nadaljnega zanimanja za dražbo s prisrčno željo, da bi se jim pridružilo mnogo posnemovalcev o priliki božičnih praznikov in novega leta. Odkupovanje od novoletnih v o š č i I n a j vsak Slovenec avažuje v korist naše d u ž b e.
Blagajništvo dru žb e s v. Ci ril a i n Metoda v Ljubljani.
Imenik onih p n dobrotnikov, ki so se oprostili voščil za novo leto in ob godovih: *lv. Hribar, *VonČina, *3eftek, Trdina, *Hugo Ihl, *Klauer, *Jjs. Krispor, *Iv. Krisper a soprogo, *Frd. S uviiii z rodbino, *Fr. Ks. Souvan z rodbino, *Vaso Petričić z rodbino, *K*stner Gjstav. *Elbert Julij, *pl. Ivana Zhuber, *Frao GroŠel, *Ivan Perdan z rodbino, Janez Fabian, J >sip Kordin.
Uredništvu našega lista sta poslali:
Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Vesela d-mžba v gostilni g. Antoni Mikuža v Ljubliani 11 kron 60 vin. — G. Minka Tolazzi v I>>1. Logatcu 2 kroni, jedno daroval neimeoovanec, drugo nabrala pošiljateljica v veseli druSbioi v domači gostilni,— Skupaj 13 kron 69 vin. Ž veli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki 1
Zahvala.   Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je izročilo si. uredništvo  „8lov. Naroda" 1030 kron 64 vin., katero vsoto so rodoljubni darovalci in darovalke doposlali v tretjem četrtletji t. 1. za družbi ne namene.   Te vsote so bile izkazane v štev. 150—242 „Slov. Naroda". Nadejajo se, da tudi za nadalje ne  hode opešala požrtvovalnost slovenskih rodoljubov, izreka najtoplejšo zahvalo vsem rodoljubnim darovalcem in da* rovalkam
vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
33xizo3 starice.
Središče 24. decembra. Ivan Kočevar, brat pokojnega dr. Štefana Hočevarja, je včeraj v starosti 84 let umrl.
Dunaj 24. decembra. Uradni list prijavlja cesarsko odločbo z dne 20. decembra, s katero je bil predsednikom dež. sodišča v Celovcu imenovan dvorni svetnik pri najvišjem sodišču dr. Friderik Perko.
Dunaj 24. decembra. Ministerski predsednik grof Badeni je včeraj dlje časa konfe-riral z vodjo nemške stranke na (Ješkem droni. Schlesingerjem.
Praga 24. decembra. Včeraj se je sedmič tekom treh dni j vršila volitev župana. Ker je pri tej volitvi zadostovala navadna večina, izvoljen je bil županom kandidat staročeške stranke dr. Srb 8 45 glasovi, dočim je dobil kandidat mladočeške stranke dr. Podlipn y, dosedanji prvi namestnik županov, 41 glasov. Podlipnv s u je takoj odpovedal kot podžupan, dr. Chudoba je pa v imenu mladočeške stranke izjavil, da svoj čas sklenjenega kompromisa s Staročehi več ne priznajo, ker Be ga Staro-čelu Mirni ne drže. Mladočeški obč. svetniki so odložili vse funkcije iu zapustili mestno dvorano. Galerija je demonstrovala zoper novega župana tako, da ta ni mogel govoriti in je moral zaključiti sejo. Na ulici je občinstvo prirejalo dr. Podlipnemu viharne ovacije.
Praga 24. decembra. Pri deželnozborski volitvi v Tabru je propadel mladočeški kan didat drž. posl. Lang iu je bil izvoljen vodja čeških agrarcev Štastuv.
Beligrad 24. decembra. Celo niini-sterstvo je po svojem predsedniku Novakovieti postavilo ostavko.
Pariz 24. decembra. Znani Btradaleo Succi je zblaznel. Odpeljali so ga v ulaznico.
Poslano.*)
Pomočniški odbor brivske zadruge sklenil je praznovati sveti dan. V ta namen je poslal okrožnico na tovariše in gospode mojstre.
Vsi so se soglašali z okrožnico; vsak vernik bi z veseljem pozdravil to misel; jedini gospod Doležal* brivski mojster, se baje iz sebičnega namena ni strinjal s tem.
Vsled te konkurence omenjenega gospoda nečejo drugi mojstri na sveti dan zapreti brivnic, za kar bodi omenjenemu gospodu naj-topleja — hvala. (3408) S spoštovanjem
pomočniški odbor brivske zadruge.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloA.a zakon
Mnogoitranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostrunsko porabiti, nego „M0II0VO francosko žganje in sol", ki je takisto bolosti Utesiijoce, ako ne namaže f, njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na miSic-ii in živce krepiltio in jo zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 1K) kr. Po postnem povzetji poSilja to zdravilo vsak dnn Ickar A. MOl.lj. c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati i« izrecno MOLL-nv preparat, zaznamovan x varnostno znamko in podpisom. 6 (17.% —17 >
PrcIszkiiKlli in priporočili
so sloviti vseucilifični profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec, krrpfcujoiV, slast in preb avljcnje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo.
Stekleničica velja 10 kr. 1 (3202—8)
Meteor o logično poročilo.
Neopon-kljivo dejstvo je, da se najboljši uspehi dosežejo h prisnnno dobrimi dijotetionimi sredstvi pn kašlju, hrapavosti, kataru, astmi, prsnih, pljučnih m želodčnih bolib in llabotnostl telesa V tukili slučajih je le treba, da se vpo-rabljajo resnično preskuseni izdelki. Kot taki so se izkazali 2e hO let pri zdravljenju bolu kov vporabl joni slatini izdelki c. in kr. dvornega dobavitelja Ivani Ibiff.i na Dunaju I. Graben, Biaioierstrasse b, kajti obdarovani iO sjjTij visokimi odlikami in na tisoče zahvalnih in priznalnib pisem dokazuje jasno uspehe.
Dejstvo je, da dHna^njf dame vsakdanji rabi l*oii<lrr - Kfflaiillne in Nnvoii-srCftlulit illl* zahvalijo ono mi'no barvo kož« in ono notno aristokratično polt, ki so prave lepote znaki. V« dno cista, nikdar hrapava ali razpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja io mareg, vse te prednosti se dosežejo. 6a se uporabita za svojo toaleto Poudre - l.^iitiitinr In N»-ion - ll^lttiil In«'. Th bigijeuični totletni predmet« nimajo v *ebt nikakorčnih m« faličnih snovi in so zajamčeno n**kodjivi. Za varonst pred brezvred-nostnimi ponsredbami naj se vedno pazi na zakonito Zavarovano varstveno znamko: ..Gdavn. S čelado "
Glavna zaloga za Avstro - Ogersko : Lekarna pri sv. Duhu, K. Tomaja naslednik
A. W inmr. Zagreb, Ilica št. 12. (3126-8)      Zaloga za Ljubljano:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek
Resi jeva cesta št. 1., poleg lutkarskega mostu.
fitev        Deželno gledališče v Ljubljani.  Dr. pr. 7f>'\ T Nohoto, »ine -2i>. decembra ISM.
Mornarji na krov!
Komična opereta v jednem  tlcjanji    Spisal J. L, H.iriscb. Ujdasuil  1. pl. Zaje.    Kapelnik       Il.lanj BsoiStk, Režiser g Kudolf Iiiemann.
Pred ban;
Krojač Fips aH Nevarni sosed.
lito k a s petjem v jednem dejanji.   Poslovenil D. Hostnik.
Režiser g. Itultilf Itn iii.inn Blagajnica so odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob ',„8. nri.
