dolenjka, d.d. NOVO MESTO SUPER CENE ZA PRAZNIČNE DNI IN MARTINOVO gosi (UVOZ) 699,00 SIT/kg race (UVOZ) 599,00 SIT/kg kokoši (Perutnina Ptuj) 399,00 SIT/kg Pečena šunka VP (E-MIZ) 1.499,00 SIT/kg hamburška slanina VP (E-MIZ) 1.399,00 SIT/kg Priporočamo se za nakup! V soboto, 31. oktobra 1998, vse prodajalne z živili odprte od 7. do 13. ure. ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST izpušne cevi montaža 0b potoku 10, Novo mesto tel.: 068/322-643, 322-278 fax: 068/323-585 Danes Krkine nagrade in raziskovalni dnevi NOVO MESTO - Danes bodo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu že osemindvajsetič podelili Krkine nagrade. Za raziskovalno delo jih bo prejelo 41 študentov in 9 dijakov, ki so izdelali 44 nalog, od tega 6 doktorskih disertacij in 7 magistrskih del. Slavnostni govornik na slovesnosti bo predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik. Že osmič zapored podelitev nagrad spremlja tudi mednarodni znanstveni simpozij Krkini raziskovalni dnevi, na katerem bodo svoje znanstvenoraziskovalno delo predastavili priznani znanstveniki in profesorji iz Velike Britanije, Ruske federacije, Češke republike in Slovenije. (M UPOR VSEMOGOČNEMU DARSU > Ne bodo popustili pritiskom V trebanjski občini bodo odločno vztrajali pri pobočni inačici nove avtoceste ŠTEFAN - Vse premalo so ljudje obveščeni o tem, kaj snujejo v Ljubljani in kako se odzivajo v trebanjski občini, predvsem občinska uprava, na očitne poskuse DARS-a (slovenske družbe za gradnjo cest), da bi “prepričal” Trebanjce, kako je zanje najboljša dolinska inačica trase bodoče avtoceste. Tako bi lahko strnili zelo polemično razpravo na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Štefan v ponedeljek zvečer. Med drugimi sta seje udeležila nasprotujejo t.i. dolinski trasi in tudi poslanca Lojze Peterle in Ciril Pungartnik, ki sta obljubila vso podporo krajanom, ki odločno vztrajajo pri že pred približno desetletjem najbolje ocenjeni pobočni inačici trase avtoceste, ki V BREŽICAH ODPRLI SREDNJO ŠOLO BREŽICE - V sklopu prireditev ob praznovanju letošnjega praznika občine Brežice je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber svečano odprl novo Poklicno trgovsko in srednjo ekonomsko šolo Brežice. Ob otvoritvi so izrazili željo in upanje, da bi ob šoli kmalu zgradili telovadnico. GERJEVIC V ZAGREBU BREŽICE - Oskar Gerjevič iz Brežic v teh dneh sodeluje s svojim fotografskim izdelkom na mednarodni fotografski razstavi v Zagrebu. Razstavo organizira zagrebški fotoklub, ki je tokrat povabil k sodelovanju več kot 40 fotografov. Iz Slovenije se predstavljajo skupno štirje. KONCERT OB DNEVU REFORMACIJE NOVO MESTO - Evangelijska cerkev Novo mesto, Trdinova ulica 27, vabi na koncert ob dnevu reformacije, ki bo v soboto, 31. oktobra, ob 18. uri. Nastopili bosta Karolina Šantl Zupan (prečna flavta) in Pavla Uršič Kunej (harfa). Pokrovitelj koncerta je Mestna občina Novo mesto, sponzor pa Dolenjska banka Novo mesto. Vstopnine ni. V SPOMIN NA PADLE - Pri spomeniku padlim borcem na Cviblju nad Žužemberkom, ob največji grobnici padlih partizanov med NOB, je bila v soboto, 24. oktobra, žalna slovesnost s kulturnim programom. Slavnostni govornik je bil podpredsednik SAZU in akademik Ciril Zlobec, nekdanji borec Gubčeve brigade, ki je dejal: “ V takšno spravo, ki se nam ponuja, ko se skušajo prevrednotiti stvari preteklosti, ne verjamem. Bilo je vsem razvidno: bili smo na strani antifašizma, žal je bila nasprotna stran na strani fašizma. ” Poudaril je, da ima slovenski narod med vsemi okupiranimi narodi Evrope največ umetniških pričevanj tega boja. “Gonilna sila, ki je vodila ta boj, je bila resnično posvečena narodnemu obstoju, njegovemu preživetju in pričakovanju pravične družbe in socialne varnosti, kar pa je danes žal spet za marsikateri družbeni sloj ogroženo. Srditost napadanja partizanstva ni nič drugega kot dokaz moralne nemoči tistih, ki so bili takrat na napačni strani. Zato pokončno glavo!” je dodal Zlobec. Nato so delegacije borcev, Slovenske vojske, ZLSD Novo mesto-Žužemberk in diplomatski predstavniki sosednjih držav in Rusije položili vence k spomeniku. (Foto: S. Mirtič) SUHI KRAJINI GROZIJO BOLEZNI ^KOVOST HRASTA - Obrtna *8druga Hrast iz Novega mesta je J°t prva zadruga v Sloveniji preje-f mednarodni certifikat kakovosti fO 9002. Slovesnost ob izročitvi je bila v petek, 23. oktobra, na Otoč-ch' Na fotografiji: predstavnik slo-"enske podružnice mednarodne Cenifikatnefirme BVQI izroča cer-ifikat direktorju OZ Hrast Martinu °ajuku (levi), ki že 22 let, od ^tanovitve, uspešno voditozadru-8°. (Foto: A. B.) Tisoči odvisni od dovoza vode Vodni vir Globočec je zaradi izlitja nafte v Ortneku onesnažen - Prizadetih 6.000 ljudi SUHA KRAJINA - Upanje, da izlitje okoli 1.000 litrov nafte v potok Tržiščica v Ortneku, ki gaje zakrivilo podjetje S-Trade, ne bo onesnažilo vodovodnega vira Globočec pri Zagradcu, od koder se s pitno vodo oskrbuje cela Šuha krajina, je bilo žal prazno. Nafta je tudi zaradi tega, ker je reševalna akcija stekla prepozno, po podzemnih poteh prodrla v to zajetje in ga močno onenažila; črpališče je zato od 21. oktobra zaprto. Za preskrbo z vodo iz novomeške in grosupeljske občine vsak dan pripeljejo v rezervoar Grintovec okoli 50 cistern vode. V I Dramilo za zaspani jug Podatki o tem, koliko ustvarimo na zaposlenega ah na prebivalca, koliko dohodnine plačamo, kako stare postajajo naše vasi in kako slabo izobrazbo imamo v gospodarsko zaspani južni Sloveniji, kličejo k ukrepanju. Strategija regionalnega razvoja Slovenije bo nedvomno veliko zapisala o tem, kako razviti manj razvite, vendar sama razvoja še ne bo prinesla. Kot je nedavno v družbi trebanjskih direktorjev poudaril mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, smo pri nas v pisanju strategij pravi mojstri, le uresničevanje nam gre precej težje od rok. V Posavju ah Pomurju, kjer se najbolj stara prebivalstvo in kjer je najmanj izobraženih ljudi, si želijo razvoja, a kdo naj prebudi te in druge zaspale predele Slovenije? Država za enakomernejšo razvitost in vzpodbujanje podjetništva namenja kar precej denarja, vendar tudi sama ugotavlja, da se do pomoči prikopljejo tisti, ki so uspešni, polni znanja, ambicij, informacij. Vsega tega “zaspana ” območja nimajo, zato je njihova usoda zapečatena. Če ho v bodoče kaj drugače, za zdaj še ni mogoče reči, zato jim ne preostane drugega, kot da poskušajo vzpodbujati podjetništvo, načrtujejo in se povezujejo. Da so skupaj lahko močnejši, jim potrjuje primer novomeške Obrtne zadruge Hrast. Mnogi dolenjski obrtniki prav s povezavo v zadrugo pridejo do večjih del, ki bi se jim sicer izmuznila. BREDA DUŠ1Č GORNIK novomeški občini se tega rezervoarja oskrbujejo vodo tako imenovano visoko cono Suhe krajine, zlasti območje Hinj in Smuka v kočevski občini. Za to skrbi civilna zaščita preko gasilskih društev. Voda iz črpališča v Žužemberku je primerna samo za sanitarne potrebe, zdravo pitno vodo pa novomeška Komunala vozi v cisterne na pomembnejših krajih, kamor jo hodijo iskat prebivalci. Iz novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo opozarjajo na nevarnost širjenja nalezljivih bolezni, še posebej črevesnih. Zato svetujejo, naj ljudje v času pomanjkanja zdrave pitne vode še posebej pazijo na osebno higieno, zlasti na čistočo rok. Če bi kdo zbolel z znaki črevesne nalezljive bolezni naj gre takoj k zdravniku. Sicer pa naj ljudje spremljajo in spoštujejo navodila Komunale, ki NAŠLI KIPCE KOSTEL - Poročali smo, da so iz Kolpe izginili kipci otroške forme vive oziroma likovne kolonije nadarjenih otrok, ki so kipce položili v Kolpo. Policisti so minulo soboto najdene kipce vrnili, kjer morajo biti. Našli so jih pri Kočevju na obratu Mlaka Mercatorja KG. skrbi za oskrbo z vodo in sodeluje z drugimi pristojnimi službami. Za dolgoročno rešitev tega problema, se pravi za nadomestitev črpališča Globočec z drugimi vodnimi viri - gre predvsem za usposobitev globinskih vrtin - bi potrebovali okoli 300 milijonov tolarjev. Pri iskanju rešitev je obljubilo pomoč tudi pristojno ministrstvo. A. BARTELJ TOČA NA GORJANCIH NOVO MESTO - V ponedeljek', 26. oktobra, v poznih popoldanskih urah je močan dež zajel del Dolenjske. Vozniki motornih vozil, ki so se ta čas vozili prek Gorjancev, so na cesti od Valite navzdol doživeli neljub ledeni pozdrav: po strehah avtomobilov jim je močno tolkla toča. Za ta jesenski čas vsekakor nepričakovan pojav skoraj muhastega vremena. m VREM E Jutri se bo začasno poslabšalo, vendar bodo padavine kmalu prenehale, tako da bo ob koncu tedna suho jesensko vreme. bi pomenila neprimerno manjši poseg v prostor in življenje ljudi v dolini Temenice. Krajane pa celo predsednika občinskega sveta dr. Marjana Pavlina je začudilo, da nič ne vedo o novi študiji, o kateri so govorili župan Lojze Metelko in njegovi sodelavci. Izdelal jo je novomeški Topos, naročila in plačala pa sta jo ministrstvo za okolje in postor in občina. Župan je poudaril, da ni res, da bi se on zavzemal za dolinsko varianto, ki naj bi bila po izračunih DARS-a precej ceneja kot pobočna. Omenjena študija bo le služila kot del strokovnih podlag za spremembo in dopolnitev urbanistične zasnove Trebnjega. Šele v novembru pa naj bi izdelana študija, ki bo (spet) ovrednotila dosedanja in morebitna nova dognanja stroke, prav gotovo pa ta ne bo mogla mimo mnenja občinskega sveta in prizadetih ljudi. P. PERC Berite danes stran 2: •Aplavz za ukrepe proti kormoranom stran 3: •Zakaj se Plastoform ne sme širiti? stran 6: •Si bo Strel “priplaval” svetništvo? stran 7: •S Senovega obtožbe na račun župana stran 9: •Nevarnost za cik stran 10: •Enkratna tudi v svetovnem merilu strgn 11: •Žrtvama ropa zalepil usta z lepilom stran 18: • Vdihniti staremu ponos zgodovinskosti “NAROD SI BO PISAL SODBO SAM” KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo “Narod si bo pisal sodbo sam”. Gre še zadnjo iz niza prireditev, s katerimi so letos v kočevski občini počastili občinski praznik in se poklonili spominu na 55. obletnico zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda. LIVAR IN SANACIJSKI PROGRAM IVANČNA GORICA - Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica (RDEG) je zadovoljno, da je Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave zaradi čezmernega onesnaževanja okolja, ki ga v Ivančni Gorici povzroča IMP Livar, d.o.o., družbi izdalo odločbo o odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa, ki ga morajo predložiti do 31. oktobra. Več v prihodnji številki. LJUDSKO IZROČILO ŠE ŽIVI - V lani odprti novi telovadnici osnovne šole na Veliki Dolini je bilo v petek, 23. oktobra, zvečer prav živahno. Več kot 140 nastopajočih vseh starosti je na 2. srečanju ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin iz desetih krajev brežiške občine številnim obiskovalcem pokazalo, da slovensko ljudsko glasbeno in plesno izročilo na podeželju še živi in da ga ni povsem izrinila sodobna skomercializirana zabavna glasba. Prireditev, ki sta jo pripravila ZKD Brežice in KUD Slavček z Velike Doline, je z dobro zasnovano besedo povezovala Tea Ferlan. Na sliki: mlajša folklorna skupina iz Artič je zaplesala splet belokranjskih plesov v koreografiji Zdravka Dušiča. (Foto: M. Markelj) KULJAJEVA KNJIGA R4ZVESEL1LA LEONA ŠTUKLJA - V ponedeljek so v Dolenjskem muzeju predstavili obsežno knjižno delo dolenjskega rojaka Iva Kuljaja posvečeno 100-letnici olimpjonika Leona Štuklja Ave, triumphator! in Telekomovo telefonsko kartico s Štukljevim likom. Ob tej priložnosti je bil najslavnejši Novomeščan še posebej dobro razpoložen in je svojim rojakom 17 dni pred stotim rojstnim dnem s prednožko dokazal, da so roke in telo najstarejšega olimpijskega zmagovalca še vedno krepki. Za telovadni element, ki ga ni bil razen Štuklja sposoben narediti nihče drug v dvorani, sta mu zaploskala tudi avtor knjige Ivo Kuljaj (levo) in generalni direktor Krke Miloš Kovačič (desno). (Foto: I. Vidmar) Dogodek v parlamentu Če nekako velja, daje parlament ena najvišjih ustanov v državi, bi k temu lahko dodali, daje to tudi mesto, kjer nemalokrat prihajajo na dan najnižje človeške strasti. Zanimivo je, da take strasti izražajo posamezni izvoljeni predstavniki ljudstva, ki bi jih nepoučeni imeli za omikane ljudi, nekako cvetove ljudstva. Ko gre za omenjene tretjerazredne strasti, je časovno najbližji dogodek, ko je poslanec Jelko Kacin v odzivu na provokativne besede poslanca Iva Hvalice dvignil časopis in lop - Hvalico po glavi. Kot nadaljevanje dogodka gre šteti prihod Hvalice na parlamentarno zasedanje v zaščitni čeladi. Mnogi so ob vsem tem prepričani, da je Kacin namlatil Hvalico, drugi menijo, da ga je udaril, tretji so prepričani, da je bil v parlamentu tepež. Vsekakor se zastavlja vprašanje o vedenju izvoljenih predstavnikov ljudstva. Vprašanje je, ali je Kacinov časopis na glavo Hvalice najnižja raven medosebne komunikacije v slovenskem parlamentu ali pa bi se dalo v dosedanji zgodovini omenjene najvišje narodove ustanove najti še kaj podobnih neželenih dogodkov. V iskanje odgovora je usmerjena tudi tokratna anketa Dolenjskega lista. Odgovori, zbrani na območju, od koder poroča Dolenjski list, so kaj različni. Skupno vsem je nemara mnenje, da bi morali poslanci vendarle paziti, kako se obnašajo. MATEJA COLARIČ, absolventka Visoke upravne šole iz Jablanic nad Kostanjevico: “Kacinovega izbruha nad Hvalico ne podpiram. Poslanci bi se morali zavedati, da so voljeni predstavniki naroda in tisti, ki sprejemajo najpomembnejše odločitve v državi. Menim, da bi morali poslanci razmisliti o načinu in učinkovitosti svojega dela ter o obnašanju v parlamentu nasploh.” IRENA GMAJNAR, predmetna učiteljica v pokoju, s Senovega, na obisku v Brežicah: “Hvalica resnično povzroča nered in nemir v parlamentu. Kar naprej provocira in išče povsod malenkosti. To je že od sile! Zato Kacina ne obsojam, da seje odzval. Ni pa prav, da gaje s časopisom udaril. Kljub vsemu naj bi Kacin dobil samo opomin.” STANKO KEBER, upokojenec z Gomile pri Šentjanžu: “Še premalo ga je Kacin česnil, pravijo tudi številni, s katerimi se pogovarjam o dogajanjih v parlamentu. Nisem v nobeni stranki. Včasih so imeli dvorne norčke, mi pa imamo v našem parlamentu Iva Hvalico. Njegovo obnašanje je prevečkrat bolj primemo za otroški vrtec, kot pa za delo poslanca.” FRANC GLAVAN, delavec v Litostroju, doma iz Gorenjih Selc: “Jelko Kacin bi moral zaradi napada na poslanca Hvalico odstopiti, morali bi ga zamenjati. Kam bomo pa prišli, če se bodo takole obnašali tile naši predstavniki, nad obnašanjem katerih lahko, žal, večkrat zardevamo. Nad tem bi se morali resno zamisliti in takoj ukrepati.” JANKO GOLEŠ, direktor območne Gospodarske zbornice Novo mesto: "Parlament je najvišja inštitucija slovenskega naroda. Delovanje in obnašanje v njem bi moralo biti na tej ravni. Zato obsojam nasilje v parlamentu, še posebej fizično, a prav tako besedno. Argumentiranje je lahko ostro, ne pa žaljivo. Poslanci se v pomanjkanju argumentov poslužujejo besednega nasilja.” JANKO ORAŽEM, vodovodni inštalater iz Ribnice: “Takšne zadeve ne sodijo nikamor, so kvečjemu za v kakšno gostilno, kjer so zadeve pod nivojem. Problem je, ker gre vsem le za to, kdo bo več nagrabil. To pa je žalostno! Poslanci si osebnih zmerjanj in pretepov ne bi smeli privoščiti zaradi službe, ki jo opravljajo - če že ne za to, pa zaradi plače, ki jo prejemajo!” MILAN LAMPE, podjetnik iz Kočevja: “Če se v DZ dovoljujejo besedni napadi, se je treba sprijazniti tudi s fizičnimi! Tako kot fizični tudi besedni napad presega dogovorjena civilizacijska pravila in z demokracijo nima nič skupnega. Oba sta vredna obsojanja. Če bi predsednik DZ spoštoval skozi zgodovino v družbi izoblikovena pravila obnašanja, do tega ne bi smelo priti!” JANEZ MOVERN, strojni tehnik iz Semiča: “Kacinovo dejanje je znak slabe kulture in živcev. A če jih je imel med slovensko vojno, bi jih moral imeti tudi sedaj. In če ne zna človeka utišati z besedo, se tudi tepeža ne bi smel poslužiti, še najmanj v parlamentu. Sicer pa je Kacin že dokazal, da ima retorične sposobnosti in bi lahko tudi tokrat Hvalici zavezal jezik.” STIPE VARDIČ, čevljar iz Črnomlja: “Ni v redu, da je Kacin namlatil Hvalico, mislim pa, da so poslanci predolgo skupaj in so se drug drugega že naveličali. Če bi imeli po 40 tisočakov plače, jim takšne neumnosti ne bi blodile po glavi. Oba poslanca bi se morala soočiti na TV in povedati volilcem, zakaj je šlo. Sicer pa menim, da človek, ki se ne zna obvladati, ni za v parlament.” Zahodna Dolenjska nova pokrajina? Pogovor z mag. Vlajem KOČEVJE - V Sloveniji naj bi imeli v začetku prihodnjega tisočletja 8 ali 12 pokrajin. Vendar se pri odločanju državni zbor ne bo mogel izogniti močnemu pritisku in v novo razdelitev Slovenije vključiti še kakšno drugo pokrajino, denimo zahodno Dolenjsko, za kar se močno zavzemajo skoraj v vseh občinah od Turjaka do Kolpe. O tem je tekla beseda med predstavniki občin z mag. Stanetom Vlajem, ki že več let skrbi za lokalno samoupravo pri nas. Za lažje razumevanje hotenja SLOVENCI POJEMO VSE VEC RIB Mag. Stane Vlaj • po novi pokrajini so udeležencem postregli z zgodovinskim prikazom nekdanje pokrajine od Turjaka do Kolpe, ki ga je pripravil Alojz Košir. Razgovor je bil zadetek v polno zlasti zaradi tega, ker so Ribničani in Kočevci uradno približali stališča glede sedeža bodoče (če sploh bo) pokrajine, kar je bilo doslej največji kamen spotike. Strinjajo se namreč, da bi bilo najbolj smotrno pokrajinsko oblast decentralizirati in jo medseboj razdeliti, nekatere izpostave pa odpreti tudi v drugih občinah. M. G. JOŽE TOMLJE, NEODVISNI KANDIDAT ZA ŽUPANA DOLENJSKIH TOPLIC DOLENJSKE TOPLICE -Kot nestrankarski kandidat za župana nove občine Dolenjske Toplice ho kandidiral znani Topličan Jože Tomlje. Tomlje je prepričan, da je njegova baza več kot dve tretjini volilnega telesa, češ da je zelo malo vonlcev v strankah. Tomlje obljublja, da bo dokončal stare projekte, za katere je bilo porabljenega več denarja, kot so vredni; prizadeval si bo tudi za nova delovna mesta. FRANC KOCJAN KANDIDAT SLS ZA ŠKOCJANSKEGA ŽUPANA ŠKOCJAN - Škocjanska podružnica Slovenske ljudske stranke je na kandidacijskem zboru v ponedeljek določila 12-člansko listo kandidatov za občinski svet. Kandidat te stranke za škocjanskega župana je Franc Kocjan, predsednik tamkajšnje podružnice SLS. Kocjana naj bi podprle tudi druge stranke. RAZSTAVA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV V novomeškem domu starejših občanov v Šmihelu so pripravili razstavo ročnih del stanovalcev doma. Razstava bo odprta teden dni, od danes, 29. oktobra, do prihodnjega četrtka, 5. novembra, vsak dan od 9. do 12: ure, in od 13. do 18. ure v prostorih delovne terapije v 1. nadstropju doma. Vodstvo doma vabi na razstavo čim več ljudi. Aplavz za ukrepe proti kormoranom V Vinici slovesnost ob 110-letnici organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem in 85-letnici belokranjskega ribištva - Po novem ribiči ščitili vode pred uničenjem VINICA - V spomin na 110-letnico organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem in 85-Ietnico organiziranega ribištva v Beli krajini je bil minulo soboto v kampu v Vinici zlet slovenskih ribičev. Poleg več kot tisoč ribičev so se ga udeleželi še predstavniki ribiških zvez iz Hrvaške, Bosne, Madžarske, Italije, skupnosti športnih ribičev Alpe-Jadran in zamejski ribiči iz Italije in Avstrije. Ker se 31 slovenskih ribičev ni ko zahvalijo boljšemu stanju ri- hotelo priključiti ribarskemu društvu na Dunaju, so leta 1881 ustanovili v Ljubljani samostojno ribarsko društvo za Kranjsko. Društvo se je hitro širilo in prof. Ivan Franke je napisal ribarski zakon za vojvodino Kranjsko, ki je bil takrat najbolj popoln in napreden v Evropi. Zaživel je šele leta 1890, Franc Jožef pa ga je podpisal že dve leti prej in to letnico štejejo ribiči za začetek organiziranega ribištva pri nas. Danes 62 ribiških družin, povezanih v 9 zvez, združuje 17.000 ribičev, od katerih jih je več kot 4.000 strokovno usposobljenih za naravovarstveno skrb. Kot je poudaril predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše, je ribiško gibanje predvsem naravovarstvo, žal pa je po Sloveniji še vedno vse preveč posegov v vode. Sicer pa na več kot 9 tisoč hektarih ribo-gojnih površin v Sloveniji živi 93 vrst in podvrst rib. Slavnostni govornik Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dejal, da ni naključje, da zakon, sprejet leta 1976, še danes ureja ribištvo. Tudi zasluga tega zakona je, da se lah- bolovnih voda, kot je značilno za številne druge države. “Od leta 1992 si kmetijsko ministrstvo prizadeva za vzrejo rib zlasti za trg. Leta 1990 je Slovenec v pov- DARILO OB JUBILEJU - Ob jubileju organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem je predstavnik madžarske ribiške zveze predsedniku ribiške zveze Slovenije Borutu Jeršetu (na desni) izročil vazo. prečju na leto pojedel 2,6 kilogra-ma rib, lani pa že 6 kilogramov, je dejal minister, ki ni mogel tudi mimo napak v sladkovodne® ribištvu, predvsem pri ogroženih ribah, kot je soška postrv, a je zatrdil, da te napake že popravljaj® Poudaril pa je, da z novim zako; nom o sladkovodnem ribištvu, k* je v pripravi, ne nameravajo uvajati revolucionarnih sprememb-Bodo pa v prihodnje dali ribiče® možnost, da zaščitijo vode z avtohtonimi ribami pred nadaljnji® uničenjem. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč že dalo do- • Črnomaljski župan Andrej Fabjan je spregovoril o organi®' ranem belokranjskem ribištvu, katerega začetki segajo v leto 1913, ko so štiri zagnani ljubitelji narave ustanovili ribarsko za-drugo Črnomelj. Danes šteje črnomaljska Ribiška družina okrog 350 članov, ki so poleg ostalega pobudniki številnih akcij' črnomaljski občini. Mnoge od njih so ekološke, vendar bode morali še veliko narediti za osveščenost ljudi. voljenje za poseganje v populacijo kormorana, da bodo s te® poskrbeli za uravnoteženost ' okolju. S temi besedami je minister Smrkolj pri ribičih požel gromek aplavz. M. BEZEK-JAKSt Univerzo lahko izborimo le sami! Razprava o razvoju univerze v Novem mestu - Predlog za mednarodni podiplomski študij NOVO MESTO - V spletu prireditev v Tednu vseživljenjskega učenja je Razvojnoizobraževalni center Novo mesto v sodelovanju z društvom Akademska pobuda prejšnji torek pripravil strokovno razpravo o razvojnih smernicah študijskega središča Novo mesto, ki jo je povezovala Vesna Dular, direktorica RIC Novo mesto. Predsednik društva Akademska pobuda Univerza v Novem mestu prof. dr. Miha Japelj je povedal, da si v društvu, ki združuje ugledne strokovnjake, prizadevajo, da bi v Novem mestu organizirali mednarodno podiplomsko fakulteto za področje visokih tehnologij. Ustanovitev takšne šole zelo podpira Krka. Marjan Dovič, študent iz Novega mesta, je izpostavil več negativnih kot pozitivnih strani. O ustanovitvi univerze ima pomisleke, saj bi po njegovem v Novo mesto težko pridobili kvalitetne predavatelje, poleg tega bi se na te fakultete vpisoval predvsem slabši študentje, kar se po njegovem mnenju že dogaja na novomeški novoustanovljeni visoki šoli. Mag. Ana Blažič je te zavrnila, češ so je na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje uspelo pridobiti zelo dobre predavatelje, prav tako pa tudi trditev, da bodo te šole odlagališče neuspešnih študentov, na njihovi šoli so namreč pri vpisu 20 študentov s slabšim učnim uspehom zavrnili. Povedala jc, daje lani maja novomeški mestni svet že sprejel akt o ustanovitvi Visoke šole za upravljanje in poslovanje. Zanimanje za študij je bilo veliko, sedaj imajo v redni program 1. letnika vpisanih 110 študentov in v izredni 126 ter preko 150 študentov 3. letnika. Poleg tega imajo že prvo leto tudi dislocirano enoto, in sicer v Ljubljani. Zelo pozitivne izkušnje z višjo strokovno šolo strojništva, ki je začela delovati leta 1996 v okviru Šolskega centra Novo mesto v skladu s programom Phare, pa je predstavil ravnatelj omenjene šole Drago Simončič. Sedaj poteka študij že tretje generacije, letos pa so začeli tudi z izobraževanjem odraslih v programu višjega strokovnega izobraževanja. "Zaradi velikega zanimanja študentov za programe elektronike, gradbeništva in lesarstva se bomo prizadevali tudi za pridobitev teh programov, dolgoročno pa želimo razviti tudi visoko šolo za strojništvo,” je povedal Simončič. V razpravi sta se oglasila Alojz Birk, ki je poudaril, da moramo imeti jasen cilj, pa četudi je pot postopna, in Boris Dular, kije opozoril, da bi pri prizadevanjih • Na razpravi so predstavili tW anketo naključnih Novomeščano'1 če vedo, ali ima Novo mesto univ®" zo. Mnogi so menili, da jo že in®' zanimivo pa je, da so na to vpr® sanje pravilno odgovorili mladi, k1 so tik pred študijem. Na vprašanj' ali bi se odločili za študij doma. č£ bi bila ta možnost, so mnogi odgovorili, da ne, pritrdilno pa pred; vsem tisti, ki gledajo na študij tu® s finančne plati. ustanovitev univeze morala sodelovati tudi občina, vendar se on®' njene razprave, kljub vabilu ni udeležil nihče z občine, j NOVO MESTO BODOČE UNIVERZITETNO SREDIŠČE? - Zakaj pa ne? "V Novem mestu bi lahko ustanovili prvo mednarodno podiplomsko šoto v Sloveniji, "je prepričan prof. dr. Miha Japelj. In tudi to bi prispevalo k promociji mesta, so menili udeleženci strokovne razprave. Z leve proti desni: Drago Simončič, prof. dr. Mihu Japelj, Vesna Dular in mag. Ana Blažič. (Foto: J. D.) Ljubljansko pismo Brezposelni bo odslej moral sam iskati delo “Vsak dan na čakanju” in druge novosti LJUBLJANA - Po letošnjem 24. oktobru veljajo za brezposelne drugačna zakonska določila, strožja kot doslej. Kdor ne bo vztrajno sam iskal dela, mu grozi, da bo ob redne mesečne prejemke, do katerih je bil doslej upravičen, ker je brez svoje krivde izgubil službo. Zavarovanec lahko ohrani pravico do denarnega nadomestila, če je na razpolago za zaposlitev. Po preteku polovice časa, v katerem je upravičen do denarnega nadomestila, pa se pogoji še zaostrijo - biti mora pripravljen sprejeti “primerno zaposlitev”, iskati jo mora sam in se tudi vključevati v program politike zaposlovanja. In kaj pomeni biti na razpolago za zaposlitev? Po zakonu mora biti brezposelni dosegljiv vsak delovni dan tri ure na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom za zaposlovanje. Čas dosegljivosti določi zavod. Če bo zavarovanec odklonil ustrezno zaposlitev ali bo s svo- jim ravnanjem povzročil, da ga delodajalec ne bo sprejel na delo, če bo brez upravičenih razlogov odklonil vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, če ne bo aktivno iskal zaposlitve, če ne bo na razpolago ali bo delal na črno, bo izgubil pravico do nadomestila. Ce bo odklonil “primerno zaposlitev”, se mu bo nadomestilo za dva meseca znižalo za polovico, a če bo odklonil primerno začasno ali občasno plačano delo ali pa tudi začasno ali občasno humanitarno ali drugo neplačano primerno delo v trajanju največ 64 ur na mesec, pa se mu bo nadomestilo zmanjšalo za 30 odstotkov. Po izteku pravice do denarnega nadomestila lahko zavarovanec zaprosi za denarno pomoč. Taje bila že doslej vezana tudi na premoženjsko stanje družine. Dohodki na družinskega člana ne smejo presegati 80 odstotkov zajamčene plače. Po novem denarne pomoči ne bodo dobili tudi tisti brezposelni, katerih socialna varnost kljub nizkim dohodkom ni ogrožena, ker premoženje zavarovanca in njegovih družinskih članov presega vrednost 3,6 milijona tolarjev. Višina denarne pomoči je nespremenjena: 80 odstotkov zajamčene plače; možnost prejemanja pa se podaljša od sedanjih šestih na petnajst mesecev, medtem ko se brezposelnemu, ki mu do upokojitve manjkajo največ tri leta, denarna pomot lahko izplačuje do upokojitve. VINKO BLATNIK Novomeška kronika JAJCA - Predvolilne strasti že gorijo z velikimi plameni. Stranke, kandidati in goreči privrženci Pa na to grmado ne mečejo samo novih in novih polen, ampak tudi 'jajca. Jajc sicer ne na grmado, so Pa tudi ta v “funkciji predvolilnega boja”, kot bi se reklo v današnji politični latovščini. Novomeški radio Sraka je ob nedeljah "vedel zbadljivo predvolilno rubriko. V njej večkrat povedo, da ee komu kaj ni všeč, lahko v svoj radio vrže jajce. Očitno je to nekdo vzel dobesedno. V ponedeljek zjutraj so se na fasadi hiše lastnika Srake Draga Vovka na novomeškem Grmu svetili sledovi vanjo ponoči zmetanih jajc. v nedeljski oddaji so si na Sraki Privoščili stranko SDS, kije vabila za tiskovno konferenco ob Predstavitvi njihovih županskih kandidatov pošiljala kar iz občinskega sekretariata. Če je bodica razburila kakšnega njihovega Privrženca, je ostal brez jajc. VREME - Vreme je priljubljena tema pogovorov, ki marsikdaj nadomesti kaj bolj tehtnega ali Premosti zadrego. Prešeren je v svojih zabavljivih napisih zapisal: Kdor govoriti kaj ne ve,/ on vre-®e hval’ al’ toži;/ kdor pevcev peti kaj ne ve,/ od letnih časov kroži. Le kaj bi napisal o tistem napovedovalcu v mladem dolenjskem radiu, ki je oni dan ob pol petih Popoldne napovedoval, da bo yreme popoldne sončno, zunaj pa je lilo kot iz škafa? Vremena bodo Kranjcem se zjasnile... ŽABJAK - Natančni občinski svetnik je preštel, da je v romskem naselju v Žabjaku 15 priključkov Ja cesto Novo mesto - Mirna Peč. Civili”, se pravi navadni občani, se sprašujejo, kakšne zveze imajo Komi na občini, upravni enoti in na vladi, da ima tako rekoč vsaka baraka lahko svoj priključek. Dva od 'eh sta celo asfaltirana. Tako si marsikdo, ki v nedogled čaka na fazna dovoljenja in ga zanje, če mu jih milostno dajo, še grdo “ocarinilo”, zaželi, da bi bil tudi sam cigan. Ena gospa je rekla, da nemarnim onesnaževalcem vodovodnega zajetja Globočec ne bi dala piti nič drugega kot vodo R tega zajetja. Suhokranjski drobiž RAZSTAVA - V avli osnovne ?ole Žužemberk so razstavljeni izdelki varovancev Doma starejših občanov - enote varstveno delovnega centra. Likovne podloge Je zrisala akademska slikarka Nataša Mirtič, varovanci pa so z ""verjetno natančnostjo izdelke dokončali. Ob mesecu požarne Varnosti so razstavljeni tudi gasilski časopisi, kronike, fotografije m obleke gasilcev. . PISMO OBČANOM - Te dni J" na suhokranjske domove (pa čeprav bodo spadali pod novo °bčino Žužemberk) prišlo pismo župana Francija Koncilije. V "jem župan prosi občane Suhe Vajine, naj ga pri vložitvi kandidature podprejo na letošnjih lokalnih volitvah, kjer bo kandidiral za župana. Vse lepo in Ptav! Prav pa bi tudi bilo, da bi jih Stipan ali pa katera druga občin-ska služba obvestila o stanju vode v suhokranjskem vodovodu pa o "isternah itd. BREZ STRANK - Na listi, ki bo imenovala Nadstrankarska lr> neodvisna lista Suhe krajine so Priznani krajani, ki želijo dati Poudarek predvsem podeželju pa Puli šolstvu, kulturi in športu. Kandidati liste so že izbrali vrst-"1 red. Prvi na listi neodvisnih bo Priznani športni delavec Darko "OceIj iz Žužemberka, drugi gospodarstvenik Dušan Papež iz [linj. tretji Lojze Gorenčič iz Vel. Lipovca, sledita ravnatelj Jože fjribar iz Ratja in trgovec Slavko Koncilja iz Dvora (na sliki Darko Pucelj). ttt&t IZ NAŠIH OBČIN tiMi ŽUPANSKI KANDIDATI SDS - Socialdemokratska stranka je zadnji petek predstavila svoje kandidate na volitvah za župane v dolenjskih, posavskih in belokranjskih občinah. Županski kandidati, člani SDS, so (z leve): Andrej Vizjak (Brežice), Alojz Kastelic (Trebnje), Pavle Zajc (Črnomelj), Albert Pavlič (Šentjernej), Miloš Dular (Novo mesto), Zvone Lah (Mirna Peč), na fotografiji ni Branka Kelemine, ki bo kandidiral v občini Sevnica. V drugih občinah pa SDS podpira skupne kandidate oz. kandidate drugih strank. Tako v Žužemberku Jožeta Papeža (SKD), v Dolenjskih Toplicah Francija Vovka (neodvisen), v Semiču Ivana Bukovca (SLS), v Metliki Jožeta Nemaniča (SKD) in v Krškem Danila Siterja (SKD). (Foto: A. B.) JEV PIKNIK OBRTNIKI (H □ PODJETNIKI Ha OBRTNIKI IN PODJETNIKI NA VOLITVAH - Obrtniki in podjetniki iz novomeške občine bodo na bližnjih lokalnih volitvah s svojo listo kandidirali za občinski svet. Listo so predstavili v nedeljo na kostanjevem pikniku pri Sv. Roku v Novem mestu. Odločili so se, da pred volitvami ne bodo “nikjer viseli", denar, ki bi sicer šel za predvolilno kampanjo, pa bodo namenili za nakup ultrazvočnega aparata za pregled organov v trebušni votlini za novomeško bolnišnico. Za aparat, ki stane okoli 150.000 mark, so obrtniki že do sedaj zbrati okoli 15.000 mark, znani podjetnik Jože Papež pa je vse pozval, naj namesto za novoletna darila denar namenijo za nakup tega aparata. (Foto: A. B.) PO ZAPRTJU ZAJETJA V GLOBOČCU Posledica ekološke katastrofe v Ortneku je opozorila kar na nekaj pomanjkljivosti Zupanova užaljenost stane milijon tolarjev Na predstavitvi liste obrtnikov in podjetnikov za volitve v novomeški občinski svet je dolgoletni predsednik območne Obrtne zbornice Novo mesto Ivan Krajnc javno razkril zgodbo, ki novomeškega župana Francija Koncilijo kaže v nelepi luči. Pred letošnjim sejmom obrti, podjetništva in turizma v Novem mestu je Koncilija po Krajnčevih besedah z veseljem sprejel ponudbo, naj bo občina glavni pokrovitelj te velike prireditve, in obljubil kot občinski prispevek za kritje stroškov sejma 2 milijona tolarjev. Dogovorili so se, da bo župan tudi slavnostni govornik na otvoritvi. “Trak na otvoritvi naj bi prerezal minister Razgoršek, ker pa je zadnji hip zaradi drugih obveznosti odpovedal svoj prihod, je to storil predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah," je povedal Krajnc. “Seveda smo prireditelji sejma na razne načine in povsod primerno reklamirali novomeško občino kot glavnega pokrovitelja prireditve. ” Vendar je bilo to očitno premalo. Občina je po županovem nalogu pred otvoritvijo sejma nakazala milijon tolarjev, se pravi polovico dogovorjene vsote. Druge polovice organizatorji pa še do danes niso dobili. “Stroški sejma so znašali okoli 90.000 mark. Vsi Ivan Krajnc: “Župan Koncilija je užaljen, ker ni prerezal traku. ” sponzotji razen novomeške občine so poravnali svoje obveznosti. In prav ta milijon tolarjev, kolikor dolguje občina, smo še danes dolžni novomeški reklamni agenciji Noua. ” In zakaj občina ni poravnala svojega dolga? “Na razgovoru, ko smo hoteli stvari razčistiti, je župan dejal, da je za toliko pozornosti, kolikor je je bil deležen, milijon tolarjev dovolj. Užaljen je, ker ni on prerezal traku na otvoritvi, očital pa nam je tudi, da smo o njem premalo pisali v glasilu naše Obrtne zbornice!" Krajnc, ki Obrtno zbornico vodi že 17let, pravi, da take užaljenosti in nesramnosti še ni doživel. “To je tudi odnos do 1600 članov naše zbornice ter okoli 900podjetnikov iz naše občine, "je končal Ivan Krajnc. A. BARTEU V Suhi krajini neobveščeni o vodi so v tem primeru odrekli.” JAKA KOREN iz Žužemberka je hudomušno pripomnil, da “bomo odslej v Suhi krajini očitno pili le šmarnico”, hkrati pa je resno dodal, da je o stanju vode slabo obveščen. “Karkoli že, te dni bomo imeli Suhokranjci polne nabiralnike pošte županskih kandidatov in programov strank, a ob tem bo ostala velika grenkoba, ki bi jo prihranili le z enim obvestilom.” TINE FILIP, poveljnik GZ Novo mesto: “Gasilci vozijo vodo 16 ur dnevno, in sicer s šestimi cisternami prostovoljnih gasilskih društev in dvema cisternama GR Novo mesto. Do kdaj bodo vozili, ne vem, opozoril pa bi rad na veliko luknjo v naši zakonodaji, ki prostovoljnim gasilcem, ki delajo intervencijsko, ne omogoča socialne varnosti, na primer v službi pri obrtnikih.” S. MIRTIČ SUHA KRAJINA - Nejevolja ljudi v Suhi krajini je vse večja. Ne samo zaradi izlitja nafte, temveč tudi zaradi zelo slabega obveščanja občanov o stanju vode v vodovodu. Občinske oblasti in tudi civilna zaščita so pri obveščanju popolnoma odpovedale, radijska obvestila pa je marsikdo preslišal, zato smo za mnenje vprašali nekaj domačinov. VERA GLIHA z Dvora: “Do- VERONIKA KONTE z Dvora: ma imam družinsko varstvo, skr- “Zaradi visoke temperature sem bim za 6 otrok. Obvestila po radiu nisem slišala, sem se pa kasneje pogovarjala o