235 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
sklop italijanske dr‘ave (npr. mno‘i~ni odpust slovenskih uslu‘bencev), z njegovim polo‘ajem od kapi-
tulacije Italije do pari{ke mirovne konference leta 1947 in z organiziranostjo PTT v coni B Svobodnega
tr‘a{kega ozemlja pod za~asno jugoslovansko vojno upravo s sede‘em v Kopru.
Monografijo zaklju~uje kratek sinteti~ni povzetek, tudi v angle{kem jeziku, ter podroben seznam
uporabljenih virov in literature, ki ka‘e na njena izjemna hevristi~na prizadevanja. Tako je preu~ila ve~
kot 30 fondov v arhivih v Ljubljani, Novi Gorici, Kopru, Mariboru ter Zagrebu in Beogradu (v Arhivu
Srbije in ^rne gore je gradivo pregledala {ele pred kratkim, takoj ko je bilo dostopno) ter {e ve~ zbirk
dokumentov in muzejskega gradiva v razli~nih ustanovah (Muzej po{te in telekomunikacij, Po{ta Slo-
venije, Slovenske ‘eleznice, RTV, PTT muzej v Beogradu), okoli 60 uradnih listov, slu‘benih glasil in
uradnih objav ministrstev in razli~nih upravnih organov, {tevilne uradne jugoslovanske in slovenske
statisti~ne publikacije, 24 stanovskih-sindikalnih glasil ter razli~nih ~asnikov in revij, kar ka‘e, da se je
pri svoji raziskavi oprla predvsem na arhivsko gradivo in tiskane vire. Na vsebino najbolj pomembnih
fondov in problematiko njihove urejenosti je opozorila ‘e v uvodu.
Odliki monografije dr. Ljudmile Bezlaj Krevel sta zlasti dve: bogata dokumentiranost, kar posebej
ilustrira tudi koli~inski podatek o 2680 enotah znanstveno-kriti~nega aparata, in celovitost obdelave
obravnavane tematike, ki je mestoma tudi zelo podrobna. S preu~itvijo zlasti bogatega arhivskega gra-
diva ter publicisti~nih in drugih virov je ugotovitve v dosedanji fragmentarni literaturi bistveno dopol-
nila in tudi delno korigirala, {tevilna vpra{anja pa je obdelala na novo. Monografija je prvi znanstveno-
kriti~ni oris PTT dejavnosti v Sloveniji v obdobju od leta 1918 do leta 1950 v slovenskem zgodovino-
pisju. Pomembna je tudi kot dragocen prispevek k osvetlitvi ves ~as ‘ivljenja Slovencev v jugoslovan-
ski dr‘avi aktualnega boja za ohranitev ~im ve~ avtonomnih pristojnosti v spopadu z beograjskim cen-
tralizmom na primeru PTT dejavnosti. Njene oblike in razvejanost pa na poseben na~in ilustrirajo tudi
stopnjo gospodarske razvitosti Slovenije. Opisi po{tnega poslovanja »na terenu« in opremljenosti po{tnih
uslu‘bencev pa so tudi zanimiv prispevek k podobi vsakdanjega ‘ivljenja v obravnavanem ~asu. Ob
sklepu naj poudarimo, da je monografija dr. Ljudmile Bezlaj Krevel dragocena in zanimiva obogatitev
slovenskega zgodovinopisja za obdobje prve in za~etka druge Jugoslavije ter {tiriletne okupacije. Po
njeni zaslugi je problematika PTT dejavnosti med najbolj raziskanimi v njem. Poudarimo naj tudi
zasluge obeh institucij, Po{te Slovenije in Tehni{kega muzeja Slovenije, ki sta gmotno, strokovno in
moralno podprli nastanek tega obse‘nega in bogato ilustriranega dela.