Konec ob 10, uri. dtov. 33. - Dr. pr.TaT.
(ksr Opera. ~*JJ T iir<l<>lj«, «■■.* Wfm «U'«*«»ml»rit 1 tt*Ml.
Tret jikrat:
NORMA.
Tragična opera v dveh dejanjih. Spisal P, Romani. Poslovenil A. lVterlin  Dglaibll Vincenzo Bellini   Kapelnik g. J i i—
lai ij Deuišck.   EaStlSSf g, Josip Nollt. Hlagajnica ao odpre ob 7. uri.   Zadetek   točuo ob 1 ,H. uri. Konec oh 10 uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v  torek, dno *2S>. decembra 18%.
Umrli so v E<)ii9>ljiUMil:
Dne 19, decembra: Fnuiz bang, trgovski pomočnik, 80 let, Vodniat, tuberkuloza.
Dno  iJO.  decembra:   Ivana  (lajžlar,   delavčeva hči, let, Vodmat St.        Hplosim tuberkuloza. — Atlcla Pofi, Železniškega uradnika žena, liti let, Karlofska cesta fit. lf>, Brčua hiba.
Dno 22. decembra : Vinconc Sever, železniškega uslužbenca sin, 5 let, Kolizej,  otrpuenjo srca. — Ivan Merluzzi, poaoblnik, Gl let, Krojaško ulico 6t. G, jotika. %£H-J V hiralnici:
Dtie^li). decembra:   Marija Potokar,  gostija, 56 let, branio rica.
V dežel ni bolnici. *'   I   Dne  13. decembra:   Franz  Laznik,  gostač,  7'J let, OBtarclost. — Loronc Peterncl, goslač, 73 let, ostareloat. — Eraiico Hudež, kamnoHok,      let, inrtv.nd na možganih.
Decemberj	čas o pašo vanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
23	9. Evcčer	735 0	39	sl. jzah.	oblačno	
24.	7. zjutraj	786»	32	si. svzh.	dež	2-7
■	2. popol.	737 9	4-1	sl. jvzh.	oblačno	
tnalom.
Srednja včerajšnja temperatura 4'2 ;, za 66° nad nor-
dn6 24. decembra 1896.
vtenpr.i državni dolg v notah..... 101 gld. 35 I
Skupni državni dolg v srebrn    .... 101 „ 45
Avstrijska zlata renta ...... 122 , HO
Avstrijska kronska renta 4°/0     .... 100 , 80
Ogeiska zla'a renta 4°/„....... 122 „ 35
Ogorskn kronska renta 4' c            ... 99 . 05
\vstro-ogerske bančne delnice         .    .   . 934 „ —
Sreditne delnice......... 374 B —
London vinta........... 120 & —
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark    .   , 58 a 90
HO mark........... 11 3 76
iG frankov........... 9 B 68*/i
italijunuki baukove«........ 45 „ 35
C. kr. cekin:.......... r> . 67
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so se udeležili pogreba naše preljube, ue-potaline, jediue hčerke
Olgic o
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
ali so svoje sočutje izrazili, posebno pa slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana" za ginljivo žalo-btinko, kakor tutli gg, nosilcem izrekava tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 23. grudna 1890,
(3412) Anton in Roza Kregar,
Era1-jgragen
priporočajo zdravniki posebno jjri bronhijalnom kataru otrok, ki se
tako Često javlja v zimskem easn. 3 dele (iiesshiibleca se zmeša z 1 delom VTOČega mleka in se zmes
!>ijc mlačna. (314210
c D aj > J4
'O C
> o
2 "S ■ti a
mm   >   <~> C
•Z .S. 3. H
a" M t
2 i J 1 5 N
l'riporoi'a se, pa/ili na to znamen jo, ii/.^aiio v probek, In na etiketo i ntdefiltn orlom, ker se jako pogostonia prodajajo pona-redb«' iiii!s-ij^
Giessluibler slatine.
Matloni
Orkester na lok
(8416)   za koncerte- in plese od <> do 20 mož 3—1
se oddaja proti zmerni plači.
Povpraša naj se : Karol Bltscb., Radeokoga oesta (Kravja dolina) itev. 1 v LJubljani.
f   Oženiti se želi
mlad posestnik, star J7 let, lope postave. ]'»>-lettVO Ima v vrednosti lB.OOO ^ld. /. glavnicami vred. Za tovarisico želi dohiti ^ospodičlno i/, vinorodnih krajev, lefie zunanjosti, staro od 18— 29 let, katera bi imela vrednosti vsaj 4OOO )^ld. Mlada vdova, do J5 let stara, z istimi lastnostmi, In imela prednost. (:»413) Pisma, trankovana s portreti, naj se pošiljaj.. ;do 7. januvarja prihodnjega leta pod „X-—y-" UpravniitVU „Slov. Naroda". 1
)X>v(M>OsJvv^iK^vWvvS^v^^
Izvod iz voznega reda
vel3a.Trn.oera. odL 1. olcto"bra. 3.S©©.
Nastopno   omoiijonl   prtlinjklnl   In   o.th»Jalnl ointičonl   m *
• r«*«liiJeevro|»«kem omo. (1705-296)
Odhod 1b I,|iibl|nue (jnž. kol.). Proga 6es Trbiž.
Ob 19. tiri 6 min. po noM oiobnl rUk ▼ Trhli, Hnljak, OeloTMa Fr»n*enafeit«, l.julum, ii>/, Sol/Umi t Auitoe, Iiohl, Omundan, Solnofrrsdi te* KI.Mii-HiMtliuK ▼ Stejrr, Lino, nt. Dunaj rit Anutotton. — Ob 7. uri 10 min. »jutriij oiobni vluk t Trhii, Pontabol, Beljak. Colovoo, Kr»n«eti»-f«ite, Ljubno, Dunaj ; oea Selattial ▼ Solnofrrad, 6e> Amstnttou na OtinaJ. — Ob 11. uri 60 min. dopoludno oiobnl Tlak t TrhU, Fontabel, lloljak, o«-lovoo, Ljubno, HelaUial, Dunaj. — Ob 4. nri popoludne oiobnl Tlak t Trhla, Beljak, Celovca, Ljubno; oea Selathal t Bofoogmđ, I.oml-Oaiitoin, Zeli M| jeieru, Inomoit, Bregono, Ourili, G-eneTO, Parla; £nx K l.-m Ui-itlnm v Stnyr, Lino, BuiloJoTioe, PlaonJ, Marijino Tare, H oh, Franoove varo, Kurimo vin, Prago, Liptko, Dunaj Tla Amstetten.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
Ob fl. uri 16 min. ajutraj melani Tlak. — Ob 13. url 55 min. po« poludna iMi'mui Tlak. — Ob 6. uri 30 min. «i.....t meiani vlak.
l*rlliod v Ij|nbl|Miio (juž. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob K. nri min. ajutraj o«obnl vlak ■ Dunaja via AmatettAlL, Llpake^a, l'ra«e, Francovih t>tut, Karlovih Turov, Hohii, Marijinih varov, lUsnja, lludojovio, Solnojrrada, Llnca, Stovr.i, Ointnidnna, Inohla, Augioea, Ljuhna, Oelovoa, Beljaka, Kranaenafeate. — Ob 11. uri 'ir, min. dopoltidn« oiobnl vlak a Dunaja Tia Amatettou, Karlovih Tarov, Hoha, Marijinih varoT, 1'lcnja, Iltulpjnvlo, Holuograda, Linoa, Si.->r.». 1'ariaa, Genovo, Ouriha, BraV geuca, luomoata, /olla na joaoru, Loml-Oaatoina, Ljulma, (Jalovca, Llnoat, Pontabla — Ob 4. uri BIV min. popoludne oaobni vlak a Dunaja, LJubna, Belathala, Boljaka, Colovoa, Kranaenafeate, Pontabla. — Oh D. uri 4 min. aveoei oaobul vlivk a Dunaja via Amatettou, ia LJuhua, lloljaka, ivinroi, Pontabla.