problemu s sosedo in s šolo. Pogrešam vsaj še eno cisterno z vodo, ki bi bila bližje domu.” morala sina peljati k zdravniku. Ta sumi, da je krivda v oporečni vodi. Pošteno plačujemo vse prispevke, tudi vodo. Nihče nas ni obvestil, da je voda v omrežju oporečna. Ne vem, na koga bi se obrnila. Vsi Vera Gliha Veronika Konte Jaka Koren Tine Filip ZAVRNITEV LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA Zakaj se Plastoform ne sme širiti? Edina tovarna v Šmarjeti, ki zaposluje 110 ljudi, dela v hudi prostorski stiski - Zavrnjena vloga za lokacijsko dovoljenje - Sprememba ureditvenega načrta USTVARJALNE URICE NOVO MESTO - Včeraj in danes, 28. in 29. oktobra, potekajo od 10. do 12. ure v Dolenjskem muzeju ustvarjalne urice, na katerih lahko otroci pod vodstvom strokovne mentorice zjesenskim listjem, divjim kostanjem, glino in še čim oblikujejo slike, izdelujejo figure živalic in svečnike. . DR. TONE STARC SKUPNI ŽUPANSKI KANDIDAT - Novomeške stranke LDS, SLS in DeSUS so v ponedeljek podpisale koalicijski sporazum, s kateri podpirajo dr. Toneta Starca kot skupnega kandidata za novomeškega župana. Ta koalicija bo delovala tudi v občinskem svetu, njihovo geslo pa je: občinska oblast za dobro in v korist občine in občanov ter brez politikantstva. Na fotografiji (z leve): predsednik SLS Tone Hrovat, dr. Tone Starc, predsednik SLS Adolf Zupan in predsednik DeSUS Janez Požar. (Foto: A. B.) ŠMARJETA - Novomeška Upravna enota je pred kratkim zavrnila izdajo lokacijskega dovoljenja za_rekonstrukcijo in razširitev proizvodnega objekta firme Plastoform v Šmarjeti. Plastoform, sprva obrat IMV in kasneje Adrie Caravan, od 1995 pa v lasti domačina Franca Gregorčiča, je edino podjetje v Šmarjeti. Ko gaje od Sklada za razvoj odkupil Gregorčič, je prevzel ne samo proizvodni program, ampak tudi vse zaposlene, ki jih je bilo takrat nekaj manj kot 60. Danes je v Pla-stoformu zaposlenih 110 ljudi, v glavnem moških iz Šmarjete in okoliških krajev. Leta 1995 je imel Pastoform 424 milijonov tolarjev realizacije, letos je bo 1,2 milijarde tolarjev, v zadnjem letu dni so na novo zaposlili 40 delavcev. Osnovni program je proizvodnja delov in sklopov za malo- in srednjeserijsko proizvodnjo karavan industrijo in elementov za proizvodnjo namenskih in specialnih vozil. “Obseg naše proizvodnje se tanti ureditvenega načrta meni- nezadržno širi, kar vseskozi preseneča celo mene,” pravi Gregorčič. “V primerjavi z lanskim letom bo letos realizacija skoraj še enkrat večja.” Zato ni čudno, da je prostorska stiska v Plastoformu vse hujša in si že od leta 1996 prizadevajo za razširitev proizvodnega objekta. “Razmere so vse hujše, del proizvodnje poteka celo na prostem in pod kozolcem, da o skladiščenju surovin in gotovih izdelkov sploh ne govorim.” Gregorčič je hotel začeti postopek za pridobitev certfikata ISO, vendar so mu že pri prvem površnem ogledu povedali, da za to ni nobenih možnosti, dokler ne rešijo prostorskih problemov. Zanimivo je, da se Upravna enota pri zavrnitvi izdaje lokacijskega dovoljenja sklicuje na ureditveni načrt Šmarjete, izdelovalec tega načrta, novomeška firma K.A.B., pa je tudi izdelovalec ureditvene situacije za rekonstrukcijo in razširitev objekta Plastoform. “Kot izdelovalci in projek- tno, da sta predlagana rekonstrukcija in razširitev objekta Pla- POD MILIM NEBOM - Zaradi hudega pomanjkanja prostora v šmarješkem Plastoformu delo poteka celo na prostem. (Foto: A. B.) stoform skladna z ureditvenim načrtom Šmarjete,” pravijo v tej firmi za projektiranje in urbanizem. • Če bo šlo vse po sreči, pa Gregorčiču ne bo treba čakati, da bo njegov primer rešilo ministrstvo. Po izjavi občinskega sekretarja za okolje in prostor Miloša Dularja so sprožili postopek za spremembo ureditvenega načrta Šmarjete, tako da ne bo niti formalnega razloga za onemogočanje širitve Pla-stoforma. Spremembe bodo občinskim svetnikom predložili v sprejem na naslednji seji sveta. Gregorčič se je na odločbo novomeške Upravne enote pritožil na ministrstvo za okolje in prostor. “Postopek lahko traja leta, jaz pa sem mislil, da bomo kaj naredili že pred zimo...” je obupan. Lastnik in direktor Plastofor-ma, ki v šmarješkem koncu daje delo in zaslužek toliko ljudem in rešuje tudi marsikateri socialni problem, je prepričan, da bi se število zaposlenih v njegovi firmi v dveh letih lahko povzpelo celo na 20°- A. BARTEU OBISK IZ LANGENHAGNA -Ob 10-letnici podpisa partnerske listine med občino Novo mesto in mestom Langenhagen v Nemčiji je prejšnji teden Novo mesto obiskala 17-članska delegacija izLangen-hagna z županjo Waltraud Kruecke-bergin direktorjem mesta dr. Klausom Rosenzvveigom na čelu. Visoka gosta sta se udeležila tudi seje občinskega sveta, kjer je županja Krueckebergova nagovorila svetnike in predsedniku sveta Janezu Mežanu izročila priložnostno darilo. (Foto: A. B.) ŽUPANSKI KANDIDATI ZLSD NOVO MESTO - Volilna konvencija območne organizacije Združene liste socialnih demokratov je v ponedeljek, 26. oktobra, potrdila kandidate te stranke in skupne kandidate za župane na bližnjih volitvah. Njihovi oz. skupni kandidati so: Alojz Puhan (skupni kandidat LDS in ZLSD), Dolenjske Toplice; Antonija Hočevar (ZLSD), Mirna Peč; dr. Anton Starc (skupnega kandidata podpirajo LDS, SLS in DeSUS), Novo mesto; Franc Hudoklin (SLS, LDS, ZLSD), Šentjernej; Franc Jarc (ZLSD), Žužemberk. USTANOVILI NOVOMEŠKI ODBOR ZELENIH SLOVENIJE NOVO MESTO - Člani politične stranke Zeleni Slovenije z območja novomeške občine so v soboto, 17. oktobra, v Dolenjskih Toplicah na ustanovnem občnem zboru ustanovili novomeški občinski odbor Zelenih Slovenije. Za predsednika odbora je bil izvoljen Boris Hribernik, za podpredsednika pa Marija Tisovec. Člani odbora so sprejeli smernice za izdelavo lokalnega programa delovanja, sklenili so tudi, da se bodo udeležili lokalnih volitev. V imenu vodstva stranke jih je pozdravila podpredsednica stranke Aleksandra Povhe. Htifat IZ M A S I H OBČIM Mednarodne vezi že med otroki Z obiskom učencev in učiteljic iz slovenske šole v italijanskem Romjanu v metliški osnovni šoli se je pričelo tesnejše sodelovanje šol iz pobratenih občin - Skupaj pri pouku METLIKA - Letos minevajo tri desetletja, odkar so predstavniki občin Metlika in italijanskih Ronk podpisali listino o pobratenju. Vezi med pobratimi so se v tem času okrepile, mnogi so postali tesni prijatelji. Še bolj razveseljivo je, da se vedno znova rojevajo nove oblike sodelovanja, predvsem pa, da nihče ni pozabil na otroke, saj so številne prijateljske vezi, ki so bile stkane med otroki iz Ronk in Metlike, ostale trdne leta in desetletja. Doslej so otroci obiskovali po- VINICANI SO PRAZNOVALI VINICA - V spomin na ofenzivo 21. oktobra 1943, ko so Nemci požgali del Vinice in Sečjega sela, praznujejo Vini-čani svoj krajevni praznik. Na slovesnosti, ki je bila letos na praznični dan, je o letošnjih uspehih v krajevni skupnosti govoril Jože Stegne, predsednik KS. O pomenu praznika je spregovoril predsednik krajevnega odbora ZZB NOV Vinica Florjan Jaketič, o pomenu NOB in vlogi borčevske organizacije pa slavnostni govornik Ivan Dolničar, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Gasilsko društvo Vinica je prejelo ob 100-letnici delovanja najvišje priznanje krajevne skupnosti. Svečanosti sta se udeležila tudi zadnji predsednik Jugoslavije Stipe Mesič in prvi hrvaški notranji minister Josip Boljkovac. V kulturnem programu so sodelovali učenci viniške osnovne šole. Sicer pa so se v okviru praznika pomerili tudi športni ribiči iz občin Črnomelj in Du-ga Resa onstran Kolpe. Zmagal je Uroš Papež iz Črnomlja. PREDVOLILNI UTRIP v Se dva kandidata za črnomaljskega župana Jože Grdiša zbiral podpise, Pavel Zajc kandidat SDS ČRNOMELJ - Tajnik črnomaljske občine Jože Grdiša je konec preteklega tedna v izjavi za javnost zapisal, da se je po predlogu skupine občanov odločil na letošnjih volitvah kandidirati za črnomaljskega župana. Izbral je kandidiranje na podlagi podpisov občanov, ki jih je že prvi dan zbral 86, podpirajo pa ga tudi Slovenski krščanski demokrati iz Črnomlja. V izjavi je poudaril, da je kot profesionalni tajnik občine v preteklih letih spoznal, da občani potrebujejo župana, ki jim je na voljo pri reševanju njihovih problemov, in od njega to tudi pričakujejo. Občinski odbor SDS Črnomelj je imel pretekli teden kandidacijsko konferenco, na kateri je za kandidata za župana določil svojega predsednika Pavla Zajca, inž. elektrotehnike, s Svibnika pri Črnomlju, zaposlenega kot vodjaproiz-vodnje v črnomaljskem podjet-ju Eki. Prav tako so določili kandidate za člane občinskega sveta v vseh treh volilnih enotah. Kandidat za črnomaljskega župana Jožef Vrščaj se bo v petek, 30. oktobra, ob 10. uri v Vinici lotil spomenika viniški republiki, ki so ga postavili že leta 1979, a ni bil nikoli dokončan. Njegov avtorje prav akademski kipar Vrščaj. Poleg tega, da bo spomenik dokončal, ga bodo tudi temeljito očistili. bratime predvsem med poletnimi počitnicami, italijanski šolarji pa so prihajali v Metliko tudi na eks-tempore mladih likovnikov. Pretekli teden pa je pet učencev 4. in 5. razreda z državne osnovne šole s slovenskim učnim jezikom iz Romjana obiskalo metliško osnovno solo. Kot sta povedali učiteljici Sonja Božič-Pahor in Lucija Lavrenčič-Terpin, ki sta spremljali učence, njihovo šolo, edino tovrstno v občini Ronke, letos obiskuje 29 POBRATIMI V METLIKI - Učiteljici Sonja Božič-Pahor in Lucija Lavrenčič-Terpin s petimi od devetindvajsetih učencev iz slovenske šole v Romjanu. otrok, ki jih poučuje 7 učiteljev. Razveseljivo je, da se v zadnjih letih hitro povečuje število učencev, večina pa jih izhaja iz italijanskih družin. Vse več staršev namreč želi, da se njihovi otroci poleg materinščine naučijo tudi slovenščine. “Predlog, da bi naši otroci obiskali metliške vrstnike tudi med šolskim letom in ne le med počitnicami, je dal že pred časom metliški župan Matkovič. Upava, da bo prihodnjič lahko prišlo več otrok iz Romjana, saj na ta način utrjujejo tudi slovenski jezik. Seveda pa pričakujeva tudi, da nam bodo metliški otroci vrnili obisk,” sta povedali učiteljici, ki sta bili predvsem navdušeni, da sta skupaj z otroki sodelovali tudi pri pouku metliških učencev popoldanske izmene 3. in 4. razreda. Ravnatelj metliške osnovne šole Jože Mozetič je na slovesnosti, ki so jo učenci 2., 3. in 4. razreda, pripravili svojim gostom iz Italije poudaril, da so v šoli zadovoljni, da v občini Ronke skrbijo za slovenski jezik, zato jim bodo iz metliške šole tudi v prihodnje svetovali in z njimi sodelovali. Pobratime je sprejel tudi metliški župan Branko Matkovič, ogledali pa so si še Belokranjski muzej in druge znamenitosti mesta. M. B.-J. PLEKSI STEKLO IN LES - V okviru semiškega občinskega praznika so pretekli teden v galeriji odprli razstavo akademskega kiparja Jožefa Vrščaja iz Črnomlja. Razstavljena dela, ki so nastala v zadnjih letih, so iz cikla “Prostor”. Letos so bila že nekajkrat razstavljena po Sloveniji, zanje pa je značilno, da je umetnik pri oblikovanju pleksi stekla opuščal barve ter vpeljal les. Vrščajevo delo je predstavila kustodinja Obalnih galerij Nives Marvin, v kulturnem programu pa so nastopili mladi glasbeniki. (Foto: M. B.-J.) KNJIŽNI MOLJČKI IN MOLJI - V črnomaljski knjižnici so lani ustanovili klub “Knjižni moljček” za predšolske otroke in njihove starše. Na vpis za letošnje leto, ki je bil pretekli teden (na fotografiji), je prišlo 21 starih in 10 novih članov. Pretekli teden so v knjižnici ustanovili tudi bralni klub za odrasle, ki bo pripravljal srečanja, na katerih bodo precej časa namenili glasnemu branju in pripovedovanju. Ker pa je bil odziv skromnejši kot pri otrocih, vabilo odraslim v klub še vedno velja. (Foto: M. B.-J.) Je ob Lahinji divjal velik požar? Presenetljiva odkritja arheoloških izkopavanj v črnomaljskem mestnem jedru - Prvi obrambni nasip iz mlajše železne dobe - Ožgane plasti ob gradu in ob reki Lahinji SEMIČANI ODLIČNI V ORIENTACIJI SEMIČ - V soboto, 10. oktobra, je bilo v Škofji Loki državno prvenstvo iz orientacije, ki se ga je udeležilo tudi 23 učencev semiške osnovne šole pod vodstvom učitelja športne vzgoje Saša Mirosavljeviča. Semičani so se izvrstno odrezali, saj je Matic Ivanovič zasedel 3. mesto, tretji pa so bili Semičani tudi ekipno. ČRNOMELJ - Arheolog dr. Phil Mason z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je nedavno dejal, da kjer koli v črnomaljskem mestnem jedru zapičijo lopato, naletijo na arheološke ostaline. Tudi v sondi na parkirišču ob črnomaljskem gradu, kjer izkopavajo že od konca julija, presenečenj ne manjka. našim štetjem. Vendar sedaj še ne vemo, ali je šlo za slučajni požar ali je gorelo ob napadu na naselje,” je povedal arheolog. Zanimivo je, da so v sondi od- Visoko srednjeveško obzidje, ki povezuje jugozahodni vogal grajskega stolpa in severozahodni vogal Stoničeve hiše, so že dodobra odprli. Kot je povedal dr. Mason, vse kaže, da je v sondi poznosrednjeveška hiša, prav tako pa je bila očitno srednjeveška meščanska hiša tudi Stoničeva hiša, ki je bila vključeva v urbano zasnovo srednjeveškega naselja. V sondi so odkrili tudi sledove srednjeveškega železarstva. “Najbolj presenetljive v tej sondi pa so prve najdbe obrambnega nasipa iz mlajše železne dobe. Gre za kamnito in leseno konstrukcijo, zapolnjeno z zemljo, vse skupaj pa je bilo ožgano v 1. stoletju pred krili tudi ostanke po vsej verjetnosti požgane hiše iz mlajše železne dobe. Takšno ožgano plast so odkrili tudi pri arheoloških izkopavanjih ob Lahinji pod starim mestnim jedrom, kjer so z analizo dokazali, da je požar tam pustošil v 1. stoletju pred našim štetjem. Tudi oglje iz sonde, kjer izkopavajo sedaj, bodo dali v analizo, in če bo ta pokazala, da gre za isto datacijo, bo moč potegniti zaključke o velikem uničenju predhodnika Črnomlja. Presenet- ljivo je tudi, da so v omenjeni sondi našli kose, iz katerih bo moč sestaviti zelo velike posode. Arheološka izkopavanja potekajo tudi v nekaj deset metrov oddaljeni Ulici Mirana Jarca, kjer so odkrili arheološko škarpo okrog južnega roba pokopališča, ki je bilo v uporabi od 10. do konca 18. stoletja. Odkrili so 11 grobov, ki pa pričajo predvsem o tem, da so bili pokopani prebivalci precej revni ter da so imeli na pokopališču veliko stisko s prostorom. Južno od pokopališke škarpe so naleteli na ceste od srednjega veka do danes, pod njimi pa na bogato poznoantično in prazgodovinsko naselbinsko plast. V poznoantični plasti so našli fino namizno keramiko iz Afrike in Male Azije ter nekaj antičnih novcev. M. BEZEK-JAKŠE VEDNO NOVA ODKRITJA - Arheolog dr. Phil Mason (na fotografiji stoji) je zadovoljen z arheološkimi izkopavanji v Črnomlju. OCENJEVANJE MLADIH VIN SEMIČ - Društvo vinogradnikov Bele krajine, podružnica Semič, obvešča vinogradnike, da bo ocenjevanje mladih vin 7. novembra. Vzorce mladih vin, ki morajo biti v steklenicah s kronskim zamaškom, prinesite 6. novembra med 15. in 20. uro v Penzion Smuk. NOVA DIREKTORICA ČRNOMALJSKE KZ ČRNOMELJ - Upravni odbor Kmetijske zadruge Črnomelj je na seji pretekli petek imenoval za direktorico zadruge Polono Bahor, dosedanjo v.d. direktorice. Zanjo se je upravni odbor odločil, ker je pripravila zanimiv program, ki daje upanje, da se bo z njegovo pomočjo KZ izkopala iz težav. V Zupanova inventura ob prazniku Semičani so ob občinskem prazniku pripravili vrsto prireditev - Številne pridobitve v letošnjem letu - Plakete in diplome najbolj zaslužnim - Pohod po kraški učni poti SEMIČ - V spomin na ustanovitev prve belokranjske čete praznuje semiška občina 28. oktobra svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti so v preteklih dneh pripravili vrsto prireditev, osrednja pa je bila minulo soboto v selniškem kulturnem domu. Slavnostni govornik je bil župan Janko Kukovec, v kulturnem programu pa seje predstavil pevski zbor Lipa zelenela je iz Zagorja ob Savi. Bukovec je v svojem govoru trični tok že prešibak. V Semiču ru praznovanj v Črmošnjicah odprli prenovljeni dom Lipa, v katerem je center šolskih in obšolskih dejavnosti. M. BEZEK-JAKŠE IZMENJAVA IZKUŠENJ ČRNOMELJ - V Sloveniji je 50 društev za pomoč druševno prizadetim z okrog 25.000 člani. Ti med seboj dobro sodelujejo in si tudi izmenjavajo obiske. Tako je Sožitje, društvo za pomoč druševno prizadetim Bele krajine, minuli konec tedna gostilo okrog 70 članov novogoriškega društva, ki so si na dvodnevnem obisku dodobra ogledali Belo krajino. Pred tem so bili Belokranjci tudi gostitelji društva za pomoč duševno prizadetim iz Šentjurja pri Celju. Namen tovrstnih obiskov je, kot je povedal Srečko Lapajne, predsednik novogoriškega društva in hkrati podpredsednik zveze društev, da se starši in otroci razvedrijo, izmenjajo izkušnje ter hkrati spoznavajo domovino. nanizal številne pridobitve v letošnjem letu. Med največjimi je bilo gotovo dokončanje ceste od Osojnika proti Jugorju, kije samo letos veljalo 62 milijonov tolarjev. Semičani pa upajo, da bo spomladi moč asfaltirati še preostanek ceste v metliški občini, saj bo po Bukovčevih besedah v prihodnosti to najbližja povezava med srednjo Evropo in Jadranom. Dokončali so še nekaj drugih cest v občini ter začeli urejati industrijsko-obrtno cono na Vrtači. Načrtovali so, da bo ob občinskem prazniku stekla voda po vodovodu od Črešnjevca proti Cerovcu in Krvavčje-mu Vrhu, a Begrad ni dokončal rezervoarja in črpalnice, kot je bilo dogovorjeno. Ta naložba je vredna 52 milijonov tolarjev. V Semiču načrtujejo razširitev vrtca in ureditev območja okrog šole in vrtca, kar naj bi v treh letih veljalo okrog 18 milijonov tolarjev. Obnovili so tudi električno napeljavo v vaseh, kjer je bil elek- so še posebej ponosni na novo gasilsko avtocisterno, ki je veljala 25 ntiljonov tolarjev, bila pa je nujno potrebna. Županje na sprejemu novinarjev pred občinskim praznikom pohvalil dobro organiziranost vseh gasilcev v občini. Vendar pa je vprašanje, v kolikšni meri bi lahko pomagali, če bi prišlo do nesreče v železniškem predoru nad Semičem. Ko je bil že pri gasilcih, je še pristavil, da so star semiški gasilski dom odkupili za lekarno. Jutri pa bodo v okvi- • Ob občinskem prazniku so številni pohodniki odšli na kraško učno pot od Lebiče do Krupe. Po poti, za katero sije potrebno vzeti kar štiri do pet ur časa, je vodila za pot najbolj zaslužna Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, sicer pa domačinka. Semiška kraška učna pot je prva tovrstna v Reli krajini. 1 * * , M PRIZNANJA - Oh semiškem občinskem prazniku sta župan Janko Bukovec in predsednik občinskega sveta Anton Malenšek podelila plakete, ki sta jih prejela Blaž Kočevar in Marjan Tomaževič, ter diplome, ki so ji si jih tokrat prislužili Marija Zupančič, Sašo Mirosavljevič (na fotografiji), Društvo kmečkih žensk Semič in gasilsko društvo Štrek-Ijevec. (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliki SMETI - Pretekli teden so črnomaljski komunalci na okrogli mizi v Semiču, kjer je tekla beseda o ekološki problematiki v Beli krajini, tarnali o črnih odlagališčih odpadkov, ki se, kljub temu da jih očistijo, na istih mestih porajajo vedno znova. Pa jim je metliški župan Branko Matkovič povedal recept, ki se je v njegovi občini dobro obnesel: potem ko so očistili več kot 80 divjih smetišč, jih vsakokrat, ko je pojavi kakšno na novo, komunalci poči; stijo, račun pa pošljejo krajevni skupnosti. Krajanom je račun v poduk, da bolj pazijo na svoje okolje. A Matkovič Črnomaljcem z nasvetom ni kaj prida pomagal. Komunalci iz sosednje občine so namreč potarnali, da težko izterjajo denar že za redni odvoz smeti, kaj šele za čiščenje črnih smetišč. SEŠTEVANJE - Kdo bo vodil seje občinskega sveta v prihodnje, je še povsem v božjih rokah. Vendar metliški svetniki upajo, da bo znal bolje preštevati in seštevati dvignjene roke kot dosedanji predsednik. Velikokrat je bilo namreč na seji več svetnikov, kot je bila vsota glasov za, proti in vzdržanih. Črnomaljski drobir KNJIGA - Ob nedavni predstavitvi knjige Črnomaljca mag: Janeza Kramariča “Na spolzki brvi”, kije bila v Metliki, je Franci Šali, urednik Dolenjske založbe, ki je knjigo izdala, zelo temeljito predstavil njeno vsebino. Tako je marsikdo pomislil, kako nespametno škoduje sam sebi in z obnovo knjige odvrača ljudi, da bi jo kupili, saj navadno ni več zanimiva, ko je vsebina že poznana. Na koncu pa se je le pokaza; lo, da je imel Šali prav. Na prodaj je bilo namreč le še okrog 15 iz; vodov in Šali se je ustrašil, da bi morda kdo od prisotnih ostal brez njega. Pa je zato z obnovo knjige želel vsaj kakšnega Metličana odvrniti od nakupa. KURJAVA - Ena od svetnic je na zadnji seji občinskega sveta menila, da je sedaj cena ogrevanja iz kotlovnice na Čardaku sicer realna, a če se bodo morda čez čas zopet prerekali zaradi cene, mora občinski svet stopiti na stran občanov. Pa se človeku nehote poraja vprašanje: “Kaj pa ostalih tisoče in tisoče občanov, ki jih ne ogreva kotlovnica s Čardaka?” Se bodo šli občinski svetniki pogajat s Petrolom, ko bodo na primer Franceljnu na Griček pripeljali kurilno olje, pa bo, ko bo njegova cisterna že polna, rekel, da ne bo plačal, ker nima denarja? NAPAD - Dragatušci so vedno trdili, da jih je sovražnik napadel 5. maja 1944 in jim dodobra porušil vas. V kakšni zmoti so živeli! Če je zaupati sredstvom javnega obveščanja - potem je resnica povsem drugačna. Napad na Dragatuš je bil res 5. maja, a šele leta 1946. Tako vsaj je zapisano v zadnji številki časopisa Belokranjec. Očitno so se sovražna letala nekoliko zgubila, in ko so končno le našla pot domov, so se vjezi, ker sojo iskala kar dve leti, znesla nad ubogim Dragatušem- V SPOMIN NA MRTVE ČRNOMELJ - Ob dnevu spomina na mrtve bo osrednja črnomaljska občinska prireditev s kulturnim programom v petek, 30. oktobra, ob 11. ur* pri spomeniku na Gričku v Črnomlju. Pripravila jo bosta občinski in mestni odbor ZB NOV. Semiške tropine VINO - Strokovnjakom je končno uspelo ugotoviti, od kdaj in predvsem zakaj ima semiški župan Janko Bukovec zadnje čase tako dobro vino, da celo na metliški Vinski vigredi pobira najvišja priznanja. Vino je tak° dobro zadnja štiri leta, odkar je Bukovec župan in zaradi županovanja nima časa, da bi grozdje pobral že v začetku septembra. Razlog več torej, da se splača kandidirati za semiškega župana, če ima človek seveda vinograd. BAZEN - Semiški občani so se zelo razveselili novice, da nameravajo pri centru za šolske in obšolske dejavnosti na Črmošnjicah zgraditi velik pravokoten bazen-Upajo namreč, da bodo tudi njinj dovolili, da se bodo učili plavatj v bazenu. Potem jih bodo ostali Belokranjci ob kopanju v Kolpi končno prenehali zasmehovat* zaradi njihovega plavanja v krogih, ker so se plavalnih veščin pav učili v vodnjaku. Odslej bodo Semičani plavali samo še v pravokotnikih... Drobne iz Kočevja NOVI PRIMERI HEPATITI-- Štirim, obolelim zaradi okužbe s hepatitisom A, sta se od zadnjega poročanja prejšnji tepen pridružila še dva. Po zatrdil-'h direktorja Hydrovoda Kočevje ' Ribnica Antuna Gašparca ni utemeljenih dokazov, daje vzrok za okužbo pitna voda, kot je kot .možnost navedel Zavod za zdravstveno varstvo takoj po odkritju Prvih obolelih. . ŽALNI TRAK-Zeleni Kočevja so že pred leti predlagali, da bi v Kočevju namestili zabojnike za baterije. Ker niso naleteli na zadovoljiv posluh občinskih mož, so sami nabavili zabojnike in jih nato po letu dni hranjenja v zasebni garaži enega izmed članov stranke tudi sami postavili na več mestih po kočevski občini. Predhodno so si za to pridobili soglasja vseh lastnikov stavb, na katere s° zabojnike obesili. Zabojniki so sedaj nameščeni že leto dni, od °bljub, da bo zbiranje baterij nMnoteno potekalo, pa še vedno ni nič. Zato so se zeleni Kočevja odločili, da bodo danes demonstrativno prerezali žalni trak. Malce bolj poučenim ni nobena skrivnost, da gre za potezo v Predvolilnem boju, vendar pa le kdo jim lahko oporeka, da ne zplijo narediti dobro za vse prebivalce kočevske občine?! [Ribniški zobotrebci URESNIČENA ŽELJA OBČANOV - Od septembra dalje ■ma 100 stanovanj, ki so v lasti ribniške občine, novega upravljalna- Lastniki stanovanj na Prijateljevem trgu se namreč z donedavnim upravljalcem Stanbiro-jetn iz Ribnice že od vsega začetka niso strinjali. Stanbiro je zato Ze pred leti pristal, da se v primeru, če občina najde drugega up-Javljalca, tej vlogi takoj odpove. Občina je soglašala z večinskim ["tlenjem stanovalcev, ki so se 'etos poleti odločili, da bodo upravljanje zaupali družbi za poslopje z nepremičninami in inže-airing SPL, d.d., iz Ljubljane, ki ta ribniškem območju deluje že dalj časa, saj ima sklenjeno pogodbo tudi z munistrstvom za °brambo in zavodom za zdravstveno zavarovanje. Ribniški °bčini zato ni moč očitati, da ne Upošteva želja svojih občanov, pa Ceprav so občani potrebovali za da so lahko uresničili svojo v°ljo, kar nekaj let! PREDNOSTI IN SLABOSTI ' Namesto prvega oktobra, se je dolgo pričakovana obnova Gore-ujske ceste v Ribnici zaradi slabe-8a vremena pričela teden dni kas-Jeje. Za stanovalce to pomeni, da bodo imeli večino časa otežen dovoz in odvoz na svoja zemljišča 1,1 z njih. Obvoza ni, zato bo Promet precej oviran, kljub temu da bodo obnavljali le krajše odseke. To pa lahko, sodeč po zamudi s pričetkom del in dejstvu, da bo lahko Cestno podetje Novo 'Pesto letos izvedlo le prvo fazo Prenove - izgradnjo kanalizacije -baja zelo dolgo. Ker obljube, kdaj bo obnova končana, ne more dati nihče, ribniški občini preostaja le upanje, da bodo njeni °bčani znali poleg prednosti, ki jo Prinaša ta največja cestna investicija v njihovi občini, čim po-bpežljiveje prenašati tudi vse "jene slabosti! (Dobrepoljski krompirčki) NAFTA v JAMAH - Nafta iz Ortneka je ob nedavni nesreči Prišla tudi v Kompoljsko in v "ptiskavško jamo, ki sta ob zadnjem deževju bruhali vodo in z bjo tudi nafto. Že po vonju in na Pogled je bilo videti, da je voda "ttesnažena z nafto, a so vzorce dali še v analizo. Ko bo voda Upadla, se bo nafta povlekla v kotle in potem ob večjem deževju sPet prišla na dan. VEŽICA DOGRAJENA -Mrliška vežica na Vidmu bo dograjena do dneva mrtvih, L no-Jeinbra. Tako se bo končno lahko uresničila želja tistemu, ki je ®a nekem sestanku dejal, da bi 'ad čimprej ležal v novi mrliški [Pici. OBISKALI STOLETNICO -občinska delegacija je minuli Petek obiskala Jožefo Tomšič, ki le tistega dne praznovala stoletnico življenja. Delegacijo, ki je stoletnici prinesla torta, darilo in J Čestitala, je vodil župan Anton Popič. . DVOREZNI MEČ - V občini Dobrepolje ima neobdelano kemijo tudi okoli 500 lastnikov, ki '•Ve drugod. Nekateri so predlagali, naj bi neobdelano zemljo Pbdavčili tako, da bi jo lastniki Prodali pravim kmetom ali dru-8>m, ki bi z njo počeli kaj koristnega. MNU IZ MAŠIM OBČIM MMM Obrat v Podpreski stoji danes že dvestodeveti dan Zahtevke stavkajočih rešuje pristojno sodišče PODPRESKA - V bistvu ne moremo več govoriti o stavkajočih, ker so ti po mnenju najemnika Darka Ukmarja iz Ljubljane in po odločbah že vsi odpuščeni z dnem, ko je Ukmar vložil na sodišču predlog za prisilno poravnavo. To pa seveda še ne pomeni odvzem vseh pravic, ki so sestavni del pogodbe med najemnikom in lastnikom LIK-om iz Kočevja, sklenjene leta 1995. Po objavi prisilne poravnave s strani najemnika Darka Ukmarja je sindikat Neodvisnost poskušal pridobiti dokumentacijo o najemnikovem poslovanju. Predstavnica tega sindikata Evelin Merva pravi, da je bilo pridobivanje dokumentacije silo zapleteno, ker je Ukmarjevo knjigovodstvo vodeno na poseben, nerazumljiv način. Edini ustrezni dokument so terjatve delavcev, žal pa še tu ni točno določeno, ali gre samo za zapadlo glavnico ali tudi za zamudne obresti, neporavnana nadomestila in regrese. Če smo pred nedavnim trdili, da je LIK, lastnik obrata, brezbrižen do tega kaotičnega stanja, pa pravi Merva, da tokrat aktivno sodeluje, da bi bil razplet mogoč v mejah sprejemljivih zahtevkov delavcev. Kaže, da je LIK le dosegel, da so odpuščeni delavci prišli na Zavod za zaposlovanje, ki naj bi jim zagotovil osnovo za preživetje. A. KOŠMERL PREDVOLILNA KONVENCIJA ZLSD RIBNICA - ZLSD Ribnica, ki v svoji organizaciji združuje občinsko organizacijo Loški Potok in trenutnqše organizacijo iz krajevne skupnosti Sodražica - ta bo v kratkem postala občina - je imela svojo volilno konvencijo 22. oktobra v Ribnici. Kandidata za župana ima samo v novi občini Sodražica, in sicer Jožeta Košmrlja, ravnatelja osnovne šole dr. Ivana Prijatelja, ki je znan družbenopolitični delavec in trenutno še svetnik občine Ribnica. Jože Košmrlj je na kratko predstavil vizijo svojega programa, ki temelji na pospešenem zaposlovanju, odpiranju delovnih mest, predvsem v zasebnem sektorju, in reševanje socialnih problemov. “Predvsem želim slogo in poživitev vseh dejavnosti v kraju,” je še dodal. A. K. • Zakaj bi se moral politik spoznati na politiko. Se mar ptiči na ornitologijo? (Ovsec) • Človek dokaže, da je dobro vzgojen, če ostane takšen tudi v družbi nevzgojenih ljudi. (France) • Ne obupuj, niti ob prevelikem trpljenju ne. Mogoče je nesreča vir tvoje sreče. (Menander) Lili Štefanič Po 39 letih so končno prišli do pravih prostorov Ljudska univerza Kočevje KOČEVJE - V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika so v Kočevju odprli tudi prenovljene prostore Ljudske univerze Kočevje. Po samo treh mesecih dela so po 39 letih delovanja tako končno prišli do ustreznih prostorov. S 5 zaposlenimi in okoli 50 zunanjimi sodelavci Ljudska univerza Kočevje krije potrebe po izobraževanju odraslih na celotnem območju bivše kočevske in ribniške občine. Širitev programov in vedno več zainteresiranih za njihovo ponudbo so že dalj časa kazali potrebo po razširitvi obstoječih prostorov. Priložnost se jim je ponudila šele v začetku letošnjega julija z izpraznitvijo stanovanja v stavbi Doma telesne kulture, kjer ima Ljudska univerza svoje prostore. S preureditvijo stanovanja so pridobili dodatnih 120 kvadratnih metrov površin, tako da jih imajo sedaj 240. Vseh 5 učilnic in zbornica je nekoliko drugačnih, kot so v osnovnih in srednjih šolah, saj so, kot pravi direktorica Ljudske univerze Kočevje Lili Štefanič, prilagojene potrebam in željam odraslih. “Zavedamo se, da prijetno vzdušje ugodno vpliva na učenje, zato smo se trudili učilnice urediti tako, da se bodo tisti, ki k nam prihajajo, v njih kar najbolje počutili,” pojasnjuje Štefaničeva. Celotna investicija jih je stala preko 10 milijonov tolarjev. Občina jim bo krila vrednost opravljenih gradbenih del, kar pa je, kot pravi Štefaničeva, le manjši del vseh stroškov. M. L.-S. Kočevju sedaj še vmesni program Stavbo bivše gimnazije bodo začeli obnavljati prihodnjo pomlad - Prostora bo za 4 paralelke - Preselitev leta 2000 - Že prihodnje leto nov srednješolski program KOČEVJE - Po ratifikaciji pariškega kredita poleti v državnem zboru so se pospešile tudi priprave na pričetek obnove stare gimnazijske stavbe v Kočevju. Trenutno urejajo dokumentacijo, z zemeljskimi deli, ki naj bi bila končana v letu dni, pa bodo pričeli predvidoma marca prihodnje leto. Prizidek stavbe bodo porušili in na njegovem mestu postavili modernejše šolsko poslopje, stavbo ob Ljubljanski cesti pa bodo skušali obnoviti tako, da bo čimbolj podobna prvotno postavljeni zgradbi. V novih prostorih, v katere naj bi se kočevski gimnazijci preselili najkasneje do pričetka šolskega leta 2000/2001, bo 3500 kv. metrov površin. V primerjavi s 1.320 kv. metri, s katerimi gimnazija razpolaga sedaj, bo to gim- naziji omogočilo, da bo lahko imela 4 in ne samo 3 paralelke kot sedaj, ko ohranjajo enoizmenski pouk za 340 dijakov z organizacijo pouka tudi v najetih prostorih Ljudske univerze in Športne zveze. Odobritev za nov program je kočevska gimnazija že dobila. “Smo ena redkih šol v Sloveniji, katerim je ministrstvo za šolstvo letos odobrilo nov program z zaključnim izpitom,” pravi ravna- ipf : m, ičč,- % J RAZSTAVA VDC RIBNICA RIBNICA - V Galeriji Toni v Ribnici bodo jutri ob 18. uri odprli prodajno razstavo del varovancev iz Varstveno-delovnega centra iz Ribnice in Centra Dolfke Boštjančič Draga-Ig pri Ljubljani. > bila dobrodošla za strašilo, sm° zdaj iz njihovih ust slišali opazko, da kandidat SDS Lojze Kastelic daje videz, kot da je pravkar zapustil kozmetični salon. Krške novice DEJAVNI - Županski in drugi kandidati v teh dneh izdatno pišejo programe in šope drugih predvolilnih spisov. Tega so nemara najbolj veseli papirničarji in tiskarji ter kandidati osebno. Koliko je drugega bralstva, je že drugo vprašanje. Sicer je tako ali tako že odločeno, kdo bo glavni v občini. RAZLIČNI - Tudi letos so šli Krčani v prijateljski jim Obrig-heim na tradicionalni sejem. Na Senovem, kjer budno spremljajo dogajanje v krški občini, pravijo, daje bila omenjena krška odprava v Nemčijo nadvse bleščeča. Kmetice so se peljale v sodobnem avtobusu, kakršnega je za to priložnost posodilo Celje, višja kasta je romala v posebnem kombiju, najvišji ud delegacije, krški župan, je vozil audija. V Nemčiji so tamkajšnji gostitelji najbrž z zanimanjem pogledali tako krško odpravo. Posebej zato, ker so se njihovi pobratimi iz Francije Pripeljali na sejem v Obrigheim z nekim starim pol avtobusom, pol tovornjakom. Ob omenjenih potovalnih razvadah krških velmož Senovčani več ne ugibajo, zakaj zanje kronično manjka občinskega denarja. RAZUMLJIVO - Krčani se Pritožujejo znancem, da imajo zelo velike stroške, če gredo v kino. Kako jih ne bi imeli, ko pa se vozijo v kino v Brežice, čeprav ga imajo pred nosom! Novo v Brežicah TISTI HRUP JIH NE BI MOTIL - Napovedi prebivalcev brežiškega mestnega naselja Trnje, da bodo zaradi povsem zgrešene Prometne ureditve morali cestarji cesto pri semaforju slej ko prej razširiti in zato tam razbiti komaj zgrajeni pločnik, so se nekako zečele uresničevati že na dan otvoritve nove brežiške srednje šole. Skupina delavcev je namreč veselo kopala luknje v komaj asfaltiran pločnik in cesto in motila tiste, ki so si prihajali ogledovat novo arhitektonsko čudo in brežiški okras. Ker ropot ni segel do šolske avle, ni motil tistih, ki so se tam mastili z mesnimi in sladkali s sladkimi dobrotami. Ropot jih gotovo ne bi motil niti v njihovi neposredni bližini, če bi ropotalo zaradi gradnje športne dvorane. Žal bosta tam, kjer naj bi stala dvorana, še dolgo vladala mir in tišina. ZA NAMAKANJE POSKRBELA NARAVA - Brežiški županje med ponedeljkovimi krškimi pogovori o gradnji verige savskih hidroelektrarn opozoril ta možnost, da bi načrtovalci in gradbeniki lahko ob gradnji pozabili na ceste in podobno infrastrukturo. “Denar, pridobljen na račun postopkov za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, bi morali vrniti kmetijstvu. Brežiško-krško polje namreč ntočno pogreša namakalne sisteme,” je dejal. No, vsaj letošnjo Jesen je bilo omenjeno kmetijsko območje obilno namočeno po naravni poti. Polja so bila namočena in razmočena. Sicer so od tega imeli bolj kot kmetje korist ribiči, ki so bogastvo Save in Krke ■ovili s trnki kar na svojih njivah ■n travnikih, le visoke gumijaste škornje so morali obuti. BREŽIŠKO STARO MESTNO JEDRO BREŽICE - V galeriji-Posavskega muzeja so v četrtek odprli razstavo Staro mestno jedro -Brežice ’98. Pripravili sojo člani Društva likovnikov Brežice v okviru dnevov evropske kulturne dediščine in v počastitev brežiškega občinskega praznika. Na otvoritvi sta nastopila Klemen Ramovš in Simona Žorc Ramovš. Sponzor razstave je Posavski muzej Brežice. *-»«■ 4 V času od 11. do 23. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Romana Pečnik iz Brežic -Igorja, Dragica Sintič iz Gor. Skopic - Matejo, Hedvika Une-tič iz Račje vasi - Evo, Verica Divjak iz Čanja - Uroša, Dragi-ca Urbanč iz Krške vasi - Davida, Mojca Hrastovšek iz Buko-ska - Matejo, Vladka Degen z Bizeljskega - Anjo, Polonca yračun iz Dekmance - Urško. Mateja Kcne iz Pavlove vasi -Daria, Liljana Kovač z Zdol -Tanito, Jasmina Urek iz Spodnjega Starega Grada - Dajano, •atjana Lekše iz Brezja - Patricijo, Mateja Slopšek iz Brežic -Klemena in Matica, Martina Skofljanc s Koritnega - Saman-'o, Gordana Šporar iz Brežic -Benjamina. Čestitamo! ttMtt IZ NAŠIH OBČI M S Senovega obtožbe na račun župana Vodstvo KS Senovo očita občinski upravi številne nepravilnosti pri poslovanju -Menijo, da župan prav to KS zapostavlja, še toliko bolj sedaj, ko želijo na svoje SENOVO - “Seznanjeni smo, da se že vozite po poteh naše krajevne skupnosti ter volilcem obljubljate “rožce”. Krajanom Šedma ste obljubili, da bi, če bi bili seznanjeni z njihovim položajem, situacijo razrešili. Odziv krajanov Šedma na krajevno skupnost je bil buren, saj so po tem prepričani, daje vsega kriva KS Senovo, ki da tega ni dala v program,” je med drugim v pismu županu občine Krško Danilu Siter-ju napisal predsednik sveta KS Senovo Tone Petrovič. Čeprav so svetniki KS Senovo letošnji plan gospodarske infrastrukture iz leta 1997 spremenili le toliko, da so zamenjali letnici, saj je bila lanska realizacija skoraj nična. Ker župan na “malo morje pisem”, naslovljenih na vodstvo občine, ne odgovarja, so se v svetu te druge največje krajevne skupnosti v občini odločili, da javno spregovorijo o pišmevuhovskem odnosu do njih. V teh krajih se, kot pravijo, na boljše premika bolj malo. Pri analizi načrtovanih infrastrukturnih del za letos ugotavljajo, da se bore malo uresničujejo. Najbolj boleče je dejstvo, da bodo krajani Bohorja spet ostali brez v proračunu sprejetega odseka ceste. Obljube, da naj bi se dela na tej višinski cesti Srebotno - Bohor začela 25. septembra, so se uresničile 16. oktobra, zima pa je pred vrati. “Ta cesta in cesta Jablanice - Ložce sta stalni proračunski postavki, zato naj bi delali tudi pred sprejetjem proračuna,” pravi Petrovič. Sicer pa vodstvo krajevne skupnosti obtožuje vodilne v občini, da so neaktivni v pridobivanju republiških sredstev, da se V KRŠKEM O ZDRAVJU ZOB KRŠKO - 6. in 7. novembra bodo v Krškem že 6. dnevi oralnega zdravja Slovenije, kijih organizira Društvo za oralno zdravje. Na letošnjem srečanju pričakujejo preko 300 gostov, namen srečanja pa je vzpodbuda in strokovna podpora vsem, ki so na tem področju aktivni poklicno ali laično. Srečanje bo imelo svečani in strokovni del, bo pa tudi priložnost za podelitev priznanja za zgledno sodelovanje. Prejeli jih bodo vzgojno-varstveni zavodi Krško - enota Ciciban, Senovo, Lendava in Maribor, za motivacijo otrok za ustno higieno pa bodo priznanja dobili vzgojiteljica Gordana Šeško iz Sevnice, dr. Jerica Sever iz Murske Sobote in Veronika Škerbot s Ptuja. Tone Petrovič aktivnosti za zagotovitev pogojev za 9-letno šolstvo odvijajo prepočasi, da Dom 14. divizije na Senovem, katerega (vzorni) lastnik je občina, zamaka že 18 let, da kljub hudim posledicam letošnjih naravnih ujm v krajevno skupnost ne bodo dobili niti enega dodatnega tolarja za sanacijo. Prepričani so, da se denar za demografsko ogrožena območja troši nenamensko, hkrati pa vodstvo KS očita županu nepravilnosti pri razpisih, saj naj bi z razbijanjem investicij na manjše dele (s čimer se izogne javnim razpisom) kršil zakon o javnih naročilih. Analize kažejo, da ta krajevna skupnost vse bolj zaostaja v posodabljanju cest, s takšno dinamiko del pa bi ostale krajevne skupnosti dohiteli v 20 letih, čeprav so na primer v dveh letih iz KS Senovo v sklad stavbnih zemljišč nakazali več denarja, kot so dobili Ponuja možnosti, da bi lahko delali SDS IN SKD Brežice s skupnim kandidatom za župana “Vsakdo se mora odgovorno vključiti v dogajanje v svojem okolju in sooblikovati prihodnost tega okolja. Ob problemih in težavah v občini Brežice, ki so iz dneva v dan večji, mi ni vseeno, kakšne razmere bodo vladale v prihodnje v občini Brežice in kakšno prihodnost bomo prepustili otrokom. To so glavni razlogi, da sprejmem izziv in kandidiram na volitvah za župana občine Brežice.” To je nedavno poudaril mag. Andrej Vizjak, županski kandidat, ki ga podpirajo Socialdemokratska stranka Slovenije in Slovenski krščanski demokrati. Kot “mlad in neobremenjen človek”, ki ga “do nikogar ne vežejo obveznosti in dolgovi”, ponuja delovna mesta, pri čemer dela po načelu “Z znanjem do kvalitete življenja!” Za več delovnih mest je po njegovem potrebno odpreti vrata predvsem slovenskemu in tudi tujemu “kvalitetnemu kapitalu”. Temu je treba ponuditi zadostne možnosti investiranja, zato je treba izdelati ustrezno prostorsko dokumentacijo za celo občino. Po Vizjakovem mnenju je potrebno podpirati drobno gospodarstvo. Za hitrejši razvoj občine bi bilo potrebno po njegovem mnenju združiti moči vseh vplivnih ljudi, ki imajo korenine v brežiški občini. Boljše življenje vseh občanov Vizjak vidi v enakomernem in mag. Andrej Vizjak skladnem razvoju vseh območij v občini, zavzema se za decentralizacijo v državnem merilu in zaradi bližine krške jedrske elektrarne za rento. Posavje mora po njegovem postati regija ob tesnem sodelovanju teh občin. Brežiško bolnišnico bi razvijal za regijo Posavje, Brežice morajo po njegovem postati posavsko šolsko in kulturno središče. V občini so možnosti v povezavi kmetijstva, krajevnih posebnosti in turizma, med drugim meni Vizjak. Po njegovem mnenju je pomembna dejavnost v občini trgovina, ki bi jo razvijal tudi tako, da spodbujal sožitje s sosednjo državo. Po Vizjakovem prepričanju je v brežiški občini na županski funkciji dela več kot za enega človeka, ne le za polovico. “Sedenje župana na dveh stolčkih vodi v površnost, te pa se ob tolikih težavah in možnostih ne moremo privoščiti,” pravi mag. Andrej Vizjak. L. M. vrnjenega. Sicer pa pravijo, da se v občini vse investicije začno izvajati oktobra ali novembra, da se plačilni tok prenese v naslednje leto, zaradi česar sploh ni vpogleda v porabo sredstev. “Tako je * Župan občine Krško Danilo Siter je vse očitke in obtožbe o nezakonitem delovanju zavrnil in dodal, da si občinska uprava prizadeva za usklajen razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini. “Če bi dal obtožbe o zapostavljenosti Senovega v presojo svetom ostalih krajevnih skupnosti, bi bile gotovouznačene za nerealne, sicer pa od dela občine, ki se želi odcepiti, niti ne moremo pričakovati, da je tisto, kar naredimo, dovolj dobro in v zadovoljivem obsegu,” dodaja Siter. postavka prenesene obveznosti vedno večja, imam pa informacijo, da naj bi bilo iz proračuna za prihodnje leto že porabljenih 500 milijonov,” pravi Petrovič in dodaja, da bi lahko s 4,1 IT milijarde tolarjev, ki so jih dobili za zapiranje rudnika Senovo, naredili trikrat več, če bi se občina odgovorneje obnašala, saj je to investicija, ki je enaka savskim elektrarnam. T. GAZVODA OREHOVEC DOBIL 2,6 KM NOVE CESTE - V soboto, 24. oktobra, so na Dolenjem Orehovcu nad Kostanjevico svačano odprli 2,6 kilometra nove asfaltirane ceste Orehovec - Grič. Cesto so delali kar tri leta, denar pa so prispevali občina in krajani. Z novo cesto bo možen tudi odvoz komunalnih odpadkov. Trak sta prerezala župan občine Krško Danilo Siter in najstarejši Orehovčan 90-letni Janez Zagorc - Johan. (Foto: T. G.) NA POLICIJO V KRŠKO, NE KOSTANJEVICO KOSTANJEVICA NA KRKI -Policijska postaja Krško obvešča občane, da je zaradi obnovitvenih del do nadaljnjega zaprta policijska postaja v Kostanjevici. Vsi, ki bi potrebovali policiste, lahko pokličejo na telefon 113 ali 21 092. POČASTILI SPOMIN NA TALCE - V sredo, 21. oktobra, je bila na kostanjeviškem pokopališču krajša slovesnost v spomin na 21. oktober leta 1943, ko so Nemci s pomočjo domačih izdajalcev in belogardističnega vodstva v Kostanjevici aretirali 70 moških in nekaj otrok ter jih 25 ustrelili na Malencah, ostale pa odvedli na Rako. Na Prekopi so ustrelili 13 talcev, 3 v Orehovcu in enega na Dolšcah, osumljenih sodelovanja z narodnoosvobodilnem boju. V imenu Združene liste socialnih demokratov je zbrane pozdravil Vili Punčuh, ki je nekaj besed namenil tudi trenutnim razmeram v državi. “Z uvedbo strankarskega sistema so se začeli obračuni nekaterih m račun žrtev 2. svetovne vojne in povojnega sistema. Zdaj bi radi tisti, ki niso nikoli mignili s prstom, vladali z denarjem revežev. Radi bi spreminjali zgodovino in kazali, kako zgrešena je bila pot zavednih Slovencev, ki so se borili in umirali za osvoboditev izpod okupatorjevega škornja. Za današnje stanje v državi krivijo prejšnji sistem, dejansko pa ni bilo rse tako slabo. Zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo so bili urejeni razkošno, ljudje so bili svobodni, zaposleni, več ali manj zadovoljni. ” Sicer pa naj ostanejo padli v ognju revolucije svetel pomnik zgodovine in svarilo, da se kaj takega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: T. G.) Politične strasti kot cokla razvoja “Značilnost iztekajočega se mandata županovanja v krški občini je propad in prodaja premoženja propadlih podjetij. Občina je storila bistveno premalo za kakšno drugačno rešitev. Nedopustno je, da so gospodarstveniki izključeni iz javnega političnega življenja.” Tako je pojasnil na nedavni tiskovni konferenci krške podružnice Slovenske ljudske stranke nekatera izmed svojih programskih izhodišč Franci Bogovič, kandidat te stranke za župana občine Krško. Bogovič bi najprej umiril politične strasti in skušal doseči medstrankarsko sodelovanje. Vsesplošno bi razvil mesto Krško, “ki mora imeti ambicijo, da postane upravno središče bodoče pokrajine Franci Bogovič Posavje z močnim gospodarstvom in razvito zdravstveno, kulturno in športno infrastrukturo”. Vendar mora biti po njegovem razvoj enakomeren v celi občini. Kot ugotavlja Bogovič, so zaradi bližine jedrske elektrarne nepremičnine v občini zdaj razvrednotene, zato bi se zavzemal za plačevanje rente. Zagovarja gradnjo verige savskih elektrarn, pri čemer meni, da morajo imeti domačini možnost vplivati na priprave in dobiti pravično odškodnino. Pomembna panoga je po Bogovičevem mnenju kmatijstvo. Občina bi morala spodbujati, tako je prepričan, razvoj malega gospodarstva, kar bi tudi dalo nova delovna mesta. To je zanj pomebno tudi zato, ker bi tako lahko zaposlili mlade, zlasti v času, ko so na pohodu najrazličnejše oblike zasvojenosti, predvsem mladih. V občini bi med drugim podpiral delovanje številnih društev. Bogoviču se zdi pomembno doseči kompromis med Romi in drugimi prebivalci, in to z odkupom zasedenih površin, ureditvijo prostorske dokumentacije in legalizacijo romskih naselij ter s tem, da bi Romi upoštevali veljavno zakonodaja, tako kot jo drugi prebivalci. Od Posavja pričakuje večje sodelovanje, prizadeval pa bi si za ustanovitev pokrajine Po-savie- L. M. Za manj raka v Posavju in Obsotelju V Brežicah ustanovili regijsko društvo za boj proti tej vse pogostejši bolezni - Območje s slabše razvito zdravstveno preventivo - Sodelovanje z novo brežiško ambulanto BREŽICE - Pred meseci, ko je v Brežicah R»tary klub Čatež predal Splošni bolnišnici Brežice denarni prispevek za takrat nastajajočo brežiško ambulanto za bolezni dojk, je 12 navzočih podpisalo ustanovitveno listino za območno društvo za boj proti raku. V četrtek, 22. oktobra, je bila v Brežicah že ustanovna skupščina društva, ki so ga poimenovali Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku. Društvo, ki je enajsto v Slove- bolezni. Kot poudarja predsedni- niji, deluje za občine Brežice, Krško, Sevnica, Kozje in Podčetrtek. Po besedah njegove predsednice dr. Alenke Zagode, ginekologinje iz sevniškega zdravstvenega doma, so ga torej ustanovili za območje z 80.000 prebivalci. Društvo bo po prepričanju predsednice in tudi drugih upravičilo svoj obstoj, saj deluje v pokrajini, kjer živijo tudi revnejši ljudje in kjer je marsikje premalo razvita zdravstvena preventivna dejavnost. Glavna naloga društva je dosledna zdravstvena vzgoja in osveščanje prebivaleev o zdravem življenju in pravočasnem odkrivanju ca dr. Zagodetova, bo društvo organiziralo brezplačne izobraževanju namenjene preglede dojk za svoje članice ter predavanja o raku in njegovem zgodnjem odkrivanju. Društvo se bo posebej posvečalo mladini, pri čemer bo izvajalo dejavnosti proti kajenju, drogam in alkoholu. “Posavsko in obsoteljsko društvo se v boju proti raku vključuje v program “Slovenija 2000 in rak”, ki ima med drugim v tem obdobju v Sloveniji zmanjšati za 15 odstotkov umrljivost za rakom,” je povedala dr. Alenka Zagode. Zahvalila se je vsem za pomoč pri snovanju društva, posebno pa 'Ionetu Zorku, direktorju Splošne bolnišnice Brežice. Društva za boj proti raku, kakršno je tudi obravnavano posavsko obsoteljsko, štejejo za pomemben člen v osveščanju o raku in zgodnjem odkrivanjem te nevarne in vse pogostejše bolezni. Že ob podpisu ustanovitvene listine pred mesecem v Brežicah je to poudaril navzoči predstavnik Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Po njegovih navedbah ambulante, ki so povezane z odkrivanjem in zdravljenjem raka, delujejo uspešneje, če delajo z roko v roki z društvi za boj proti raku. Omenjeno posavsko in obsoteljsko društvo se bo povezovalo z ambulanto za bolezni dojk, ki v teh dneh odpira vrata v Splošni bolnišnici Brežice. M. LUZAR TURISTIČNI PROJEKT ŽIVI Domači gostje so najpogostejši Projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine daje optimistične rezultate -Goste zadržati dlje - Označevanje podprla država - Promocijske aktivnosti SLABSE S POBOTI KOČEVJE - Na območju kočevske agencije RS za plačilni promet je v prvih devetih mesecih letošnjega leta uspešnost večstranskih pobotov precej nihala. Od maja je uspešnost pobotov padala, tako da je bila v juliju in avgustu precej slabša kot lani.V 9 krogih pobotanj obveznosti in terjatev v obdobju od januarja do septembra letos so udeleženci prijavili v pobotanje skupno 5,8 milijarde tolarjev obveznosti ali povprečno 556 milijonov na mesec. V povprečju je v pobotih sodelovalo 51 pravnih oseb, pobotanih pa je bilo skupaj 14 odst. vseh prijavljenih obveznosti. NIKA V POSTOPKU BREŽICE - Sredi oktobra je Agencija za trg vrednostnih papirjev zoper družbo za upravljanje Nika sprožila postopek za odvzem licence. Nika naj bi v nasprotju z obstoječimi predpisi zastavljala vrednostne papirje skladov, ki jih upravlja, s pomočjo takih zastav pa naj bi osebe iz sistema Nika dobile bančna posojila. Kaj je res in kaj ne, se bo pokazalo v nadaljnjem postopku, saj ima Nika nekje do srede novembra čas, da pripravi svojo “obrambo”. NOVO MESTO - Dve leti stari projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine je prinesel veliko pozitivnega, kar je nedvomno zasluga tudi večletnega dela turističnih društev in drugih institucij, ki se ukvarjajo s turizmom. Tako bi lahko strnili ugotovitev prisotnih na nedavni seji odbora omenjenega projekta. Zgornje trditve nedvomno potrjuje število turistov, ki seje v zadnjih letih močno povečalo. To je pokazala nedavna raziskava turističnega obiska, vezana izrazito na lokacije naravne in kulturne dediščine Dolenjske in Bele krajine. V letu 1997 je prišlo na primer 14 individualnih skupin (do 25 oseb) in 22 avtobusov (od 25 do 50 oseb), do letošnjega septembra pa kar 322 individualnih skupin in 214 avtobusov. “Te številke je treba vzeti realno. Ne gre pozabiti, da gre za enodnevne obiske, da je bil lani projekt nov in da lani še ni bilo vzpostavljene mreže zbiranja podatkov, toda ne glede na to so rezultati spodbudni,” so poudarili Janko Goleš, mag. Marko Koščak in Lidija Mavretič. Skupaj s predsednikom turistične zveze ivanške občine Avgustom Likovnikom ter s predsednikom turistične zveze novomeške občine Alojzom Serinijem so menili, da bi bil pravi pokazatelj razvoja turizma pri nas podatek, ki bi. zajel celotni turistični obisk, pa ga žal nimamo. Omenjena raziskava je pokazala, da je domači gost še vedno najpogostejši. Gre za 84 odstotkov (slovenski odstotek je 80). “Gosta je treba zadržati dlje kot en dan, za kar bi bilo potrebnih več vlaganj v objekte, kot so razni penzioni in podobno,” je povedal Likovnik. Na seji je aktivnosti v preteklem letu ter bližnje načrte, povezane predvsem z razvojem turističnih kmetij, predstavila tudi Helena Mrzlikar. Spodbudna je bila novica direktorja Zavoda za varstvo naravne Mag. Marko Koščak Kdo odloča za Posavje in o njem? Posavske občine želijo sodelovati pri oblikovanju koncesijske pogodbe za verigo HE na Savi - Ni vseeno, kako bo zavarovano okolje - Vključiti posavsko gospodarstvo KRŠKO - Upravni odbor območne gospodarske zbornice za Posavje je v ponedeljek k razpravi o aktivnostih po podelitvi koncesije za gradnjo hidroelektrarn na Savi povabil tudi župane, direktorje družb, ki jih gradnja zanima, predstavnika izbranega koncesionarja ter državnega sekretarja za energetiko Alojza Kovšeta. Ta je uvodoma povedal, da je vlada imenovala komisijo za pripravo koncesijske pogodbe, ki mora biti pripravljena do konca decembra letos in sklenjena do 23. aprila prihodnje leto. Po Kovšetovih podatkih bo gradnja petih elektrarn na Savi predvidoma stala 430 milijonov ekujev ali 1 milijardo nemških mark. Od tega naj bi gradbena dela stala 204 milijone ekujev, 22 milijonov naj bi odšteli za zemljišča, odškodnine in prispevke, ostalo pa za opremo in druge stroške. V času gradnje, ki naj bi trajala 13 let, naj bi delo dobilo preko 1400 delavcev, posredno pa še več. Načrtovano gradnjo verige elektrarn najbolj zaznamuje odločitev države, da tokrat ne bo dajala jamstva za naložbo, kar je pri nas nov pristop. Posavci ravno zato z zaskrbljenostjo opozarjajo vlado, vsa pristojna ministrstva ter koncesionarja, da morajo že na začetku upoštevati kot sogovornika tudi prostor. Tako poslanec Branko Kelemina vprašuje, ali bo pripravljalec pripravljen pokazati Alojz Kovše, državni sekretar za energetiko KAKO KAZE NA BORZI? Delničarji NFD1 hitijo Pravzaprav je že zoprno pisati o borznem dogajanju in ponavljati st\’ari iz tedna v teden, kajti vsem željam navkljub trgovanje ostaja sila dolgočasno. Promet povečujejo predvsem posli s svežnji in aplikacije borznih hiš, tečaji pa z manjšimi izjemami v glavnem drsijo navzdol. Povezanost slovenskega trga s svetovnimi borznimi trgi se še vedno kaže le ob negativnih dogodkih, kopa vse svetovne borze doživljajo rast, pri nas o njej ni ne duha ne sluha. Da borzni posredniki niso povsem brez dela, gre v teh dneh zasluga novim delnicam, ki širijo borzno tečajnico. Med bolj odmevnimi so vsekakor delnice sklada NFD I, ki so krst doživele v ponedeljek. Pri Nacionalni finančni družbi, ki upravlja omenjeni sklad, so vseh svojih 5 skladov najprej združili, potem pa iz njih naredili dva. V NFD I so delnice podjetij, ki so jih že dobili v zamenjavo za lastninske certifikate, v NFD 2 pa so neizkoriščeni certifikati, ki še čakajo na premoženje. Na prosti trg se je uvrstilo vseh 15.680.079 delnic prvega sklada. Njihova knjigovodska vrednost na dan 30. 9. 1998je znašala 1.900 tolarjev, v strukturi premoženja sklada pa je skoraj 40-odst. vrednostnih papirjev, s katerimi se že trguje na organiziranem trgu, kar je veliko v primerjavi z ostalimi pidi. Na začetku trgovanja je cena rasla tja do 900 tolarjev za delnico, nakar se je bistveno povečala ponudba in je cena padla na 680 tolarjev. Vsi “razočarani" delničarji, ki že nekaj let čakajo na priložnost za prodajo, bodo še nekaj časa pritiskali na prodajo, dobiček pa bodo vnovčevali tudi številni akviziterji, ki so na terenu poceni odkupovali delnice. Novinke na borzi bodo od torka, 27. oktobra, tudi delnice Kmetijskega kombinatu Ptuj, saj je na prosti trg sprejetih 2.079.561 delnic tega podjetja, vsaka z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. V borzno kotacijo A so sprejete še delnice zreškega Co-meta (datum začetka kotacijc bo še objavljen), sicer pa lahko v letošnjem letu pričakujemo na trgu še nekatere nove delnice. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 in kulturne dediščine Novo mesto Danila Breščaka, da bodo morda že novembra izdelane prve označbe lokacij projekta. Vseh je 28, tako da bodo za začetek pokrivali v vsaki občini po eno, v nadaljevanju pa še ostale. Projekt označevanja sta z okrog 6 milijoni tolarjev podprli ministrstvi za turizem in malo gospodarstvo ter kmetijstvo. Koordinacijski odbor projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine se v zadnjem času lahko pohvali s štirimi marketinškimi novostmi: z izdajo manjše zloženke v slovenščini, obsežnejše knjižice v francoščini (finančno jo je podprl Revoz d.d.), s predstavitvijo Dolenjske in Bele krajine v reviji Adrie Airvvajs Modri Objem, in z izdajo računalniške zgoščenke Dobrodošli v Sloveniji. L. MURN • Kar velja tudi za katoliško vero: najslabše priporočilo za socializem so njegovi privrženci. (Ortvell) • Vsak človek je gol in ranljiv: lahko ga uničijo meč, pero ali kamera, lahko pa ga tudi zaščitijo. (E. Kovač) • Deluj tako, da lahko velja maksima tvoje volje vselej hkrati kot načelo obče zakonodaje. (Kantov kategorični imperativ) Greh je vse, kar se zgodi proti vesti. (Akvinski) POSVET DIREKTORJEV - Na zelo dobro obiskanem sestanku direktorjev iz trebanjske občine na Centm za izobraževanje in kulturo (CIK) v Trebnjem, kjer sta sodelovala tudi trebanjski župan Lojze Metelko in predsednik območne GZS Janko Goleš, so pozorno prisluhnili tudi direktorici CIK Darinki Tomplak, ki je predstavila program tega centra. (Foto: P. P.) Podjetnikom bo še težje Posvet direktorjev podjetij iz trebanjske občine TREBNJE - “V Sloveniji prevladuje prepričanje, da so pogoji poslovanja v Sloveniji katastrofalni. Želim opozoriti, da bodo z vstopom v EU pogoji poslovanja celo bolj konkurenčni, kot so sedaj. Stopamo v težje pogoje poslovanja, kot si ga predstavljajo, predvsem novi podjetniki. V Sloveniji je bilo pred 10 leti 3000 podjetij, zdaj jih je 53.000. Velika so pričakovanja, kaj bi morala storiti država in njene ustanove. Liberalizem zahteva, da sam pogledaš vase in vidiš, kaj lahko narediš! Takih pogojev, predvsem za malo gospodarstvo, kot jih ima- mo zdaj, ne bo več. V letu 1990 smo v Sloveniji imeli registriranih 300 zastopniških pogodb, trenutno pa je registriranih 10.000 podjetij za zastopništvo. Z vstopom v EU se bo to temeljito spremenilo, zato se bo potrebno močno pripraviti. Spodbudno je, da v Sloveniji po občinah in regijah nastajajo izobraževalni centri. Edina prava pot je učenje in z njim spreminjanje kulturno-civilizacijskega vzorca,” je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk na sestanku z direktorji iz trebanjske občine. P. P. pogodbo pred podpisom in ali bo sprejemal pripombe. Brežiški župan Jože Avšič je poudaril, da se posavske občine zavzemajo za čimprejšnje preoblikovanje družbe Sava v delniško družbo s sedežem v Posavju. Občine želijo sodelovati pri oblikovanju koncesijske pogodbe v delu, ki zadeva prostor, zato predlagajo, da v komisiji sodeluje tudi njihov predstavnik. “Okolje bo zadovoljno, če bo dobilo čimveč delovnih mest, kar pa se bo zgodilo le, če bo vključena domača ope-rativa. Od vlade zahtevamo, da sočasno načrtuje posege v prostor (elektrarne, železnica, ceste),” je dejal. Predstavnik Savskih elektrarn Vavpotič je poudaril, da je rok za izgradnjo cele verige kratek, zato bo nujno dobro sodelovanje z okoljem. Tudi državni sekretar Kovše seje strinjal, da naložba ne more iti mimo lokalne skupnosti, da pa vsebine pogodbe ne smejo • Peter Žigante iz krškega Sava-projekta je v razpravi opozoril, da se zapleta pri pridobivanju dovoljenj, zato mora ministrstvo razmisliti, kako bi lahko skrajšali postopke, podobno kot je to zdaj za avtoceste. V nasprotnem primeru Žigante dvomi, da bo mogoče vsa dovoljenja za gradnjo HE pridobiti v 4 letih. kar tako dati v javnost. “Da bom jasen,5’ je nato odgovoril Jože Avšič, “zanima nas, kaj se vlada v našem imenu pogaja za nas, kaj bo za nas zahtevala od nosilca koncesije, kako bo okolje v pogodbi zavarovano. Želimo vedeti, ali bo npr. neka obvoznica zajeta v načrt gradnje HE ali ne, da bomo lahko od vlade zahtevali, da jo načrtuje v okviru cestnega programa!” B. D. G. Uspešna skupščina Tilie NOVO MESTO - Delničarji Zavarovalnice Tilia so pretekli petek na redni skupščini sprejeli letni poročili za leto 1996 in 1997 ter tako z veliko soglasnostjo “obračunali” s preteklimi zadevami. Sklenili so tudi, da bodo 322 milijonov tolarjev dobička iz leta 1997 namenili za kritje izgube družbe iz leta 1996. Delničarji so za pooblaščeno revizorsko družbo za letošnje leto imenovali revizijsko družbo Revidis iz Ljubljane. Imenovali so še pet novih članov nadzornega sveta. Poleg že prej imenovanih treh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu in predsednika Romana Rajerja iz Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto, ki mu mandat še ni potekel, bodo v svetu še: Ladislav Jaki, Zvo- ne Novina, Karel Rebernik, Marica Škoda in Alojz Slavko Vidmar. V upravi družbe, ki ji od 21. septembra predseduje Branko Breglec, ocenjujejo, da je uspešno opravljena skupščina temelj za sklic nove skupščine delničarjev, na kateri bodo odločali o dokapitalizaciji. Nov sklic napovedujejo za konec novembra ali začetek decembra, ko naj bi na osnovi sedanjih intenzivnih pogajanj in pogovorov z delničarji ter drugimi morebitnimi dokapitali-zanti pripravili predlog za dokapitalizacijo. Po sedanjih ocenah bi morala Zavarovalnica Tilia z dokapitalizacijo zbrati od 1,5 do 1,8 milijarde tolarjev. Šele to naj bi ji zagotovilo finančno trdnost in s tem varnost za zavarovance. B. D. G. KRŠKO - Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek je sredi preteklega tedna ob otvoritvi Regijskega pospeševalnega centra Posavje predstavil spodbude za razvoj malega gospodarstva v državi. Ministrstvo je na to temo pripravilo gradivo, v katerem opredeljuje potrebne instrumente in ukrepe, s katerimi bi tudi pri nas vzpostavili ugodnejše razmere za razvoj drobnega gospodarstva. Kot je dejal minister Razgoršek, je program nastal v ministrstvu, obravnaval pa ga je že tudi gospodarski kolegij vlade. Preden pa bo vlada predlog sprejela za svojega in ga posredovala v obravnavo parlamentu, bo potrebna še cela vrsta uskladitev. Kot je nedavno povedal tudi sekretar za malo gospodarstvo Jože Smole, ministrstvo samo namreč nima velikega vpliva na zakonodajo, saj so za ureditev razmer potrebni predvsem zakoni s področja mini- MINISTER RAZGORŠEK O SPODBUDAH - Ob otvoritvi Regijskega pospeševalnega centra Posavje v Krškem je minister za malo gospodarstvo predstavil predlagane spodbude za pospešeni razvoj malega gospodarstva v Sloveniji. (Foto: B. D. G.) strstva za delo, za ekonomske odnose in razvoj, za kmetijstvo ter tudi za znanost in tehnologijo. Uspešen razvoj je tako v veliki meri odvisen od tega, ali bo pristojnemu ministrstvu uspelo povezati vse razpoložljive spodbude za razvoj. Delo gotovo ne bo lahko, saj strategija razvoja nastaja v tem ministrstvu, mehanizmi za razvoj pa so doma v aktivni politiki zaposlovanja, pospeševanju regionalnega razvoja, tehnološkem razvoju in vzpodbujanju inovativnosti ter izvoznih spodbudah. Dobro bo treba tudi paziti, kako bo z malim gospodarstvom pri vključevanju v Evropsko unijo ter doseči izboljšanje zakonodaje, ki vpliva na boljši razvoj malih podjetij. Bolj bo treba izkoristiti tudi tujo pomoč za to področje, poskrbeti za razvoj informacijske tehnologije ter za dobro in hitro informiranje podjetnikov. Mali podjetniki in obrtniki upajo, da bosta v prihodnje svojo pravo vlogo odigrala tudi Sklad za razvoj malega gospodarstva in Pospeševalni center z mrežo regionalnih podjetniških centrov in lokalnih iniciativ. “V preteklosti se je sklad za razvoj malega gospodarstva preveč zbirokratiziral,” je ocenil predsednik Združenja HB BREŽICE ZRELA ZA LIKVIDACIJO BREŽICE - Ljubljanska borza je sredi meseca začasno ustavila trgovanje i delnicami in obveznicami Hipotekarne banke Brežice, ker je pred tem prejela odločbo Banke Slovenije, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo likvidacijskega postopka v tej banki. Pred časom so namreč delničarji HBB na skupščini sprejeli sklep, da se po neuspešnih poskusih dokapitalizacije banka preoblikuje v nebančno podjetje. Hipotekarna banka je podpisala pogodbo, po kateri so vloge prebivalcev prenesli na Abanko. O prenehanju dejavnosti so obvestili tudi podjetja in druge pravne osebe ter jim ponudili prenos žiro računov na Abanko ali katerokoli drugo banko. Kot so dejali v HBB, se le 2 odstotka imetnikov njihovih obveznic ni strinjalo, da ostanejo pri bodoči družbi, ki bo nasledila HBB- Razvoj odvisen od usklajevanja Za uspešen in pospešen razvoj malega gospodarstva bo nujno tesnejše sodelovanje med ministrstvi ■ Spremeniti bi bilo treba več kot 10 zakonov na različnih področjih podjetnikov Posavja Emil Vehovar. Teden dni prej mu je pritrdil tudi državni sekretar Jože Smole: “O tem, da je bilo nekaj hudo narobe, govori podatek, da je bilo vnovčenih kar 92 do 95 odst. vseh danih jamstev. Kar nekaj podjetnikov je takrat obstajalo, zdaj jih pa ni več, ker so denar pobrali in dejavnost zaprli - ni jim več treba delati!” * Božo Marot iz Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo meni, da so prvi rezultati pilotskih jamstvenih skladov v Pomurju in Zasavju zelo vzpodbudni-Letos bodo podprli še pet podobnih skladov in naslednje leto še tri. Skupaj z Zavodom za zaposlovanje pripravljajo tudi finančne vzpodbude za samozaposlitve in podjetnike, ki na novo zaposlujejo, podjetniško svetovanje želijo urediti z licencami, poskrbeti z» usposabljanje podjetnikov, oblikovati kadrovske ekipe za sanacijo v podjetjih v krizi ter podprel* * promocijo inovatorjev. Mnogi podjetniki, med njimi tudi podjetnik Pangrčič, menijo-da bi morali obrtniki in podjetniki nastopati skupaj. Taki, ki so že v Evropi, kamor izvažajo, pa opozarjajo, da bi bilo treba pomagati ne le začetnikom, ampak tudi tistim, ki so že uveljavljeni, da se sploh obdržijo na tržišču. z B. D. G- RDEČEGA GROZDJA SE VEC KOT BELEGA Rekorden odkup v desetih letih V metliški Vinski kleti sprejeli vse ponujeno grozdje - 80 odst. grozdja z metliškega konca -Po kakovosti za lansko letino, a bodo v zadružni kleti donegovali kar nekaj vrhunskih vin METLIKA - V Vinski kleti metliške kmetijske zadruge so od 23. septembra do 20. oktobra sprejeli 1.470 ton grozdja. Predvidevali so sicer, da bo letos prvič belega grozdja več kot rdečega, a se napovedi niso uresničile: rdečega grozdja je bilo 835 ton. Sicer pa so letošnjo jesen v kleti odkupili največ grozdja v zadnjih desetih letih. DANI 4 ZLATE MEDALJE MIRNA - Na letošnjem sejmu Sadje 98 v Gornji Radgoni se je mirnska Dana izredno dobro odrezala, saj je na ocenjevanju sadnih sokov in sadnih destilatov prejela kar štiri zlate medalje, in sicer: za plemenito viljamovko, dolenjski sadjevec, nektar iz marelic in pomaranč Dan in nektar iz banan in pomaranč Dan. Kot je povedal direktor Dane JožeT Pravne, se nenehno povečuje proizvodnja in prodaja nektarjev in sokov, saj so jih v letošnjem tričetrtletju prodali kar za 26 odstotkov več kot lani v tem obdobju. Večina vinogradnikov je že do konca junija podpisala s kmetijsko zadrugo tudi pogodbe o prodaji grozdja. Takšnih brez pogodb je bilo letos malo. Kot je dejal vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, si želijo, da bi vinogradniki pripeljali še več grozdja. Seveda se hkrati zavedajo, da bi potem morali razširiti trg. Zanimivo je, da so veliko Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO - Dnevi pred prvim novembrom so tudi na novomeški tržnici v znamenju cvetja in sveč. Nageljne lahko kupite za 130, vejico pajkovk za 200 tolarjev, gladiole po 250, velike krizanteme po 300; cene za v cvetličnem lončku posajene krizanteme se gibljejo od 1.000 do 1.800 tolarjev, na voljo pa je bilo tudi veliko ikeban različnih cen. Sadike nizkih marjetk in mačeh so bile po 80 tolarjev. Sicer pa so branjevke prodajale korenje, rdečo peso, redkev, kolerabo, kislo zelje in kostanj po 200 tolarjev kilogram, repo po 150 do 200, kozarček majarona po 100 tolarjev, špinačo po 500 tolarjev kilogram, grozdje po 150 do 200 tolarjev, kislo zelje po 200, jabolka 60 do 80, česen po 500, krompir po 50, suh fižol po 500, endivijo in radič po 300 tolarjev kilogram, korenino peteršilja po 100 tolarjev, hren po 600 tolarjev kilogram, jajca po 25, orehe po 1.000, hruške od 100 do 140 in sadjavec po 800 tolarjev liter. SEJEM SADJA V GORNJI RADGONI GORNJA RADGONA - 2. mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme ho od 6. do 10. novembra na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj je “cvinga”? (Nagrada kotna: omarica pohištvenega hobi programa DIBO.); Kaj je “tofu”? (Nagrada: košarica bio izdelkov in suhega sadja ljubljanske tržnice BTC.) Odgovore je treba do sobote, 31. oktobra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 11. oktobra sta Ljubica Pivk iz Rovt in Milica Kalan iz Škofje Loke. PRIHODNOST V ZDRUŽEVANJU KMETIJ SVETI GREGOR - OO SDS Ribnica je pri Svetem Gregorju organizirala javno tribuno o kmetijstvu. Zanimivega pogovora sta se udeležila Janez Žlindra, predsednik socialdemokratične kmečke zveze in direktor MKG Kočevje, ter ribniški župan Jože Tanko. Slednji je prikazal prizadevanja občine pri združitvi majhnih kmetij in pomoč ministrstva. Janez Žlindra je povedal, da so pred leti pri njih ravnali prav, ko so onemogočili zrušitev enotnega podjetja in tijko preprečili drobljenje kmetijskega gospodarstva. “Kmet lahko preživi le v srednje veliki kmetiji,” je še povedal Žlindra. V razgovoru je sodeloval tudi mag. France But, ki je predstavil širši javnosti že znani program reforme kmetijske politike do leta 2002. kmetijski nasveti Najprimernejši čas apnjenja Jeseni je čas za apnjenje tal, to je melioracijski ukrep, ki so ga nekoč na veliko priporočali in izvajali, pa potem zaradi razočaranja tudi odsvetovali in opuščali. Kriva je bila nestrokovna raba, saj lahko pretirano apnjenje, izvedeno na pamet, več škoduje kot koristi. Ob vse dostopnejši analizi zemlje dobiva zdaj apnjenje pravo veljavo, tolikšno, kot zasluži. Večina kmetijskih rastlin se najbolje počuti na rahlo kislih tleh, med pomembnejšimi le za krompir in rž velja, da imata raje kisla. Kislost merimo in označujemo s tako imenovano pH lestvico, ki šteje od 1 do 14, od najbolj kislega do bazičnega, število 7 pa pomeni nevtralno, .torej ne kislo ne bazično. Rahlo kisla tla. Ki večini kmetijskih kultur najbolj ustrezajo, merijo pH 6 do 6,5. Na slabo odcednih, zamočvirjenih tleh se zemlja prej ali slej tako zakisa, da vse slabše rodi, pa četudi je z rastlinskimi hranili dobro založena. Odpraviti je treba kislost, to pa dosežemo s pravilno doziranim apnjenjem, ki je močno odvisno tudi od tega, za kakšna teksturna tla gre. Težka glinasta zemlja potrebuje trikrat večji odmerek kalcijevega oksida (apna) za enak učinek razkisanja kot peščena. V prvem primeru je treba na hektar posuti 30 dt/ha, v drugem pa le 10. Za apnjenje je moč uporabiti hitro ali počasneje delujoče apno, apnenec ali muli. Hitrost delovanja je odvisna od velikosti delcev, torej od meljave. Drobnejši, fino zmleti delci se hitreje topijo ter s tem hitreje učinkujejo. Kemična analiza, ki vsebuje tudi podatek o kislosti (pH), je zato nujno potrebna. Priporočeni odmerki posameznih kalcijevih gnojil so odvisni tudi od načina rabe zemljišč, prav tako pa tudi čas trošenja apnenih gnojil. Zatravljcne in trajne nasade apnimo izključno v času mirovanja Vegetacije, to je pozno jeseni in pozimi, če je razvoz le možen. Pomembno je tudi, da meliorativno apnjenje opravimo ločeno od običajnega gnojenja z organskimi ali mineralnimi gnojili in vsaj mesec dni pred setvijo, najbolje takoj po spravilu prejšnjih Pridelkov. Apnena gnojila (kalcinal, žgano apno, mleti apnenec, nidratizirano apno idr.) lahko potrosimo tuai na zimsko brazdo. Inž. M. L. večino grozdja pripeljali vinogradniki z območja metliške kmetijske zadruge; bilo ga je kar za 1.040 ton, medtem ko je prišlo z območja črnomaljske zadruge 280 ton. Po Pezdirčevih besedah je to gotovo tudi posledica zelo razdrobljenega vinogradništva na črnomaljskem in semiškem koncu. Pezdirc je navedel zanimiv podatek, da se je v desetih letih zgodilo le štirikrat, da so s semi-škega in črnomaljskega območja skupaj pripeljali v Vinsko klet