Miroslav Stiplov{ek
Norman Friedman, The Fifty-Year War. London : Chatham Publishing, 2000. 597 strani
Pregled zgodovine hladne vojne priznanega ameri{kega avtorja Normana Friedmana je le eno iz
mno‘ice zgodovinopisnih del, ki jih v zadnjih letih najdemo na knji‘nih policah, posve~enih polpre-
tekli zgodovini. Kot mnogo drugih, tudi to odlikuje izostren vpogled v zgodovinske procese, ki so
sooblikovali in karakterizirali obdobje hladne vojne. Tak{en vpogled je bilo mo‘no dose~i {ele po
odprtju moskovskih arhivov, pa tudi na »Zahodu« je v zadnjem desetletju uzrl lu~ marsikateri poprej
strogo zaupen dokument. Na podlagi mno‘ice kvalitetnih zgodovinskih virov iz arhivov obeh v hladni
vojni sprtih taborov, lahko zavzet zgodovinar dandanes predstavi uravnote‘eno podobo zapletenih diplo-
matskih, obve{~evalnih, socialnih, obve{~evalnih in {e kak{nih procesov, ki skupaj dajejo neizbrisen
pe~at ve~ desetletjem povojne zgodovine sveta.
[e pred petnajstimi leti je bil vsakr{en poizkus razumevanja obdobja, v katerem smo ‘iveli, pove-
zan z informacijsko in ideolo{ko pregrado, ki jo je predstavljala »‘elezna zavesa«. Zgodovinarji so se
lahko opirali le na arhive in osebne spomine protagonistov ter hlastali za najnovej{imi »strogo zaupni-
mi« dokumenti, ki so po kapljicah curljali v javnost. S tem seveda ne mislimo, da je bila dotedanja
zgodovinopisna literatura nekvalitetna. Res pa je, da je bila posebno v dr‘avah vzhodnega bloka manj
ali ve~ obremenjena z ideolo{kimi zahtevami komunisti~nih re‘imov. Zgodovinsko obdobje hladne
vojne tisti ~as {e ni bilo zaklju~eno, in ni bilo jasno niti, kako se bo zaklju~ilo. Zatekanje v napovedo-
vanje prihodnosti pa je v zgodovinopisju vselej zelo spolzko podro~je. @e prav neslaven je primer

236 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
ameri{kega zgodovinarja Rothscilda (Joseph Rothschild: Return to diversity, Oxford University Press,
1989 ), ki je nekaj mesecev pred padcem Berlinskega zidu napisal temeljito in pou~no {tudijo o
komunisti~nih re‘imih Vzhodne Evrope. V njej je napovedal postopno utrditev in o‘ivitev vzhodno-
evropskih komunisti~nih re‘imov po krizi, ki jih je doletela s »Solidarnostjo« na Poljskem in slabimi
gospodarskimi rezultati sredi osemdesetih let. Potemtakem je napovedal nadaljevanje hladne vojne
navkljub »perestrojki«, pravzaprav zaradi nje.
S koncem hladne vojne je ve~ina zgoraj navedenih te‘av odpadla. [e ve~, dosegljivih in relevantnih
virov je ‘e kar preve~. Navkljub vsemu pa v Sloveniji {e danes nimamo kak{nega celovitega in pregle-
dnega dela o pravkar minulem obdobju, pisanega v doma~em jeziku od doma~ega avtorja. Ne bi sedaj
polemizirali o vpra{anju, zakaj je tako. Slovenski bralec mora ho~e{ no~e{ se~i po tuji strokovni litera-
turi. Friedmanova Fifty-Year War je eno tak{nih del novej{ega datuma in zatorej pisano na podlagi
literature in virov, dosegljivih ob koncu devetdesetih let preteklega stoletja.
Norman Friedman je mednarodno priznan strokovnjak na podro~ju raziskav oboro‘itvenih siste-
mov in voja{ke strategije. Posebej se posve~a zgodovini pomorskega vojskovanja in razvoju tehnolo-
gije tega rodu oboro‘enih sil. Pri~akovali bi, da bo Friedman pri svojem delu o hladni vojni pretiraval s
pomenom svojega o‘jega raziskovalnega podro~ja in Fifty-Year War obremenil z detajlnimi, vendar
suhoparnimi podatki o tehnologiji atomskega oro‘ja, vrstah in zmogljivostih raket, letal, podmornic...