Proga iz, Novega mesta ln lz Kočevja.
Ob 8. url 1U min. ajutraj mnaani vlak. — Ob 9. uri Ha mln.3pO» poludue meiani vlak. — Ob B. uri 30 min. avočer mnnaut vluk.
tillio.R Is I.)iiHl(itu«> (dli. kol.) y Kraiuiilk.
Ob 7. uri 33 miu. ajutraj, ob 3. uri B min. populmluo, ob 6. nt 60 min. avočer, ob 10. url 35 min. avočer. (Poalodnji vlak le v oktobra ob uedoljah in praznikih.)
Prllio«! v Ii)nbl|nn<» (drž. kol.) I> KaunilUn.
Ob 6. uri 66 min. ajutraj, ob 11. uri 16 miu. dopolnilno, Ofe 8. rut SO min. avočor, ob S. uri 66 min. avočer (Poalodnji vlaU. Io v oktobra ob iiodoljal in praauikih.)
Na znanje! ' ..:r-^J
P. n. občinstvu usojam si tem potom v obrambo
BVOJega kredita javljati, da terjatev v zneski; '>'>oq goldinarjev, zaradi katere mi je ^i1^ Ana Suklje, učiteljica v Ljubljani, nepričakovano dala ekseku-tivno ceniti moje posestvo v Udmatu, je sedaj popolnoma poplačana in tudi že iz zemljiške knjige izbrisana. (8417)
Jernej Jele nič
2pose»tn.ilc  ln jesii-^a.rrs.SLr' V   1 lllBI.lt II  alt« ftt.
L najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb
Ljubljana Cr. FLUX Breg št. 6
|it i portun in iiHtiii-NCii (8858—3)
službe iskajoče vsake vrste
(uioNkc lu ienalta) zn Inl.uj in «Iiiiu«m1. f i ko-Ukor in■>>;<•<•«' hiirii iu \CNtiio |»<»«.i n / uhi- JhiiiAI.
Prodaja vina.
Imam na prodaj okoli 300 hektolitrov belega in črnega vina. C?iw zmerno, postrežba točna. Za prtttnott vina se jamci. Mali vzorci sa ne pošiljajo. f;t^r>7—12)
-A.. ZEs/T. P-ajmann, Dignano, Istra.
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zasitiAijo osobfl VHuce^a stanu v vh«'Ii krat« jlii ptitovo in po&teno lirtv.  kapitala in rizike t
prodajo lakonito dovoljenih drtavnifa papirjtv in srefk. — Ponudbe pod „Leichter Verd ieust" lluilolfii  HfiM i>n ■»ii ii ia i ii. 18888 —7)
100
Kdor ima
vsak tlati 'l • t■ ■ B 11 rt« rasa in hofio te v zbolj&anjo svoiib ilnhidknv vp »rabiti, naj pošlje kvoj n:isltiv pod posli »m BKe it im lirbl" na m Anmiiiron-K\;teili-lit'ii Sctialfk, Wien 1", da se odda niipivj. (.Jloii-l)
Gostilna „pri Virsntu".
S)
Udano podpisani pripotofia fiastltena p, n. obAinstvn
in r«nj mm gostom svoja izvrstna vina, Koslcrjevo marouo in Gobbovo pivo, Izborna jedila, abonnt-ment na kosilo ln večerjo po zelo nizki ceni. Juha, meso in dve prikuhi v točilni sobi od 18 kr. naprej čez ulioe O gld. Vina čez ulioe Čedne sobe aa tujce Vse po znižanih cenah. 8414)
K obilnemu obisku uljudno  vabi 7. velospofttovanjem
Ivff. Uciil.
sloiiip jLeaiz,
trgovec v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje tor plačajo po možno najvlijl ceni, kakor
ribniški, angležki iu onejida-kroiupir, želod, hrastove
jožice, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini.
—Jh« Plačujo takoj! —tr~
628941
dni izdelki
za slabotne in bolnike
posebno pri boleznih na prsih,  pljučih in v goltancn, za kašelj, bripavoBt, influenco, malokrvnost, bledičnost, bol v žt-lodcn, hemoroide, kakor tuli za nervozocfit in splošno telesno slabost kot dijetetično sredsto že 50 let izborno izkušeno in od zdravu kov priporočeno. (331 1—5)
Dobivajo se v lekarnah, v boljših drogerijah, delikatesah in specerijah in naravnost pri Ivanu Hoff-U, dvor. dobavitelju, Dunaj, I., Graben, Braunsrstrasse 8. MmmWmWmWm1LW^mW^I^WWPMK§^ i<yflgiW|MBM  I*ro«|M'l* i I  f ti 11 m I k i l»r<>7|»lit£iMft In IVitnltO.
Moj umrli soprog je bil pri zavarovalnici za življenje
,The Gresham' ir Londonu
za precejšnjo svoto zavarovan za slučaj smrti.
Po doprinesenih svedočbnh smrti je glavni zaitop-nlk v LJubljani gospod Gvldon Zoaohko takoj izplačal zavarovani kapital.
Javno izrekajofi svojo najiskrenej&o zahvalo, priporočam najtopleje zavod ,,Th« Gresbam" vsakomur, ki hoče zagotoviti bodočnobt svoje rodbine.
Lukovica v decembru 1896. (3401) lvi'i»ii«'l«iki» Hrt/l»orw«'k.
Zobozdravnik
Med. univ.
(3385—3)
dr. Julij pl. Koblitz
ordinira o d sloj stalno v LJubljani. In sicer tedaj
v hotelu „pri Slonu11 v II. nadstr. od 9. do 5. uro.
Hiša na prodaj.
T ICimIoUoveni, ravno pred novim mostom, kateri bode prdiodnje leto narejen, je pod ugodnimi pogoji ni% |>ro<lnj liiši«. katera je pripravoa za vsako obrt, posebno za unnjarijo, kjer ]e ista že tudi bila.
Natančneje se izve" pri Franu Kitfttellc-ii, trgovcu v Kandiji pn Rudulfovem. (3392—i)
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda (271717)
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klorosi, poltnih, zivniili in zmsUli boleznih, malariji i. t, il.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah.
postranski zaslužek
150—20O i-i«I mesečno za osobe VBeh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbe na „Hauptatadtlaohe Woohselstab»n-Oetollaohaft Adler & Comp., Badapoat". (3060-25)
I «(JLII»\l|rll<t 1. 1 *» 7 t
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stutt.gartn 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zabval-n h pismih, katerih število gre v tisoče, priznana kot jodlno, z aro 3 reelno in neškodljivo srodstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast las in se prepreci, da ne izpadajo in da M ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi moćno brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček 80 kr., će se pošlje po poŠti ali proti povzetju 90 kr
K.HOPPE, Wien, XV., Zinkgasse 14,
(8790—18)
Ogersko-lirvatsko delniško pomorsko SSB8 parobrod no društvo v Reki. ,88)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim kom tort o ni oprem ljuni, električno razsvetljeni parniki) v
vožnje:
jl^^ V noči od so-
^bote na nedeljo ob ^   1. nri in vsako sredo dopoludne v Kotor preko Zadra - Spljeta   iti Gruča. Vsak pondeljek v Spljet-Metko-vic.  Vsak petek v L<iSinj-Zatlar-Spljet.   Vsak četrtek  poštni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj v Opatijo in Lošinj, povrat--k  isti dan ob 8. uri 45 minut.