več grozdja kot so ga nabrali samo v vinogradih metliške zadruge. Kar zadeva kakovost, sta bili letošnji kraljevina in žametna črnina povprečni, ostale sorte grozdja pa so bile kar dobre, čeprav lanske odlične letine ne dosegajo. Bodo pa v Vinski kleti donegovali kar precej sort vrhunskega vina, saj so zanj odbrali skoraj sto ton grozdja. Po Pezdirče-vem mnenju pa letos najbrž ne bo toliko možnosti za posebne trgatve kot lani, saj jo je vinogradnikom septembra in oktobra precej zagodel dež. So pa v zadružnih vinogradih, iz katerih so že dali v predelavo 150 ton grozdja, pustili na trtah za posebne trgatve okrog 7 ton laškega rizlinga in rumenega muškata. M. BEZEK-JAKŠE TRGA TEVIN LIČKANJE NA OTOČCU - Kulturno in turistično društvo Otočec sta v soboto, 24. oktobra, v restavraciji Tango pokazala stara običaja: trgatev in ličkanje. Zbralo se je veliko domačih in tujih gostov. Voditelj programa g. Jože Tori jih je na kratko seznanil s trgatvijo na Dolenjskem , ob petju in harmoniki pa so trgači in brentači razložili pomen in simboliko vseh rekvizitov. Pokazali so tudi ličkanje na način, ki je vse redkejši. Razvilo se je prijetno domače razpoloženje. Ličkarji so izdelali omelo iz ličja in ga licitirali. Rompljači z različnimi glasbili so prišli h gospodarici, ki je naslednji dan godovala. Ob harmonikarju Lojzetu ter ob moštvu so zbrani radi zaplesali in gostje restavracije so bili nad predstavitvijo navdušeni. Napovedovalec se je zahvalil g. Lojzetu Cvelbarju (klet Bajnof), g. Čolnarju in vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi prikaza starih običajev. (Foto: Helena Murgelj) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Nevarnost za cik Vino, ki cikne, je neozdravljivo. To nevarno bolezen ugotovimo: ko vino v kozarcu vonjamo, nas spominja na kis. Kemično se cik izrazi z analizo na hlapne kisline; če vsebuje vino več kot 1 g/liter hlapnih kislin, se ocenjuje za ciknjeno. Poznavalci zaznajo v vinu povišane hlapne kisline, ko jih je v vinu približno 0,8 g/l. Hlapne kisline - najbolj zastopana je ocetna - so normalni stranski produkt alkoholnega vrenja. Vino, ki bi bilo brez njih, je ponaredek. Pri vinu, ki ima okrog 10 vol% alkohola, je normalno, da vsebuje od 0,3 g/l do 0,4 g /1 hlapnih kislin. V jagodnem soku iz zdravega, nepoškodovanega grozdja gotovo ni nič hlapnih kislin. Letos je bilo grozdje na trti poškodovano ali od toče ali od gnilobe. Velika vročina julija in avgusta je v mnogih vinogradih “zapekla” jagode, posebno pri tistih, ki preveč pridno obirajo liste vinske trte v bližni grozdja. Močno deževje je pospešilo pretok vode skozi žejne trte, jagode so se napenjale in pokale. Na ranjenih jagodah so divje kvasovke in bakterije ocetnega cika spreminjale sladki sok v alkohol in hlapne kisline. Jagodni sok iz zelo gnilega grozdja je vseboval takoj po prešanju celo do 0,5 g/l hlapnih kislin. Hlapne kisline zelo motijo kvasovke pri alkoholnem vrenju. Na srečo je letos vrenje dobro potekalo, tako da je manj nepo-vretih vin. Toda mošti, ki so ob prešanju vsebovali 0,5 g/l hlapnih kislin - pri alkoholnem vrenju je nastalo najmanj 0,3 g/l hlapnih kislin - imajo že sedaj najmanj 0,8 g/l z lahkoto zaznavnih hlapnih kislin. Mlada vina, ki niso povrela in pri katerih skušamo alkoholno vrenje pospešiti s segrevanjem zidanic, lahko še bolj ciknejo. Kdaj? Takrat, ko se vrenje ustavi. Bakterije so takoj na delu, čim vrenja ni, ne glede na to, ali je mošt povrel ali je še sladkor v njem, če je temperatura nad 18° C. Da bi vedeli za stanje kakovosti mladega vina, svetujem naslednje kemične analize: ostanek nepovretega sladkorja, hlapne kisline. Za cikanje vina je potrebna višja temperatura vina in zrak. V dotočeni posodi cikanje ne teče, oziroma neznatno^dokler ni vino zažveplano. Žveplo ustavi bakterije, vendar pa ne smemo žveplati, čim je mlado vino povrelo. počakati moramo vsaj en teden. Povišane hlapne kisline so nam tudi opozorilo, da bomo morali vino varovati pred zrakom, dokler ga bomo imeli. Ob pretokih se je težko izogniti zraku, lahko pa zračenje omejimo. Mešanje droži tako v cisterni kot v sodu nam lahko samo koristi, ko čakamo na žveplanje. Lahko to naredimo enkrat dnevno, lahko enkrat tedensko. Zbite, potlačene droži na dnu cisterne so zelo nevarne, pomešane preprečujejo cikanje, nastanek vonja po gnilih jajcih, vino čistijo in ga tudi bogatijo s svojimi izločki. Opozarjam na skrajno čistočo pri tem posegu. Da imajo letos bakterije ugodne pogoje za kvaijenje vina, nas opozarja tudi povišani pH v vinih. Tudi ta podatek, analiza je enostavna in ni draga, nas opozori: če je višja od 3,1, daje vino potrebno večje skrbi. Vina z višjim pH potebujejo tudi večje odmerke žveplaste zaščite. dr. JULIJ NEMANIČ KAJ PIŠEJO DRUGI Bumerang in katastrofa za obmejne vinarje Karel Recer o sedanjih razmerah na vinskem trgu Vinska kriza, bolje rečeno poplava, je prizadela že tudi naše vinogradnike, pa četudi gredo zdaj rdeča vina, zlasti cviček, dobro v denar. Vino Brežice v diskontnih trgovinah že razprodajajo stare odlične letnike (1996) belega vina po približno polovični ceni, direktor Kare! Recer pa ob tem ugotavlja naslednje (Kmečki glas): Vinska kriza nas je po nepotrebnem zalotila nepripravljene, ker ni nastala zadnje leto, temveč se je napovedovala mnogo dlje. V Sloveniji nimamo pripravljenega dolgoročnega koncepta za preprečevanje takšnih kriz. Ministrstvo se resda trudi s kratkoročnim reševanjem, vendar s tem ni nihče zadovoljen. Rešitve so tragične, ker si bomo s presežki vina in njihovo razprodajo zaprli izvoz prav zdaj, ko se nam odpirajo vrata zunaj EU. Če bo šlo to vino na Hrvaško, bo to katastrofa za obmejne vinarje, saj nam je letos prvič zaradi medsebojnega sporazuma uspelo sosedom prodati tudi nekaj vina. Takoj po objavi intervencijskega odkupa so hrvaški kupci reagirali in vzeli ceno kmetijskega ministrstva kot glavno izhodišče za določanje cen. Zdaj pričakujemo, da se bodo pocenila vsa slovenska vina. Če količin iz rezerv ne bomo znali prodati, bo to bumerang, s katerim si bomo dolgoročno zakoličili gospodarske odnose. Izvrstno pomološko delo Ob izidu knjige Sorte jabolk Založbe Kmečki glas Natanko sedem desetletij je minilo, odkar je dandanes po krivici že malo pozabljeni zaslužni dolenjski sadjar in čebelar Martin Humek, rojen 1870. leta v Gradišču pri Raki, kjer ima tudi spominsko ploščo, izdal prvo slovensko in hkrati jugoslovansko pomološko (pomologija je veda o sadnih sortah) knjigo z naslovom Sadni izbor za Slovenijo v besedi in sliki, ki je bila strokovni pojem za tiste čase. Na nedavni vseslovenski razstavi sadja, prirejeni v čast 100-letnice Kmetijskega inštituta Slovenije, je dobila dostojno naslednico. V Založbi Kmečki glas, ki je že leta 1975 založila drugo pomembno pomološko delo Naše sadje, sta izdala doslej najpopolnejšo pomološko knjigo Sorte jabolk dr. Mojca Viršček Marn in dr. Matej Stopar, mlajša slovenska sadjarska strokovnjaka z biotehniške fakultete oz. inštituta. Že recenzent te knjige, starosta slovenskih sadjarskih strokovnjakov dr. France Adamič, daje piscema zasluženo priznanje ne le zavoljo preglednega, kratkega in strokovno preciznega besedila, opisa sort in izbora plodov v njihovi najbolj značilni barvi in drugih morfoloških znakih, temveč tudi zaradi sistematičnega strokovnega pristopa, ki je prilagojen sistemu velikih tovrstnih svetovnih strokovnih del. V knjigi je predstavljeno nad 80 sort jabolk, razvrščenih po abecednem redu in opisanih po desetih najbolj značilnih sortnih lastnostih. Naveden je tudi izvor, ki ga ni bilo tako lahko ugotoviti ob množici križancev in mutantov, ki gredo v tisoče. Knjiga pomeni tudi začetek večletnega programa identifikacije slovenske ustvarjalnosti v po-mologiji in s tem v naravoslovju in širšem pomenu tudi v kulturi. Nazorno sodobno knjigo z odličnimi barvnimi fotografijami sta omogočila tudi sodobna grafična tehnika in najboljši papir, o čemer seveda Dragotin Humek, ki je barvno ilustriral (ročno risal plodove) 1928. leta izišlo knjigo Martina Humka, ni mogel niti sanjati. Inž. M. LEGAN • Sporazuma z Makedonijo in Cefto, ki sta nastala še v času ministrovanja dr. Jožeta Osterca, sta za kmetijstvo nekaj takega, kot če bi skočil na glavo v prazen bazen. Profesorja zelo spoštujem, ampak to so bile zelo nepremišljene poteze. (Marjan Podobnik v Kompoljah) • Dobro državo spoznamo po dobrih šolah in dobrih poteh. (Pregovor) • Ko bogataš obuboža, postane učitelj. (Kitajski pregovor) helena mrzlikar gospodinjski kotiček v Cas kostanjevih dobrot Prayi kostanj, ki divje raste po naših gozdovih, je edini lupinar, ki vsebuje veliko škroba, rudninskih snovi (kalcij, fosfor, kalij), od vitaminov pa največ B- kompleksa ter malo maščob. Energijska vrednost 100 g kuhanega kostanja je 194 kcal ali 841,8 kj. Najbolj znana in tudi po okusu najboljša sorta je maroni. Kostanj lahko shranimo s pomočjo sušenja pri nižji temperaturi. Nato ga pakiramo v vreče in shranjujemo pri 0 do 4° C. Ta način je uporaben za večje količine kostanja, ki so namenjene za prodajo. Za domače gospodinjstvo pa je najbolj primerno zamrzovanje. Kostanj zamrznemo na več načinov. Vrečke napolnimo z neolupljenim kostanjem in zamrznemo ali pa kostanj najprej blanširamo 4 minute v vreli vodi, ga olupimo, popolnoma ohladimo, nato pa vložimo v vrečke in zamrznemo. Tako pripravljen kostanj se obdrži do enega leta. Slaba stran takšnega zamrzovanja je, da zavzame cel kostanj preveč prostora, zato je najboljše, da kuhane plodove predelamo v pire in zamrznemo. Pireju ničesar ne dodamo, zato ga lahko uporabimo za sladke in slane jedi. Prava jesenska dobrota na jedilniku so JABOLKA S KOSTA- NJEVIM PIREJEM. Kostanj križno zarežemo in ga tri minute blanširamo. Nato ga prelijemo s hladno vodo in olupimo. V posodo vlijemo mleko, ga solimo, dodamo kostanj in ga dušimo do mehkega. Maso pretlačimo skozi cedilo ali zmiksamo. Dodamo sladko smetano, cimet, rumovo aromo in sladkor ter dobro premešamo. Jabolka izdolbemo, nadevamo s pirejem, zložimo na pekač in v pokriti posodi dušimo do mehkega. Iz kostanjevega pireja in čokolade lahko pripravimo okusno peno. Jedilno čokolado stopimo v vroči vodni kopeli, ji dodamo jajčni rumenjak, kostanjev pire in sneg. Peno dobro ohladimo v hladilniku in serviramo s koščki sadja. ZA KOSTANJEVE ŠTRUKLJE zamesimo boljše kvašeno testo. Za nadev potrebujemo 500 g kostanja, 15 dag surovega masla, 15 dag sladkoija, vanilijin sladkor, 4 jajca, 250 g sveže smetane, 2 žlici drobtin in mleko, kolikor je potrebno. Kostanj skuhamo, ga olupimo in pretlačimo ter mu dodamo vse ostale sestavine. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga vmešamo med nadev. Testo razvaljamo, namažemo z nadevom, zvijemo, premažemo z jajcem in pečemo 45 minut pri 200° C. Enkratna tudi v svetovnem merilu Nova postavitev obnovljene Gorjupove galerije na osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki - Zavzetost nekdanjega ravnatelja Lada Smrekarja rodila bogat sad :« .. V;.,-,; £ 'vV - * Govorica simbolov Pri slonu fotografska razstava Toma Mežana NOVO MESTO - Od četrtka, 22. oktobra, so stene kava bara Pri slonu zanimivejše zaradi fotografij Novomeščana Toma Mežana, bivajočega na Ponikvah. Na gobudo novomeškega društva Življenje brez nasilja je namreč pripravil svojo drugo samostojno razstavo na temo Življenje brez nasilja. KOSTANJEVICA - Ime enega najmanjših, a zelo starih slovenskih mest, Kostanjevice na Krki, je zapisano v slovensko in tudi evropsko kulturno zavest predvsem zaradi likovnega dogajanja, ki mu nekateri pravijo kar mali kulturni čudež. Gre za izjemno bogato likovno zakladnico slovenskih in tudi svetovnih umetnin, ki ni našla svojega doma v središču slovenskega nacionalnega prostora, ampak na njegovem obrobju. Ta čudež seje začel sila skromno leta 1955, ko je tedanji šolski ravnatelj Lado Smrekar ob podpori žene Marije obesil prve slike na prazne stene hodnikov kostanjeviške osnovne šole in položil temelje tega, kar danes poznamo kot Gorjupovo galerijo oziroma Galerijo Božidarja Jakca. Od skromnih začetkov je s prvimi darovi slikarjev Lamuta, Stip-lovška in Godca pa po odkritju Gorjupove zapuščine likovna galerija v šolskih prostorih postajala vse bogatejša. Na Smrekarjevo pobudo.so številni umetniki darovali svoja dela, s simpoziji Forma viva so med slovenske stopile še umetnine ustvarjalcev z različnih koncev sveta. Po desetih letih obstoja se je zbralo že toliko del, da vseh ni bilo več mogoče razstaviti naenkrat, zato so se razstave menjavale. Kostanjeviška osnovna šola, ki je dobila ime po Jožetu Gorjupu, je postala velika učilnica za likovni pouk in v tem pogledu nekaj izjemnega med šolami pri nas in v svetu. Po letu 1974 je za likovno bogastvo začela skrbeti Galerija Božidarja Jakca, Ladu Smrekarju, ustanovitelju Gorjupove galerije, in njegovi ženi Mariji so se ponovno od srca zahvalili. ki je postopama prevzela vso galerijsko dejavnost v kraju, umetnine pa so s postopno obno- Tom Mežan Nastalo je sedem fotografij večjega formata, med njimi tudi triptih. Vsaka nosi s pomočjo skrbno izbranih simbolov svojo zgodbo, tako o mladosti in otroških spominih, kot tudi o skritih in prikritih krutostih in nasilju. Kot je dejal avtor, ki se je razstave lotil konceptualno, si lahko gledalec iz vseh razstavljenih del ustvari le eno zgodbo današnje civilizacije, ki s fotografijo vrat varne hiše -razstava je namreč prodajna, izkupiček pa bo namenjen zgraditvi t.i. varne hiše - vendarle ponuja upanje in optimizem. Za pomoč pri razstavi, katere otvoritveni program je vodila Klavdija Kotar, k prijetnemu razpoloženju pa je v veliki meri prispevala mariborska kantavtorica Alenka Pinterič, se zahvaljuje sponzorju Foto Asji (tu je zaposlen) ter ostalim sodelujočim: Mladinski knjigi, Emona Shopu in Dolenjskemu muzeju. Mežan, ki se ga mnogi spominjajo po ciklusu fotografij Moje more mesto, za katerega je lani na anonimnem natečaju pri fotografski reviji Emzin prejel prvo nagrado, ob delu obiskuje 4. letnik oblikovalne šole v Trebnjem. L. MURN NOVO MESTO - Dolenjska zelena lepotica, sanjava reka Krka, je navdihnila že preneka-tero umetniško srce ter za lepoto občutljivim dušam vodila pero pri pisanju pesmi in proze, likovnim umetnikom pa posodila čarobnost barv in mehkobo svojega toka ter krajine Lepote doline reke Krke Prva velika samostojna fotografska razstava Draga Vuice - Barvne fotografije, ki jih je navdahnila Krka Doma je sicer v Spodnji Kungoti na Štajerskem, a ga je življenjska pot že pred več leti pripeljala na Dolenjsko, na Straški Krkin breg. Kot zagretega in za lepo občutljivega fotografa, ki s kamero druguje že celih trideset let, gaje reka seveda prevzela in je bila pogost motiv na njegovih fotografijah. Del svojega druženja z reko in pokrajino ob nji od izvira do izliva je ponudil javnosti na ogled na svoji prvi veliki smaostojni razstavi Lepote doline reke Krke, ki so jo odprli minuli četrtek, 22. oktobra, zvečer v Galeriji Krka. Razstavil je 48 barvnih fotografij večjega formata. Na otvoritvi je o avtorju z izbrani besedami spregovoril direktor kostanjeviške Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič, ki je med drugim poudaril, da so Vuicove fotografije odraz njegove duše ter doživljanja in dojemanja okolja in ljudi, a tudi odraz avtorjevega tehničnega znanja in dolgoletnih izkušenj. Lado Jakša pa je s svojo izvirno glasbo pospremil projekcijo fotografij. Drago Vuica ob svoji kolažno zasnovani fotografiji. ob bregovih. Pritegovala je tudi tiste, ki se ustvarjalno izražajo s sodobnejšimi sredstvi, s fotografijo. Med njimi je Drago Vuica, učitelj slovenščine in knjižničarstva na osnovni šoli v Vavti vasi. M. MARKELJ Začetek baletne šole? Poučevanje sodobnega plesa in baleta na Dolenjskem NOVO MESTO - V Glasbeni šoli Marjana Kozine so po dveh letih prenehali s poučevanjem baleta, kar pa ne pomeni, da so poslej brez možnosti za pridobivanje osnov baletnega znanja vsi tisti, ki žele stopiti ali nadaljevati z že uvajenimi koraki pot naprej v svet klasičnega baleta in sodobnega plesa. Zveza kulturnih društev Novo mesto je našla možnost za baletno izobraževanje, ki se bo, če bo dovolj posluha pri Vaja pod vodstvom baletne pedagoginja Maritze Galaz. podpornikih in mestni skupnosti in seveda če bo dovolj zanimanja, razvila v redno plesno šolo v Novem mestu za območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V sodelovanju s plesnim društvom Terpsihora je v ZKD Novo mesto v začetku oktobra steklo delo z dvema skupinama, ki ju osnov baleta in sodobnega plesa poučuje Maritza Galaz, nekdanja baletna solistka, po rodu iz Čila. V Sloveniji deluje že četrto leto kot plesna pedagoginja, učiteljica klasičnega baleta in tudi kot koreografinja v več plesnih središčih, sodelovala pa je že tudi pri poučevanju baleta v Novem mestu. Poučuje po evropskem sistemu, ki nudi dobro osnovo za razvoj katerekoli plesne tehnike. Svoj način delaje prikazala v torek, 20. oktobra, popoldne v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine na javni predstavitveni vaji, na kateri je sodelovalo deset deklet, ki zdaj obiskujejo plesne vaje pri Galazovi. Program je zasnovan kot za prvi letnik baletne šole. Ali bo poskus res prešel v novomeško baletno šolo, pa bo pokazal čas. MiM vo cistercijanskega samostana dobivale svoj prostor tudi v depojih in stalnih rastavah v cister-ci. Leta 1982 so slovesno odprli novi prizidek šole, kar je sprostilo prostor za Gorjupovo galerijo v starem šolskem poslopju. Že naslednje leto so lahko pripravili novo postavitev, ki se je z nekaj spremembami ohranila vse do letošnjega leta, ko so galerijo ponovno obnovili. Kustosinja Katja Ceglar je novo postavitev zasnovala na kronološki razvrstitvi in deloma po tematsko zaokroženih motivih. Obnovitev Gorjupove galerije so sloveso počastili v petek, 23. oktobra, popoldne s kulturnim programom, v katerem so nastopili učenci, ravnatelj šole Matjaž Zajelšnik in kustosinja Katja Ceglar sta predstavila zgodovino in pomen galerije, slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec pa je obnovljeno zbirko odprl in v prostem nagovoru visoko ovrednotil delo Lada Smrekarja pri ustvarjanju Kostanjevice kot enega od slovenskih kulturnih središč. Gorjupovo galerijo pa je označil kot enkratno v svetovnem merilu. “Sam sem prepotoval dobršen del sveta, pa nikjer nisem videl česa podobnega,” je dejal. M. MARKELJ CROATA V DOLENJSKEM MUZEJU NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje vabi na otvoritev likovne razstave Ivan Lackovič Croata v sodobnem času, ki jo bodo odprli v sredo, 4. novembra, ob šestih zvečer v predavalnici Dolenjskega muzeja. SLIKAR MED VOJAKI - V galeriji vojašnice v Cerkljah ob Krki so v petek, 23. oktobra, odprli četrto samostojno razstavo del ljubiteljskega slikarja Franca Lesa s Čateža, ki razstavlja 38 olj, akrilov in kred. Najpogosteje slika portrete, krajino in človeške figure, lotil pa se je tudi reprodukcij Gasparijevih slik in slovite Leondrdove Mone Lise. Na sliki (z leve proti desni): v spremstvu slikarja Franca Lesa in višjega kustosa Jožefa Matijeviča so si razstavo ogledali načelnik 3. operativnega poveljstva Slovenske vojske Venčeslav Ogrinc, ki je razstavo tudi odprl, ter poveljnik 22. brigade Anton Klobčaver in poveljnik 2. bataljona 22. brigade Stanislav Zlobko. (Foto: M. Markelj) PESTRA LIKOVNA JESEN - V penzionu Domen v Družinski vasi je prejšnji teden razstavljala novomeška akademska slikarka Ana Hladnik Guštin, v nedeljo, 25. oktobra, pa so odprli razstavo del z otroške likovne delavnice in slikarske kolonije. Na ogled so dela učencev šmarješke in škocjanske osnovne šole, ki sta jih v slikarski in likovni delavnici vodili Vida Cizelj in Maja Mlakar, ter dela 11 slikarjev iz različnih koncev Slovenije: Jureta Godca, Mojce Kovač, Rudija Reichmanna, Marjana Maznika, Ane H. Guštin, Franca Skerbinka, Ivana Kolarja, Pavleta Ščurka, Sreča Frdha-ufa, Edija Severja in Marjana Miklavca. Direktor penziona Domen Jože Zorko (na levi) pravi, da bodo skušali vsako leto pripraviti pomladno in jesensko likovno kolonijo. (Foto: L. Murn) Ustvaijalna pestrost in različnost V Galeriji Kralj v Novem mestu so odprli razstavo del, nastalih na 1. mednarodnem Novomeškem likovnem srečanju • 17 slikarjev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije NOVO MESTO - Mednarodna slikarska kolonija Novomeška likovna srečanja - Mirna peč 98, ki stajo v začetku letošnjega septembra organizirali Galerija Kralj iz Novega mesta in gostilna Novljan iz Mirne Peči, je dobila piko na i minuli petek, 23. oktobra zvečer, ko so v Galeriji Kralj odprli razstavo likovnih del, ki jih je na slikarskem srečanju ustvarilo 15 slikark in slikarjev iz Slovenije ter gosta iz Hrvaške in Nemčije. KONCERT KOMORNEGA DUA NOVO MESTO - V Evangelijski cerkvi (Mordaxova kapela) bo v soboto, 31. oktobra, ob šestih zvečer 7. koncert Novomeškega glasbenega festivala. Nastopila bosta flavtistka Karolina Santelj Zupan in harfistka Pavla Uršič Kunej. Sponzor koncerta je Dolenjska banka v počastitev dneva varčevanja. KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA ŠMARJETA - V župnijski cerkvi bo jutri, 30. oktobra, ob osmih zvečer v sklopu Šmarjeških glasbenih večerov koncert, na katerem bo nastopil Slovenski oktet. Zbor, ki je ponesel slovensko pesem daleč po svetu, že nekaj časa poje v novi sestavi pod umetniškim vodstvom Antuna Nanuta. NEKOČ JE BIL DENAR BREŽICE - V razstavnih prostorih Dolenjske banke bodo danes, 29. oktobra, ob sedmih zvečer odprli razstavo Nekoč je bil denar. Na razstavi, ki jo je pripravil Posavski muzej, njena avtorica pa je Vlasta Dejak, so razstavljeni bankovci iz numizmatične muzejske zbirke, ki doslej javnosti niso bili na ogled. Kulturni program bodo izvedli gojenci Glasbene šole Brežice. Razstavo, s katero so počastili tudi desetletnico pobratenja Novega mesta z nemškim mestom Langenhagen, je v imenu pokrovitelja odprl novomeški župan Franci Koncilija, o sodelujočih slikarjih in njihovih delih je govoril višji kustos Jožef Matijevič, glasbenik Vlado Kreslin pa je slovesnosti dodal čar svojih znanih in priljubljenih pesmi. Slikarji, ki so se udeležili prvega Novomeškega likovnega srečanja, pripadajo različnim generacijam, od tiste, rojene v tridesetih letih, do najmlajše, rojene v sedemdesetih letih. Prav tako različne in pestre, kot so njihove likovne usmeritve ter ustvarjalni nazori, je pestra tudi njihova formalna likovna izobrazba, ki sega PRIPOVED O ATLANTIDI - Pisateljica Mihela Ponebšek, ki je letos poleti pri založbi Vale-Novak izdala knjigo Atlantida, je svoje delo predstavila že v več slovenskih krajih, minuli četrtek, 22. oktobra, zvečer pa tudi v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Z njo se je pogovarjala Jadranka Matič Zupančič. Avtorica je poudarila predvsem moralno in duhovno pozitivno sporočilno vrednost tekoče in napeto napisane pripovedi. (Foto: M. Markelj) od samorastništva do akademske izobrazbe. Zato so seveda sadovi likovne kolonije s tako pestro likovno druščino, ki je pet dni ustvarjala in drugovala pod gostoljubno streho Novljanove gostilne sredi krajinskih lepot mirnopeške doline, pričakovano pestri, še posebej ker so bili likovniki pri svojem delu svobodni in niso bili strogo zavezani določenemu mo- Bili so DR Pred 30 leti začeli izhajati Dolenjski razgledi NOVO MESTO - V soboto, 24. oktobra, so minila natanko tri desetletja, odkar je izšla prva številka Dolenjskih razgledov, kulturne priloge Dolenjskega lista, ki je potem z različno pogostostjo in vsebinsko zasnovo izhajala vse do 11. februarja 1993. Vsega skupaj je v petindvajsetih letih izšlo 62 številk, s katerimi je Dolenjski list širokemu krogu bralcev ponudil v branje tekočo izvirno literarno ustvarjalnost dolenjskih avtorjev, predstavitve ustvarjalcev z drugih področij in tehtnejše prispevke s kulturno tematiko. Kot je bilo zapisano v uvodniku k prvi številki, je kulturna priloga zagledala beli dan, ker seje domači tednik čutil “dolžnika do številnih vprašanj kulture in prosvete, do umetnosti in znanosti, do ustvarjalcev”. V času izhajanja so Dolenjski razgledi opravili pomembno kulturno poslanstvo in vsaj nekoliko zapolnili dolenjsko revialno praznino, ki jo je šele pred devetimi leti zapolnila revija Rast. In ker je imel Dolenjski list v tistih časih višjo naklado kot zdaj, je bila vsebina Dolenjskih razgledov na voljo zares širokemu krogu bralcev. Lahko rečemo, da take naklade in razširjenosti ne more in skoraj gotovo ne bo dosegla nobena kulturna revija. Vlado Kreslin s svojo črno kitaro je precej prispeva! k mikavnosti kulturnega večera v Galeriji Kralj. tivu ali likovni tehniki. Morda je prav ta različnost odlika in privlačnost razstave v Galeriji Kralj oziroma Novomeškega likovnega srečanja, ki bo, kot pravita organizatorja, Samo Kralj in Primož Novljan, postalo tradicionalna obogatitev kulturnega dogajanja v tem delu Dolenjske. M. MARKELJ KORENINE . DRŽAVNOSTI NOVO MESTO - Danes, 29. oktobra, bodo ob sedmih zvečer v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predsata-vili knjižno novost O koreninah slovenske državnosti oziroma Trnova pot mojega rodu. Gosta večera bosta Bogdan Osolnik in Janko Pleterski. PONATIS KNJIGE ANEKDOT NOVO MESTO - Pri založbi Erro, kjer že nekaj let izhaja serija knjižic dolenjskih in belokranjskih anekdot, ki jih zbira in zapisuje Slavko Dokl, je pred kratkim izšel ponatis prve knjižice Dobro jutro, smeh. V tisku je že tudi peta knjiga z naslovom Živijo, smeh, ki bo izšla prihodnji mesec, s šesto knjigo Pozdravljen, smeh, pa bo Slavko Dokl zaključil zbirko anekdot. POTA IN ST/? dežurni poročajo POSEKAL SMREKE - 21. oktobra dopoldne je nekdo v gozdu ob cesti Medvedjek - Dole posekal tri smreke, jih razrezal in odpeljal neznano kam. S tem je lastnika D. S. iz Medvedjeka oškodoval za 40 tisočakov. OB URO IN VERIŽICO - V ?redo, 21. oktobra, popoldne so imeli dijaki trening košarke v telo-vadnici osnovne šole Bršljin. V tem basu je prišel nekdo v garderobo, ki je bila odklenjena, in iz nahrbtnika ukradel uro ter zlato verižico. Lastnika M. V iz Novega mesta je oškodoval za okoli 80 tisočakov. LIKAL BO - V torek, 20. oktobra, popoldne je prišel nekdo v trgo-vino Dolenjka v Trebnjem in z razstavne police ukradel likalnik ?namke Teffal. S tem je trgovino ^škodoval za dobrih 16 tisoč tolarjev. TAT JE POTREBOVAL KOLO ' V torek, 20. oktobra^ je na regionalni cesti v bližini Žužemberka nekdo prišel do lahkega priklopnika, ki je bil parkiran zaradi okvare, ker mu je odtrgalo kolo. Neznani nepridiprav je kolo ukradel in s tem Podjetje Unitplast iz Žužemberka oškodoval za okoli 60 tisočakov. TOPLO SE JE OBLEKEL - 21. ali 22. oktobra je prišel nekdo v Prodajalno ADA hiša mode na blovem trgu v Novem mestu in ukradel jakno ter dve trenirki. S tem je trgovino oškodoval za dobrih 70 tisočakov. VLOMIL V BRUNARICO -Med 20. in 23. oktobrom je nekdo na Hribu pri Orehku vlomil v brunarico, katere lastnik je J. K. iz Regrče vasi, in ukradel nekaj nožev, daljnogled in manjšo uro. Lastnika je oškodoval za okoli 50 tisočakov. DENARNICA SE JE sama PONUJALA - 23. oktobra zvečer je nekdo iz odklenjenega kombija, ki ga je A. K. iz Češnjice parkiral na Poljski poti blizu Roj, našel denarnico in odnesel 196 tisoč tolarjev. PRIZNANJE ROMANU KUMPU KRŠKO - V ponedeljek, 26. oktobra, je v. d. načelnika UNZ Krško Miha Molan podelil znak Hrabro dejanje policistu policijske postaje Krško Romanu Kumpu, ki je s hrabrim in požrtvovalnim dejanjem 18. julija letos preprečil hujše posledice, saj z uporabo fizične sile obvladal oboroženega napadalca, ki je ogrožal varnost ljudi s streljanjem iz dveh pušk. Oboroženi napadalec J. P. je zvečer prišel v Krško in med hojo po Bohoričevi ulici streljal. Kljub opozorilom poliicstov s streljanjem ni prenehal, ampak je ustrelil proti policijski postaji in zadel okno. Strelca je s fizično silo obvladal Roman Kump, ki je bil takrat sicer prost, a je bil slučajno v bližini. Manj prometnih nesreč, a več mrtvih Letos v devetih mesecih na Dolenjskem in v Beli krajini 14, lani pa 8 mrtvih - Pešci so v zadnjem mesecu zelo ogroženi - Kontrole vinjenosti bodo še bolj pogoste NOVO MESTO - Na upravi za notranje zadeve Novo mesto so policisti v prvih devetih mesecih obravnavali 964 prometnih nesreč, lani v enakem obdobju pa 1.100. Med nesrečami jih je bilo 10 s smrtnim izidom (lani 8), 170 pa s telesnimi poškodbami (lani 196). V prvih devetih mesecih letošnjega leta je 14 oseb umrlo, lani pa so ceste na Dolenjskem in Beli krajini v tem času zahtevale 8 življenj. V prvi polovici oktobra letos na Ijivo zmanjšanje. V teh nesrečah UNŽ Novo mesto beležijo poslabšanje prometnovarnostnih razmer, zlasti ko gre za udeležbo • Policisti ugotavljajo, daje v več kot 14 odstotkih vseh prometnih nesreč udeležen voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, zato občane opozarjajo, naj ne sedajo za volan vinjeni, saj s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Hkrati pa voznike obveščajo, da bodo s poostrenimi kontrolami vožnje pod vplivom alkohola še nadaljevali. pešcev, čeprav skupni podatki za 9 mesecev kažejo boljše stanje na področju pešcev v prometu. Do oktobra so na območju UNZ Novo mesto obravnavali 19 nesreč z udeležbo pešcev, lani v enakem obdobju pa 30, kar pomeni zavid- je bilo 13 pešcev poškodovanih, lani v enakem obdobju pa 19. A samo v prvi polovici oktobra letos so policisti obravnavali kar 5 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. VSE VEC SAMOMOROV NOVO MESTO - Na Dolenjskem in v Beli krajini so policisti do sredine oktobra obravnavali kar 36 samomorov, lani v enakem obdobju pa 20. Med samomorilci je bilo 27 moških in 9 žensk. Ža samomor se je odločilo največ moških, starih nad 64 let ter v starosti od 24 do 44 let. Najpogostejši vzrok za tak korak je bila bolezen, sledijo alkoholizem in družinske razmere. Kar 28 jih je življenje končalo z obešanjem. Po samomorilnosti prevladuje območje policijske postaje Novo mesto (18), sledijo Trebnje (10), Črnomelj (6) in Metlika (2). Policisti so obravnavali tudi 16 poskusov samomora: življenje si je skušalo vzeti 13 žensk in 3 moški. VLEČNE KLJUKE ŠE PO STAREM Po zakonu o varnosti cestnega prometa bi morala s 1. novembrom stopiti v veljavo določba, da vlečna naprava na vozilu ne sme segati preko zadnjega dela vozila, kadar nanjo ni pripeto priklopno vozilo. Kot so nam pojasnili na UNZ Krško, zato ker v Sloveniji še nimamo homologacijskega predpisa za vlečne naprave, policija te določbe še ne bo izvajala. Hkrati opozarjajo na ISO standard, na katerega napotuje direktiva Evropske unije, po katerem sme vlečna naprava segati 125 mm preko najbolj izpostavljenega zadnjega dela vozila. Od 1. maja letos do 1. junija prihodnje leto bodo na tehničnih pregledih evidentirali vse vlečne naprave, vgrajene na motornih vozilih. Vpis vlečne naprave v prometno dovoljenje lahko zahteva lastnik, sicer pa se opravi vpis na prvem tehničnem pregledu. TORBIČAR NA DELU NOVO MESTO - V petek, 23'. oktobra, ob 8. uri zjutraj je 72-let-na Novomeščanka hodila po Košti-alovi ulici v Novem mestu. Pred stanovanjskim blokom, kjer je doma, jo je dohitel neznanec in ji na silo iztrgal iz rok pleteno torbico, v kateri je imela denar in dokumente. S tatvino je oškodovana za 10 tisočakov. DAN GASILCEV IN GASILSKI RALLY - 27 prostovoljnih gasilskih društev iz črnomaljske občine se je v nedeljo udeležilo dneva gasilcev, kjer so pokazali novo opremo in podelili priznanja gasilskim društvom Črnomelj, Dobliče, Zilje, Preloka in Vranoviči, ki so se najbolje odrezala na operativnem pregledu, ter G D Petrova vas (na fotografiji), občinskemu prvaku v gasilskih veščinah. Zanimivost prireditve sta bili slovenska in črnomaljska zastava, ki so ju gasilci “sestavili” z obarvanimi vodnimi curki. Občinska gasilska zveza Semič pa je v nedeljo pripravila mini gasilski rally od Rožnega Dola do Črmošnjic, ki sega je udeležilo 8 gasilskih društev. (Foto: M. B.-J.) OB GOLFA SEVNICA - V nedeljo, 25. oktobra, se je P S. z golfom variant 1,9 GTD pripeljal do telovadnice TVD Partizan v Sevnici. Avto je parkiral blizu prehoda čez železniško progo, lato pa odšel na trening odbojke. Mrnil se je čez dve uri in ugotovil, da Je avto izginil v noč. Kdor bi o avtu 2 ragistrsko številko KK 28-12J, bele barve, kaj vedel, naj to sporoči policistom. VINO MU JE ZADIŠALO SEVNICA - Med 13. in 23. oktobrom je prišel nekdo do nenaseljene stanovanjske hiše v Orehovem pri Sevnici številka 72. Iz kleti je ukradel dve kovinski cisterni za vino, ki držita 150 litrov. V eni je bilo še °koli 70 litrov rdečega mošta. V dveh primerih je posredno vplival tudi alkohol. Policisti so pri enem vozniku osebnega vozila z alkotestom namerili kar 2,72 promila alkohola v organizmu. Glede na to, da se je večina prometnih nesreč zgodila v času akcije “Stopimo iz teme”, in glede na dejstvo, da je v tem času en pešec umrl, 6 pa je bilo poškodovanih, uprava za notranje zadeve Novo mesto vse udeležence v prometu opozarja, naj ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti prilagodijo hitrost voznim razmeram na cesti, pešci pa tudi sami poskrbijo za varnost s tem, da hodijo po pločnikih, cesto prečkajo na zaznamovanih prehodih za pešce, da se oblačijo v svetla oblačila in uporabljajo odsevna telesa. T. GAZVODA POZORNOST NE BO ODVEČ Pred nami so prazniki - dan reformacije in dan mrtvih - ter krajše šolske počitnice, zato uprava za notranje zadeve Novo mesto pričakuje, da se bo promet na cestah močno povečal. Za čim varnejše odvijanje prometa bo poskrbela policija s poostreno kontrolo. Policisti bodo še posebej pozorni na vožnjo pod vplivom alkohola, na prehitre voznike in druge kršitve, ki neposredno vplivajo na varnost prometa. Občani, ki bodo vozila parkirali v bližini pokopališč, naj pazijo, da ne bodo ovirali prometa, avtomobile naj zaklepajo, v njih pa naj ne puščajo predmetov, ki bi privabili tatove. Opozorilo za večjo previdnost velja tudi pešcem, ki morajo ob slabši vidljivosti nositi odsevnike. Ceste zahtevale tri življenja V nesreči pri Biču umrla Novomeščana, na cesti Krško - Sevnica pa je življenje izgubil 26-letni voznik ARTO, BIČ - Za nami je žal spet krvav teden. Samo med vikendom je namreč življenje izgubilo 6 ljudi, eno smrtno žrtev pa so ceste zahtevale že v sredo. Tistega dne okoli 16.40 se je 26-letni Pavel V iz Dolenjega Boštanja peljal od Sevnice proti Krškem. Pri naselju Arto je v preglednem blagem ovinku zapeljal preko sredinske črte na drugi pas v trenutku, ko je nasproti pripeljal tovorno vozilo s polpriklopnikom 39-letni Josip Bočevič iz Varaždina, ki je kljub zaviranju trčil v avto. Tovornjak je osebni avto potiskal pred sabo še 30 metrov. Pavel se je tako hudo poškodoval, da je takoj umrl. V nesreči se je predrl tudi rezervoar za gorivo na tovornem vozilu, zaradi česar je izteklo okoli 20 litrov nafte, a so gasilci preprečili ekološko škodo. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta do 22. ure. Tragična nesreča na hitri cesti Ljubljana - Obrežje pri Biču je zahtevala kar dvoje življenj. Ob 17. uri je 29-letni Bosanec vozil kombi od Novega mesta proti Ljubljani. Pri Biču je peljal na prekratki varnostni razdalji, in ko se je kolona pred njim začela ustavljati, je voznik kombija močno zaviral, pri tem pa ga je na spolzkem in mokrem vozišču zaneslo v levo na nasprotni pas. Takrat je nasproti pripeljala 35-letna Darja Kaplan iz Novega mesta. Vozili sta silovito trčili. V nesreči se je voznica hudo poškodovala, hude poškodbe pa je dobil tudi njen 7-letni sin; oba se zdravita v Kliničnem centru v Ljubljani. Sopotnika v njenem vozilu, zakonca 65- oz. 66-letna Alojz in Marija Glavič iz Novega mesta sta zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrla. Hudo se je poškodoval tudi voznik kombija. T G. PRIJELI 19 ILEGALCEV BREŽICE - V petek, 23. oktobra, okoli 4. ure zjutraj je preko Sotle pri mostu v Rakovcu z gumijastim čolnom ilegalno vstopilo v Slovenijo 19 državljanov Zvezne republike Jugoslavije, med njimi je bilo 10 otrok in mladoletnikov, in en državljan Pakistana. Po končanem postopku so bili vrnjeni na Hrvaško. VLOMIL NA POSTAJI BREŽICE - V noči na 23. oktober je nekdo vlomil v prodajalno kart avtobusnega postajališča v Brežicah. Iz pisalne mize je ukradel 42 tisoč tolarjev, nato pa je vlomil še v butik Shop DEM in gostinski lokal. Iz butika ni odnesel ničesar, v gostilni pa je našel še okoli 38.500 tolarjev gotovine in jo odnesel s seboj. INTERPOL PROTI KRIMINALU Interpol letos praznuje svojo 75-letnico. Državam članicam omogoča storitve, ki so nujne za uspešno in učinkovito mednarodno sodelovanje, ter jim pomaga pri raziskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri pregonu njihovih storilcev, saj kriminal ne priznava državnih meja. V zadnjim desetih letih je Interpol vložil več kot 3 milijarde tolarjev, da bi svojim članicam omogočil čim več storitev, ki bi pripomogle k učinkovitejšemu in lažjemu preiskovanju kaznivih dejanj izven državnih meja. Brez mednarodnega sodelovanja in povezovanja je vsaka akcija proti organiziranemu kriminalu nesmiselna. Danes je v Interpolovo elektronsko mrežo vključenih že 153 članic. RAZVESELILI S STANOVANJEM - Če za koga, se je teden življenja brez nasilja več kot lepo zaključil za Zdenko Jakše in njena sinova. Novomeški župan Franci Koncilija ji je namreč na zaključni prireditvi v KC Janeza Trdine v soboto, 24. oktobra, izročil sklep o dodelitvi najemnega enosobnega stanovanja v Novem mestu (na sliki). Jakšetova je namreč ostala brez doma zaradi nasilja v družini in ježe nekaj časa živela v nemogočih življenjskih razmerah v Starih Žagah pri Dolenjskih Toplicah. Župan Koncilija je predsednici novomeškega društva Življenje brez nasilja Olgi Demovšček izročil tudi sto tisoč tolarjev za enega izmed kamenčkov varne hiše, do katere želijo v društvu priti do prihodnjega leta. Na velikem dobrodelnem koncertu, ki je bil žal slabo obiskan, so nastopili rojakinja Mojca Dobnikar iz Ljubljane, ki je razjasnila marsikakšno nevednost v zvezi z nasiljem pri nas, ter glasbeni ansambel Tonija Verderberja, ZKovači, Sul-tansi, vokalno - instrumentalna skupina Zarja in Sonce, ter Damjana Golavšek. Prireditev je vodila Darja Zupančič. (Foto: L. Murn) v Žrtvama ro pa za lep il usta z I ep ilom Uslužbenca trgovine v Slovenski vasi oropala dva zamaskirana neznanca O NASH JU NA OKROGLI MIZI - V tednu brez nasilja je novomeško društvo Življenje brez nasilja pripravilo več prireditev, katerih glavna nit so prizadevanja za ustanovitev nevladnega zatočišča za matere in otroke. V sklopu prireditev je bila tudi okrogla miza o nasilju nad ženskami in otroki, katere namen je bil prispevati k večji osveščenosti javnosti o problemih nasilja nad ženskami in načinih njihovega razreševanja v okviru delovanja nevladnih organizacij in društev. Več prihodnjič. (Foto: T. G.) SLOVENSKA VAS, GMAJNA - Vse bolj postaja očitno, da smo tudi v našem delu države vse manj varni pred roparji. Samo v teh dneh sta se namreč v Posavju zgodila kar dva ropa. Roparjema v Slovenski vasi je uspelo ukrasti kar 2,65 milijona tolarjev, Romi na Gmajni pa so se zadovoljili s 50 tisočaki. V petek ob pol osmih zvečer sta prodajalca trgovine Maros v Slovenski vasi zapuščala prodajalno skozi zadnja vrata. Ko je prodajalka Marija V odprla vrata, je prednjo skočil neznan zamaskiran moški in jo z nečim pokril čez glavo ter jo potisnil v skladišče proti prodajalcu Romanu S., tako da sta oba padla. Prodajalki, ki je imela pri sebi večjo torbo, je začel eden od napadalcev s pištolo groziti, pri tem pa jo je z orožjem večkrat udaril po glavi in v trebuh. Prodajalka mu je povedala, da ima denar v torbi, nakar ji je torbo strgal iz rok in vsebino stresel na tla. Iz večje denarnice je vzel ves dnevni izkupiček 2,65 milijona tolarjev, nato pa denar spet spravil nazaj v torbico. Drugi napadalec je Romana zvezal na stolu in mu z lepilnim trakom zalepil usta in noge. Enaka usoda je čakala tudi Marijo. Eden izmed napadalcev je odšel tudi v pisarno, kjer je prerezal žico telefona in tastature računalnika. Roparja sta nato vzela še ključe avtomobila, kate- rega lastnica je prodajalka, in se z njim odpeljala do Mokric, kjer sta sedla v drugo vozilo, ukradeni avto pa sta pustila tam. Ropa sta osumljena dva mlajša moška, stara od 20 do 25 let. Eden je bil visok okoli 190 cm, drugi pa okoli 180 cm, oba sta čokate postave, oblečena v modra oblačila, preko obraza pa sta imela pletene temne kape z izrezom za oči in usta. Govorila sta v srbohrvaškem jeziku. V nedeljo, 25. oktobra, okoli pol enih ponoči je na vrata Metelkovih na Gmajni številka 32 v krški občini glasno potrkal neznan Rom, tako da sta se 60-let-ni Jože in njena 86-letna mama Marija prebudila. Ko sta opazila Roma, se nista odzvala, a Rom je bil vztrajen in je trkal še kakšnih 15 minut, nato pa razbil okensko krilo. Ko je zaropotalo, sta se oškodovanec in mama zaklenila v spalnico, Rom pa je skozi razbito okno splezal v hišo in iz notranje strani odklenil vhodna vrata, da sta prišla v hišo še Romka in otrok. Rom je kmalu zatem začel razbijati še po vratih spalnice, tako da so vrata pod silo Roma začela popuščati, zato jih je oškodovanec odklenil. Rom je nato od njega zahteval denar. V eni roki je držal večji viličast izvijač, v drugi pa baterijo. Oškodovanec mu je izročil 10 tisočakov, vendar Rom s tem ni bil zadovoljen, zato je z nočne omarice pograbil denarnico, iz nje pa 12 tisočakov. Iz denarnice je padlo nekaj drobiža, ki gaje po tleh pobirala Romkinja. Ker Rom še vedno ni bil zadovoljen z zneskom, je z izvijačem v roki zahteval še več denarja. Oškodovanec se je še bolj ustrašil, zato je iz žepa obleke, ki jo je imel obešeno v omari, potegnil 30 tisoč tolarjev. To je bilo očitno za Roma dovolj, zato je skupaj s spremljevalko in otrokom zapustil hišo. Oškodovanec je po njihovem odhodu ugotovil, da so mu takrat, ko sta bila z materjo zaklenjena v sobi, iz zamrzovalne skrinje odnesli več kosov mesa, v predsobi pa so izpulili tudi telefonsko vtičnico. Policisti so Rome že prijeli. Gre za 30-letnega D. B. iz Straže pri Raki, sostorilka pa je N. K. z Otočca. Oba sta v priporu. T GAZVODA SPONA I PE NOVO MESTO Resljeva ulica 2 8000 Novo mesto tel./fax: 068/341-272 mob.: 0609/646-242 MIZARSKO OKOVJE ♦ NAJVEČJI IZBOR KLJUK NA DOLENJSKEM medenina, krom, aluminij UGODNA PONUDBA MIZARSKEGA OKOVJA 1 q i v i. ^1« C & Čl .©■ ^ J< ^ .££1 POHIŠTVENI ROČAJI več kot 500 različnih kombinacij /// avto! ^ kupi mi SAXO ' ^ Kupite ljubljeni osebi avto. Podarite nekaj, kar bo pospešilo srčni utrip A- ' ? in zapeljalo usta v nasmeh. Ob tem pa boste l mirno snali. sai boste vedeli, da se do svoiih '' : * citroE feSEr fjf-Tt i: vvww.citroen.si C tr: en priporoča TOTAl mirno spali, saj boste vedeli, da se po svojih življenjskih poteh vozi udobno in varno. Lepo je dobiti darilo in lepo je dati darilo. Zato novi Citroen SAXO. nakupu novega SAXO-ja Vam za Vašo varnost podarimo M zimske gume *«<:*«#» ■f ALU platišča že za 1.329.000 SIT L. Količina je omejena <*Ko rnmmm nov»^J5«XSP deljiva zadaja klop, kodirni ključ, bočne ojačitve vrat, tonirana stekla, napeljava za avtoradio ■naMH:kTDii;wtviiaM V soboto, 31. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21: ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure; samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 1. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do tl. ure: Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13, ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7, do 12, ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7,30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7,30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7, do 21. ure: Prima _________________j_____________________________ SUŠILNI STROJ kapaciteta 5 kg/112 I elek. čas. ura 140 min. moč sušenja 2500 W 58.799 SIT Pojem ameriške kakovosti in zanesljivosti, odslej v Kovinotehni! ZAMRZOVALNA OMARA zamrzovalnik 4 zvezdice __------ skupna prostornina 200 I število predalov 3 prostor za hitro zamrzo1 vrata: levo ali desno 73.615 SIT HLADILNIK hladil, prostor 230 Ip; zamrz. prostor 230 j avtom, odmrznitev ji vrata: levo ali desno 127.200 SIT 14 programov volumen bobna 5 kg poraba vode 56 I por. energ. 1,15 kW/h 98.960 SIT Ekskluzivni distributer: | Strokovno svetovanje in servis zagotovljena. KOVINOTEHNA RADIO 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel. št.: 063/425 27 15. RADIO MAX 88,9 M HZ 87,6 MHZ DOLENJSKI LIST Novi simbol nove storitve (==) £. A S0 - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. <7 POŠTA SLOVENIJE hitp://www.postd si e-mail: info^posu.s« ZAKAJ NE BI JUTRIŠNJIH ZAHTEV POSTAVLJALI ŽE DANES? Cena s serijsko opremo (klima, dve varnostni blazini, ABS) že od 3,678.000,00 SIT. DOŽIVITE MOČ NOVIH IDEJ • KRATKI DOBAVNI ROKI • Avtohiša Berus NOVO MESTO Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/342-360 VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE vabi k sodelovanju pri izvedbi programa “Upravljanje in poslovanje" strokovnjake za naslednje vsebinske sklope: 1. Poslovni tuji jezik (angleški, nemški, francoski) 2. Kvantitativne metode v ekonomski analizi 3. Gospodarjenje in poslovanje podjetja 4. Teorija organizacije in poslovodenje 5. Pravni okviri poslovanja in davčna politika 6. Računovodstvo in finance 7. Trženje in zunanja trgovina 8. Kadrovsko-izobraževalno področje 9. Informacijsko-upravljalski sistemi Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Na Loko 2, 8000 Novo mesto. Holding IMV, d.o.o. NOVO MESTO OBVESTILO Pozivamo vse, ki so bili zaposleni v podjetju REVOZ v obdobju med 1.9.1990 in 31.12.1992 in ki niso prejeli na dom oziroma na delovno mesto obvestila, naj se zglasijo na vodstvo Sindikata REVOZ (SDR), kjer lahko do 16.11.1998 podpišejo soglasje oziroma pooblastilo družbi REVOZ, d.d., da izroči vse podatke, ki so potrebni za izračun razlike za premalo izplačane plače v skladu z Uredbo Vlade RS. Po izračunu morebitnih razlik premalo izplačanih neto plač v navedenem obdobju bodo upravičenci dobili potrdila in s temi sodelovali pri privatizaciji družbe Holding IMV. Za vsa morebitna vprašanja se obrnite na predstavnike vodstva Sindikata REVOZ (SDR) - telefon 315-894 ali 315-103. PODGORJE, d.o.o. Tovarna ploskovnega pohištva Trubarjeva 24 8310 ŠENTJERNEJ razpisuje prosto delovno mesto: VODJA VZDRŽEVANJA IN KAKOVOSTI Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • inž. strojništva • aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika • dve leti delovnih izkušenj • sposobnost organiziranja in komuniciranja • izpit B- kategorije • poznavanje računalniških aplikacij • odslužen vojaški rok Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v 8 (osmih) dneh po objavi razpisa na naslov: PODGORJE,, d.o.o., tovarna ploskovnega pohištva, i Trubarjeva 24, 8310 ŠENTJERNEJ, v kadrovsko službo. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 8 (osmih) dneh po preteku roka za prijavo. KRKA - ZDRAVILIŠČE STRUNJAN, d.o.o. Novo mesto Germova 4 OBVESTILO O ODPRODAJI SREDSTEV PETROL Motorna olja novih dimenzij. Tudi pred zasledovalci. Proton Garant Rally je novo. lahko tekoče olje visoke kakovosti z gradacijo 5W-30. Motorju vašega vozila omogoča lažji zagon, miren tek in prihranek pri gorivu. Proton Garant Ra!ly zmanjšuje trenje v motorju in tako poveča njegove zmogljivosti. Motorna olja Proton so pomagala do naslova državnih prvakov v ra!lyju tudi vozniku Tomažu Jemcu, sovozniku Matjažu Korošaku in njunemu Fordu Escortu Cosvvorthu. Krka - Zdravilišče Strunjan, d.o.o., obvešča, da odprodaja hotelsko in gostinsko opremo. Odprodaja bo potekala v Zdravilišču Strunjan od 2.11. do 5.11.1998 po sistemu "videno-kupljeno" z obvezo kupca, da takoj ob nakupu opremo sam demontira in jo odpelje. Podrobnejše informacije v zvezi z odprodajo sredstev lahko dobite v Zdravilišču Strunjan po telefonu 066/474-100 vsak dan od 8. do 14. ure (ga. Danijela Titorič). Bi tudi vi želeli živeti brez bolečin v križu, sklepih, mišicah in brez ostalih težav? Taheebo izdelki so prava rešitev! Roža, d.o.o., Črnomelj Tel. 068/51-947 V Dolenjskem listu št. 39 z dne 2.10.1997 je bilo v članku z naslovom “Na delu stari mački” objavljeno, da so novomeški kriminalisti in policisti ugotovili, da so v Dolenjkino trgovino v Ločni vlomili stari znanci, med njimi Franci M. Okrožno sodišče v Novem mestu sporoča, daje bila kazenska preiskava zoper Francija M. s sklepom Kpr 83/97 z dne 12.5.1998 ustavljena. JA, PO-tDtT^ ! ~ mm BREZPLAČNI PREGLED VOZILA Vljudno vabljeni vsi vozniki vozil Škoda na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo. Pričakujemo vas od 22. oktobra naprej! DOBRODOŠLI! ml Volksvvagen Group Avtomerkur PSO Bežigrad d.d. Ljubljana Autoemona d.d. Ljubljana Car Center Šmartno pod Šmarno Goro Urban, Servis in prodaja d.o.o. Ribnica Avtokam d.o.o. Hrastnik Tipom d.o.o. Maribor Avtoservis Žunkovič Miklavž Petovia avto d.d. Ruj Avto Stegne d.o.o. Slovenska Bistrica Avtoservis Lopič Emil Ruše Avtoservis Slovenj Gradec Slovenj Gradec RO + SO d.o.o. Celje AMD Šlander Celje PSC Praprotnik d.o.o. Velenje Servis Štern Kranj d.o.o. Kranj Integral Jesenice d.d. Jesenice Avto Inn d.o.o. Nova Gorica Avtocvet d.o.o. Tolmin Avtocenter Idrija d.o.o. Idrija Avtohiša Može d.o.o. Ankaran SPC Kretič d.o.o. Prestranek Pan - Jan d.o.o. Trebnje Avtoline Krško, d.o.o. Krško SPC Janez Molek Gradac AMD Asta d.o.o. Murska Sobota Avtoservis Rlki Lendava Servis vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer r Mercator v akciji od 29.10. do 12.11.'98 Izdelki posebno primerni tudi za prehrano diabetikov. 0 (po mnenju strokovnjakov za diabetično prehrano) Rdeče zelje * Ajdovi žganci »■>0 g, Vigros, M. Sobota stara cena 335,00 stara cena Stisnjena govedina lastnem soku, I kg, Košaki, Maribor in se 26posebej označenih izdelkov! http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! Cene V SIT! Ni enostavno živeti v senci najuspešnejše slovenske atletinje vseh časov. Novomeščanka Katka Jankovič je bila kot pionirka najboljša tekačica čez ovire v Sloveniji, med članicami pa je obsojena na večno drugo mesto, saj njena velika tekmica Brigita Bukovec že leta sodi na sam svetovni vrh. Kljub temu Novomeščanka, ki se z atletiko ukvarja ob študiju angleščine, francoščine in japonščine, uspešno napreduje in načrtuje nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu. Svojo športno pot je Katka začela pri telovadnem društvu Partizan, v katerega so jo starši vključili že v vrtcu, pod budnim očesom stroge Ružiče Kovačič pa je trenirala gimnastiko vse do sedmega razreda osnovne šole, ko je gredo in bradljo počasi zamenjala z atletsko stezo. Svojo nadarjenost je dokazala že na šolskih tekmovanjih v teku na 60 m in v skoku v višino, v katerem so predvsem v mlajših kategorijah gimnastičarke praviloma zelo uspešne. Želela si je skakati v daljino, a ji težave s hrbtenico tega niso dovoljevala. Za tek čez ovire se je odločila, ker ji tehnika prehoda ovir že takoj od začetka ni delala težav pa tudi dovolj gibljiva je bila. Zanimivo je, da je tudi nekdanja jugoslovanska rekorderka v teku z ovirami Margita Papič v otroških leti prav tako telovadila pri novomeškem Partizanu, pa tudi njena naslednica Brigita Bukovec je začela kot gim-nastičarka. Katka je v atletiki hitro napredovala in v pionirskih letih tekla bolje, kot je bila v njenih letih sposobna teči Brigita Bukovec. Nekaj časa je bila Katka v teku na 80 m z ovirami slovenska pionirska rekorderka, naslov državne prvakinje pa je osvojila dvakrat. V dvanajstletni atletski karieri je dosegla nekaj odličnih uvrstitev. Tako je bila stalna članica slovenske mladinske in kasneje članske reprezentance, v svoji zbirki ima naslov državne dvoranske prvakinje v teku na 60 m z ovirami, na odprtem pa je bila na 100 m z ovirami trikrat druga. Lani je bila na univerziadi v Italiji sedemnajsta. Letošnja sezona je bila za Katko najuspešnejša, saj je prvič tekla hitreje od 14 sekund, najhitreje pa ji je Šlo v Beljaku, kjer je progo pretekla v času 13,71. Med Slovenkami je tekla hitreje le Bukovčeva. To je njena prva sezona pri trenerju Srd-janu Djordjeviču, kije pred kratkim v svojo skupino atletov sprejel tudi znamenito Merlene Ottey. Pri Djordjeviču vadi tudi Katkin življenjski sopotnik Tomaž Božič, do letos najboljši slovenski šprinter, ki ji je na njeni športni poti do sedaj največ pomagal. Katkin prvi cilj za naslednjo sezono je nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu na Japonskem. Norma za nastop v teku na 60 m z ovirami je 8,30 sekunde, Katkin dve leti stari osebni rekord pa znaša 8,51. Glede na njen napredek v zadnjem času norma ne bi smela biti prehuda ovira, tako da lahko upa, da bo lahko tudi v praksi prizkusila svoje znanje japonščine. Katka za razliko od svoje velike tekmice ni poklicna atletinja, saj je absolventka študija francoščine in angleščine na filozofski fakulteti v Ljubljani in obenem študentka tretjega letnika japonščine. Poleg atletskega kluba Krka, katerega članica je že od za- Katka Jankovič četka svoje atletske kariere, j! pomagajo tudi osebni sponzorj1 Foto Asja, Alp šport in Fitnes* Champ. I. VIDMAB v Šport iz Kočevja in Ribnice • KOČEVJE- Rokometašice Gramiza so proti Robit Olimpiji igrale zelo borbeno in kljub hudemu porazu niso razočarale. V večjem delu 1. polčasa so bile enakovredne, do 20. minute so zaostajale le za zadetek razlike. V tem obdobju je pri gostjah izstopala Dolgunova, sicer najboljša strelka tekme, ki je v 1. polčasu dosegla kar 10 zadetkov. V 2. polčasu sta s strelskimi vajami Dolgunovo nadomestili zlasti Frešerjeva in Navarenkova, v vrsti Gramiza pa se je z močnimi in natančnimi streli z devetih metrov izkazala Špela Cerar. • RIBNICA - V četrtem krogu v L B-ligi so Ribničani razočarali in s 23:30 nepričakovano izgubili tekmo proti Ormožu. Ribničani so po porazu zdrsnili na tretje mesto, na 1. mestu pa so rokometaši Šmartnega iz Litije, ki se bodo v 5. krogu 7. novembra pomerili z Ribničani. • KOČEVJE - Veteranke rokometnega kluba Kočevje so osvojile L mesto na tradicionalnem turnirju v Šentjerneju. V prvi tekmi so proti gostiteljicam igrale 10:10, v drugi tekmi so premagale Duplje z 9:8. Šentjernej je prema- gal Duplje s 13:9. Naj nekoliko starejše ljubitelje rokometa spomnimo, da so pred leti udeleženke sobotnega turnirja tvorile sam vrh slovenskega rokometa. • RIBNICA-Na tekmi 5. kroga v mladinski Adria ragbi ligi so igralci Ribnice z 38:0 premagali Si-sak. Točke so dosegli: Divjak 10, Smolič 8, Pazlar 5, Magušar 5, Jovič 5 in Tanko 5. Po tem krogu so Ribničani drugi za Zagrebom- • KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so ponovno izgubili prvenstveno tekmo na domačem igrišču. Košarkarji Palumra iz Podgrada so jih premagali z 62:59. • KOČEVJE - V 2. krogu kvalifikacij za uvrstitev v 2. ligo so igralci Sodčka iz Kočevja v Mariboru nepričakovano z 10:6 premagali ekipo “Angel Besednjak”. Kočevcem za uvrstitev v drugo ligo zadošča tudi minimalen poraz v zadnjem krogu proti Me-gradu v Rogaški Slatini. Uvrstitev v 2. ligo pa se ni posrečila balinarjem Šodražice, ki so na kvalF fikacijskem turnirju premagali Sežano z 12:4, a so z enakim izidom izgubili proti Luki Koper. M. GLAVONJIČ S Kitajcem do naslova prvakov V petem kolu so si namiznotenisarji novomeške Krke z zmago nad Preserjem zagotovili drugo mesto po prvem delu prvenstva - Dragocena vadba in nasveti Xu Chaja [ DOLENJSKI LIST NOVO MESTO - Po zmagi nad Preserjem v petem kolu prvega kroga državnega prvenstva v prvi slovenski namiznoteniški ligi, je že jasno, da Novomeščanom drugo mesto po prvem krogu ne more uiti. Preserje so Krkini igralci premagali prvič, velike zasluge za pomembno zmago pa ima tudi Kitajec Xu Cha, ki bo v drugem delu prvenstva Krki, ki si z njim želi osvojiti naslov državnih prvakov, pomagal tudi z loparjem v roki. Po gladkih zmagah v prvih treh venski namiznoteniški vrsti Maxiju kolih je Krka v četrtem kolu mora- Olimpiji. Novomeščani niso bili la priznati poraz proti najboljši slo- brez možnosti za zmago, a jim jih je Dvajsetič po brežiških cestah Brežiškemu atletskemu klubu Fit je lepo uspela tudi zadnja letošnja prireditev -Med člani sta zmagala Tomič in Romanova - Ekipni uspeh Dolencev in Posavcev BREŽICE - V petek, 23. oktobra, so brežiški atletski delavci v počasitev 20-letnice kluba Fit in občinskega praznika pripravili že 20. po vrsti cestni tek Brežiški oktober, kije štel tudi za 6. državno prvenstvo v cestnih tekih za osnovne in srednje šole. Prireditve se je udeležilo preko 400 tekačev iz vse Slovenjje, vrhunec pa je tekmovanje doseglo z nastopom članov in članic, kjer sta se s sijanima zmagama izkazala Novomeščan Aleš Tomič in članica Pomurja Sonja Roman. V ekipnem vrstnem redu so se naslednja tri mesta pa so zasedli predvsem med osnovnošolci izkaza- dolenjski in posavski osnovnošolci iz li mladi tekači z našega konca. Zrna- Šentjerneja, Sevnice in Brežic. Med gala je sicer osnovna šola Tabor, srednješolci je brežiška Gimnazija osvojila tretje mesto. Med posamezniki so bili najuspešnejši Virti-čevi iz Sevnice s tremi medaljami. IZIDI: člani - 1. Tomič (Portov-al); članice: L Roman (Pomurje); mlajše učenke - L Branka Virtič (Sevnica), 3. Janja Bučar (Šentjernej); mlajši učenci -1. Gregorčič (Domžale), 3. Marko Virtič (Sevnica); starejše učenke - 1. Adrijana MLADE TEKAČICE - Takole so se v Brežicah na progo cestnega teka za osnovnošolsko državno prvenstvo množično krenile mlajše učenke. Brežičanom je šlo tokrat vreme zelo na roke, saj je po nekaj dneh dežja le nekaj ur pred začetkom prireditve posijalo sonce. Start in cilj letošnje prireditve je bil na štadionu, kamor se je tekmovanje preselilo iz središča Brežic s ceste Prvih borcev. (Foto: I. Vidmar) Šentjernej 119, nik Sevnica 129, 4. Brežice 153; mlajše dijakinje - 1. Bajič (Piran); mlajši dijaki -1. Borut Veber (Sevnica); starejše dijakinje - 1. Petra Radišek (Gimnazija Celje), 3. Klavdija Tomažin (Brežice); starejši dijaki - 1. Luka Klemen (Gimnazija Celje), 2. Marko Gorenc (TK Por-toval); ekipno -1.1. Ginazija Celje 53... 3. Gimnazija Brežice 65 itd. ŽULIČ PRVI IN DRUGI V PREČNI PREČNA - Na 3. pokalu Dolenjske v letalskem modelarstvu za prosto leteče modele je na prečen-skem letališču v soboto, 17. oktobra, v štirih tekmovalnih razredih nastopilo 71 modelarjev i Slovenije, BIH in Hrvaške, dobro pa so se odrezali tudi domači tekmovalci. Tako je v razredu jadralni modeli med člani zmagal Damjan Žulič, Danijel Terlep pa je bil četrti. Z modeli s pogonom na gumo je bil Žulič drugi, Dragan Stankovič pa peti. zapravil prav najboljši mož Gregor Komac, ko je izgubil dvoboj s Škafarjem, enako pa sta po dolgem času Komac in Hribar izgubila igro parov in Olimpija je ostala neporažena. * V novomeškem namiznoteniškem klubu Krka so zelo zadovoljni s 24-letnim kitajskim profesorjem angleščine Xu Chajem, ki je hitro dokazal, da je eden izmed najboljših kitajskih igralcev. Vedno nasmejani Xu Cha dela v Krki tudi kot trener in vodi moštvo na tekmah, kar se pozna, saj je izreden poznavalec igre, v kateri so njegovi rojaki že desetletja najboljši na svetu. Skupaj s Komcem, Retljem in Kraljem vadijo dvakrat na dan, le Hribar, ki namerava z letošnjo sezono zaključiti svojo namiznoteniško kariero, se jim zaradi službenih obveznosti pridruži le popoldne. Tekma petega kola med Krko in Preseijem je neposredno odločala o drugem mestu po prvem delu prvenstva, saj sta se srečali za Olimpijo dve najmočnejši moštvi. Novomeščani so se na srečanje izvrstno pripravili, zelo pomemben pa je bil trening s 24-letnim Kitajcem Xu Chajem, ki je prispel v Novo mesto pred tremi tedni in bo za Krko lahko nastopil šele v drugem delu, za zdaj pa le trenira skupaj z Novomeščani in poleg tega dela z mlajšimi selekcijami. Xu Cha goji podoben slog igre kot preserski Kitajec Pan Wei, kar je bilo tokrat odločilno, saj je poševnooki Preserjan moral prvič priznati poraz slovenskemu igralcu, pa tudi v igri parov sta bila Hribar in Komac močnejša od Pan Weija in Petrovčiča. Ni prav veliko manjkalo, da bi povrhu vsega še Hribar premagal Petrovčiča, a to srečanje ni bilo več pomembno za skupno zmago. I. VIDMAR Razkošni Ave, triumphator! Skromni veliki sin slovenskega naroda Leon Štukelj bi raje videl knjigo v broširani izdaji, dostopni vsem direktor Telekoma, ki je na prireditvi Štuklju predal prvo tele-kartico z njegovim likom, je aparat že popravljen, če ne, pa bo prva telekartica našemu olimpi-oniku prišla še kako prav. V četrtek je društvo Za srce v Krki v Ljubljani predstavilo koledar, ki bo izšel ob Štukljevem stotem rojstnem dnevu. Leon Štukelj je prvi častni član društva Za srce, s svojim zdravim načinom življenja pa je prav gotovo tudi najbolj nazoren primer, kako pomembna sta redno gibanje in zmernost pri hrani in pijači. Posebnost koledarja je, da se začne z 12. novembrom, Štukljevim rojstnim dnem. Ob slikah iz njegovega življenja je za vsak mesec zapisana ena izmed živ-ljenskih modrosti Leona Štuklja. I.V. Kuljajeva knjiga Ave, triupha-tor! je v kratkem že tretja knjiga o Leonu Štuklju, a se od Vrab-ljevega in Jaukovega dela vsebinsko popolnoma razlikuje. Avtor je želel z večih zornih kotov osvetliti lik velikega rojaka, med zbiranjem gradiva in med pogovori s Štukljem pa je naletel na presenetljiva dejstva, med katerimi ga je najbolj osupnil izjemen pomen sokolskega gibanja za ohranitev slovenskega naroda. “O tem se v šoli nismo učili,” je dejal Kuljaj na predstavitvi, pomen sokolskega gibanja pa je v svojem govoru poudaril tudi Štukelj. Kratko oceno Kuljajeve knjige je dal tudi Štukelj sam, ki je bil navdušen nad razkošno opremo in fotografijami v knjigi. Začudile so ga računalniško obdelane barvne fotografije, za katere je vedel, da so bile v originalu črno-bele. Edina pripomba, ki jo je imel še vedno izjemno skromni Štukelj, je, da tako razkošno opremljena knjiga cenovno ni dostopna navadnemu človeku in da bi raje videl, če bi bila natisnjena v ceneni broširani izdaji. Ob tej priložnosti je Telekom Slovenije predstavil tudi prvo spominsko telekartico iz serije štirih telekartic, na katerih bodo upodobili življenjsko pot Leona Štuklja. Ko so se vzpenjali po stopnicah v stavbi muzeja, je eden izmed gostov spraševal Štuklja, če uporablja telefon, češ da ga je že večkrat klical, a se ni na klic nihče javil. Štukelj, ki so ga mnogo mlajši komaj dohajali, je skakajoč po stopnicah resno odgovoril: “Seveda znam uporabljati telefon, le domači aparat mi ne deluje.” Če je to slišal tudi generalni Koledar ob 100-letnici rojstva Leona Štuklja Koliko časa bo Katka še v senci __ Novomeščanka Katka Jankovič ima za Brigito Bukovec drugi najboljši izid v Sloveniji v teku na 100 m z ovirami - Tek ob študiju francoščine, angleščine in Japonščine ^gS g ^ S PF g-g 'S gg '&ŠT3 s es g s. g 3. _ t sz I lom množično in zmagovito v Poreču Murn na EGP v Ljubljani MIRNA - Na mednarodnem Mladinskem turnirju v badmintonu • “oreču se je z vrstniki iz Hrvaške, ™lce, Italije, Avstrije in Slovenije Merilo kar 16 naraščajnikov badmintonskega kluba Tom, ki so ob em dosegli tudi nekaj izvrstnih j^rstitev. V skupini do 19. leta je u.[?š Skerbiš zmagal med posamezen in skupaj z Mihom Trdino tudi )8n parov. Urška Silvester je v sku-Mai do 15. leta zmagala med posameznicami, skupaj s sestro Špelo pa j1® bili najboljši tudi v igri parov do f leta. Med posameznicami v sku-Pmi do 13. leta je Špela Silvester Zgubila finalni dvoboj z najboljšo J^aško badmintonistko Majo Sa-|Cr' Med dekleti do 19. leta je bila *sna Dule druga, Grega Skerbiš je .dskupaj z Urško Silvester drugi v ^'mešanih parov do 13. leta, tretje Mesto pa so si v svojih kategorijah v parov priigrali tudi Jasna Dule M Lea Holc (do 19. leta) ter Katja drmole in Taja Borštnar (do 13. c Na mednarodnem turnirju serije JOP v Ljubljani seje 18-letni mladi-;^c ntirnskega Toma Novonteščan ^eš Murn iz kvalifikacij uspešno Prebil na glavni turnir, kjer je v 5**ni kolu po izenačeni igri v treh Mzih izgubil z Avstrijcem Arminom '°etschlom (15:10,10:15,12:15). kegljaški izidi Kočevske kegljavke so v prvi ligi izgubile srečanje s Triglavom, v ^gi ligi so Trebanjke z 0:8 izgubile !j°dilnim Ljubeljem, Krčanke pa so >;6 izgubile v Celju. Nekoliko bol-]eje šlo fantom: Kočevci so prema-p Ljubelj s 6:2, Črnomaljci pa so v ^njicah izgubili z 1:7. (N. G.) v Krmelju v spomin Krmelj - Na balinarskem tur-Au v spomin na dogodke iz leta -pL ko so Nemci v Krmelju postreči talcev, je nastopilo 21 dolenjskih ?l>narjev. Zmagal je Ivic iz Krškega, je bil Zorko iz Dolenje vasi in ctji Gambetta iz Krmelja. (R. M.) AEROBIKA V MIRNI PEČI I Mirna PEČ - Rekreacije željne j|lrnopečanke bodo tudi letos pri-na svoj račun. Organizacijski jbor mirnopeškega teka bo pri-Pvil redno vadbo aerobike, ki jo rvodila Alenka Gazvoda. Vadba ? °b sobotah v telovadnici osnovne J1!6 ob 18. uri za starejšo in ob 19. M za mlajšo skupino. Vadba se bo M^ela v soboto, 7. novembra. Krki niz s prvaki, Žužemberk čaka Krka se je z osvojenim nizom proti Fužinarju utrdila na predzadnjem mestu - Babnik v vlogi trenerja in prvega igralca ■ Žužemberk v tretjem nizu vodil z 9:7 NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Čeprav je novomeška odbojka daleč od svojih zvezdnih časov, seje v soboto na tribuni na tekmi med Krko in Fužinarjem zbralo nekaj več kot 100 gledalcev, ki so po koncu tekme kljub porazu vstali in bojevitim Novomeščanom zaploskali. Fantje so si aplavz zaslužili, saj so državni prvaki za zmago nad enim izmed najresnejših kandidatov za odhod na nižjo raven tekmovanja potrebovali skoraj celi dve uri. Žal takega zadovoljstva niso doživeli žužemberški navijači, saj je Pomgrad celo tekmo igral z najmočnejšo postavo. Novomeščani so Ravenčanom spulili iz rok niz in se s tem utrdili na predzadnjem mestu, saj Zužem-berčanom na dosedanjih tekmah z moštvi gornjega doma ni uspelo osvojiti niti 10 točk v nizu, kaj šele, da bi se jih veliki usmilili in del tekme odigrali z igralci s klopi, kot je to tokrat v Novem mestu storil Fužinar. USPEŠEN BLOK KRKE - Novomeški odbojkarji so na tekmi s Fužinarjem presenetljivo osvojili niz, ko je gostujoči trener na igrišče poslal igralce s klopi, proti popolni postavi državnih prvakov pa so se najbolj izkazali v četrtem nizu, ko so bili vse do izida 6:7 zelo enakovredni gostom. Izkazali so se predvsem v polju, nekoliko slabše pa jim je šel zlasti blok, ki so ga bistveno višji gostje zlahka prebijali, vedno pa jim to le ni uspelo. Na sliki: Zunič in Šmalc sta uspešno blokirala napad gostov. (Foto: I. V.) Ravenčani so tekmo z Novomeščani začeli z najmočnejšo postavo z vsemi svojimi reprezentanti na čelu, a so se jim Novomeščani, kijih zdaj kot trener in igralec vodi Alojz Babnik, dobro upirali in klonili šele po več kot polurnem boju. Trener Ravenčanov Franjo Jež je v drugem nizu kar štiri igralce prve postave zamenjal z igralci s klopi, ki pa vsaj na začetku krkašem niso bili kos. * Novomeška Krka letos po dolgih letih prvič nastopa brez tujcev. Po odhodu Mirnopečana Krevsa, ki naj bi na nekaterih domačih tekmah vseeno nastopal, k vojakom v novomeški vrsti ni niti enega Ne-novomeščana. Krka je poleg tega tudi eno redkih slovenskih prvoligaških moštev, katerega člani igrajo popolnoma zastonj. Predvsem Babnika nikakor niso mogli zaustaviti, tako da so Novomeščani vodili s 6:1 in 10:7, potem pa so gostje izenačili, a so domačini na koncu le zdržali in osvojili prvi niz v sezoni. V tretjem in četrtem nizu je Fužinar spet nastopil s prvo postavo, ki prav tako ni ravno zlahka prihajala do točk, žal pa Novomeščanom kaj več od menjav ni uspelo doseči. Žužemberčani so se poskusili upirati Pomgradu z močno pomlajeno vrsto, v kateri so nastopili tudi trije 17-letniki. Gostje so imeli predvsem premoč v višini in prav zaradi visokega bloka Žužemberčanom ni uspevalo osvajati točk. Še najbolj izenačen je bil tretji niz, v katerem Žužemberčani vodstva z 9:7 niso izkoristili, da bi osvojili prvi niz ali pa vsaj presegli zanje čarobno mejo 10 točk. I. V. mm mm iiimn KOŠARKA Pokal Radivoja Korača, 3. kolo -Hapoel Galil Elyon - Krka 81:95 (38:51). Četrtfinale pokala, 4. skupina, polfinale - Krka : Elektra 84:53 (42:32); Krka: Jevtovič 8, Samar 19, Taramiš, Petrov 7, Smodiš 11, Balažič 6, Grum 15, Meluš 9, Mejerle 2, Ščekič 7; finale - Krka : ZM Lumar Maribor 70:84 (32:33); Krka: Jevtovič 14, Samar 1, Petrov 3, Smodiš 14, Grum 6, Meluš 2, Ščekič 8, Nakič 22. V polfinale se je iz četrte skupine uvrstil ZM Lumar, iz ostalih skupin pa Olimpija, Pivovarna Laško in Union Olimpija. ROKOMET 1. SRL, 5. kolo, ženske - Gramiz Kočevje - Robit Olimpija 19:37 (9:18); LESTVICA: L Krim Electa 10_, 2. Robit Olimpija 10,3. Juteks Žalec 8, 4. Izola 7, 5. Gramiz Kočevje 6 itd. ODBOJKA 1. DOL, ženske, 3. kolo - TPV Novo mesto je bil prost. LESTVICA: 1. HIT Nova Gorica 6, 2. Infond Meltal 4 (tekma manj), 3. TPV Novo mesto 4 (tekma manj), 4. ZM Ljutomer 2 itd. V četrtem kolu bo TPV igral v gosteh z zadnjeuvrščenim Krimom, danes, v četrtek, ob 19.30 pa bodo Novomeščanke vnaprej odigrale tekmo 8. kola z Bledom. 1. DOL, moški, 3. kolo - Krka Novo mesto : Fužinar 1:3 (-5,13, -4, -6), Žužemberk: Pomgrad 0:3 (-7, -9, -9); OSTALI IZIDI: Titan Kamnik : Stavbar 1GM 3:2, Olimpija : Šoštanj Topolšica 3:0, ELVO Bled : Salonit Anhovo 1:3. LESTVICA: 1. Fužinar 6, 2. Titan Kamnik 6,3. Stavbar IGM 4, 4. Salonit Anhovo 4, 5. Pomgrad 4,6. Olimpija 4,7. ELVO Bled 2, 8. Šoštanj Topolšica 0, 9. Krka Novo mesto 0,10. Žužemberk 0. V četrtem kolu bo Krka igrala v Kanalu s Salonitom Anhovo in Žužemberk v Šoštanju s Topolšico. 2. DOL, moški, 3. kolo - Kočevje : Astec Triglav 1:3. LESTVICA: 1. Brezovica 6... 10. Kočevje 0. V 4. kolu bo Kočevje igralo v gosteh z IGM Hoče. 3. DOL, zahod, ženske, 3. kolo - Kočevje: Radio Morje 2:3, Kemi-plas*Koper III : Brestanica 3:1, TPV Novo mesto II : Mladi Jesenice 0:3; LESTVICA: 1. Bohinj 6... 8. Kočevje 2, 10. TPV Novo mesto 0,11. Brestanica 0. V četrtem kolu bo TPV Novo mesto II igral v gosteh z Radiom Morje, Brestanica doma 3. DOL, zahod, moški, 3. kolo -Pneuma center Mokronog : Žirovnica 3:1 (13, -11, 7, 14); LESTVICA: L Pneuma center Mokronog 6. V četrtem kolu bodo Mokronožani igrali v Kamniku z ekipo Žurbi team. NOGOMET 2. SNL, 11. kolo - Slovan Slavija -Elan 0:0; LESTVICA: L Dravograd 27, 2. Pohorje 25, 3. Tabor Sežana 23,4. Zagorje 20,5. Drava 17, 6. Esotech Šmartno 16, 7. Šentjur 16,8. Elan 16,9. Aluminij 15 itd. V 1L kolu bo Elan 31. novembra igral doma z Dravo. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, 5. kolo - Selda pack Preserje : Krka 4:6 (Legiša : Komac 0:2, Pan Wei: Hribar 2:0, Petrovčič : Komac 0:2, Legiša : Hribar 0:2, Pan Wei: Retelj 2:0, Petrovčič - Pan Wei: Komac - Hribar 0:2, Petrovčič : Hribar 2:1, Pan Wei : Komac 1:2, Legiša : Retelj 1:2); LESTVICA: L Maxi Olimpija 10, 2. Krka 8, 3. Maribor 7, 4. Selda Pack Preserje 6,5. Era 6 itd. Može prvak, Zvan pa drugi Peterlinovi lokostrelski rekordi V Semiču zaključili motokros sezono - Hud padec Damjana Pavkoviča - V torek še vedno v nezavesti SEMIČ - Semiški motoklub NIX je v nedeljo v dežju in na razmočeni stezi pripravil dve dirki za odprto prvenstvo Slovenije v stadionskem motokrosu. Za domače ljubitelje motokrosa sta bili najzanimivejši dirki v razredu 80 ccm, kjer se je že v prvem zavoju prve dirke prvi favorit Novomeščan Matej Žvan (FUN šport Krško) zapletel, kar ga je stalo precej časa in na koncu tudi saj so enkrat zmagale in enkrat dosegle neodločen izid ter so s tekmo manj na 3. mestu med 9. ekipami. V soboto, 24. oktobra, ob 13. uri bodo Dolenjke na “domačem” kegljišču Vodnjak v Novem mestu gostile vodilno ekipo Ljubelja. Kazen za napredovanje Občina TVebnje dala kegljavkam za tekme v 2. ligi le 200 tisočakov - Zupan lobira za rokomet TREBNJE - Kegljavke bivšega MC Mercator, ki so se po dobre-8a četrtletja dolgi zvestobi tej hiši, ■'krati generalnega sponzorja, Preimenovale v KK Trebnje, so z Osvojitvijo naslova v 3. državni ligi '0 uvrstitvijo v 2. ligo dosegle svoj največji uspeh doslej. Dolenjke So v desetih nastopih doživele le poraz, in sicer le za 7 kegljev z Jtipolom v gosteh. Dolenjke jih lahko imenujemo, ker v ekipi nastopajo tudi Novomeščanke, skratka najboljše kegljavke na dolenjskem. Same zmage je nanizala Mileta Veber, sledijo Dušanka Ške-*klj (9:1), Slavka Prosenik (8:1), podreja Rifelj (6:4), Angelca dalmacija (6:4), Alenka Miklav- Cvetka6VebleaV(0:1 fMarijih Nik° GoleŠ:"in Vodja ekipe Pančič (0:1) in Slavka Okoren 0:1). Skupaj so trebanjske keg- Na sprejemu kegljavk m vodst-'javke podrle 22.775 kegljev. Tudi Ya Trebnje pri trebanjskem I 12. slovenski ligi - zahod so Tre- županu, čigar odsotnost je nado-“anjske začele zelo spodbudno, mestil eden njegovih sodelavcev Dušan Mežnaršič, smo lahko prejšnji teden slišali številne ostre kritike na račun občine in župana zaradi favoriziranja rokometa ter občutno premajhnega posluha občine za kegljanje, badminton in druge športe. Predsednik KK Jože Vencelj je poudaril, da je sramota za občino, da je letos iz proračuna namenila le 200.000 tolarjev, s čimer je soglašal celo Mežnaršič, ki je še dodal, da rokometnemu klubu samo sodniki in delegati poberejo toliko denarja vsak teden! Vencelj, Ciril Bukovec in Mežnaršič so se zahvalili kegljavkam in še posebej njihovemu neutrudnemu vodji in trenerju Niku Golešu. p p *Milena Veber: najboljša v pretekli ''Zoni naslov državnega prvaka, saj je tokrat osvojil šele četrto mesto, medtem ko je drugi Novomeščan Jaka Može (Mel Novo mesto) zmagal. V drugi vožnji je na prvem zavoju padel Može, vanj pa se je zapletel Žvan, ki pa mu je na koncu le uspelo zmagati in osvojiti drugo mesto v skupnem vrstnem redu, medtem ko si je naslov prvaka po zaslugi boljše uvrstitve iz Brežic priboril Može, kije bil kljub padcu na zadnji dirki četrti. Semičan Marko Špehar (NIX) je bil tako kot v Brežicah tudi tokrat obakrat tretji, tretje mesto pa je osvojil tudi v skupni razvrstitvi za državno prvenstvo. V razredu 125 ccm je Novomeščan Ludvik Mežnar v prvi vožnji nekaj časa celo vodil, dirko pa je končal na tretjem mestu, medtem ko je na drugi dirki odstopil. V skupnem vrstnem redu za državno prvenstvo je osvojil peto mesto, Uroš Ilc (NIX Semič) pa je osvojil skupno šesto mesto. Brežičan Andrej Čuden je bil v razredu 250 ccm v Semiču četrti in tretji, s čimer je v skupnem vrstnem redu pristal na tretjem mestu. Na dirki v Semiču se je želel od tekmovalnega motokrosa posloviti Damjan Pavkovič iz krškega Fun športa, ki ta čas služi vojaški rok in je v petek v cerkljanski vojašnici svečano prisegel. Žal Damjan ni dočakal svojega poslovilnega nastopa, saj je na treningu padel in se hudo poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili poškodbe glave, izpahnjeno ramo in zlom štirih reber. Do zaključka redakcije v torek še ni prišel do zavesti. Novomeški učitelj lokostrelstva Drago Peterlin je z dolgim lokom postavil daljinska državna rekorda - Uresničene otroške sanje ■ S compoundom je njegova puščica 419 m daleč NOVO MESTO - Novomeščan Drago Peterlin seje pred petimi leti začel ukvarjati z lokostrelstvom, kot pravi sam, zaradi sanj iz otroških let, ko je prebiral knjige o Indijancih. Pred petimi leti je izvedel, da v Novem mestu obstaja lokostrelski klub, in od takrat je eden izmed najbolj vnetih članov; na zadnjem državnem prvenstvu v discipli flight pa je osvojil 4 medalje in z dolgim lokom postavil dva državna rekorda. Čeprav pet let ni dolga doba, je Drago Peterlin v tem času od popolnega začetnika napredoval v enega izmed najboljših poznavalcev lokostrelstva pri nas, že nekaj časa dela kot lokostrelski sodnik, letos pa je uspešno opravil tudi izpit za učitelja lokostrelstva, svoje znanje vsak dan prenaša na vse več novomeških ljubiteljev streljanja z lokom, med katerimi je tudi nekaj dobrih tekmovalcev. Pri tem mu stoji ob strani njegova življenjska sopotnica Slavka, ki je tudi sama zaljubljena v lokostrelstvo in tudi uspešno tekmuje. OBA MODELARJA NA SVETOVNO PRVENSTVO NOVO MESTO - Na zadnjem modelarskem tekmovanju za državno prvenstvo je v Murski Soboti v kategoriji prosto leteči modeli zmagal Novomeščan Daniel Terlep, s čimer je prišel na drugo mesto v skupnem vrstnem redu. Na tekmovanju z modeli na gumo je bil njegov klubski tovariš Damjan Žulič tretji, kar je bilo dovolj za osvojitev naslova državnega prvaka. S tem sta se oba uvrstila v slovensko reprezentanco za svetovno prvenstvo v Izraelu. Disciplina flight, v kateri so v Jevnici v nedeljo pripravili 6. državno prvenstvo, je za nepoznavalce lokostrelstva nekoliko nanavadna, saj se z loki različne trdote tekmuje v streljanju v daljino. Konkurenca res da ni tako močna kot pri tarčnem lokostrelstvu, je pa tako tekmovanje na svoj način zelo zanimivo. V straljanju s tako imanovanimi compound loki je bil Peterlin s 419 metrov dolgim strelom drugi v kategoriji lokov z napetostjo strune dp. 25 kg, v kategoriji do 33 kg je Cii s MALI REKREATIVCI SO JAHALI NOVO MESTO - Novo šotsko” leto in skupne ure družinske rer kreacije so letos na novomeški agenciji za šport začeli nekoliko drugače. Družine z otroki, ki obiskujejo njihove ure redne vadbe, so povabili na družinski izlet na ranč Kaja in Grom v Ložanski dolini. Obiskali so palčkovo dolino, se pogovarjali o konjih in jahali. Čeprav se je redna družinska vadba z otroki že začela, se jim še lahko pridružite. Vsa dodatna pojasnila dobite po telefonu 322 267. SEKTORSKA GASILSKA VAJA KOČEVJE - Člani prostovoljnega gasilskega društva Kočevje so ob sodelovanju PGD Mahovnik, Stara Cerkev, Šalka vas, Dolga vas in LIK - Lesne industrije Kočevje pripravili sektorsko gasilsko vajo. Vaja je bila izvedena pod poveljstvom podpoveljnika PGD Kočevje Alojza Tomšiča in ob sodelovanju poveljnika Gasilske zveze Kočevje Jožeta Mihorja. V. D. Drago Peterlin 361-metrov dolgim strelom četrti, v kStegorijEnad 33 kg pa je bil s 392 metri tretji. V streljanju z dolgim lokom je nastopil le on, a je svoje znanje in moč dokazal z dvema državnima rekordoma: z lokom z napetostjo strune 16 kg je puščico izstrelil 178 m daleč, z lokom z neomejeno napetostjo strune pa je njegova puščica poletela 220 m daleč. I. V. Z MOLITVIJO DO DOBREGA VETRA NOVO MESTO - Na tradicionalni novomeški jadralni regati okoli otoka Lošinja je zmagala posadka Tomaža Zupančiča z najeto jadrnico jaenau 36. Druga je bila Liberty s krmarjem Alešem Wachterjem in tretja Aquarius z Zoranom Firom za krmilom. V idealnih vremenskih razmerah, za katere ima gotovo nekaj zaslug tudi molitev semiškega župnika Janka Štamparja, ki se je s svojo jadrnico Mavrico tudi udeležil regate, je tekmovalo II jadrnic. NA NARASLO KRKO - Takole so se na iz kampa na Otočcu v soboto, 24. aktobra, na veslanje po narasli Krki odpravili udeleženci 4. rekreativnega spusta od Otočca do Kostanjevice. Narasla reka in dež sla marsikaterega ljubitelja veslanja odvrnila ud udeležbe, kljub temu pa prireditev ni odpadla. V nedeljo je kostanjeviško športno društvo Krka pripravilo še tradicionalno veslaško tekmovanje okoli kostanjeviškega otoka. (Foto: I. V.) (^KRKKZDRAVILIŠČk HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Škofovsko pastirsko pismo Dol. list št. 41, 43, 22. oktobra Kdor piše pisma bralcev, se mora zavedati, da jih prebira marsikdo, najmanj pa, da o njem ne more soditi le sam, temveč predvsem bralci. G. Jože Pacek v svojem zadnjem odgovoru na moje pisanje popolnoma zamolči svoje prvo pismo, ki je povzročilo mojo reakcijo. Ne bi se želel zadrževati pri navedenih oznakah razen tistemu o “potvarjanju”, ker sega v srž najine polemike. Kot sem bil že poudaril zadnjič v pismu, je g. Pacek iz celote pastirskega pisma iztrgal citat iz bolj zadnjega dela pisma in z njim zanikal vse prejšnje vrstice, češ, da sploh ne gre za željo slovenskih škofov po uvajanju verouka v šole. Zato sem citiral celotno pismo, objavljeno v Sobotni prilogi Dela z dne 19. septembra 1998. Tu lahko vsakdo preveri resničnost mojega pisanja. Kdor je že odprl ta časopis, mu svetujem še, da prebere daljšo razpravo o vsem skupaj izpod peresa sociologa religije dr. Marjana Smrketa “Se bo izrodilo, kar se ni zašuštralo? Žal pokaže prav na koncu svojega pisma g. Pacek vso nedialoškost in nestrpnost do drugače mislečih, ko tega avtorja označuje celo za prenapeteža, za znanstvenika med narekovaji. Dr. Smrke pa ni storil nič drugega, kot citiral številne raziskave in primere nam sosednjih držav. Prav iz teh podatkov bi g. Pacek lahko videl, kam vodijo njegova posploševanja. Iz njegovih besed veje tudi huda nestrpnost do drugih verstev, saj moralnost izvaja le od katoliškega Boga. Iz zgodovine so znana takšna stališča. Pogosto jih najdemo med tistimi, ki so vodili razna pokristjanjevanja, večinoma žal z ognjem in mečem, omenjeni “vae victis”, torej gorje premaganim, ni bil edini. Ko sem kot študent bival v ZDA in zaradi dolge poti za božične počitnice nisem mogel odpotovati domov, so me gostitelji vpisali v “Adventure in World Understanding na Mich-ganski državni univerzi. Američani so nam, kakšni stotniji tujih študentov iz vseh vetrov sveta, kmalu razdelili zanje značilen pragmatičen izdelek: deset “velikih resnic v desetih svetovnih religijah”. Presenetil pa sem jih, ko sem med polnočnico pel Tiho noč v slovenščini. Niso se mogli dovolj načuditi, češ saj prihajate iz komunistične dežele. Daje bila zmeda še večja, sem udaril še eno kitico v nemščini... Vključen sem bil v tako imenovano meduni-verzitetno izmenjavo med obema državama, takratno Jugoslavijo in ZDA. Gibal sem se večinoma med tako imenovanimi “Liberal arts” koledži Velikih jezer. Nasplošno sem velikokrat slišal od ameriških prijateljev, da smo doma prejeli boljšo splošno izobrazbo kot ameriški vrstniki skoraj v vseh primerjalnih predmetih. Spregledal sem, da skuša g. Pacek polemiko z menoj izkoriščati za promoviranje svojih enostranskih stališč glede vsiljevanja ene vere v šolski sistem. To kaže tudi govorjenje mimo mene o stvareh, o katerih sploh nisem pisal. Tudi mu ne nameravam slediti v naporih po sprava-ških prizadevanjih nekaterih meni odvratnih strank in parlamentarnega praznega govorjenja. Pač pa prebiram njegov cilj enotne gonje tako proti šolskemu ministru dr. Slavku Gabru in nasploh šolskemu sistemu. Za dr. Gabra sem prepričan, da se bo ustrezno branil sam, glede šolskega sistema pa ste vlak že zamudili. Večina zakonodaje je že sprejeta. Tudi na našem območju je pohval- no, da so tudi sami šolniki uvideli njeno naprednost in prednjačijo z uvajanjem devetletke. Hudo mi je zaradi omenjenih petih samomorov v mali župniji g. Packa. Nočem biti zloben in trditi, da je žal globoko padel pri širjenju zavesti o svetosti življenja. Da kakšen človek žal obupa nad seboj, je mnogo bolj zapleteno vprašanje, da bi lahko sodili o tem postopku. Vsekakor pa drži, da ja takemu človeku v takem trenutku manjkal predvsem dober prijatelj. V tej zvezi se mi zdijo zanimivi poskusi g. patra Karla Gržana iz Razborja z njegovimi številnimi kulturnimi prireditvami in druženju z mladimi. Tudi sam sem imel čast izkusiti takšnega duhovnika, g. Dolinarja v Boštanju. Žal so tudi v cerkvenih vrstah prešu-štniki, in ne razumem g. Packa, zakaj zameri to meni, če ga na to spomnim. Ljudje smo pač krvavi in grešni, kot bi dejal on, in kaže celo, da sutana in zavest nista dovolj ali vsaj ne dovolj trdni. Ker najina polemika vodi v stranpoti, povedala pa sva, kar sva hotela, razpravo zaključujem in za morebitno nadaljnje razčiščevanje nesporazumov g. Packa vabim k sebi domov ne le na en kozarec letošnjega mošta, bodočega cvička! ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 V zvezi s člankom pod naslovom ‘Modrci” v Novomeški kroniki vam želimo pojasniti, da je ureditev razmer (razširitev, posodobitev) trenutno nemogoče izvesti zaradi nerešenih statusnih razmer (denacionalizacijski postopek in nerešena lastniška vprašanja). JP KOMUNALA Novo mesto Krške novice Dol. list št. 42, 22. oktobra Postavitev oglaševalskih panojev Novomeška kronika Dol. list št. 41,15. oktobra V avtohiši Puntar smo opazili, da nastajajoči radio v Krškem vzbuja nemalo zanimanja. To nas po svoje razveseljuje. Menimo, da je že čas, da kraj, kakršen je Krško, dobi svojo radijsko hišo, ki bo ljudi informirala in jim prinašala dobro voljo v njihov vsakdan ter jim dajala možnost, da s svojo besedo vplivajo na dogajanja v občini. Ni več daleč dan, ko nas bojo lahko slišali na frekvenci 93,4 Mhz in ko bomo Krčani lahko rekli, da imamo sedaj tudi mi svoj radio. Namigovanja na strankarski izvor in pripadnost radia pa so zgrešena in po našem mnenju samo plod slabe informiranosti, kar seje zgodilo piscu besedila v prejšnji številki Dolenjskega lista v rubriki Krške novice. Še enkrat poudarjamo, da radio ni strankarski, ampak ga ustanavljamo z željo, da bi bil v veselje, zadovoljstvo in korist vseh poslušalcev. SREČKO PUNTAR, direktor JOB Avto Puntar Krško Glede na zastavljeno vprašanje in odgovor v zvezi s postavitvijo oglaševalskih panojev moramo pojasniti, da za postavitev ni pristojno javno podjetje Komunala. Dovoljenje za postavitev omenjenih panojev izda upravna enota Novo mesto na osnovi predhodnega soglasja lastnikov zemljišč, za dejansko postavitev pa poskrbijo oglaševalske agencije same, ki so tudi na vsakem panoju vidno označene. LITERATI NESLOVENSKEGA RODU PTUJ - Od petka do nedelje, 23. do 25. oktobra, je tu potekalo 20. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji. Udeležilo se ga je preko 30 literarnih ustvarjalcev, iz Novega mesta Jadranka Matič Zupančič. Ob tej priložnosti je poleg vsakoletnega zbornika izšel še jubilejni zbornik Sosed tvojega brega. Volilci kmalu pozabimo slabo in volimo iste Revščine vse več Razmere v naši državi se naglo slabšajo, posebno od leta 1990 po zmagi Demosa. Takrat so na površje priplavali ljudje, ki so spremenili zakone v svojo korist. Nastalo je katastrofalno stanje, ki ga nismo niti slutili: množično odpuščanje iz služb. Vik in krik ni pomagal. Dr. Jože Pučnik je jasno povedal, da delavec nima več besede in se nima kaj vtikati v vladne zadeve, če pa misli, da je žaljivo obravnavan, naj se obrne na sodišče, saj je vlada izvoljena legitimno. Demosovi zakoni so povzročili strahotno socialno razslojevanje med ljudmi. Vlada se je zamenjala, a zakoni in težave so ostali isti. Pred parlamentom je bilo že veliko protestov, ki so opozarjali na hudo socialno stisko, a vse je zaleglo bore malo. In glej ga zlomka: na državnozborskih volitvah 10. novembra 1996 so ljudje v glavnem spet volili iste stranke. Čudno, kako ljudje sproti pozabljamo! Če so ljudje - volilci leta 1990 z lahkoto zrušili socialistični sistem, v katerem so desetletja živeli dokaj dobro, bi z enako lahkoto zrušili tudi tega, če v njem ne vidijo izhoda, in izvolili tiste stranke, ki se borijo za njihovo dobro v dejanjih, ne samo v besedah! MARIJA (naslov v uredništvu) Novo mesto MALE SKRIVNOSTI VELIKIH MOJSTROV ŽIVLJENJA Gibanje je življenje Zakaj trošenje laži v cerkvi? Ni res, da država in občina nista nič prispevali za cerkve v občini Šentjernej Stranke in posamezniki se v predvolilnem boju za pridobitev čim večjega števila glasov na vse mogoče načine borijo v svoj prid pridobiti simpatije volil-cev. Razna umazana podtikanja so spet na dnevnem redu. S tem konkretno ne mislim na nobeno stranko v občini Šentjernej. Gre zgolj za naključje, da se Cerkev oziroma župnik Trpin v cerkvah pri obredih, ki so po božji besedi in svetem pismu namenjeni oznanjanju evangelija, poslužuje načinov, ki nikakor ni primeren za tisti prostor. Že pred tem je v pridigi v cerkvi prisotnim odsvetoval, da bi se udeležili “rdeče” proslave na Javorovici. To ni pošteno. A sedaj o tem, zaradi česar se oglašam. Še pred uradnim objavljanjem je v eni od podružničnih cerkva kršil eno od božjih zapovedi. Dejal je namreč, da naj verniki volijo prave ljudi in s tem tudi stranke, ki bodo v bodočem mandatu cerkvi materialno pomagale, ker do sedaj cerkev v Šentjerneju ni dobila ničesar od države ne občine. V vrstah naših strank ZLSD, SLS in LDS občine Šentjernej imamo kar lepo število vernikov, ki obiskujejo maše. Ti nam očitajo, kaj je to in od kod torej denar za vse obnovljene cerkve, kapelice in stvari v njih ter kdo in od kod plačuje osvetljevanja cerkva. Zavedam se, da so cerkve kulturni spomeniki, za katere mora skrbeti tudi država. Res se nabere več denarja v puščice, a za pobiranje izven cerkve je potrebno dovoljenje upravne enote. Od tako nabranega de- narja cerkev ne plača niti tolarja državi. Tudi sam ja državi. Tudi sam sem večkrat prispeval v te namene, kar je možno preveriti tudi v seznamih. Naštel bom samo nekaj primerov, a ne, da bi opravičeval župana Franca Hudokli- na, kdaj in zakaj sta prispevali občina in država za cerkev v župniji Šentjernej: 4. feb. 1997 dotacija cerkvenemu pevskemu zboru 80 tisoč tolarjev; dotacija istemu zboru 5. feb. 1997 253.000 in otroškemu pevskemu zboru 137.000; nabava orgel 4. feb. 1997 500.000, dan kasneje pa še 890.000; za cerkev v Stari vasi 4. feb. 1997 500.000 in v materialu 61.999 tolarjev; popravilo cerkve v Šmarju 309.750 tolarjev; kapelica Šmalčja vas 101.740 tolarjev; cerkev Orehovica 5. feb. 1997 200.000 in istega dne preko občine od države za Kartuzijo Pleterje 600.000 tolarjev. Pred nastankom občine Šentjernej je občina Novo mesto prispevala večjo vsoto denarja za popravilo cerkve v Šmarju. Toliko v spomin, da se ve, kdo govori resnico. JOŽE HRIBAR Gor. Vrhpolje TEDEN ŽIVLJENJA BREZ NASILJA - V sklop prireditev Teden ži\f nja brez nasilja, ki jih je prejšnji teden v Novem mestu organiziralo društri Življenje brez nasilja iz Novega mesta, je sodil tudi torkov nastop in razst<& učencev šmarješke osnovne šole v novomeškem domu starejših občano* Varovancem in gostom so otroci v pesmi, plesu in igri pokazali, kako * želijo, da bi ne bilo več nasilja in vojn, da bi živeli v miru, prijateljstvu J da bi odrasli prisluhnili tudi otrokom, kadar jim želijo kaj povedati. Prf' sednica društva Življenje brez nasilja Olga Demovšček se je ravnatelju Jožetu Pečniku zahvalila za prijetni nastop otrok. Prireditve se je u tudi novomeški župan Franci Koncilija. (Foto: J. Domiž) Za življenje je potrebno mnogo gibanja. Človek, ki ima dovolj življenjskih moči in energije, se neprestano giblje. Za primer poglejmo majhne otroke, ki stalno nekaj počnejo, so aktivni in zadovoljni. Siten in neaktiven otrok kaže prve znake bolezni. Z odraslimi je prav tako. Nekdo ima voljo in energijo, da vedno nekaj ustvarja ali pa se športno in telesno mnogo giblje. Takšno gibanje pomaga dobri cirkulaciji telesnih tekočin in z gibanjem se po telesu energija pretaka z večjo hitrostjo. Zato nekateri ljudje zelo radi tečejo ali se sprehajajo, saj se potem bolje počutijo. Občutijo, kot da bi se znebili odvečnih starih energij, ki so se nabrale v njihovem telesu. Mnogi ljudje iščejo nadomestila za izmenjavo energij v telesu na različne načine, včasih je ta način tudi zdravju škodljiv, na primer pitje kave, ki poškoduje želodec in ledvica, pa kajenje, ki škoduje pljučem. Tudi alkohol je mnogim postal vir stimulacije in poživlja-nja, čeprav je pretirano pitje strup za jetra. V skrajnem primeru so nekateri zasvojeni celo z drogo. Vsi bi radi dosegli dobro počutje in čim več gibanja, čim večjo izmenjavo energij v telesu. Od nas pa je odvisno, na kakšen način bomo to dosegli in ali bomo zaradi tega tudi zastrupljali svoje telo. VERONIKA DRAB STROKOVNA EKSKURZIJA DOLENJSKIH FIZIOTERAPEVTOV^ soboto, 17. oktobra, so imeli fizioterapevti Dolenjske strokovno ekskuriv v zdravilišče Ptujske toplice in Zavod dr. Marijana Borštnarja za varsF in delovno usposabljanje mladine v Dornavi, kjer so obravnavnavani pd1 vsem otroci z možgansko prizadetostjo. Izlet je organiziralo Društvo fizio* rapevtov Slovenije - DFS dolenjska regija s pomočjo pokroviteljev. Drušh šteje 35 članov in dva- ali trikrat letno organiziramo strokovne sestani kamor vedno povabimo priznanega strokovnjaka. Udeležujemo se strokovnih srečanj, tečajev in seminarjev drugih DFS. Zavedamo se nujna nenehnega izobraževanja, katerega cilj je dvigati strokovni nivo, ki ga # segamo z novimi pristopi in metodami, saj nam navsezadnje prav vsak" dnevni uspehi in bolnikova hvaležnost budijo zadovoljstvo, ki je najgw Ije povezano z našim poklicem. (Višja fizioterapevtka Helena Vinšek) SKRBIJO ZA GROB DR. FRANA BRADAČA - V Ljubljani na Žalah? pokopan dolenjski rojak, klasični filolog in prevajalec dr. Fran Bradač. ™ novna šola Žužemberk in šolska skupnost že drugo leto vestno skrbita za 4) gov grob. Pod vodstvom mentorice Tanje Senica so učenci tudi pred dneVn mrtvih očistili grob, položili cvetje in prižgali svečke. Na Žalah so se poklo* li tudi na grobu dolgoletnega učitelja in ustanovitelja gasilskega društvaf! Dvom Cirila Dekvala. Osnovna šola Žužemberk je ena izmed redkih osnovi1 šol v Sloveniji, ki skrbi za grob pomembnega rojaka, ki se je trajno zapri* slovensko humanistiko in kulturno zgodovino. (Foto: S. Mirtič) V ^ ili-* LEP USPEH KRKINIH ZDRA VILIŠČ - Številna ekipa Krkinih Zdrav* se je prejšnji teden udeležila 45. gostinsko-turističnega zbora v Rogaški", lini. Gre za največje srečanje in tekmovanje gostincev in turističnih dela' *, iz cele Slovenije. Letos se je 334 tekmovalcev pomerilo v 16 disciplinK Ekipa Krkinih Zdravilišč, ki so jo sestavljali tekmovalke in tekmovald, vseh štirih enot, se je najbolje odrezala, saj je osvojila S zlatih, 10 srebril in 8 bronastih medalj ter 7 priznanj, največ med vsemi nastopajočijL Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici pa je najbolpjj v slovenskem turističnem gospodarstvu podelilo posebna priznanja. so jih tudi (z leve) gostilna Rog v Dolenjskih Toplicah, Teniški center Oto* in animator Jani Kramar. (Foto: A. B.) Dr. Janda Špiler Brez strahu pred anestezijo Izšla poučna brošura . NOVO MESTO - Mnoge ljudi je strah anestezije, predvsem se bojijo, da se po njej ne bodo več zbudili, spet druge pa zanima, ali jih bo kljub temu kaj bolelo. “Ker ljudje zelo ■nalo vedo o anesteziji, smo se anesteziologi slovenskih bolnišnic odločili, da za bolnike in njihove svojce pripravimo brošuro z najpomembnejšimi podatki o anesteziji,” je povedala dr. Janda Špiler, predstojnica oddelka za anesteziologijo, reanimacijo in zdravljenje bolečjn v novomeški bolnišnici. In tako je pred kratkim izšla brošura z naslovom “Informacije o anesteziji bolniku in njegovim svojcem”, ki jo je ob sponzorski podpori novomeške Krke izdalo Slovensko ^druženje za anesteziologijo in ■ntcnzivno medicino v 5.000 izvodih. Knjižica, ki sta jo napisali Vesna Paver - Eržen in Miša Hribar - Habinc, je izšla z namenom, da bi bolnik in anesteziolog vzpostavila čim boljše ntedsebojno zaupanje, ki polaga premagati nelagodje Pred anestezijo. V njej sta razložena pomen in vsebina anesteziologovega dela in ravnanja z bolnikom. In še to v poduk mnogim anesteziolog je tisti, ki zagotovi najprimernejšo vrsto anestezije, poskrbi za predoperativno pripravo in bdi tudi nad pooperativnim okrevanjem bolnika. Poučna brošura, ki jo poživljajo karikature dr. Ivana Balo-ga in dr. Roberta Hlavatyja, bo na voljo v ambulantah v zdravstvenih domovih in v bolniš- 0iCah' J. D. Stoletnica šolskega muzeja Slovenski šolski muzej v Ljubljani praznuje LJUBLJANA - Slovenski šolski muzej, ki je prvi specialni muzej na Slovenskem, letos praznuje pomembna jubileja: stoletnico ustanovitve in šestdesetletnico neprekinjenega delovanja. Ustanovila ga je Zaveza slovenskih učiteljev leta 1898, po četrtstolet-ni prekinitvi delovanja pa ga je vnovič ustanovil prosvetni oddelek Banske uprave leta 1938. Ob zbiranju in razstavljanju učil, učnih pripomočkov in pedagoške literature se muzej ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske šolske zgodovine, zgodovine posamenih šol in učnih zavodov, dela učiteljev in učiteljskih društev, v zadnjem času pa se posveča tudi pedagoškim dejavnostim. V muzeju delujejo razstavna, arhivska in dokumentacijska zbirka ter pedagoška knjižnica, enkrat letno pa muzej izda Šolsko kroniko -zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. BIOENERGETIK PREMAGAL RAKA Moja hči, takrat še osnovnošolka, je pred leti zbolela za rakom. V bolnišnici so začeli z zdravljenjem. Sledila je operacija, nato kemoterapija. Stanje se je le slabšalo in življenje hčere je viselo na nitki. Popolnoma obupana in psihično čisto na tleh sva obiskali bioenergetika Ivana Pirca iz Hrastnika. Hčeri seje po vsakem obisku počutje izboljševalo. Obe s hčerko sva spet dobili voljo in energijo za novo življenje. Danes je hči srednješolka. Čeprav malo šepa, ker so ji pri operaciji odstranili nogo in nosi protezo, nihče ne more verjeti, da je to ista deklica. TINA IN MARIJA K. Slovenska Bistrica ZAHVALA Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim Bele krajine, se najlepše zahvaljuje vsem, ki so darovali društvu namesto cvetja na grob pokojnega Janeza Pluta iz Kota pri Semiču. Darovalci, ki so skupaj darovali 117.000 tolarjev, so bili: pokojnikova sestrična, nečakinje in nečaki, Mercator-KZ Črnomelj, Dolenjka Novo mesto-uprava, Dolenjka, d.d., _Novo mesto, osnovna šola Milke Šobar-Nataše iz Črnomlja in Sektor za nove projekte in investicijski razvoj tovarne zdravil, Krka Novo mesto. Presenečenja ob knjižnem prvencu dr. Petra Kapša Kmalu še Vino proti staranju ter Voda in zdravje • NOVO MESTO - Na ljubljanskem sejmu Narava in zdravje so 19. oktobra ponudili dve knjigi novomeške založbe ERRO. Njen ustanovitelj ter glavni urednik Toni Vovko je predstavil avtorja obeh novitet, novomeškega primarija dr. Petra Kapša: lani novembra je izšel njegov knjižni prvenec Vino in zdravje, letos julija pa njegova druga knjiga Med in zdravje. Urednik založbe je hkrati podal zgoščen oris mlade založbe. Magistra Malči Božnar, ki v Polhovem Gradcu vodi podjetje Čebelarstvo, je predstavila vsebino zanimive knjige o medu in njegovih vplivih na zdravje izpod peresa strokovnjaka, ki vodi dispanzer za bolezni pljuč in srca v novomeškem zdravstvenem domu. O Kapševi knjigi Vino in zdravje je govoril Janez Vrečer, direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Čeprav je knjiga prišla prvič na trg šele lani novembra, je kljub visoki nakladi 3.000 izvodov medtem skoraj že v celoti pošla. Založba in avtor sta sodila, da zanimanje za poljudnoznanstveno delo še traja. Avtorje zato pripravil dopolnjeno izdajo prve knjige, ki pa je hkrati celoten ponatis dela. Dodal ji je novo poglavje: Vino proti staranju. Dejstvo je, da znanstveniki po svetu čedalje globlje posegajo v molekularno biologijo človeških celic in pri tem odkrivajo mehanizme staranja v telesu. Hkrati govore tudi o načinih, kako proces staranja zavreti, predvsem seveda z uporabo naravnih učinkovin, kakršnih je tudi v vinu na pretek. Slednje je spodbudilo dr. Petra Kapša, da je zadnja leta razširil svoj študij: tuja in domača literatura vedno pogosteje piše o prostih radikalih in staranju. Prav zato dr. Kapš že pripravlja novo knjigo z naslovom: Vino proti staranju, v kateri bo opisal vse dobre in slabe učinke vina na zdravje, predvsem pa vplivanje prostih radikalov na degenerativne bolezni. V novi izdaji Vina in zdravja (v nakladi 2.000 izvodov) je tudi poglavje o Slovenski vinski ponudbi, ki jo je napisal mag. Zdenko Rajher. Založba ERRO hkrati sporoča, da gre te dni v tisk še 4. knjiga dr. Petra Kapša: Voda in zdravje. Poljudnoznanstveno branje s teh območij poslej ne bo odvisno samo od prevodov in virov tuje literature. To pa je hkrati tudi spodbuda drugim domačim strokovnjakom, da bi se pogumneje lotevali pisanja o dognanjih v svojih strokah. Zgled primarija dr. Petra Kapša jih k temu prav izziva. T. GOŠNIK Življenje z epilepsijo Liga proti epilepsiji Slovenije na Dolenjskem še vedno deluje. Člani skupine smo iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V letošnjem letu smo spomladi organizirali izlet na Trško Goro, udeležili smo se ribjega piknika v Kopru, oktobra smo imeli predavanje dr. Tatjane Gazvoda, eden izmed naših članov pa se je od 24. do 26. julija v Bologni udeležil evropske konference o epilepsiji. Tema konference je bila Epilepsija in pravica do izbire s tremi glavnimi temami: epilepsija in pravica do izbire tvoje izobrazbe, epilepsija in pravica do izbire tvoje zaposlitve in epilepsija in pravica do izbire tvojega načina zdravljenja. Osebe z epilepsijo ne zahtevamo nobenega posebnega statusa, želimo le, da se nas obravnava kot vse ostale ljudi. Žal se prevečkrat dogaja, da zaradi predsodkov in neznanja posameznih oseb doživljamo diskriminacijo, in to s hudimi posledicami, kadar so te osebe nosilke sistema. Potrebno je ločiti diskriminacijo od neizogibnih omejitev, ki jih mmoramo postaviti v življenju. Naučili smo se živeti s svojo boleznijo, to je z občutkom nevarnosti epileptičnga napada. Glede na vrsto in pogostost napadov moramo prilagoditi svoje življenje. Na konferenci je bil govor tudi o novih načinih zdravljenja. V svojo sredo vabimo ljudi, ki so kakorkoli povezani z epilepsijo. Dobivamo se vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Novo mesto. Skupina za samopomoč Dolenjske in Bele krajine EEed dnevom mrtvih Zares je mrtev le, kdor je v smrti sam... V)minu sebenjkarjema Janezu in Ani Andoljšek iz Trnja pri Veliki Loki, ki sta slovenski svobodi žrtvovala tri sinove >. Bilo je 7. avgusta 1955, ko sem v , 7>ki Loki srečal ob pravkar od-spomeniku padlih borcev vitega, koščenega moža in njegovo Tjjo, ki sta ostala pred novim pom-J*°m NOB tudi še potem, ko se je Jožica domačinov začela počasi ,. Shajati. Nagovoril sem ju, se jima jf ^stavil ter zvedel, da sta to Janez Andoljšek, skromna kmetiča . Irnja. K spomeniku padlim bor-talcem in žrtvam fašističnega v?sHja sta prinesla majhen venček, .Katerega je oče Andoljšek pritrdil 'Kftonček in na njem napisano pe- ^tn. Tukajle počivajo najini trije fant-Pv-” je dejala mati in si z utrujeno pito utrnila solzo na trpečem obrazu. »."Zgubila sva jih leta 1943 in f^4...” je pristavil oče in dodal, da f sin Štefan padel na Krtini blizu PJhačega kraja leta 1943, Polde in pa sta bila zaklana kot borca 4. JJUljona Cankarjeve brigade mar-PI944 na Javorovici nad Pleter-Phi, ko so novomeški in kostanjevi-K domobranci skupaj z nemškimi P Policisti zaradi izdaje napadli in r>raj do kraja pobili borce tega Rlanez Andoljšek je imel takrat 79 P> žena Ana 76. Ko sta 3. februar-«»957 skromno praznovala 55 let |*apnega življenja, se ju je 21. feb-, (Na 1957 spomnil Dolenjski list s r stitko in z objavo očetove foto-EWije pred spomenikom iz leta ,, aS. Na stare dni sta živela sama v Jphtmni, dotrajani hiši v vasici Tr-("• izmučena od težkega dela in 0 rPornega, vedno samo na odre- 1 čjdja vajenega siromaštva. Krpica hJdlje, kravica in nekaj druge rcv- '0 jj*c je bilo vse, kar sta premogla v »»jgljenju, a sta kljub temu vzgojila . ^edne otroke, ki so med vojno l*®li pot v slovenske brigade. Zdaj Andoljškova že nekaj desetletij mirno počivata v domači grudi. Njima v spomin in njunim trem sinovom partizanom v počastitev objavljam pesem, ki jo je dolenjski kmetič Janez Andoljšek napisal avgusta 1955 in na kartončku v skromnem venčku obesil na velikološki spomenik. Takrat sem si jo prepisal, kakršna je privrela iz očetovega srca: škovo pesem sem, postavim, hranil od jeseni 1955 in jo šele lani na že porumenelem listu papirja potegnil iz mape starih zapisov. Naj bo objavljena zato zdaj, pred letošnjim dnevom mrtvih, v topel spomin in zahvalo vsem Andoljškom in vsem drugim pokojnim zavednim Slovencem in Slovenkam, ki so živeli in umrli za našo samostojno državo. Prišel je fašizem, nacizem povsod in hotel zasužnjit slovenski je rod. Pa Slovenec se fašizmu postavil je v bran, da suženj on nikdar ne bo imenovan. Sedaj se pojavil je Tito junak, da vojsko uredil je v pravi korak, se vojna nagnila je v našo korist, jo kmal je popihal boječi fašist. Pa vendar je veliko slovenskih ljudi za našo domovino prelilo vso kri, zato naj nam bode spomnik častit, ki tukaj pred nami je danes odkrit. V vejah ciprese pa ptica žgoli in že nad grobovi dvanajstič vali. Ker je minila dvajseta pomlad: sinovi, vstanite, saj v grobu je hlad. Gornje pesmi Janeza Andoljška seveda ni med nekaj več kot 2.300 objavljenimi zapisi v štirih knjigah Slovenskega pesništva upora 1941 -1945. Ni se mogla uvrstiti niti med nekaj nad 12.000 upesnjenih zapisov medvojnega odpora, trpljenja in neizmernega upanja naših ljudi, da svoboda mora priti in da zanjo nobena žrtev ni prevelika. Andolj- Njim v čast ponavljam verze poeta Pavla Golie iz njegove pesmi “Aleš Stanovnik govori iz groba”, ki jo jc napisal junija 1942 v Ljubljani, objavil pa v Novem svetu leta 1946; tiskana je tudi v Izbranih delih Pavla Golie leta 1951. Beremo jo lahko še v 3. knjigi Slovenskega pesništva upora na strani 512, kjer je pesnik v prvi kitici povedal: “Zares umre le, kdor je v smrti sam, a nam milijon src bije v mrtvi grudi. Še ti, popotnik, se pri nas pomudi!" V nedeljo in te dni se bomo pri njih pomudili s hvaležnim spominom in z iskrenim spoštovanjem njihovega ponosa in njihovih žrtev. In naj ne pozabim dodati še tole: Janeza Andoljška, koščenega, pokončnega trpina sebenjkarja, se ne spominjam kot mračnega užaloščenega človeka. Že takrat sem zvedel, da je rad pisal tudi prigodne pesmi, šaljivke in podobne verze. Pri Bukovčevih v Veliki Loki sem, menda nekaj let pozneje, dobil njegov uve-zan zvežčič z naslovom Veliko Loškim lovcem za kratek čas. Že leta 1912 jim je v tej zanimivi knjižici na 23 straneh žepne oblike napisal 68 štirivrstičnih kitic dolgo šaljivo pesem ter se blago ponorčeval iz lovskih štorij in smole zelene bratovščine. Knjižico hranim kot ljub spomin na dobrega človeka in skromnega ljudskega pesnika iz Trnja pri Veliki Loki. TONE GOŠNIK Prgišče misli • Prvi korak duha (razuma) je v tem, da razlikuje med resničnim in lažnim. (Camus) • Po tistem, ko je komunizem opustil ambicijo po monopolu oblasti, pravzaprav ni več komunizma. (Kardinal Ambrožič) • Tisti, ki ima jezik, ni moški, če z njim ne zna osvojiti ženske. (Shakespeare) • M ga hujšega tirana od prostaka v domačem krogu. (Hebbel) PRISEGA V CERKLJAH - V petek, 23. oktobra, je v vojašnici v Cerkljah ob Krki domovini prisegel nov rod vojakov 2. bataljona 22. pehotne brigade. Ob tej priložnosti so v vojašnici pripravili razstavo fotografij cerkljanskega letališča v času osamosvajanja Slovenije in vojne za samostojnost, razstavo likovnih del Franca Lesa in razstavo orožja in opreme pehotnega bataljona. Vojake, njihove starše in prijatelje sta med drugimi nagovorila poveljnik podpolkovnik Stanislav Zlobko, ki je vojakom dal prost konec tedna, in brežiški župan JožeAvšič. (Foto: I. V) PODLJUBENSKl GASILSKI DOM - S slovesnostjo v soboto popoldne so zaključili gradbena dela pri gasilskem domu v Malem Podljubnu. Gasilsko društvo v tem kraju, ki danes šteje 60 članov, so ustanovili leta 1980, leto zatem pa so ob pomoči članov in krajanov začeli graditi dom. Letos je dom dobil fasado, prostor pred domom pa so asfaltirali. Dom naj bi bil dokončan leta 2.000, ob 20-letnici gasilskega društva, ki deluje za vasi Vrh pri Ljubnu, Mali Podljuben, Petane, G. in D. Mraševo. (Foto: A. B.) __2i_7r NAROČNIKI DOLENJSKEGA LISTA NA OKTOBRSKEM IZLETU -V soboto smo v Rogaško Slatino, Ormož in Jeruzalem spet peljali naše zveste naročnike in tudi ostale, ki so se prijavili za naš tradicionalni izlet. V Rogaški smo si ogledali steklarsko delavnico, v Ormožu tovarno sladkorja (na sliki) in v Jeruzalemu vinske gorice. Prednovoletno srečanje naročnikov Dolenjskega lista načrtujemo za drugi teden v decembru, če pa nam bo uspelo, bomo konec novembra pripravili še zadnji letošnji izlet. (Foto: Majda Luzar, EPS) NA VELIKI LOKI - Janez Andoljšek pred spomenikom padlih borcev, na katerem so vklesana tudi imena njegovih treh sinov [7®[p®[?Gag® • gamD[MiDw®®,G0 • ©OoDs® • <3Q®(pB®□ • ^©[^©ptiaš® • ganooraDi^©©^ • ©OoDs® • dI®[p)B@E DAN REFORMACIJE Napak več ne ponavljajmo Eden zgodovinskih mejnikov, ki še danes vpliva na življenje narodov, je gotovo 31. oktober, ko se je pred 