Vozni radi aa nahajajo v Waldholm-ovem ,,KonduktorJuu Što v. 593 004.
(2114—38)
Namizno vino
le v plombiranih steklenloah, po 1 ali »/i hira, Tirolsko staro jako prijetno, belo ali rodeče, po 32 kr., Dolenjsko belo „dr. Skedl nova Zadraščina", letine 1895, po 40 kr., 1891 po 48 kr., črnina po 40 kr., lanski Pro-sekar prav sladek po 48 kr. liter, zadavčeno. Na sode mnogo oeneje.
Plombirane steklenice so za vsakdanjo potrebo vina jako ngodne, nobenega odpadka, pripravno, in blago vedno svežega okusa i. t. d. Založitev za steklenico je 10 kr. Razpošilja 8e tu v hišo, zvnnaj pa po pošti ali železnici.
Kranjska vinarna v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
(poleg hišnega uhoda.) (3301 — 7;
Krepak učenec
12—15 let star, vzprejme se v prodajalnico z mešanim blagom F. Zadnek-a v Senožečah.  (8867—4>
Solicitator
z dobrimi sptičevali išče službe pri odvetnika ali nofarju. — Ponudbe pod J. Sch. upravništva „Slovenskega Naroda". (3397—3)
l>r. Frl<lerlk.n Leiiglel-fa
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njfuo deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu zumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer i njim obraz ali drugi deli polti, ločijo Mf še druai dau ue-snnlue luskine od polti, ki poilsue vHl«»d t«-«i» člnto Im-I« In uefcnn.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežuoBt in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, zollavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnosti aa polti. — Cena vrču z navodom vred kI«I. l.RO.
l>r. Friderika l.t'ii^lel-ia
BENZOE-MILO.
Najmilejše   in najdobrodejnejše  milo,   za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad «0 kr. (1849—24) Dobiva se v I.juliljaiil v Ub. pl. Trukoosy-|a lekarni in v v«eh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Hens, Duuh], X.
Najcenejši nakup!
Največjo izber vseh vrst
(3309—10)
* m. mi * •* » m,--m m. •^t.— ^t^—-*-^mm—»v-^ —
I i
K
s
ii
i
A
šJo€*€'t€* I i da f piti ii>i>4> fšotlf
Itabite le Jedino v svoji vrati patentirani, popolnoma neškodljivi
1
•9^
tmmm
avstrijski patent štev. 46/3119. (3120—10)
Naredi blesteče belo, mozolje, osepnične
baržunasto mehko in luknjice in vse kožne
mladeniško svežo JttfEvl nečistobe po kate-polt, odpravi pege in 7Z». ......a.,      remkoli ličilu.
4'ema rtfklvniri * na*-*nlilinn r*w r-ol><> #»« a-1-, o. t-. Dobiva so po vsoh lekarnah   drogerijah ln parfumerljah, kakor tudi naravnost aa 25 kr. več, ako se vpoftlje naprej znesek.
Izdelovanje patentovanega ,Kleronatt pri
Josipini Šip v Taboru, Palackvjeva ulica.
ifrT   l*wiiur«t«l|»«* h«i /uUoullIiii pi»Som proKiiu.|n|o. f^BJ
s I
1
I
Trnk6czy-jeva ustna voda Trnk6czy-jev zobni prašek
NknllJIrB SO kr.
kakor tudi
vse
izdelke
i. t. d
parfume
i t d
priporočajo in razpošiljajo na vse kraje BVota lekarniška tvrdko:
Ubald pl. Trnk6czy, v Ljubljani, na Kranjskem. Viktor pl. Trnk6czy, na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl.Trnkoczy, na Dunaj«, Landstrasse. Julij pl. Trnk6czy, na Dunajn, Josefstadt. Vendelin pl. Trnk6czy, v Gradcu, na Štajerskem.
ijsjr Razpošilja aa a prvo polto. "mm (8B9T—5)
7723
H2^W
30141754
91
0NL7
V najem se daje
z vso opravo In z vsem potrebnim orodjem. Pri kovačiji je tudi stanovanje, primerno za samca in tudi za celo rodbino. — Več se izve pri Avgustu Gasparf-ju na Rakeku. 8864—3)
(V098-20)
Živinski semenj.
Podpisano   županstvo  naznanja,   da bo
v ponedeljek, 28, decembra
na Vrhniki
živinski semenj.
Županstvo na Vrhniki
dnu 23. decembra 1896.
Gabrijel Jelovšek
(3407 —2)
župan.
Veliki krah!
Nevf-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srehrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih mocij. Pooblaščen Bem izvršiti ta nalog. Poiiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško k lin jo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega komada;
ti komadov amer. patent-s rebrnih jedilnih žlic; 12 komadov amer. patent-nrobrnih kavnih žlic; 1 komad amer. patent - srebrna zajemalnica fa juho;
1 komad amer. patent • srebrna zajemal niča za mleko;
2 komada amer. patent-arehrnih kupic za jajca; G komadov angleških Viktoria-rašic za poilklailo; 2 komada efektnih namiznih svetnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša §i|ialnica zu sladkor.
44 komadov vkupe samo ald. 0'ttO.
Vseh teh 44 predmetov jo poprej stalo gld. 40-— ter je j« moči sedaj dobit) po tej minimalni coni gld. 6'6(l. Amrričanskn patent - srebro j« ven in \ en bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2f> let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da da le-ta inserat ne temelji na
nils:a,lcšri.i slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povAcč, povrnit brez zadržka znesek in naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno božično in novoletno darilo
in kot darilo za svatb* in druge prilike, kakor tudi za v Miku boljše gospodarni vo.
Dobiva se fe«llno le v
A. IUKMIHMIUmI
glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra na IMmaji, II, Rembrandtsti'. 19 v.    Telefon št. 7114.
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če so
znesek naprej vpošlje. J> Čistilni praiek aa njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko
(zdrava kovina). Tfl-^c^ Izvleček lz pohvalnih pisem:
Piliš, dne vi4. avgnsta IHM (poštanski komitat . Vaše blagorodje!   Z garnituro sem  ja*o zadovoljen. Prosim,  pošljite tri  take garniture mojej svakinji,  grofi nji Nyary roj. pl. Somogvi v Szunto.     Baron Julij Nyary
Aru Weseli pri Solni, na Moravskem Z doposlano  pošilja t vijo sem bila popolnoma zadovoljna in prosim doposlati mi še jedno tako. (y t>y—9) Frančiška NVolmann.
z letno plačo 400 gld , zajamčenimi drugimi dohodki s 1T)0 gld. prostim stanovanjem in službeno obleko rnzplMiiJ«" 4>l»rimi 'iVI»o vlj«*.
Prolnjiki morajo biti dosluženi vojaki ali orožniki zadnji inu jo pridnost, veSfii slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in se imajo na zahtevanje na svojo troške osebno predstaviti.
Lastnoročno piRnn>< pro&nje «lo 1*5. jjniu-Var|» prili. letu občinskemu uradu v Trbovlje.
l33H4_2) Župan : Fer d. lios.
011160
litino
Mraza ln mokrote branijo Jedino lo mojo
■ vetovuo-znane (8399—1)
ćastniško-konjske odeje
katere priznavajo ekonomi, posestniki konj. grajski oskrbniki kot gorke, trp« žne, nepokonč.ljive konjake odeje. Iste bo jako velike, z živimi progami in hordurami opremljene in le tudi rabijo kot gorke posteljne odeje. Cena je za vrsto A ffld. 1 60 in za vrsto H gld. 2'—. Hu-men<-dlakaste fljakarske odeje s 6 različnimi progami in l'ordur»mi, kompletno dolge m široke, / metra dolge, l1 t metra široke, jako fine. gld. 3 50 komad. — Pošilja »s jamstvom proti povzetju. Zu neugajajoče se p »vrne denar. Jedini kraj za naročila:
M Rundbakin, W»en, II.. T^borstrasse 35.
Za kašljujoče
dokazuje nad 1003 spričeval
izbr-rnoRt (3147—9)
Kaiserjevih prsnih bonbonov
gotovu m htro učiojaku ih pri 1&»nI|h, liri* pavoNll, katuni in #.«si is«'fi|u. Največja
speciial teta Avst'ije, Neinčij* in bvicarske. Z»-vouVk 10 in 20 kr.
Zaloga v  LJubljani:   Viljema Maver-j a, lekarna .   Marijin trg in  Mr. Ph. M. Mardet-achlaeger-Ja, lekarna, Prešernov trg.
F. Cassermann j
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in a
poverjeni zalagatelj c kr. unif. blagajnice drž. železnio uradnikov £
W X-ij\at>lJSLni, ^elenToTjLrgro^re vilice št. -i a
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnth oblek po najnovejši f-q<>ni t
in najpovoljuejSih r.«nah. Angleško, francosko in tiuemtdto roho ima na skladišču r
Nepremočljive haveloke J
% izdeluje po najnltjl  breikoukurenčnl ooni.      Ooipodom uradnikom P
■  se priporoča za izdelavanje vaakovratnih uniform ter preskrbuje vse zraven m
2 spadajoče predmete, kakor sablja, maoe, klobuka aa parado itd. (2191—39 a
Št. 3U.168. mWm\_       ,__ (8403-2)
Razglas.
I*ol»lranf« |»«i**|«'gn davki* za IH«>7 !«>!«» pričelo s~ bode z 58. rinem |»iiu var f u 1S«»7.
Ta davt k plar.iti je v okrožji ljubljanskega mesta cd vsaceg* psa, izimši cd psov, kateri so za varni vo osamljenih postatev ne« hhodno potrebni.
Lastn ki psov  naj si  preekrl.3  n» j knaiieje «1« iiO. »Iiić fVhril v ur Ju JMD7 za to l.-t ■> veljavndi p,■ njiIi mark  pri mestni blagajnici proti plačilu
4 goldinarjev.
Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe n pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki peov, naj pravočasno vplačajo tikso, ker bode polo il konjač od 20. februvarja 1897 nadalje vse one pse, kateri se b do nahajali na ulicah brez veljavnih mark.
Magistrat deželnega sto]nega mesta Ljubljane
dne 14. decembra 1896.
Razpis služeb.
Z novim letom izprazni se pri
banki „Slaviji"
troje uradniških mest««
katerim ae slažbemna določa po dogovotu. Reilektantie na jedno i<\ kVj teh mest vlože naj svoje s prilogami podprte prošnje do 31. dn6 ywi /JJ decembra t. 1. pri (8876—3) JN
M   generalnem zastopu banke „Slavlje" v Ljubljani, m
obozdravnik A. Paichel
Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
utttavlja na najnovejši in najboljši način
umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja pl»uil»o vhii|m in \ so zuliit«- operttrlje. « ><In« i-it ii j u|«> »oImio 1»«>l«i«"«in«» iiHiurlonji
Št 38 987
(.1.172-2)
Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z doc 7. decembra t. I. razpisujeta se pri podpisanem magistratu naslednji slnžbenski mesti ',
1.)  Služba mestnega policijskega agenta
s prejemki VI činovnega razreda, t. j. 600 gld plače, 120 gM. aktivitetne priklade in z dvema petletnicama po 75 gld.
2.)  Služba mestnega policijskega detektiva
z leti o plačo 500 gld. in aktivibtnn priklado 50 gld.
ProSnji za ti .slu-lu ja »ložiti «lo «1 ■■ 4- :iO. «lec«k m Uri* i S9(i.
1'rcft' jo, katera mora bit' pravilno koleknvana z vsemi prilogami vred, sp ii  prosil« c  sam in jej   pridem  i/.kazilo o starosti  (krstni   list),  o trdnem zdravji, o posebni  spretnosti  za službo, o zna-ji  slovenskega  in nemškega jezika v besedi in v pismu in pa o dozdanji m  vedenji  in  službovanji, ozi roma poslovanji
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
14. dan decembra 1896.
L Luser-jev obhž za turiste.
1'lislrli      Ljubi |ttlll : I
Mayr, Mardetsohlager, U. pl.Truk<)cBy.O.Pici-oii, L. Gročel; v liutlolfovein S. pl. Slnilovič, F. Il.ii- h; v H »umiku.I Močnik; v Olovni A. EKKe.r, VV. rimi-m w silit. J. It mlin obor; v Brraikli A. Aici -inger; v Trxu (na K«>-roAkein) C. Meunor; v Bfllaka F. Scholi, Di. E. Kuuipf; v Uorlol O H. Pontoni; v W«»ir»-IterKU A. Hiltb , V Hm n M K Savnik; v ltn<l-a<»nl O. E A mino. ; * lilrl11 Josip vVarto; « ICm«I..vI|I< I A. Hoblea; v « VIII K. Gola: v nomljai F. liaika.
?jfe£S| 'r.-c. n7*«. .-*t. ij.
i
priporoča
7,,,J. S o klic.
i' <t 'i
•> Dni/ -.r-; - lit
Pekariia. JAKOB ZALAZNI K Slaščičarna, j
3 "v XjjiaTolJa.nl, na Starem trgia. ćst. 21
.J priporoča slav. otićinstvu za božična »litrilii svojo bogato zalogo raznovrstnih
I slaščičarskih izdelkov in okraskov za božična drevesca
J kakor tudi štirikrat na dan sveže okusno, zdravo in slastno pekarsko 5 peoivo   posebno pa vsakovrstne
I 'JJ&gET potvicc in pince,
MIliBll
iimurmima i
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval "742>
lastnoga izdelka za dame, goapode in
otroke je vedno na izhoro. VsakorSna naročilu  izvrfiujujo ao točno in po nitki ceni. Vse mere ho shranjuje jejo in zaziiKiuunnjojo. Pri zunanjih na-i  rooflih blagovoli naj ur vzorec vposluti.
tf-jgrjgscvjussBsssssisiiuiiin.ss-g,
Kavarna I. Lekan
O
jj („Pri Virantu")
3 ria. S "v. J"akoba trg-\i.
Podpiaanec so priporočam si. občin-
?| Btvn /.a obilen obisk mojo kavarne ter U zago'avIjiiin dobre pijače ter točno poji   itrSlbO, rm        i • *
U A volcspostnvunjem
L' Iv;it» T..«'l<fiii,
J  1 727 kav ar nar. j
lis. rsrsrsfi=rsi_r~LfSJSJSLrs.rs.i
Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepic.
Najnižje cene.
Prn kupovalo oni tovarnliko oene.
Ceniki
18 pošiljajo brezplačno.
Stari trg št. 16.
BS JSSsaarSSBM
I v
Ljubljana   Stari trg št. 16.