481 leti podala v svet novica: “Pravi zaklad Cerkve je najsvetejši Evangelij o božji milosti. ” (62. Luthrova teza). Cerkev - pri tem mislim na takratno srednjeveško Katoliško cerkev - je bila Cerkev oblasti, moči in zakladov, kjer ni manjkalo zlata. In potem naenkrat pride menih iz Wittenberga, ki vse obrne na glavo (kot nekoč Kristus) in pravi, da Cerkev ne sme imeti drugega zaklada kakor Kristusov Evangelij, sicer ni krščanska Cerkev. Mar ne velja to načelo tudi za današnjo Cerkev, ki je na pragu tretjega tisočletja? So ljudje, katerim se še vedno ježijo lasje, ko slišijo besedo “reformacija", ker obuja spomin na še nezaceljene rane, ko je bilo konec krščanske edinosti. V resnici pa zgodovina dokazuje, daje prav reformacija 16. stoletja najbolj svetla doba celotnega dvatisočletja, “zlata doba ”, kije prebudila mnoge narode in jim dala narodno identiteto, jezik, kulturo, šole, prenovljeno Cerkev in še marsikaj. Kdor danes objektivno ocenjuje reformacijo, ugotavlja, da je bila zgodovinska nujnost, in ne zabloda in krivoverstvo. Tako je reformacija stalen klic, ne k ločevanju, pa tudi ne k nasilni monopolni združitvi, ampak k strpni edinosti, navzlic raznolikosti. Prav to še posebno velja za malo slovensko deželo, saj se v zadnjem času pojavljajo tudi pri nas nekateri zlonamerni, ki pripisujejo reformaciji velik germanski upor proti slovenstvu in s tem neuko opravičujejo obdobje nasilne protireformacije ali rekatolizacije naših dežel, vendar brez tehtnih zgodovinskih dokazov. Reformacija se je namreč začela znotraj tedanje Katoliške cerkve kot težnja po odpravi verskih in družbenih zlorab. Ko se je Slovenski protestantizem, ki se je hitro utrdil predvsem med izobraženim plemstvom in meščanstvom, je spadal pod dinastijo Habsburžanov, zato je med prvimi doživljat val protireformacije po načelu “cuius regio, illius religio ”. Valvasor in katoliški zgodovinar Gruden sicer pišeta o večinskosti protestantov na slovenskem ozemlju ob koncu 16. stoletja, a le kratek čas. Za ohranjanje svobode so protestantom služile v prid nekatere okoliščine, na primer turški vdori (“protestantom je Turek sreča ”), saj je bilo le s pomočjo premožnih pro-edst\ na nemških tleh reformacija ko ':e pred Trubai maj utrdila, se je že pred Trubarjem v Ljubljani pojavilo Klombnerjevo obnovitveno gibanje, ki je težilo k “čistemu ” Evangeliju. Reformaci- ja ni bil poskus ustanovitve neke nove Cerkve ali “nemške vere”, ampak vrnitev k prvotni veri Svetega pisma, zato so si vsi reformatorji prizadevali, da naj vsak narod bere Sveto pismo in ima bogoslužje v svojem narodnem in razumljivem jeziku. Prevladala so temeljna reformacijska načela: “solous Chri-stus, sola gratia, sola fide, sola scriptura Se leta 1530 so reformatorji naredili poslednji poskus, da bi Cerkev ostala nerazdeljena, a je bila Augsburška veroizpoved” zavrnjena. S tem ko je uradna Cerkev prenovitveno gibanje izobčila, se je pravzaprav sama odmaknila od izvirnega krščanstva. To napako in krivo pot je Rimskokatoliška cerkev delno popravila in priznala šele na II. vatikanskem cerkvenem zboru (1062-1965), ki pa je v delni meri uresničitev neka- testantov možno zagotoviti sredsrva za obrambo. Razmere so se spremenile z nastopom Ferdinanda II., predvsem po bitki s Turki pri Sisku leta 1593. Ferdinand II., ki je bil vzgojen med jezuiti, se je v celotni monarhiji nepopustljivo spopadel s protestanti, med prvimi na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Leta 1598je bilo učiteljem in protestantskim pridigarjem “ob izgubi života zapovedano, da se pe tisti dan, 30. oktobra, dokler sonce sije, odpravijo in odstranijo iz mesta Ljubljane in v treh dneh iz vseh dežel nj. svetlosti” (Valvasor, 1984:176). Zažgane so bile tudi slovenske knjige: v Gradcu 8 voz, v Ljubljani 7 voz in že po prvem nastopu protireformacijske komisije več kot 2000 knjig. Porušene so bile protestantske cerkve, uničena protestantska pokopališča, izobraženci in načelni ljudje so bili razseljeni in izgnani... (Marjan Smrke, Religija in politika, zbirka Forum, Ljubljana 1996, podpoglavje 3.1.2). Gruden navaja, da je bilo mnogo protestantov poslanih na galeje v Trst, njihovo imetje pa požgano. Tako je postala Kranjska spet nasilno enokonfesionalna. protestantizem pa se je ohranil le med prekmurskimi Slovenci pod zaščito ogrskega plemstva, ki je leta 1606 podpisalo “dunajski mir”. Kaj pa se je dogajalo kasneje? Še leta 1835, ko je resnicoljubni in napredni Prešeren pel o časih, ko si bodo ljudje “prosti izbirali vero in postave”, je uradna Cerkev pod vodstvom papeža Pija IX. razglašala, “da se moti, kdor trdi, da je vsak človek svoboden, da si izbere tisto vero, ki jo sam s svojim razumom spozna za pravilno”. (Sylla-bus, 3. člen! 15. poglavje - Marjan Smrke, navedeno delo) In tako gre zgodovina svojo pot... Ali se bomo od nje česa naučili? Na svetu se ponovno pojavljajo samozvani izvoljenci, ki so sposobni z vso histerijo povesti narode v eskalirane politične in verske konfrontacije in polarizacije. Naj vendar prevlada razum, terih reformacijskih načel, ki jih je nekoč razglasila za krivoverska. enakopravnost, medsebojno spoštovanje in svoboda! Pred nami je spet dan reformacije - z enim samim namenom, da se iz preteklosti nečesa naučimo in starih napak več ne ponavljamo. Naša mala dežela ne bi več vzdržala nobenih delitev, zato je čas, da postane “človek človeku brat", da si stisnemo roke v znamenje medsebojne sprave in odpuščanja ter ne nasedamo tistim, ki sejejo razdore zato, da bi nam lahko oblastniško vladali in se okoriščali. Mag. DANIEL BRKIČ, pastor Evangelijske cerkve Novo mesto OBNOVA NOVOMEŠKE GIMNAZIJE Vdihniti staremu ponos zgodovinskosti Najlepše darilo ob lanskem praznovanju 250-letnice Gimnazije Novo mesto je prav gotovo obnova gimnazijske stavbe. Profesorji in dijaki so se tako letošnjo jesen vrnili v svojo šolo, ki jih je pričakala prenovljena, polepšana in predvsem z boljšimi možnostmi za delo. Zasluge, da je takšno zahtevno delo, kot je obnova ena najkvalitetnejših stavb Novega mesta, uspelo tako, kot je, gre mnogim, gotovo pa v prvi vrsti tudi avtorju prenove, dipl. ing. arhitekture Jožetu Slaku iz Mirne Peči, direktorju podjetja Struktura, d.o.o. Projekt je bil zahtevno in odgovorno delo. Vsaka pomembna stara stavba namreč ima svojo preteklost, spomine, simbole in vrednote. Gimnazija pa še posebej, saj gre za simbol avtoritete znanja in inteligence. Kot pravi Slak, “ni le formalni umetnostno zgodovinski spomenik, je tudi spomin, ki živi. Je medij med generacijami, ki ima svojo opeko, svoj omet, svoja razmerja prostorov, svetlobo...” Zgradba izpred prve svetovne vojne je arhitekturno ena najkvalitetnejših stavb Novega mesta, saj jo poleg lege odlikujejo izredno premišljen in dosledno izpeljan prostorski koncept, kvaliteten dekor ter glede na čas tehnično napredna gradnja. nato izvedbeno ustrezno reagirati. Na novomeški gimnaziji nam je to, kljub izjemnim okoliščinam na Jože Slak, avtor prenove novomeške gimnazije ljavo, na novo sta zgrajena ozvočenje in strelovod ter delno ogrevanje žlebov, stavba pa ima vgrajen tudi nov standard varstva pred požarom, tako da so dijaki v novi šoli veliko bolj varni. V kleti je bila na primer izvedena reorganizacija garderobe z izgradnjo novega vhoda skozi osrednjo sprejemnico šole, prerazporejeni in povečani so prostori za hišnika, z zamenjavo tlakov in oblog sta bili prenovljeni obe telovadnici. V nadstropjih je šlo predvsem za te-meljito tehnično prenovo prostorov, v pokriti avli je na novo urejena delilnica vnaprej pripravljenih malic itd. Največ kreativne svobode so imeli projektanti pri ureditvi podstrešja, ki je bilo prej neizkoriščeno. Nove stopnice vodijo v njegov osrednji del. Tu so organizirali tri učilnice, tri kabinete ter knjižnico s čitalnico. Sodelavci Strukture so oblikovali tudi del opreme: izbrali so leseno pohištvo v razredih, oblikovali oglasne table ter sistem označitve prostorov in donatorjev. Pomembno je, da se tako profesorji kot dijaki v prenovljeni gimna- ziji počutijo prijetno. K temu velft° pripomorejo barve, opazne pteir vsem v hodnikih. “Hodnikom sntf hoteli vdahniti dinamičnost, večpb' stnost, da bi jih mladi začutili k°' svoj prostor, kjer se srečujejo izyen učnih i ur. Učilnicam pa daje prijetnost oprema, ki je vsa lesena,” J£ povedal ahitekt. V glavnem gre P bukov les. Barve v učilnicah so harmonične, svetle. “Žal šoli ni uspelo opremiti knjižnico po načrtu, zato tu niso prišle izraza kvalitete tega prostora,” nte* Slak in ne pozabi poudariti, daje c(' lotni projekt absolutno timsk1-“Brez dobrih sodelavcev: Lili, Reb6' ke, Irene, Radmile, Simone, Meli'6 in drugih, ne bi šlo. Njihovo delo)6 preseglo službene obveznosti.” Sl*’ ku se zdi pomembno, da se je tem projektu Dolenjska nekako piv vezala, saj so bili v okviru Obrh16 zadruge Hrast, ki je bil nosilec vedbe, vključeni številni dolenjs*1 izvajalci. Večina se jih je zelo p0’. trudila, po njegovem mnenju pac Prihodnost, vredna preteklosti “Šlo je za poseg v staro tkivo, pri katerem naj se duh stavbe razvije v nove dimenzije, nikakor pa ne zamenja z novim. Stavbo je bilo treba predvsem tehnično in funkcionalno nadgraditi. Pri konceptu prenove nam torej ni šlo za izumljanje novega za vsako ceno, ampak za vrednotenje, odstiranje kvalitet, za kreativno povezovanje bolj ali manj znanih arhetipov, kijih po naši presoji stavba gimnazije v svojem najširšem pomenu prenese. Eden od ciljev je torej bil, da se ohrani kvalitete te arhitekture in skozi to tudi njeno osnovno, izvorno sporočilnost,” razlaga Slak. S prenovo naj bi gimnazija pridobila prihodnost, vredno svoje preteklosti, osnovno vodilo pa je bilo tudi, da bo čim bolje služila potrebam naslednjih rodov gimnazijcev. Marsikdo bi si mislil, da je krea-tivneje delati nekaj na novo, ker je ustvarjalec pri tem svobodnejši, toda avtor prenove novomeške gimnazije trdi obratno. “Projekti prenove mi pomenijo poseben izziv in spodbudo. Menim, da je prenova obstoječe stavbe, še posebej kvalitetne, projektantsko in izvedbeno zahtevnejša kot novogradnja. Pri prenovi gre za nekakšen “kirurški poseg” v obstoječe stavbno tkivo, ki zahteva tudi drugačne načine projektiranja in izvedbo del kot pa pri gradnji nove stavbe. Tako je pri zahtevnejših prenovah potrebno vzpostaviti bistveno več usklajevanja in koordinacije med projektanti in izvajalci na kraju samem. Odločilni so namreč detajli oziroma odnos do obstoječega na ravni detajlov. Zato je nujno vsako posamezno novo plast stavbe, ki se med prenovo odpira, na novo ovrednotiti in večjih del izstopajo predvsem dobf° opravljena kleparska, pleskarsk3-ključavničarska in mizarska del®-Naporov vseh vpletenih je bilo na tem projektu res izjemno veliko. N3' ravnost izjemen pa je bil odziv dolcf jskih podjetij in obrtnikov na prošnj? šole, naj pomagajo šolo tudi oprem1" ti. Tu so se Dolenjci res izkazali. Ravnateljca Gimnazije Helen2 Zalokar je zatrdila, da so s pre' novljeno stavbo zadovoljni in s{ vsem lepo zahvaljuje za sodelovanj6 in pomoč. “Slak je s tako arh1' teturno prenovo naredil bivanje' gimnaziji tako za profesorje kot dijake izredno prijetno.” “Struktura” po vsej Sloveniji OBNOVLJENA GIMNAZIJSKA STAVBA - Gimnazija Novo mesto jeza svojo 250-letnico dobila najlepše darilo - prenovljeno zunanjo in notranjo podobo. (Foto: L. M.) srečo ob posluhu investitorja Ministrstva za šolstvo in šport ter gimnazije in posameznih izvajalcev v večji meri uspelo,” je povedal Slak. V fazi projektiranja je Struktura v svojo skupino vključila kar nekaj dolenjskih projektantskih organizacij. Med njimi so svoje delo, pri katerem je bilo potrebno zelo veliko usklajevanj, še posebej dobro opravili Utris, d.o.o., iz Mirne Peči (projekt elek- troinstalacij), Neoplan, d.o.o., iz ekt Za Slakovo podjetje Struktura, V je na področju vizualnih komun1' kacij začelo delovati leta 1994, je oh nova novomeške gimnazije dosM najpomembnejši arhitekturni pr?' jekt. Sicer se poleg arhitekture uk varjajo tudi z notranjo opremo, ur6" janjem prostora in grafičnim obliko vanjem z inženiringom v tiskarstvu Stranke imajo skoraj po vsej Slove niji. “Podjetje deluje tako, da vklju' čuje kvalitetne strokovnjake n2 posameznih področjih. Tako siU11 pri obnovi gimnazijske stavbe lahk® načrtovali tako arhitekturo kot ne tranjo opremo in oblikovali sistet® označitve prostorov,” zaključuj6 Slak, ki si je znanje in izkušnje vej1 y let pridobival pri enem vodiln1® J* Novega mesta (projekt strojnih instalacij), Projekt biro Tratar (požarna varnost), koristno pa je bilo tudi sodelovanje z arhitektom Gorazdom Cibicem. Pomemeben partner, ki ve, kaj pomeni prenova, je bil vsekakor tudi ekspertni gradbeni institut Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane. Številne pridobitve Različni tehnični posegi so prinesli gimnaziji nemalo pridobitev. Na novo so uredili kanalizacijo, zamenjali celotno električno nape- VHOD - Upoštevanje cilja, da bo gimnazija s prenovo dobita prihodnost, vredno svoje preteklosti, kaže tudi vhod v stavbo. slovenskih pedagogov za prenov? arhitekturne dediščine v Sloveniji pri prof. Petru Fistru s Fakultete®1 arhitekturo v Ljubljani. Slak se je pred leti v okviru F3' kultete za arhitekturo ukvarjal tudi* raziskovanjem v urejanju prostor3' med drugim je bila tedaj izdelaj? prostorska študija Novega mesta. “ razvoj metodologije raziskovan)? bivših lokalnih središč in trgov, apl>cl' ranih na primer na Otočec, SmalF to, Mirno Peč, Dolenjske Topli6?1 7ii7pmhf*rk \p. Irta 1QQ0 nrpiel tU^ Žužemberk..., je leta 1990 prejel t1 univerzitetno Prešernovo nagrado- LIDIJA MUR^ KO MELJEJO SODNI MLINI Po enajstih letih spet na začetku Majda in Jože Vizler iz Osredja, vasice pri Škocjanu, se za svojo pravico, za pot do hiše, borita že dobro desetletje. Kljub temu da je bilo v tem času na sodiščih že kar nekaj tožb rešenih njima v prid, sta danes tam, kjer sta bila pred enajstimi leti - na začetku, le da se je vmes zamenjalo že pet sodnikov. Vizlerjeva hiša je odjavne ceste oddaljena kakšnih 150 metrov, pot do ceste pa poteka preko dveh dvorišč - Oberčevega in Komljan-čevega. Kot pripoveduje Majda, so bili za to pot vaščani prepričani, da je javna vaška pot, posebno še potem, ko je takratna in sedanja lastnica Julka Komljanec leta 1983 v pravdni zadevi izjavila: “Pot, ki poteka mimo mojih gospodarskih poslopij in hiše, je stara vaška pot, ki je javna. Poslužujejo se je vsi vaščani oziroma tisti, ki vozijo v tej smeri. Da je javna pot, mi je dobro znano, saj so mi to povedali že moji predniki. Prav zaradi tega ni nikoli prihajalo do sporov med nami in vaščani. Pri tem pa moram odkrito povedati, da me moti, saj poteka praktično po našem dvorišču, a se zavedam, da je ne morem zapreti, ker je javna”. Leta 1988 sta Majda in Jože začela graditi nadomestno stanovanjsko hišo z vso prej dobljeno dokumentacijo. Takrat so se začele težave preko Komljančevega dvorišča. Zadeva seje tako zapletla, da so se za pomoč in nasvet obrnili na krajevno skupnost Škocjan. “Žal na poravnalnem svetu nismo prišli do rešitve, zato sva se odločila, da pravico poiščeva na sodišču, saj sva bila tako naivna, da sva verjela, da se bo zadeva, kije bila tako jasna, hitro rešila,” pripoveduje Jože. Jože in Majda Vizler Tožba na tožbo Vizlerjev odvetnik je zato leta 1988 vložil motenjsko pravdo, leto kasneje pa sta Vizlerjeva dobila pravnomočni sklep z višjega sodišča, da jima pripada pravica vožnje in hoje preko spornega dvorišča. A ta sklep za soseda očitno ni veljal, zato sta Vizlerjeva leta 1990 vložila izvršbo s pretnjo denarne kazni, če jima Komljanec ne bo pustil dostopa do hiše. Odgovor na to je bila tožba Komljanca, tožil ju je za neobstoj služnosti. Ta pravda seje potem vlekla do leta 1995. Zaslišanih je bilo veliko prič, med postopkom pa se je zamenjalo kar nekaj sodnikov in sodnic. Leta 1995 seje zadeva zaključila s pravnomočnim sklepom Višjega sodišča, ki je ugotovilo obstoj služnosti. V letih 1990-95 se je Komljancu pridružila še Oberče-va, ki je tudi prepovedala vožnjo preko svojega zemljišča. “Sodišče je obe pravdi združilo, v tem času pa je Komljanec pričel pospešeno graditi nadomestno hišo. Pospešeno zato, ker mu je, kljub temu daje pričel graditi na parceli, kije bila v sodnem postopku, uspelo s pomočjo odvetnika pridobiti vso potrebno dokumentacijo v nekaj mesecih,” pravi Majda. Dvorišče je bilo za Vizlerjeve vedno zasedeno, saj je sosed kar naprej postavljal ovire (traktor, nakladalko, avto...). “Tako od leta 1990 nisva mogla več voziti po tej poti. Zato sva prosila zdaj enega soseda, zdaj drugega, da sva prišla do javne poti,” pripovedujeta. Leta 1995 je bila tožba dobljena v Vizlerjevo korist, Komljanec pa jima je moral povrniti tudi sodne stroške. Pravda z Oberčevo se je končala še ugodneje, saj bi morala Vizlerjevim izdati listino, ki bi bila sposobna za vknjižbo poti v zemljiški knjigi. Ker tega prostovoljno ni naredila, sta Vizlerjeva predlagala izvršbo. Sodišče je le-to dovolilo in opravilo vknjižbo poti leta 1996. Ta sklep pa za Komljanca, kot pripovedujeta prizadeta, ni nič pomenil, saj je pred dvema letoma vložil tožbo za ukinitev služnosti. Na to sta Vizlerjeva odgovorila s tožbo obstoj proti in dosegla začas^ odredbo, s katero mu je sodiš6® zopet naložilo, da mora Vizlerje'J® pustiti voziti po sporni trasi. N* osnovi te začasne odredbe s*® U morala Vizlerjeva spet vložiti ** vršbo s pretnjo denarne kazni, jima ne bo pustil voziti z vseli? motornimi vozili - to je bilo aprl' la 1997. Nadomestna pot Ker je bila zapretena kar vis^ ka denarna kazen (90 tisočakom' je Komljanec naredil nadomesti)6 pot, ki poteka za hišo. “Th poli® zaradi ostrega kota in prenizk6 strehe uporabna le za osebni avj®j Na zadnji obravnavi - ta je b» letos oktobra - pa sva dobila obč? tek, da se vračamo 10 let naz®i' torej na začetek, le da je spor11 trasa popolnoma drugačna k° tedaj, nemalo prič pa je danes f pokojnih. Njihove izjave, ki sob'1 dane pod prisego, tudi že om® njena izjava Julke Komljanec, j* osnovi katere je takrat Urš^ Nunčič zgubila pravdo, ne pom® nijo ničesar, saj sodišče zahtev. oziroma želi od nas nova doka®, la, nove priče,” pripoveduje M11) da. Vse to pa krha že tako ■?. preveč dobre odnose v vasi, k®r kdor se postavi na eno stran,) osovražen na drugi. NADOMESTNA POT - Nadomestna pot je zaradi ostrega kota in nizke strehe na novi hiši prevozna le z osebnim avtom. TANJA GAZVOP^ Televizija si pridržuje pravico do l Morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 29. X. SLOVENIJA 1 • 1.35 Teletekst ' M Vremenska panorama '■M Pod klobukom '•45 Car nevidnosti, angl. nadalj., 4/6 1(1.15 Tedenski izbor Divja Amazonija, serija, 9/12 11.10 Steklena džungla, angl. dok. serija, 2/6 12.05 Nash Bridges, amer. naniz., 2/13 3.00 Poročila 3-50 Zgodbe iz školjke "20 Tedenski izbor Iz muzeja 15.00 Soča-Življenje ob reki 15.30 Osmi dan “•55 Holed, angl. drama 100 Obzornik 1,-10 Po Sloveniji •30 Tedi jo.05 Glejte kako rastejo JJ-20 Resnična resničnost •05 Risanka !p0 Dnevnik, vreme, šport ^0-00 Brezglavo, angl. nadalj., 3/6 jl-05 Tednik “•00 Odmevi, kultura, šport ^•50 Ježkove nagrade “•20 Notre Dame de Pariš Slovenija 2 .4® Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške l^edi, braz. naniz., 7/22 - 10.00 Matineja: Trdno 'sedlu, naniz., 31/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., Jjll30; 10.50 Angel, varuh moj, amer. naniz., 1/2; '1-35 Trend; 12.25 Naša krajevna skupnost -13.20 ”C1 poroča -13.50 Euronevvs -16.00 Don Kihot, J*- naniz. -16.25 Zgodbe iz Kronena, Špan. film -"05 Opremljevalke, naniz., 18/21 -18.30 Lahko JjL ljubica, angl. naniz., 5/11 -19.00 Kolo sreče -^•30 Videoring - 20.00 Ples na ulici. angl. glas,-serija. 3/10-21.00 Dolina Abraago. film - 0.00 soba II. angl. glas. serija - 0.50 Nočni pridih: “'adostniške izpovedi, 8/22; 1.15 Lazar, amer. “JJtiz,, 19/22 ?ANALA TOČuden par, ris. - 8.00 Mork in Mindy, naniz ,(■•30 Super Samuraj, naniz.- 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, hum. J*11®- -10.30 Trnjulčica, film -12.00 Drzni in 5» -12.30 Sončni zaliv -13.00 Odklop -14.00 •Prahshow-15.00 Drzni in lepi,nadalj,-15.30 Jnčni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, na-?$• -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -400 Princ z Bel Aira -18.30 Oprah show -. J;-30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledal-il | ** • 23.45 Svilene sence, naniz. 11 ^ KANAL jj'05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 parnik -18.00 Iz produkcije združenja LTV 'JJ-25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.15 penski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 5°nfaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Joviče -21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 ^'jski mozaik •nvi I* !.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -T J*® Poročila -10.05 Izobraževalni program -J-25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 York (serija) -13.10 Esmeralda (serija) -rj® Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 9<>braževalni program - 15.30 Program za -18.30 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 hjjEvnik, vreme, šport - 20.05 Odprto - 20.50 /JUre kulture - 21.25 Izziv!, kviz - 22.05 Opa-j^lnica - 22.35 Arktika-Antarktika (potopis. jjjM) - 23.10 Cona smrti (amer. film) jLjO TV koledar -15.20 Pregon na morju (film) /[•K Sunset Beach (serija) -18.05 Hugo, tv ig-rj-18.30 Kraljestvo divjine (dok. serija) -19.00 fjNijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, J0" - 20.05 Kviz - 20.20 Dosjeji X (serija) • 21.20 skice - 22.05 Filmske čarovnije III. (dok. /. Dnevnik, vreme, šport , j.4® Zrcalo tedna * ' 3 Petka 3 « ‘-UOV IVVJIIU ti SPe,ka J, VJ® Odmevi, kultura, šport y (J® Polnočni klub .'5 Koncert z jazz festivala JOVENUA* )A k7 bremenska panorama - 9.30 Mladostniške ^di, braz. naniz., 8/22 - 10.00 Matineja: Trd- Ib*____________________________________ no v sedlu, naniz., 32/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 88/130; 10.50 Opremljevalke, naniz., 18/21; 11.20 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 5/11 -11.50 Kormoran, angl. film -13.15 Euronews -15.00 Dolina Abraao, port. film -18.05 Indaba, franc, naniz., 16/25 - 18.30 Čudežni otrok, naniz., 19/22 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Dan reformacije, opera - 21.00 Sonce za dva, TV drama - 22.20 Vrlike romance 20.stoletja, angl. dok. serija, 2/26 - 22.50 La parasite, franc, film - 0.15 Klient, amer. naniz., 17/19 -1.05 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, 9/22; 1.35 Lazar, 20/22 KANALA 7.30 Čuden par, ris. - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Super samuraj, naniz. - 9.30 Bradvjevi, hum. naniz, -10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. - 10.30 Čarobni vrt, film -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Zmenkarije -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Drzni in lepi -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj.-17.00 Nora hiša-17.30 fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah show -19.30 Skrita kamera - 20.00 Addamsovi, film - 22.00 S jih ugrabili nezemljani? - 23.00 Mesto zločina, naniz. - 0.00 Svilene sence -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani-16.45 Naj spot -17.40 Zgodovina avtomobilizma - 18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 20.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 New York (serija) -13.10 Esmeralda (serija) - 14.00 Pol ure kulture -14.30 Arktika-Antarktika -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 20.55 Vinkovaška jesen (posnetek) - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Ljudje smo - 23.45 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Pod sumom (film); Sedmi element + filmska klapa HTV 2 15.00 Tv koledar -15.45 Imitacija življenja (film) - 17.15 Sunset Beach (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.25 Zakon L.A. (serija) - 21.25 Umreti mlad (film) - 23.20 fatamorgana - 23.50 Hrvaški filmski portret SOBOTA, 31. X. SLOVENIJA 1 7.40- 1.50 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.35 Zlatko Zakladko 9.05 Nesrečniki, ris. naniz., 5/26 9.30 Car nevidnosti, 6/6 9.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos 11.00 Prisluhnimo tišini 11.30 Glasbena oddaja 12.05 Tedenski izbor Tednik 12.55 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.10 Petka 14.30 La Terra Terna, italj. film 17.00 Obzornik 17.15 19. EBU festival sodobne ljudske glasbe v Portorožu 17.30 Pamela Wallin v živo 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, amer. dok. serija, 4/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.15 Novice iz sveta razvedrila 22.05 Steklena džungla, angl. dok. oddaja, 3/6 22.40 Poročila, šport 23.10 Space Truckers, amer. film 0.45 Iz muzeja SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta - 11.25 Jeklene ptice, naniz. -11.10 Sonce za dva, TV drama -13.00 Tenis -19.30 Videoring - 20.00 Brata, amer. film - 21.35 V vrtincu - 22.15 Don Kihot, ris. naniz., 8/39 - 22.40 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -1030 Extremni športi -11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Echo park, film -13.30 Laverne in Shirley -14.00 Boga-to dekle, nadalj. -16.00 Meego, hum. oddaja -16.30 Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj. - 18.00 Klub avenija -18.30 Jenny, naniz. ■ 19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 21.00 Pri Addamsovih 2, film - 21.30 Babilon 5, naniz. - 22.30 Izgnanec, naniz. - 23.30 Klub Avenija VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.00 Tv spored - 8.25 Program za mladino -12.00 Poročila - 12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Robin in Marian (angl. film) -16.15 Poročila -16.25 Dr. Quinn (serija) -17.45 Turbo limach show - 19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film - 22.30 Opazovalnica - 23.00 Nočna straža: Osumljenci V; Kitaristična legende; Frasier (serija); Španska roža (amer. film) HTV 2 16.30Tvkoledar-16.40 Prizma-17.30 Čudežne Ameriške pokrajine (dok. oddaja) -18.25 Glasbena oddaja - 19.00 Risana serija - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler - 21.05 Zlati gong - 21.55 Dok. film - 22.50 Svet zabave - 23.20 Oprah Show NEDELJA, 1. XI. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.45 Teletekst 8.00 Živžav Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz. 8.15 Cilkin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, ris. naniz. 8.50 Srebrnogrivi konjič, ris. naniz. 9.10 Telerime 9.15 Zares divje živali, naniz., 7/26 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Vsi smo ena družina, japon. serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.15 Pomagajmo si 13.40 Orion 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.05 Na zlatem ribniku, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Po domače 18.40 Soča-Življenje ob reki 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost 22.35 Poročila, šport 22.55 Murphy Brown, amer. naniz., 9/25 23.20 Umori, amer. naniz., 2/22 SLOVENIJA 2 9.00 Pravi biznis - 9.55 V vrtincu -10.35 Starinarna, amer. film -12.25 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -12.55 Euronevvs -14.05 Zanigrad, dok. oddaja -15.00 Fonteynova in Nurejev, popolno partnerstvo -16.40 Obletnica narodne galerije, posnet, koncerta -17.30 Margeritin muzej, kanad. film -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnost - 21.05 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija - 22.00 Oče, madžar. film KANALA 8.00 Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji -9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Sanjam o Jeannie, naniz. 10.30 Klub avenija - 11.00 Pasji prijatelji -12.00 Izzie in Moe, film - 14.00 Bogato dekle -16.00 Operacija, film - 17.30 Prijatelja v krilu, naniz. -18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Airvvolf, naniz. - 20.00 Klic v sili, film - 22.00 Odkop - 23.00 Drugačna afera, film VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 2. XI. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.55 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Cofko Cof, ris. naniz. 9.55 Otroška oddaja 10.15 Zgodbe Iz Amerike, 3/3 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Vfcčerni gost 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni taček 17.45 Zares divje živali NAGRADI V ŠMARJEŠKE TOPLICE IN PODTURN Žreb je izmed reševalcev 41. nagradne križanke izbral Mateja Kuharja iz Šmarjeških Toplic in Mileno Fink-ltobaš iz Podturna. Kuharju je pripadla denarna nagrada, Fink-Bobaševa pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 43”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 41. KRIŽANKE Pravilna rešitev 41. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPRAVA, KRONIK. LISICA, PAPEŽ, EDO, AAR, BELODONA, MI, OSEL, VANDAL, STOTIN, TAR, TETOVIRANEC, ORAN, CIRILA, NARA, AGA KAN. 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, nadalj., 9/13 21.05 70 let radia 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Pisave 23.20 Iz slovenskih ateljejev 23.35 Zorrovo znamenje, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 33/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 89/130 - 10.45 Indaba, franc, naniz., 16/25 - 11.10 Čudežni otrok, naniz. -11.30 Vfelike romance 20. stol, angl. dok. serija, 2/26 -11.55 Zemlja drhti, ital. film -14.15 Euronevvs -16.00 Parazit, franc, film -17.25 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -18.00 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 1/12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring -20.00 Studio City - 21.00 10 000 obratov -21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra -0.25 Nočni pridih: Vprašanje zakonitosti, angl. naniz.; 0.55 Lazar, naniz. KANALA 7.00 Risanke: Čuden par; Mork in Mindy: Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, serija -10.00 Laverne in Shirley, serija -10.30 Mannix -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi, naniz. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dannyjeve zvezde - 14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Večna ljubezen, film - 22.30 Roseanne - 23.00 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Pravica obupancev, film -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 5. XI. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.35 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor RadovedniTaček 9.45 Pustolovščine, naniz., 8/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, naniz., 9/13 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor 70 let radia 14.30 Pisave 15.00 Zorrovo znamenje, amer. film 16.30 Duhovni utrip 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz., 2/26 17.45 Whynove dogodivščine, avstral. naniz., 23/26 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Zaključna prireditev ob obletnici RTV Slovenija 21.05 Proetcontra 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Hitler-Stalin, franc. dok. nadalj., 1/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vprašanje zakonitosti, angl. naniz., 5/7 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 34/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 90/130 - 10.50 Ženska mojega življe- nja, Špan. naniz., 1/12 -11.45 Studio City-12.40 Sobotna noč -14.40 Euronevvs -16.30 Brata, amer. film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 7/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.40 Lepa Sara, portoriški film - 23.35 Svet poroča - 0.05 Nočno pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 0.30 Lazar, naniz. KANALA 7.30 Risanke: Čuden par; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradjjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Mannix, nadalj. - 11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi - 12.30 Sončni zaliv, nadalj. -13.00 Klub avenija - 13.30 Kuharska oddaja -14.00 Oprah shovv - 15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Šončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, naniz. - 18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Har-ryjevo reševanje, film - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 V škripcih, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 4. XI. SLOVENIJA 1 7.45- 1.40 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Skrivnostno življenje igrač, 2/26 9.45 %ynove dogodivščine, nadalj., 23/26 10.15 Besede 11.10 Pro et contra 12.00 Zaključna prireditev ob obletnici RTV Slovenija 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Murphy Brovvn, naniz., 9/25 13.45 Starinarna, amer. film 15.00 Hitler-Stalin, franc. dok. nadalj., 1/3 16.20 Obzorje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice 18.20 Divja Amazonija, serija, 10/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash Bridges, amer. naniz., 3/18 21.05 Hotel Oslo, norveš. nadalj., 4/4 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Norveška drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, nizoz. nadalj., 35/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 91/130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz., 7/12; 11.35 Pomp; 12.35 Vfelika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija; 13.25 Pajčevina -13.50 Euronews -16.15 Na zlatem ribniku, amer. film -18.05 Angel, varuh moj, amer. naniz., 2/22 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 23.20 Do kje je noč, italij. nadalj., 1/4 - 0.20 Pajčevina - 0.45 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 1.15 A. S., nem. naniz. KANALA 8.00 Risanke: Čuden par; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Mannix, nad-falj. -11.30 Dobri časi, slabi časi -12.00 Drzni in lepi, ponov. -12.30 Sončni zaliv - 13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah show -15.00 ‘ Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj, -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, naniz. - 18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah show - 19.30 Skrita kameta - 20.00 Večna ljubezen, film - 21.30 Stilski izziv - 22.00 Sončni cirkus - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 V škripcih, film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Matjažu Kastelicu iz M. Cešnjic 19 pri Šentvidu. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Denar - ansambel Mladi Dolenjci (3) Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri (1) Šentjernejsko vabilo - THo Frančič (4) Moja hramonika - ansambel Petra Finka (7) Pozabljivec - ansambel Slapovi (5) " Spomin na poletje - ansambel Vasovalci (-) V mojem srcu - Fantje izpod Rogle (8) Objem v planinah - Trio Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvida (6) Lastovke - ansambel Litijski odmev (9) Umrle so sanje - ansambel Mavrica Predlog za prihodnji teden: Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji Sš-------------------------------------------------------------H KUPON ŠT. 43 , Glasujem za:______________________________________________________ Moj naslov: _______________________ '____________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. NAGRADNA KRIŽANKA 43 # L Mm mm AVTOR: JOŽE UDIR VLOŽEK IME SKLADATELJA PAHORJA BORIŠČE SKUPNOST UUDI ISTEGA PREDNIKA PRIPRAVA, NA KATERO SE KAJ OBEŠA PREMICA, KI SEKA KRIVULJO GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC NAROBNEŽ NESTROKOVNJAK SREDNJI, VMESNI DEL AMERIŠKI MACESEN ŠENOA AUGUST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST BREZČUTEN, OTOPEL ČLOVEK ORGANIZIRAN SLOVESEN SPREVOD MESTO V BAČKI (VOJVODINA) MAZAČ TOPAZU PODOBEN POLDRAG KAMEN ORODJE ŽANJIC IME PEVKE HORVATOVE ŽENSKI GLAS GOROVJE V SLAVONIJI TEKOČA SESTAVINA SADEŽA OTOČJE V POLINEZIJI RIŽEVO ŽGANJE ZNANA LONDONSKA GALERIJA PLAHA GOZDNA ŽIVAL ZEMELJSKA OŽINA NAMALAKI NAELEKTREN DELEC INGOLIČ ANTON KDOR PIŠE IDILE BARVA IGRALNIH KART VELIKA PTICA UJEDA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST AFRIŠKA PLEMENSKA IN JEZIKOVNA SKUPINA PRIJETNO DRUŽENJE MIRNOPEŠKIH STAROSTNIKOV - Zadnjo oktobrsko nedeljo je Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Mirna Peč v domači osnovni šoli pripravila srečanje krajanov, starih 70 let ali več. Takih je tukaj blizu 260. Po prav njim namenjeni maši v župnijski cerkvi, ki jo je vodil g. Janez Šimenc, so na proslavi z veseljem prisluhnili pestremu kulturnemu programu mimopeške osnovne šole in vrtca, ki ga je vodila Saša Brudar. Spodbudne besede so jim namenili predsednica KORK Sonja Žagar, sekretarka Območnega združenja RK Novo mesto Barbara Ozimek, ravnatelj šole Aleksander Rupena ter predsednik KS Zvone Lah, ki je nastarejšo 95-letno krajanko Marijo Bobnar razveselil s šopkom rož (na sliki), posebnih čestitk pa je bil deležen tudi drugi najstarejši krajan Florjan Zupan, ki se bo lahko kmalu pohvalil z devetimi desetletji. Starostnike so pogostili z dobrim nedeljskim kosilom, tako da so radi še malo poklepetali in se poveselili s harmonikarjem Juretom Podržajem. (Foto: L. Murn) SREČANJE STAROSTNIKOVGOTNE VASI - Aktivistke RK Gotna vas so letošnje srečanje starostnikov pripravile drugače kot ostala leta. Z avtobusom smo se odpeljali po Dolenjski. Obiskali smo Kartuzijo Pleterje, se seznanili z zgodovino in življenjem v samostanu. Na poti v Kostanjevico nas je presenetil pogled na poplavljena območja. Kar z avtobusa smo si ogledali skulpture Forma vive. Nazadnje smo pristali v gostilni Pirkovič v Smarjeti, kjer smo imeli kosilo. Jože je raztegnil harmoniko, mi pa smo zapeli in zaplesali. Srečanju se je pridružila tudi predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec. Čutili smo izredno prizadevnost, skrb in prijaznost aktivistk do svojih varovancev. Vzdušje je bilo sijajno. Za prijeten izlet 34 udeležencev se poleg RK Gotna vas zahvaljujemo predvsem ge. Pirčevi, Miranu Štuklju, ki nas je zastopnj prevažal okrog, ter aktivistkam Malči, Silvi, Tilki, Marjani, Ivanki ter harmonikarju Jožetu. Hvala vsem dobrim ljudem! (Malči Božič) STO LET JOŽEFE TOMŠIČ - Na predvečer praznovanja 100-letnice Jožefe Tomšič, rojene 24. oktobra 1898 v Turjaku, so slavljenko na domu pri hčerki na Ponikvah obiskali tudi predstavniki občine Dobrepolje na čelu z županom Antonom Jakopičem, vaško skupnost je zastopala Tina Savisch in “dobri mami”prebrala verze, spesnjene ob njenem častitljivem jubileju. Prinesli so ji številna darila. Jožefa je bila najbolj ganjena, ko so ji pred hišo zapeli člani cerkvenega pevskega zbora, saj je vse življenje rada igrala v igrah in pela na koru. Zdravje ji dobro služi, čeprav ne vidi več brati. Zelo rada se pogovarja s številnim sorodstvom. Otroci ji najraje prisluhnejo, ko jim pripoveduje o svoji mladosti in času, ko je bilo življenje res težko. (Foto: M. Glavonjič) BOTRA KAR DESETERICI - 80-letna Angela Vidmar iz Podgorice 26 je bila v soboto prijetno presenečena, ko so jo pripeljali na kmečki turizem Čučnikovih nad zaselkom Lisce. Tamkaj so se namreč zbrali skoraj vsi njeni “otroci" oz. krščene i, kot jim tudi pravi ona, ki je bila kar devetim otrokom krstna, eni deklici pa birmanska botra. Z večino, ki jim je šla za botro gospa Angelca, ni v nikakršnem sorodu. Sicer pa je botra, ki so jo zaprosili, naj razreže torto, preživela hude čase, saj je bil pokojni mož med NOB partizan in terenec, zato je s sinčkom v strahu pred Nemci bežala od doma, a se je k sreči vse dobro končalo. (Foto: P. Perc) Po Vorančevi poti Blizu 150 parov nog (lani 47) je 24. oktobra osvajalo 14 km dolgo pot, ki je v tridesetih letih tako prevzela Prežihovega Voranca, da jo je ubesedil v znanem potopisu od Mokronoga do Pijane Gore. Organizatorji (neformalna skupina zagnancev iz Mokronoga, Tržišča in Škocjana) računajo, da se bo pot prijela, saj so ob aktualnih klobučkih in zgibanki z opisom poti udeležencem pripravili še lične evidenčne kartončke, na katerih je prostora za 10 vpisov. Posebno doživetje so pohodnikom ponudili vaščani Trščine in Malkovca, ki so ob poti in na cilju postavili gosto-ljubnice z domačimi darovi in tako pohod obogatili še z zgodbo o gostoljubnosti. K tej so po svoje prispevali tudi predsednik KŠ Mokronog Tone Maver z nagovorom na [startu, predsednik KS Tržišče Marjan Jamšek s sprejemom na Malkovcu in škocjanski župan Janez Pov-šič ob zaključku poti z vabilom za tretji pohod. Vodja pohoda je bil Mokronožan Frane Videčnik. STANE PEČEK DRUŽENJE BODO PONOVILI REGRČA VAS - V soboto, 24. oktobra, je krajevna organizacija Rdečega križa Regrča vas organizirala srečanje za starejše krajane in invalide v domu krajanov Regrča vas. Kulturni program so pripravili mladi člani krožka RK iz OS Šmihel, popestrila pa sta ga šmihelski moški zbor in harmonikaš Peter Grubar. Zbrane so pozdravili predsednica KORK Milka Jakše, sekretarka OZRK Novo mesto Barbara Ozimek in predsednik sveta KS Andrej Resman. Ob veselju, ki je spremljalo udeležence srečanja, se je porodila ideja, da bi se srečevali enkrat mesečno. MILKA JAKŠE TUDI OTROŠKA MATINEJA ČATEŽ OB SAVI - Iz diskoteke Termopolis v Termah Čatež sporočajo, da bo v četrtek, 29. oktobra, od 19. do 21. ure otroška matineja brez vstopnine, sledil bo večer zimzelenih melodij, v petek in soboto pa bo disco večer. Zaradi povečane poslovne dejavnosti so Vale telefonske linije preobremenjene, uspeh Vašega dela pa je v veliki meri odvisen od hitrega komuniciranja prek računalnikov, telefaksov in telefonov. Zato Vašemu podjetju predlagamo sodobno tehnološko rešitev vseh telekomunikacijskih zadreg s kombinirano uporabo ISDN in SiOL storitev. Povečali boste učinkovitost, prihranili čas in denar. Telekom Slovenije je v Sloveniji edini ponudnik omrežja in storitev ISDN, ki omogočajo prenos govora, podatkov, slik in videa. Telekom Slovenije je vodilni komercialni ponudnik interneta v Sloveniji z omrežjem SiOL, ki ima največjo zmogljivost mednarodnih in domačih povezav. Informacije na brezplačni telefonski številki 080 80 80. http://www.telekom.si Telekom'^) Slovenije >\ Nacionalni operater telekomunikacij Ne bo dvoizmenskega pouka Sola v Velikih Laščah pridobila 250 kv. m. novih prostorov, med njimi tudi prostor za astronomsko opazovalnico VELIKE LAŠČE - “Na našo šolo se vsako leto vpiše več učencev, zato je grozilo, da bomo ob prehodu na devetletko morali spet uvesti dvoizmenski pouk, temu pa smo se izognili z nadzidavo šole, s čimer smo pridobili 250 kvadratnih metrov novih prostorov,” je povedal ravnatelj šole Edi Zgonc ob otvoritvi nadzidka in dodal, da so dela brez opreme veljala 24 milijonov tolarjev. V nadzidku so tako pridobili tri nove učilnice, prostor za astronomsko opazovalnico, prostor za arhiv pa tudi manjšo jedilnico za delavce. V sodelovanju s kočevskima podjetjema Klepec & Pro-kum in Melamin pa so v šolske mize vtisnili zemljevide in slike velikih slovenskih kulturnikov - (Cankar, Trubar itd.), kar je koristna novost. Za uspešno ureditev nadzidka so zaslužni tudi pokrovitelji in darovalci: Ljubljanske mlekarne, Citrus LJ, Mesarija Zupet iz ZLATA POROKA - V soboto sta pred semiškim županom Jankom Bukovcem po petdesetih letih ponovila svoj da Tončka in Franc Avsec z Gornjih Laz. Dogodek je tolikanj zanimivejši, ker semiška občina ravno te dni praznuje svoj praznik v spomin na tragedijo, ki ji je bil Franc Avsec sam priča. Gre za pokol Belokranjske čete, ki jo je italijanski okupator presenetil na Gornjih Lazah in večino pobil. Franc in Tončka, prej Jakša, iz Rožnega Dola sta se leta 1948 v Črnomlju poročila in se nastanila na Gornjih Lazah, kjer so se jima rodili otroci Nada, Zvone, Katica in Mimi, zdaj pa imata že osem vnukov in eno pravnukinjo. (Foto: T. Jakše) Šmarja Sap, Mesarija Velike Lašče, Občina Velike Lašče, Mlekarna Velike Lašče, Pekarna Ajdič iz Sodražice, Fructal Ajdovščina, Testeninarstvo in pekarstvo Pečjak iz Škofljice, Megim LJ in drugi. Posebna zahvala velja akademskima slikarjema domačinoma Samu Kovaču in Marku Jakšetu, ki sta darovala šoli svoja likovna dela, ter aktivu podeželjskih žena in staršem šolarjev, ki so pripravili pecivo za pogostitev. V kulturnem programu na otvoritvi pa so sodelovali učenci šole, gojenci vrtca, godalni kvartet iz Ribnice, šolski pevski zbor in mešani zbor KUD Velike Lašče, oba pod vodstvom Majde Kokoši-nek, prireditev pa so popestrile tudi narodne noše. J. PRIMC PRISRČNO SREČANJE STAREJŠIH BUČNA VAS - Krajevni odbor Rdečega križa Bučna vasje v petek, 23. oktobra, priredil srečanje svojih krajanov, starih nad 70 let. Za veselo razpoloženje so poskrbeli na OŠ Bršljin, vesele domače pa je zaigral Franc Potočar. Zbrane so pozdravili predsednica KORK Bučna vas Marija Pugelj, predsednica območnega združenja Novo mesto Anica Bukovec in predsednik sveta KS Bučna vas Jože Florjančič. Sodeč po odzivu in razpoloženju, si starejši krajani takšnih srečanj še želijo. ANA LONGAR KRAMARIČEVA KNJIGA JE RAZPRODANA Konec junija je Dolenjska založba izdala knjigo Na spolzki brvi, delo črnomaljskega sodnika za prekrške mag. Janeza Kramariča. Življenjska podoba mladostnice, ki se ob izkušnjah preudarnega sodnika in sposobne socialne delavke reši vijugavih paragrafov, ko oba javna delavca vidita v njej predvsem bodočega človeka, je pritegnila mnoge, ki so za knjigo izvedeli tudi iz našega poročila. Z veseljem lahko zapišemo, daje knjiga, katere izid so podprli črnomaljska občina, Beti in Kolpa iz Metlike, semiška Iskra ter črnomaljska Komunala, medtem na knjižnem trgu že pošla. Tg. VESELI TOBOGAN - Potem ko se je osnovna šola Brusnice prijavila sodelovanje na Veselem toboganu, je prejšnji teden Radio Slovenija pOs' nel to oddajo v dvorani v Gabrju, od koder je tudi fotografija. nastopajočimi učenci brusniške osnovne šole so bili zmagovalci Simo11 Nosan z Rateža in ansambel Mačkoni, v katerem igrajo učenci nižjih razrt' dov OŠ Brusnice in ki ga vodi Roman Hudoklin. Zmagovalce bodo & nagrado popeljali v Benetke. (Foto: L. M.) DOLENJCI V HALOZAH - Planinci-upokojenci iz Novega mesta so M svojih srcih še vedno mladi, čeprav nam na pohodu včasih zmanjka sap1' zaboli hrbtenica ali noga. Tako so se poleti na pohodu v Halozah zmeni* na turistični kmetiji Emeršič iz Cirkulan za trgatev. To lepo jesensko oprav)' to, ki se ga najbolj veseli vsak lastnik vinograda, je tu v gričevju Haloz fč posebej zanimivo, saj vsaka jagoda od sonca obsijanega šardoneja karklip po spravilu. O prijaznih in gotoljubnih ljudeh pa bi lahko še veliko nap1' sala. (M. Golob) s ORJAŠKA DATURA - Zinka Mišmaš-Pezdirc iz Zemlja že vrsto let z v& ljubeznijo ljubiteljsko vzgaja rože, zadnjih pet let pa so med njimi Id" dature. A vedno jih je posadila v lonce, letos pa je eno od korenin, ki f bila tako slaba, da jo je bila že odpisala, posadila kar pred hišo v zenilj1'' ki ji je dodala humus iz bližnje Kolpe. Na njeno presenečenje je roži to očiU^ tako zelo prijalo, da jo je obdarila z več kot 370 cvetovi. V višino je zrtid. 1,7 metra, obseg grma pa je kar sedem metrov. Zinka se je odločila, da odd*' datur ne bo več sadila v posode. (Foto: M. B.-J.) k ZAHVALA V 74. letu starosti je za vedno odšel od nas naš dragi mož, oče, stari ate in praded ANTON KRALJ iz Črnomlja, Železničarska 24 Ob boleči izgubi našega dragega se zahvaljujemo ZD Črnomelj, LD Loka za organizacijo pogreba, govornikom, g. župniku, sodelavcem Beti iz Črnomlja in vsem sosedom, prijateljem in soborcem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraze sožalja in za darovano cvetje in sveče. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil dragi mož, tata in stari tata DANIJEL MILKOVIČ -HUKA iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvaležni smo osebju Zdravstvenega doma Metlika in bolniškemu osebju novomeške bolnišnice, predvsem pa dr. Ivanu Galcu in ostalim zdravnikom, ki so pokojniku lajšali težke trenutke. Žalujoči: vsi njegovi Vsi njegovi ZAHVALA V 23. letu starosti nas je zapustil ALEŠ KISOVEC iz Šentruperta na Dolenjskem ZAHVALA Ob boleči izgubi naše KATICE STRMEC upokojene upravnice Pošte Vinica Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, svete maše, nam kakorkoli pomagali in pokojnega spremili k večnemu počitku. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru,sodelavkam in sodelavcem tovarne TOM z Mirne, osebju Kirurškega oddelka ter Pogrebnemu zavodu Novak iz Novega mesta. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča mama Marija in brat Mitja z družino ZAHVALA V 93. letu je dotrpela naša mama, stara mama, sestra in teta MATILDA STRAJNAR Gorenji Globodol Lepo se zahvaljujemo prav vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, ji darovali sveče, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala cerkvenemu pevskemu zboru Kamence, g. župniku pa za lepo opravljen obred. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in vence ter pokojno pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala prijateljicam, sosedom, sodelavcem, društvom, govornikom in g. Flajniku za organizacijo pogreba. Sinova Naci, Marko in vsi njeni ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in babica MARIJA ZUPAN iz Glina pri Šentjanžu 71 Izražamo iskreno hvaležnost za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in za lepo opravljen obred. g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku g. Slapšaku, zastavonošem, Pogrebni službi Oklešen za pogrebne storitve in za zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. o - k ZAHVALA Lastovke so odletele, z njimi šel si tudi ti. One bodo se vrnile, ti pa ostal boš v večnosti. V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi ANTON PUCELJ iz Stranj pri Škocjanu Naša iskrena zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vaščanom, sodelavcem Revoza, d.d., sodelavcem Dolenjske banke, d.d., Instalacijam Dule, Društvu upokojencev Škocjan, pevcem iz Šmihela, Pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage VERONIKE BEZEG roj. Jesenšek Ob Težki vodi 61, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem KZ Krka, Tovarne zdravil Krka, predstavnikom OŠ Šmihel, Šolskemu centru Novo mesto ter zdravstvenemu osebju Novo mesto in Onkološkega inštituta. Prisrčna hvala tudi govornikoma za poslovilne besede. Vsi njeni Vsi njeni • Dobrodelnost naj se začne doma. (Angleški pregovor) V SPOMIN Prazen je dom, prazno vse, H več tvojega smehljaja, fe trud tvojih rok ‘n lep spomin nate nam ostaja. 24. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari ata in tast FRANC MATKO iz Gor. Suhadola 22 Ob letu dni, kije prineslo veliko bolečin in žalosti, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Vaščanom in znancem. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 57. letu starosti nas je po dolgotrajni in hudi bolezni zapustil dragi sin, mož, oče, stari oče, brat, stric in svak MILAN OBLAK iz Gor. Brezovice 15, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem tovarn Novoteks in Labod iz Novega mesta, učencem 7.c OŠ Šentjernej in razredniku g. Romanu Turku, Vojašnici Novo mesto in g. Gašperju Majzlju, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, svete maše in nam kakorkoli drugače pomagali. Posebej se zahvaljujemo Intenzivnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, gospodu kaplanu za opravljen obred, predsedniku ZLSD g. Hribarju za poslovilne besede, Pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: mama Tončka, žena Tončka, sinova Milan in Andrej, hči Brigita z družino, sestra Štefka z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe, draga mama, več med nami ni. V 89. letu starosti nas jc zapustila draga žena, mama, stara mama in babica ROZALIJA PRAZNIK, roj. Lekše iz Sevnice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče ter sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Groboljšku, župniku za opravljen obred •n pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta LJUDMILA BOŽIC roj. Pavlič iz Orehovice 2, Šentjernej Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred in besede slovesa, cerkvenemu moškemu pevskemu zboru, šentjernejski godbi, g. Roguliču za zaigrano Tišino in Pogrebnemu zavodu Oklešen. Zahvala tudi podjetjem Orodjarstvo Luzar, Mercator -Dolenjska, Dolenjska banka in Galeb-Trade za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem, ki ste našo drago ženo in mamo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: mož Tone, otroci Silva, Zvonka, Ibne in Slavko z družinami ter ostalo sorodstvo ^— K 1 1 —1 21 TA TEDEN ¥AS ZA M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - lr-& POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 29. oktobra - Ida Petek, 30. oktobra - Marcel Sobota, 31. oktobra - dan reformacije Nedelja, 1. novembra - dan spomina na mrtve Ponedeljek, 2. novembra - Dušanka Torek, 3. novembra - Silva Sreda, 4. novembra - Drago kino BREŽICE: Od 29.10. do 1.11. (ob 18, uri in 20.30) ter 2.11. (ob 20. uri) ZF Dosjeji X. 4.11. (ob 18. in 20. uri) komedija Dr. Dolitlle. ČRNOMELJ: 30. in 31.10. (ob 20, uri) pustolovski film Zorro maščevalec. 1.11. (ob 20. uri) grozljivi film Krik 2. DOBREPOLJE: 30.10. (ob 19.30) akcijski film Elitni morilci. 1.11. (ob 19.30) ameriška drama Predmestje. GROSUPLJE: 30.10. (ob 19. uri) ameriška drama Predmestje. IVANČNA GORICA: 31.10. (ob 19. uri) akcijski film Elitni morilci. KOČEVJE: 29.10. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Elitni morilci. 2.11. (ob 18. in 20. uri) ameriška drama Predmestje. KRŠKO: 29. in 30.10. (ob 18. uri) in 31.10. (ob 20. uri) kriminalni film Dosjeji X. 29. m 30.10. (ob 20. uri) in 31.10, (ob 18. uri) ZF Armageddon. METLIKA: 30.10. (ob 20. uri) grozljivi film Krik 2. 1.11. (ob 20. uri) pustolovski film Zorro maščevalec. NOVO MESTO: Od 29.10. do 1.11. (ob 16.30 in 18. uri) komedija Dr. Dolittle. Od 29. do 1.11. (ob 20. uri) ter od 2. do 4.11. (ob 18. uri) komedija Poročiva se. Od 2. do 4.11. (ob 20. uri) grozljivi film Krik 2. RIBNICA: 31.10. (ob 21. uri) ameriška drama Predmestje. 1.11. (ob 17. uri) akcijski film Elitni morilci. VELIKE LAŠČE: 31.10. (ob 19. uri) ameriška drama Predmestje. 1.11. (ob 19. uri) akcijski film Elitni morilci. film • ARMAGEDON, dramatiziran spektakel (Armageddon, 1998, ZDA, 140 minut, režija: Michael Bay) V holivudskih studiih velikega producenta Jerryja Bruck-heimerja so iz biblične štorije naredili spektakularno predelavo, všečen, 150 milijonov dolarjev dragi spot o odrešenju. Armagedon bi moral biti, če bi sledil besedilu Svetega pisma, film katastrofe, toda teh je bilo v zadnjem času preveč, da bi taka vsebina valila zlata jajca, zato je postal svoje lastno nasprotje, zgodba o reševanju sveta. Kdo oziroma katera sila se že dolgo edina kvalificira za taka dejanja in s tem uzurpira božje delo, pa je jasno. Filmu sicer čisto nič ne manjka, toda ravno to ga naredi pomanjkljivega. Pomisli čisto na vse: rešiti mora še ljubezen med seksi Tylerco in Ben Affleckom, črnce, belce, rumeno in zeleno raso, nafto, družino, stare in mlade, bogate in revne, Ruse, indijske Sikhe in muslimanske skrajneže. Ja, Amerika ima veliko srce, vanj se spravi ves svet, dobrota pa seže tudi daleč ven in gor v vesolje. Proti Zemlji namreč drvi asteroid; velik kot Teksas, in ko bo lopnil, nas bo v treh urah pobralo. Vseh set milijard se bo scvrlo, ostale ne bodo niti bakterije. Ostaja nam le še 18 dni. Kaj se zares dogaja, vedo le v Beli hiši in Nasi. Billy Bob Thorton, Nasin šef, ki bi agenciji rad povrnil skrhani ugled, končno najde še najbolj (ne)-verjetno rešitev. Na “Teksas” bodo poslali shuttle, zvrtali luknjo in vanjo vrgli jedrsko bombo, orjaška skala se bo preklala na pol in zaobšla planet. Zadnji udarec bo naš, za dan neodvisnosti pa bomo imeli največji žur v zgodovini! Kljub denarju, ki je filmu zagotovil drago in perfekcio-nistično podobo, vseeno najdemo kakšno napako. Recimo: med dogajanjem na asteroidu opazimo sočen list agave in celo travo, ki so ju med snemanjem v puščavi pozabili prekriti s črno maso. Druga opazka pa velja kadrom, ki prikazujejo, kako dogodek doživljajo drugod po svetu. V Tadž Mahalu in pred mošejo svete Sofije v Istanbulu znajo le moliti, v Hongkongu živijo še v čolnih, v Franciji prevladuje ovčereja, v Italiji pa še tega nimajo. Dodajmo temu še katastofalne razmere na ruski vesoljski postaji Mirin dobimo krasno sliko: vsa znanja in moč imajo le v ZDA. Narcisoidnost Hollywooda in ameriške nacije je res neskončna. TOMAŽ BRATOŽ NOVO MESTO-Žabja vas • stanovanjski blok, novogradnja • predvidena vselitev: marec 2000 • ugodne cene, popust pri predplačilu • zagotovljene cene ob podpisu predpogodbe - informacije:NESK nepremičnine, Ljubljana tel.; 061/131-0283 GSM: 041/731-981 \____________ ________________/ VINOTOČ MUNIH MILOŠ Trška Gora 262, Novo mesto V zidanici na Trški Gori organiziramo poslovna, družinska in ostala srečanja in poskrbimo za prijetno počutje gostov, ki nas obiščejo. Informacije po tel. 75-656 ali 325-840. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),AndrejBartelj, Mirjani Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d, Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:Hwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Nova mesto, d.o.o,. ^Tisk: DEl.O-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI NAKLADALKO SIP 17, puhalnik Grič z motorjem ali brez, z noži in cevmi ter zadnje verige za Štore ali Univerzal prodam. B (064)725-254. 4224 TRAKTOR TV 420, letnik 1988, malo rabljen, prodam. B (068)30-137, popoldan. TRAKTOR 5211 in obiralnik koruze Tornado 35 prodam, (068)81-549. 4196 OBIRALEC KORUZE, dvoredni, samohodni, prodam. B (068)73-666. 4227 KUPIM DELNICE NFD, S - hrama, Triglava, Aktive in osatle delnice delnice investicijskih skladov ter podjetij kupimo. B (061)221-048 ali (041)738-544. 4200 KOZOLEC na pero, 3 polja, v dobrem stanju, kupim. B (068)66-670. 4201 HLODOVINO divje češnje kupim, B (068) 58-068. 4217 JEDILNI KROMPIR, sveže zelje in ostale kmetijske priodelke kupim. “B (068)66-665. MOTORNA VOZILA BMW 524, Uno 60 in 126 BIS 800 prodam, B (068)324-048. 4198 OPEL KADETT 1.6 i, letnik 1990, prodam. Avsec, Smolenjavas46, Novo mesto. YUGO 55, letnik 1989 in TOMOS APN 6, prodam. B (068)325-280, popoldan. CLIO 1.4 RT december 1994, prodam. B (0609)632-030. R 18, letnik 1982, dobro ohranjen, prvi lastnik, ugodno prodam. B (068)87-303. 4204 POCENI PRODAMO dobro ohranjen R ex-press furgon, letnik 1986, in odlično ohranjen R express 1.4 tolle, letnik 1994. B (0609)628-612. 4213 FORD FIESTO, letnik 1993 prodam ali menjam za cenejše vozilo. B (068)22-541. GOLF JX D, letnik 1988, bel, 3V, dobro ohranjen, ugodno prodam. B (068)325-569. JUGO 45, letnik 1989, registriran do 7/99, prva lastnica, nikoli karamboliran, prodam. B (068)78-427. 4228 DAEVVO RACER 1.5, letnik 1995, kovinsko rdeč, prodam. B (068)21-276, doma, zvečer. 4231 GOLF JX B 1.6, letnik 7/87, prodam. B (068)322-386, po 15. uri. 4239 126 P, letnik 1989/90, registriran, vozen, ohranjen, rumen, prodam. B (068)42-389. 4241 R TRAF1C, letnik 1990, s povišano streho, ugodno prodam. B (041)645-595. 4246 R19GTS, letnik 12/90, prevoženih 10.800 km, prodam za 850.000 SIT B (068)25-713. FORD MONDEO1.8 TD, letnik 10/97, črne kovinske barve, prodam. B (068)22-289 ali (041)726-649. 4255 GOLF JGL D, letnik 1984, registriran do 3/ 99, prodam za 210.000 SIT. B (041)703-906 ali (0608)22-076. 4260 JUGO 45 A, registriran, brezhiben, prodam. B (068)65-014. 4264 BMW 324 D, letnik 1987, prodam. B (068)23-447, zvečer. 4266 R 5 CAMPUS, letnik 1989,3V rdeč, prodam. B (068)73-069. 4275 LADO SAMARO, letnik 1993, registrirano do 2/99, prodam. B (068)66-512. 4276 GOLF JX D, letnik 1989, strešno okno, sive kovinske barve, prodam. B (068)24-418. GOLF JX D, letnik 1986, bel, dobro ohranjen, prodam. B (068)85-531, po 20. uri. R 19 RN, kovinsko moder, prva registracija 4/95, temna stekla, daljinsko CZ, redno vzdrževan, prvi lastnik, prodam. B (068) 325-212. 4288 MARUTI800, letnik 1995, prva registracija 3/96,10.400 km, dobro ohranjen, prodam. B (068)26-354. 4245 OPEL ASTRO 1.6, letnik 1993,4Y prvi lastnik, prodam. B (068)321-376, po 16. uri. R 4 GTL, letnik 5/88, prodam. B (068)25-582. R LAGUNO 1.8 RT letnik 9/95,45.000 km, bel, prodam za 1.990.000 SIT B (068)83-374. R 4, temno moder, letnik 1992,118.000 km, prodam. B (068)48-567. 4270 R19 RT, letnik 8/94, z dodatno opremo, ugodno prodam. B (068)67-683 ali (041) 634-760. $ SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 • PRODAJA IN SERVIS Suzukijeva novost JIMNY 4x4 2,495.000 tolarjev Splača se varčevati! RENTNO VARČEVANJE Doba varčevanja od 5 do 20 let Najnižji znesek Obrestna mera Tolarsko rentno varčevanje: srr • tolarski depozit 500.000 SIT TOM+ 5% • tolarski depozit z valutno klavzulo 5.500 DEM TOM+ 4,5% • mesečni obroki 5.000 SIT TOM+ 4,8% Devizno rentno varčevanje: DEM • devizni depozit 5.500 DEM 3,45% • mesečni pologi 55 DEM 3,45 % Rentno varčevanje možno tudi v naslednjih valutah: ATS, UL, CHF in USD. D PLEN JS KA BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi orati! POHIŠTVO ZAKONSKO POSTELJO z vgrajenim radiem in nočnima lučkama ugodno prodam. B (068)20-243. 4218 OTROŠKO POSTELJICO, garderobno omaro in vitrino prodam. B (068)24-776. DOBRO OHRANJENO kuhinjo prodam. B (068)21-092. 4226 POSEST VEČ stanovanjskih hiš in manjšo kmetijo (do 3 ha) v Sevnici in okolici, do 10 km, kupimo. ING CENTER AB, Ajdovščina 4/VIII, 1000 Ljubljana, B (061)13-13-090. 4209 VEČJO KOLIČINO obdelovalne zemlje, travnike, travnik z gozdom, gozdove, vinograd, v okolici Šentjerneja prodam. © (061) 651-154. 4212 VINOGRAD s sadovnjakom in nedokončano zidanico v okolici Metlike, 28 a, prodam. B (068)53-295, od 7. do 14. ure ali 58-050. popoldan. 4237 HIŠO na Rudniku v Ljubljani, blizu semenarne, večjo, enodružinsko, lahko dvodružin-sko, ugodno prodam. B (061)127-15-37. STAREJŠO HIŠO v Novem mestu ali okolici kupim. 0(068)23-050. 4263 V OKOLICI Šentjerneja kupim zazidljivo parcelo. B (068)81-900. 4272 MANJŠI VIKEND ali zidanico v mirnem okolju blizu Novega mesta kupim. B (068) 27-856, po 20. uri. 4279 PRODAMO hiši v Novem mestu:v Ločni, za 21.850.000 SIT in v centru za 23.750.000 SIT poslovno - stanovanjsko hišo v Novem mestu, hišo s slaščičarno v Kostanjevici, domačije v Mokronogu in Gabrijelah, posest v bližini Trebnjega, vikend na Vinjem Vrhu, lokal, 70 m2, v Novem mestu, Kandija. KUPI MO hiše v Novem mestu in okolici, Tfebnjcm, eno - ali večsobno stanovanje v Novem mestu. POSREDUJEMO pri prometu vseh nepremičnin na Dolenjskem in v Ljubljani. STANDOM NEPREMIČNINE, Rogovila 26, Mirna Peč. B (068)78-030 ali (0609)643-999. PREKLICI MARKO ZUPANČIČ, s.p., Kočevarjeva 30, Novo mesto, z 31.12.1998 preneha obratovati. 4207 ZADNJI OPOMIN ge. Antoniji Jesih, Danici Štampfelj, Zvonki Pezdirc, Meliti Panjan, Ivanki Kočevar in njihovim kolegicam, naj prenehajo namerno, lažno sramotiti družino Stanke Jesih z Gradca 21 ter družine Pibernik, sicer jih bom sodno preganjala. Stanka Jesih, Gradac 21, Gradac v Beli krajini. PRODAM OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451 -082. 2826 SINTHESYZER, 4 oktave, HM) ritmov, skoraj nov, stojalo, kočvek, poceni prodam. B (068)324-377, po 18. uri. 3849 NA ZALOGI po zelo ugodni ceni briketi za kurjavo. B (068) 83-124. 4016 30 M3 drobno sekanih drv za v štedilnik prodam. B (068)65-532. 4197 JABOLKA za ozimnico (sips - senička) prodajamo po 30 do 60 SIT Lahko vamjih stisnemo v sok. Kmetija Karlovček, Vrh 5, Sentjenej, B (068)82-039 ali (0609)622-878. POSODO, nemško, AMC, veliki komplet (20 kom.) ugodno prodam za 110.000 SIT. B (061)1254-238. 4232 SADNE SADIKE jablane, hruške, češnje, marelice, višnje in kutine prodajam. Prelog Jože, Adamičeva 13, Grm, B (068)341-038. SNEGOLOVE za vse vrste kritin (barvne, pocinkane, bakrene, nerjaveče), izdelujemo in montiramo ali dostavimo. B (068)83-147. BUKOVA in brezova drva, lahko z dostavo in razrezom, ugodno prodam. B (068)67-022. KAKOVOSTNO belo in rdeče vino iz območja Pišec, lahko tudi mošt, ugodno prodam. B (0608)65-526. 4289 NOVO AMC posodo srednje velikosti prodam. B (068)87-437. 4280 500 KG jabolk za predelavo prodam. B (068)89-574, Ambrožič, Šentjošt 14. 4286 VEČJO KOLIČINO jabolčnega kisa prodam. B (068)84-336. 4230 SUHO KORUZO v zrnju in pujske, stare 7 tednov, prodam. B (041 )692-637. 4242 NOV KAMIN na petrolej prodam za 39.000 SIT B (068)76-051. 4243 JABOLKA za ozimnico, sok in kis ter 130 litrov žganja prodam. B (068)73-209. 4252 RAZNO HLADILNIKE in zamrzovalnike popravljamo na domu. Menjamo izolacijo na skrinjah, če puščajo vodo. B (041)698-055. 4188 VARSTVO OTROK, dopoldan in popoldan, na svojem domu v Metliki, nudim. B (068)59-528. 4205 61- LETNA grem gospodinjit starejšima zakoncema ali pokretni ženski brez kmetije, celodnevno, s sobo. Šifra: “Plačilo po dogovoru”. 4206 DREVESA, obrezovanje, višinsko obžagova-nje, podiranje, odvoz nudimo. B (068)65-630 ali (041)691-129. 4210 TRGOVINO oddam v najem, prodam pa Škodo forman, letnik 1993. B (068)89-808. KAPITAL do 10 milij. tudi v primeru, ko vas v banki zavrnejo. Brez plačila varščine. Za osebne in poslovne namene. Brezplačne informacije s povratno kuverto pošljite na naslov: RR 19,8290 Sevnica. 4238 V CENTRU Novega mesta oddam opremljeno trgovino. B (068)23-982. 4254 TESARJA in mizarja s prakso iščem za postavitev montažnega objekta. B (068)26-900. S —------------------v Izdelava in montaža točkovnih snegolovov. Konkurenčne cene! Tel.; 068/373-450, k 0609/616-119 V NOVEM MESTU oddam poslovni prosto1 za mirno obrt oz. pisarne. B (068)342-61^- V NOVEM MESTU, na ugodni lokaciji.;1 možnostjo uporabe večjih parkirnih prostuj rov, oddamo v najem pisarniški prostor,' m2. Avto- moto Novo mesto, Zwittrova 1.' (068)322-159. 427‘ APARTMAv Izoli oddam. B (066)61-563 V ČREŠNICAH pri Otočcu se je izgubi ovca. Najditelja prosim, naj se javi na (068)21-004. 42»- ŽIVILSKO PRODAJALNO v obratovanju.-km iz Novega mesta, ob prometni cesti, pro“®j jne površine 80 m2, oddamo. B (068) 78-1”' ali (041)653-313. 421’ SLUŽBO DOBI KV MIZARJA z nekaj prakse zaposlir”®: Nudimo samsko sobo. B (061)448-384^ (061)446-195. 41” DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Hrana j" stanovanje v hiši brezplačno. B (068)52-5™ NATAKARICO, lahko pripravnica, takfj zaposlimo. B (068)83-150. 42-1 KLJUČAVNIČARSTVO JO-PO, Jurka ** 24, Straža, takoj zaposli 2 KV ključavničarj*' ZARADI razširitve naše dejavnosti na p1’1' ročju Dolenjske iščemo sodelavko iz NovuS* mesta. B (061)272-387. 423» TAKOJ ZAPOSLIM parketarja ali vzaW^ delavca v priučitev. Parketarstvo Cesar, (041)645-595. 424' 5 KOMERCIALISTOV dobi delo. ZažcW lasten prevoz in veselje do dela z ljudmi- * (068)323-885, od 8. do 12. ure. 425 HONORARNO zaposlimo dekle za delu' strežbi. B (068)28-860. 42^ --........ .................... SLUŽBO ISCE KAKRŠNOKOLI delo na domu iščemo-(068)47-662. 41^ --- ■ ■ ■ ................ — STANOVANJA TRISOBNO opremljeno stanovanje v No^ mestu oddam v najem. B (068)341-646. SOBO v Ljubljani oddam. B (068)26-052- HIŠO z eno sobo, garažo, vrtom in dvoriš&Jj na Grmu v Novem mestu, oddam. B (^,l;. 42^ 341-760. ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obvešča f njene kupce, da sprejemamo naročila ZB\ vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse‘J formacije dobite na B (0608)71-375. ® MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, £ pred nesnostjo, opravljena vsa ceplje^r' prodajamo po ugodni ceni. Naročila sptfr majo in dajejo vse informacije: Jože Zup**J čič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-^% Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, B (06*J 67-587, Anita Janežič, Slepšek9, Mokroti# B (068)49-813. VEČ TELET, starih 8 tednov, kupim- i (068189-574. W S'S- n n' O S n PIŠČANCE, bele, kilogramske, bomo prodajali od 1.11. dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® (068)44-389. 4105 ČISTOKRVNEGA škotskega ovčarja, sta-2 meseca, ugodno prodam. B (0608)87-395 . 42 1 6 KRAVO SIVKO, tretjič brejo 8 mesecev, prodam. (068)78-350. 4236 VSAK DELAVNIK lahko dobite 100- kg prašiče, težke, bele piščance in enoletne kokoši. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, •B (0608)89-038. 4249 BELI PIŠČANCI, težki 2 kg, bodo v prodaji 24. novembra po ugodni ceni. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, (068)44-389. 4258 TELIČKA, starega 1 teden, prodam. (068)45-135. 4278 KRAVI FRIZIJKO in sivko, frizijka drugič breja 2 meseca, sivka, breja 7 mesecev, šestič breja, primerna za dojiljo, in bikca frizijca, starega 1 teden, prodam. ® (068)30-242. PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg, prodam. O (068)41-074. 4248 PRAŠIČE, težke cca 150 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. (068)81-229. PUJSKE, rdeče pasme (duraki), stare 8 tednov, prodam. B (068)81-649. 4233 KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. TP (068) 48-567. 4269 iil Ta NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 ■JKa AGRO d.o.o. 7wr NOVO MESTO Prodajalna “SEJALEC” tel.: 068/325-750 • velika izbira čebulnic jesenskih rož: TULIPANI, IRISI, KR0KUSI... • sadike: VRTNICE. KLEMATISI, PAMPAŠKA TRAVA, MAGNOLIJA... * AMERIŠKE BOROVNICE, KIVI, RIBEZ, KOSMULJA * SEMENSKI ČESEN in ČEBULČEK Agencija MISTIQUE • ženitno posredovanje • vam ureja razna srečanja ob kavici in plesu. Tel. 068/374-091 | TELEVIZIJA NOVO MESTO 1 .vaš . kanal s Trdinovega vrha na kanalu Že v 90. letu ^ Terezija Gole_________ Rezka Gole je bila rojena 1908 'eta na veliki kmetiji pri Goletovih v Starem trgu. Poprijeti je morala za /sako težko kmečko delo. V družini Je bilo pet otrok, trije fantje in dve Ukleti, obe pa sta ostali neporočeni *er sta bratu pomagali doma. Danes ‘Ivi le še Rezka. Leta 1946 sta s Scstro kupili zemljo v Trebnjem in si ‘gradili lasten dom. Rezka se je ‘^postila kot snažilka v osnovni šoli 'n nato na občini ter se leta 1972 bdi upokojila. Vpisala se je v DU bebnje in se rada udeleževala družabnih srečanj in izletov. Bila je Verna in je hodila tudi v cerkev in na ['Vnanja. Do letošnjega poletja je "°dila sama v trgovino in mesarijo, Scdaj to postorijo drugi. Si pa še Vcdno sama skuha. Hvaležna je tudi sosedoma Novakovima Dolfetu in Mimi, ki ne Pozabita nanjo in ji vedno kaj prine-8eta. Ker je pred leti njeno zdravje Načela huda bolezen, je hišo dala Sostanovalcem, da bodo zanjo skr-“vli. Vesela je, da ni sama v hiši, saj 1,6 ve, kaj lahko pride. Vsakega ?biska je vesela, da malo poklepeta ln pozabi na vsakdanje tegobe. Še Veliko zdravih in zadovoljnih let! R. MAJER ČESTITKE - Ob rojstnem dnevu J/to Rezko obiskale s predsednico *ORR Darinka Simonič in Marti-Hribar ter ji izročile šopek in rilo. (Foto: R. M.) '{.fSTfizz Novi trg, Novo mesto « 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na dvaindvajseto nagradno vprašanje je bil pravilen, če ste navedli, daje 42. številka Dolenjskega lista v letu 1998 izšla 22. oktobra. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Olga Tomažin iz Šukljetove 13 v Novem mestu, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Nataša Stopar iz Sel 25 pri Straži. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšem Dolenjske obraze) prejme Ana Kobetič iz Jesenic 36 na Dolenjskem. Izpolnite pravilno triindvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 3. novembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. ---------------- NAGRADNI KUPON št. 23 Vprašanje: Če potrebujete izpušno cev, pri kateri firmi iz oglasa na I. strani Dolenjskega lista jo dobite? Odgovor: Moj naslov: H ODPRTO 31. OKTOBER SVETOVNI DAN VARČEVANJA i DOLENJSKA BANKA ^ b prazniku voščimo vsem, ki gospodarno ravnajo z denarjem. . s • 03.0 MHZ <#7 V R frizerski salon Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * Od 15. oktobra dalje vsak dan (razen ponedeljka) od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Naročila po 068/22-361 Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI LIST ■H S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:__________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Kraj: Datum: Podpis: VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto po 'S 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 •S 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. PORTRET TECjA TE