Prej
J. Zor
I j.'zor Alojzij Erjavec
I (1728)     čevljarski mojster
& v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3
m priporoča se prečast. duhovščini in slav. £ občinstvu za obilno naročevanje r^zno- ta J vrstnih olut vit I, katera izvrfinje ceno, P pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja m J\ od najtinejSe do najpriproatcjAe oblike, ta ™ Mere ae shranjujejo. Viinnjini naročilom *
Sobni slikar
Poljanska cesta 17
lzvrinje vsa v to
( 6<6)
Josip Erbežnik
Sobni slikar
Moste
vzorec.
naj ne blagovoljno pridene
stroko spadajoča dela, kolikor mogoče nižjih conah. Za ukusno ln trpežno delo ie jamči. NaroČila pismenim potom: Moste it. 33.
ntfi—ii
Prej
M. Ucak HIUCII   IlUUlUa M. Ucnk
Ljubljani, Rožne ulioe št. 5 j
izvrfinje po najnižjih cenah I
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in nun tudi na blago voljni ogled veliko  zbirko  najnovejših j J vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo II
Iob vsakem času. — Naročajo se dela Vi lahko tudi pismenim potom.        (1743) J
^Ljubljana, Kianci.škaiiske nlice 1.
Pleskarska mojstra o. kr. državne in ? c. kr. priv. južne železnice. ^ Slikarja napisov, "% ■tavbinska is pohištvena pleskarja. 4 * Tovarna za oljnato barve, lak V in pokosi. (1744) S
Zaloga i>riKln*tlii«*uf«. kHrlmIlue|H. j Ma&^obn za konjska kopita in usnje. *
1        l>I i niti,
puškar v Ljubljani, H
Šclfnburffuve ulice it. 6 i7an |s
3£ tiriporoču svojo veliko zalogo orožja za »; j!; lov ia osebno varnost, streljiva in potreb- « ii ;čin za lovce. Specijalitete v ekspresnih H 5| puškah in ptičarioah, ki jih Bam izdelujem. H
Topravki se izvršujejo v moji delavnici. H ^a, a. 4tw 4k    ^Bt 4k ^a, ^a. ^
< STAN ►
^ Ljubljana. Gradišče at 8, Igriške ulice at. 3 p 4 priporočata p. n. čaat. občinstvu avojo k> ^ veliko zalogo vsakovrstnih ^
4 pečij in glinastih snovij w
j kakor tudi ^
^ Štedilnikov ^
^ in vseh v to stroko spadajocih del po ^ " nizkih cenah. (17.'10) W
--— —--O .-——wn »  i i i ^ raj
ft.BIsTllftpJSJfi J*"
ane  pri meni fin iiiotlruc im pere^lli (Feil«*r>
m ii I rt*t *«•) iz najboljšega blaga solidno mtrejen. Ne zamenjajte mojih kot najbolje! znanih nio-drocev z onimi, kot jih tukajšnji mizarji n6popolnoma izvršene ponujajo. Žiuiuiee od 17 — 30 t:Id ; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (IT.']?) po najnižji ceni.
ftetfktbu ru'oie uli««' I.
Največja zaloga
elegantnih iu močnih
otročjih vozičkov
od 6 gld. naprej do 2") gld.
Vnanja naročila ae turno izvršujejo. rW*******¥FfTT***Tf ******* 4 nlT4i4llU4M44U^*»4^^^ : a& ----r^®gi —^j^^a
mehanlk
Ivan Škerl
t f Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
j   Izileliije in |M>|»r»vlJa
+ j>, Hlvidne hI roje in volocl-p<Mle ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo stroko spadajo-čih del in popravkov po najnižjih cenah.
Ljubljana, lluiiajNkt« resift si. 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
51
HENRIK KENDA
v LJubljani. Naj bogatejša
zaloga za Šivilje.
(1746)
Toni
1781) v Voiliitaiti nI. :i
priporoča p  n. občinstvu, zlasti gg. po-sestt.ikuin konj in vozov, svojo
kov tiske obrt
isdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoi* a gg hifinim posestnikom
vezi za stavbe
ter jamči za dobro delo in točno potrežbo.
il isain    m 1 ■iriiriiirfiirTiTriMnrinniirT'iir'"rri"T-iiii 1 iiii 1111 '
Anton
Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svojo veliko 7-alogo
gotovih oblek za gospođe in dečke, jopic in plašče v za gosne, nepre-močljivih havelokov itd.
Obloko |>^» »nt*i*l bo po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (1739)
^BBBBb^BBb^^^HHbBB^^^^^Bb^^^HHBBBI^^H^^HBIHBII^HB^BH
I Pijte domači likžr |
I iz planinskih zelišč"]
av
1 »THgl
Ikl »cl..|tr«»|<* i" I*>"'|mh I lu tl«»bro t.»l|o vKl»ii.|t» I
"J
G Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna ma stroje, ieleso ln kovlno-llvnloa.
t»■ I c l > i j p kol potabnott:
vas vrata atrojev ma lesoresnioe in iage. (1732)
1'rpviinue  a«le   naprav« tn oikrliuj* pnr<tt.(r4»J« in ktitl«- j.d najholjii leatarl, ■lu6ajno (iirl>ln<- in Vttlll.M kolMA.
7\ ii j■ a i>.\*- a^*»aic^
Solidno l»l»i«i<>!
priporoča svojo veliko zalogo
(1740)
suknenih ostankov
po znižani ceni.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
LJubljana, Turjaški trr it. 7 iu Oospodike ulloa (Knesjl
(1733)
dvoroo).
Zunanja naročila izvrši brzo.
^.1 9
|il
ari
©
174H
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (bkfcm bi.a)
pripon.ca svojo bogHto zalogo
fttedilnih ognjišč
nia|prlpro«t«Jalli, kakor tudi iit»|ll-
n«-|Mlh, z zolto medjo ali meHingom montiranih za obklad« s peflaloami ali kahlami. PoptrMvlJaanJsa l.lt.-.» lu pt» rent.  Vnanja naročila se hitro izvrše.
Fran I3etter
Xj}«u."blJa.rLei, Stsirl trg" J&t©v. 1-Prva In najstarejša zaloga
&ivalxilli strojev.
Tu hv. tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne n.**■>■ o-resnle« in mlaali llllce« katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (1741) OssUki aaitonj la poštnina Pr°'*Q'_
Stroji le Q"Vo^lrn"
Kavarna
J. Balra mar*
Ljubljana ^174y^ Dunajska cesta st. 5.
toffiffiaSay/M7BafclSffiaS<^J><U»
<
M.
1
1R0F
Po ceni na prodaj!
1 trgovski prodajalnik (pudelj) in stelaže za špec. trgovino,
dalj« zaradi opustitve predmeta
drsalice
od »O l«r. naprej pri (3354—2)
trgovina z želaznino t Ljubljani, Dunajska cesta 18,
Vozni listki t Sey. Aierito
(3077—12) pri
nizozemsko-amerišk i parobrodni družbi.
■'—".DUNAJ.
IV WeyringergaBse 7*
Vsak dan, odprava z Dunaja. Pojawulita /.aatou,].
katere so že več let presku&ene in po odličnih zdravnikih
kot lahko odvajalno, razstopljivo sredstvo priporočane,
ne motijo prenavljanja, so popolnoma neškodljive.
Ker so posladkorjene, jih otroci radi uživajo. Šk atljira, I."4 krogi |l« imajoča, velja 15 kr., zavoj z 8 Skatljicami, torej s 120 kroa;l|taauil, velja lo i Kld. m. v. (3172—8)
,aNt*uate!n-o««» odvajalne krogljica*. — Pristne so samo, ako imajo pridejano varstveno znamko „Sv. Leopolda* v rudečem tisku. Na6e repistrovano fikat-Ijice, navodi in zavitki morajo imeti podpis v.Fkillpp Neiintelii, A po-thekcr".
Philipp Neustein-ova
lekarna pri .SV. Leopoldu", Dunaj, I., Plankengasse 6. Zalogu v IjJuhlfiMil pri gg lekarjih G« l*icvoll«Ju iu M. !rlHr«l«tMolil«eK4*r- ju.
Zahtevaj
Dober zaslužek
se nudi vsakemu gospodu, ki se hoće baviti
z akvizij o za Kranjsko za renomirano ljudsko zavarovalno družbo.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na ,,Alllanx" v Gradcu (3378-3)
" kaliju   iu   uhImmIii . osobito dece, proti zHNilzt-uJii, l»oira-*  nli»   v   vrnili,    trlotleu in mehurju priporoča se najbolje
koroški
Varatvana znamka.
rimski vrelec.
Nuruvno priNton natočen.
Najfinejša namizna voda. (3344-3)
ZmI«k» v  1. j obijani pri  M. B. Niipaii-o, Dunajska cesta; v Kranju pri F. Doleneu.
!E=rotL
UMllUtlU •
Svileno blago
Hohensteinska svilotkalnica „Lotze"
Hohenstein na S.
Mehanična tovarna svilnega blaga.
Pošilja se poštnine in carine proBto na dom.
naravnost iz tovarne od 30 novč. meter naprej.
Najboljši vir za zaaebnlko po tovarniških cenah. Črno, belo in barvano svi Ino blago, gladko, pisano, progano, karirano itd. a (2223—10)
Specijaliteta: Obleke za neveste.
Zahteva naj se vzorce iz Hohensteinske svilotkal-nice „Lotze", prodno se kapi drugod.
! Samo še malo dnij!
Žrebanje že dne 28. decembra 1896
ogerske drž, dobrodelne loterije.
■+s| Glavni dobitek 60.000 gld. ha>
BJSF* Vsi dobitki 160.000 gld.'^g
?ir€*el4.e po M f£l«l. ae dobivajo: pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (PcAta, glavni carinski urad, poIunad-itropJH), pri vseh loterijsk h. s dmh in davčnih uradih, pri v<čini poštnih uradov, pri ,Mercnr»jna na Dunaju in po vaeh mfstih in večjih krajih pri prodajalcih srečk. Budimpešta, dne 4. oktobra 1806.
(3160-4) Kralj ogersko loterijsko ravnateljstvo.
lekarna „pri zlatem državnem jabolku"
Diinuj. I., ZlMSeVallrana«1 hI. IT>.
atarosnano, lahko odvajalno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočano
domače zdravilo.
To kroglice so iste, ki so ze več. desetletij občinstvu znane pod imenom J. Paerhofer-Jeve kri diattlne kroglice in se pristne Izdelaj* o samo v lekarni ,,prl zlatom državnem Jabolku", Dunaj, I , Singeratraaae 16.
Od t« h kroglic »tanu: 1 ikatLJtoa a 15 kroglicami 21 kr., 1 zvitek a 6 ftkatljftoamt 1 gld. 5 kr.
Lo se poprej vposlje demirni znesek, putom stane poštnine prosta po&iljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld, BO kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr , 3 zvitki 3 gld 85 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., ft zvitkov B gld 20 kr., 10 zvitkov 9 gld 20 kr. (Manj ko 1 zvitek su ne more pošiljati.)
Proni bo izrecno, , J Psorhofer-Jeve odvajalno kroglice 1
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu viake ftkatljice na navodilu o aporabi stoječi podpis J. Paerhofer iii sicer /. rudoolml črkami.
Hal/jim zoper ozeblino
J. Peerhofer-Jev. 1 lonček 4<> kr., s poštnine prosto posiljatvijo 65 kr.
Sok iz ozkega trpotca
razslizujo«, 1 steklenica 50 kr.
Kalzam zoper golšo,
40 kr., b post. prosto pofiiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati,
izvrstno krepcilo M želodec in živcu. 1 liter kola vin.t uli eliksirja 3 gld., •/, litra 1 gld. GO kr., »,t litra BO ki
(i ren ka želo dčna t i n k t u ra
(prejo življenska esenca imenovana).
Kazen tu imenovanih preparatov bo v zalogi se vse v avsinjskili časnikih oglnfteun tu- in inozemsko liomacovti.ške specijalitete ter se pn-skrlie vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno iti najceneje.
Potiljatve po poitl ltvriujejo ae najhitreje proti temu, da ae prej vpoalje denar, večjo naroobe tudi proti povzetju aneska.
P0   Oa aa preje vpoilje denar (najboljae a poitno nakaznico), potem Je poitnlna mnogo oenejia, nego pri poalljatvah proti povzetju.
Imenovana apecijalitete tudi produjata v J-Oubljaul gospoda lokaija: Miu-detsohlagar in Ploooli. (hVJii-ftl
Lahko ra/.topljivo zdravilo, draž lnega iu krepčujo«e;:;i učinka na želodec pri oviranem prebavljauju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic. 2 gld.
Italzam zoper rane, TaniHK liiniii-|Mun;ul i Pf;r.
hofor-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica - gld.
Zdravilni obiti za rane
pok. prof Btendel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnino prosto pošiljat vi io 7fi kr.
Univerzalna čistilna si
A. W. Bulrloh-a, dom.n'e mhI-Iui proti blatu prebavi, 1 zavoj  1 gld
Otvoritev mesnice in gostilne.
Podpisanec naznanjam, da otvorim at. novembra t. I.
v Travniških ulicah št. 6 (poleg vojašnice)
uifNulco. v kateri bodem prodajal
VV konjsko meso. ~^ff
Klal bodem samo lepe, zdrave in rejene konje, in sicer se bo lo klali v mestni klavnici pod strogo kontrolo. Vse meso bode Živinozdravnik natančno ogledal iii je torej zajamčeno, da be bode prodajalo zgolj zdravo in dobro blago.
ific-ftu Nt- Imi |ir o ilttjtl I o kilo^i-tam po 91. 9H ln :ifa kr*
IhIoIhiii otvorim luill
gostilno -,pri zlatem konju"
v kateri  se bodo dobivala u It 11411«» lu tei.....       |»rire|<»nH j«-«1111* la U<»n|sk»K*
iii«>hw, in sicer: gola* porcija po O kr..  Itrtol« po  II  kr.,  irctek  po   1.1 kr*
Točila se bodo dobra, prlettta vIuh, liter po UH kr. m tttt kr., ter dobro in pri« ljubljeno KeiuliiKliHUHioe pito 1 , btra po .10 kr., liter po '.'» kr.
Zagotavljajoč dobro in točno postrežbo, se priporočam slavnemu občinstva na obilen obisk in naročevanie. v
Ivan Hopac
(32*13—8) meaaraki mojater ln gostllnioar.
		
Ij		1
Št. «6»4.
Razglas
(3410—1)
glede podeljevanja triodstotnega posojila pomoči potrebnim, po potresu poškodovanim posestnikom
izven Ljubljane.
Visoki deželni |boi kranjski Mklonil ji v »eji dne 11. julija 1896. K-ta sledeče :
„Od intaka 500 000 gld. , kateri je v smi«lu zakona z dne 8. julija 1896 I., drž zak. at. 132, vporabiti v podaljaTaojt triodstotnh posojil pomoči potrehuim posestnikom takh pislopij v Ljubljani in po deželn h okr ijih kroni.skiii. katere je rairttlil ali polkodoval p tres, naj d* ž -Ini odbor v okroglem znesku 100 000 gld porabi kot triodstotna posojila pomoči potrebnim, po potrt su poškodovanim hišnim po -eatnikom v deželnih okrajih i ti to proti gafatkOiji dotičnih občin, s katerimi bo gleda plačevanja obresti iu povračil skleniti prirmrne dogovore, ali proti vknjiibi zastavne |»ravice na posestva, za katere aa je d.do posojilo, ali proti zavarovanju na drug, popolnoma zadosten način."
Oni posestniki i#. vrn I j u 1» 1 j U ur . kateri laU dobiti posojilo pod pogoji, določenimi v predstojećem sklepa visokega deželnega zbora, predlože naj dotične prošnje
do konca mesecu  fobruvarja 1897.1«
podpisanemu deželnemu odboru.
V profinji se mora verodostojno izkazati:
1) kol.ko škode je prosilcu potr* s provzročil in koliko znašajo stroeki za popravo poslopij ali za novo zgradbo ;
9 ) koliko je dotičnik uže dobil državnega brezubrestnega posojila ali nevračljive podpore;
3) koliko prostorov ima zadevno p s'opje ;
4. ) ali bode prosilec to potdopje sani rabil ali pa ga bode dal v najem in za koliko;
5. ) ali In v koliko je posestvo prosiIčevo uže obremenjeno. V to svrbo se mora priložiti izpisek iz zemljiške knjige;
6. ) kako veliko je to posestvo, kur je dokazati s posestno polo. Kazun tega mora biti v prošnji izrecno povedano, na kak način naj aa
posojilo zavaruje.
Ako prevzame občina garancijo za posojilo, predložiti bode zapisnik one seje, v kateri je občinski odbor dotični sklep storil. Dalje pa ho mora tudi dokazati, da je bil ta sklep oIhčmiiio razglašen s pnstavkoui, da ko ume vsak občan zoper istega pritožiti na d<-želui odbor tekom 11 dni. Končno bi aa moralo tudi izkazati, koliko direktnega davka je v občini predpisanega.
Obrazci za prošnje dobivajo so pri onem c. kr. okrajnem glavarstvu, ▼ čeger okoliš spada pnsilec, iu pri podpisa :em deželnem odboru.
Na prošuje, katere bi se pO Mdojen t.lnuvarju 1897. let* vložile, a« deželni odbor ne bode več oziral.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne '22. decembra 1896.
144
j (I83:i) Ljudevit Borovnik
t
as
l
(1832)     ^»J**«^ » m v     *,x,m. a, w «Wf (49)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
Be priporoča v izdelovanje vmko« rNiuili p u Avl* za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelu)** stare saraokesnice, ... vzprejema vsakovrstna poprnvll**. in jih točno m ■ dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr proskusevalnici •  in od meno preskusene. — IlastroTani coniki zastonj.
itlMaaat&a^aoaaaMMa.«a^«Ma«f(
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
(2911—28)
v vseh barvah
priporoča
Karel Recknagel,
Sidro
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Riohterjeve lekarne v Pragi.
Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo: po 40 kr.. Tu kr. in 1 gld. hc ilnbivn v vseh lekarnah. / .It,.v;.ti nuj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot
Richlerjev Liniment s „sidrom"
Krepak učenec
14—15 let star, vzprejma se takoj za strugarsko obrt pri viiireiicii    irn«t<>lii*ii, Sv. Petra
cesta it. 40   Vprafa a- iatotam. (3409)
Izdelovanje penila
Na deb«io i  za gospode, gnspB in otroke. Na drobno i
o
>
o
a a
H
a
Ki O. O
o
a
0) O
rt
8)
M
rt o
M
N <D H fl
O
te
T S
S 0
Nrnloc sin unspnlc
bel Sifon, flndka j>r»n, liram ■ »vrnlnil i. brM mnniot, 37 vrat, J knmnri j>o glil.1'10 do 870
5 komori. „     „   6*SS „ Ift-_
f»rnl<<- w.H <l«>ilt«> t 4 ri'1'1 f»!.h, kakor zcrnrnj 1  U;.mu.I j.i, ►T— do 1 40 8 komad   „     . „ 7-76
H|i4Miti|o hlače 'Kuito
KH K>4>N|>o<l«>   t knkuroitjj
1 kom. jio gld. — HO do 1 -40
6 kom.   „    ,,      4f>n   (  7 f,o 19 lornliilliov
gld. 1*80 iio Hiii. aao.
l'J pnntt
od k'1'«   'SU do 4B0. 13 linniiiiliiv
i •- '.........ko»
od flđ.t'IO do R*—
«1
M (D
B o
os o
0 tS
< H
o> a
3 B
S" •
3 H
_. **
~ O
& O
=1 o
1 ^
rt
2 B
9
Za brezhiben kroj in nnjaaliiine.jao postrežbo jamči tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagate)j perila več c. kr. častniških unifonnovalisc in uni-formovanja v nafii c. in kr. vojni mornarici.
in  sprejme  naj  se   iz  opreznosti  lc take steklenici*  kot   pristne,   ki  imajo  znano ; i     •    i < varstveno znamko „Sidro". (3301—f>> v >t   i   v ^
• t1
Kiiditerj«»\a lekarna pri zlatem levu v 1'raj
Moderci
izvrstne facone, najboljši izdelek
(2220—38)     llfmjcciicje pri
Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše.
Deželna lekarna ,Pri Mariji Pomagaj1 ^
I &
I
IVI. X*eiistel£
[<jiililjana, lleseljcva rcsla si. I, zraven mesarskima mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno prlatno M.s t o In h veže
Dorševo Med. ribje olje
ugodnega okusa, lahko prebavljivo; mala steklenica KO Ur., večja 1 «1.1. (3280—10) Nadalje zaradi svojega izbornegn učinka znano
tanno-chinfn tinkturo za lase
katera okrepenje lasifiče in preprečuje izpadanje Ins.
Cena stekleuici z rabilnim navodom 51» kr. Zaloga vaeh preakuienth domačih zdravil, katera so priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognnc, uialnga, rum i. t. d.
KwzpoAll|a\ po potili male dni« 2krat.
» «
i
Praško domaće mazi
(1700) i= lekarne b (22)
XJ. X^r*mjjrizOB\'-jo. v X*i'*t«»;i
jo staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bol Čine manjša t> r kladi. — V pužicah po 35 in 25 kr. Po posti 6 kr. več. Razpošilja bo vsak dan.
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi,
Mata stran, ogel Sporner-jeve ulice 203.
m
Smrekovega lesa
profita ue i/- gozdov na Visokem pri Poljanah nad Škofij o BiOko 1700 «l€'liel9 in sicer:
429 smrekovih iim lepoflorastleoa debla
1271    „       „   SrBuDJGu0rBStl6Q3. „
Kadi ogleda na lici mesta zglaae naj se eventiivelni reflektantje naravnost iui Visokem, dotičnu ponudbe
pa je doposlati V lijlillljtltio. Kupne ponudite vzpre-jemajo se samo tlo lino 15. joiiui ar jii %HH7,
V Ljubljani, meseca decembra 18i)0.
Advokat dr. Ivan Tavčar
(.1391—B) lustnik posestva „Visoko".
S J*
J*
Primerna      boliČiUl iti
novoletna darilavsake ^
kakor tudi
Stenske koledarje I Skladne koledarje
)«> 2% aWv« v° s**M     **'•   I 0(1 *"* ***• "aPre'i i>° yeH< a A-r. vrč
priporoča (33ttft—4)
knj/gar v Ljubljani, na Kongresnem trgu.
53!
Občno kot najboljši priznani izdelki
ii
•—imajo
zakonito
in se prodajajo
prodaja I niča Ii za moško
v tu- in
na&o
zavarovano
v najboljših
modno in platneno blago
fiž^^j^f ^ inozemstvu
Na drobno se pri nas ne prodaja.
<:iis*7—rd
i ^:.7.;.' »areutsauaua
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
\
3701852627
1511^