Vendar se mu kaj takega ne primeri. Res je nekaj poglavij posve~eno skoraj izklju~no tehnolo{kim
problemom atomske oboro‘itve na obeh straneh »‘elezne zavese«. Friedman to problematiko umesti v
{ir{i splet politi~nih, gospodarskih in dru‘benih dejavnikov, ki so definirali hladno vojno. Seveda pa
slovenskemu bralcu razumevanje pri~ujo~ega dela lahko predstavlja dolo~eno te‘avo. Kdor bolj povr{no
pozna mehanizme in na~in delovanja sovjetskega komunisti~nega aparata na eni strani, in razbohotene
ameri{ke administracije na drugi, mu lahko mno‘ica razli~nih agencij, naslovov in posvetovalnih teles,
klju~nih pri vodenju hladne vojne, povzro~i kar precej{nje te‘ave. Ko dojame izraze, kot so na primer
nomenklatura, Atomic Energy Commission ali National Security Council, se ‘e znajde v gozdu novih,
v ameri{kem zgodovinopisju ustaljenih izrazov. Pojmi, kot so NSC 68, New Look ali containment poli-
cy, ki ozna~ujejo klju~ne prelomnice pri usmeritvah ameri{ke administracije v soo~anju s sovjetsko
gro‘njo, so slovenskemu bralcu pove~ini neznani. Na sre~o pa avtor ne privzame pojmov kot po sebi
razumljivih, temve~ jih pospremi z ustrezno razlago, ki tudi neposve~enemu olaj{a razumevanje.
Po vsebinski plati delo zajame vse klju~ne dogodke in prelomnice hladne vojne. Zanimivo je, da
njen pri~etek Friedman postavi v ~as dr‘avljanske vojne v [paniji. Po njegovem mnenju smo tedaj pri~a
prvemu poizkusu Sovjetske zveze po oktobrski revoluciji, da pridobi nadzor in dominacijo v neki drugi
dr‘avi. S tem avtorjevim prepri~anjem se lahko strinjamo ali pa tudi ne. Nikakr{nega dvoma pa ne more
biti, da se je hladna vojna kon~ala ob koncu leta 1991 s propadom Sovjetske zveze, nemudoma po
razpadu njenega vzhodnoevropskega imperija. Slovenskega bralca bo verjetno neprijetno presenetil
pi~el odmerek prostora, ki ga je avtor namenil prelomu med Titom in Stalinom. V poglavju z naslovom
Tito and Mao mu nameni komaj kak{no stran in ga o~itno razume le kot uvod v bistveno pomembnej{i
spor med Maovo Kitajsko in Sovjetsko zvezo. O~itno Ameri~ani druga~e ocenjujejo pomen nekega
dogodka, ki mu je na{e (jugoslovansko) zgodovinopisje odmerjalo veliko pomembnej{o vlogo v blokov-
sko razdeljenem svetu hladne vojne. V zgodovinopisju je pa~ navadno tako, da vsak narod gleda na
zgodovinsko dogajanje skozi perspektivo njemu lastne zgodovinske izku{nje in ideologije. Prav zato so
vrednostne sodbe tako raznoliko in nehvale‘no podro~je zgodovinskih raziskovanj.
Dostopnost pomembnih virov iz obeh strani »‘elezne zavese« razkriva marsikateri doslej neznani
vidik ali dogajanje v ~asu hladne vojne, ali pa ga predstavlja v povsem novi lu~i. Slovenskemu bralcu se
razkrije marsikaj, kar mu poprej ni bilo ali ni smelo biti (!) znano. Roko na srce, ‘iveli smo v re‘imu,
katerega simpatije so bile ves ~as hladne vojne navkljub razgla{eni neuvr{~enosti na strani enega bloka
– komunisti~nega. Razumevanje dogajanj povojne zgodovine je bilo tudi v Jugoslaviji podvr‘eno
ideolo{kim zahtevam in pri~akovanjem njenega re‘ima. Vzgoja in cenzura sta tudi tukaj oblikovala
odnos javnosti do procesov in dogajanj zunaj na{ih meja. Prav ti procesi, pa tudi re‘im sam so danes ‘e
del na{e skupne, svetovne zgodovine. Revizija odnosa do polpretekle zgodovine potemtakem ni le
dobrodo{la, temve~ tudi potrebna. Mnogi zgodovinski procesi in dogodki so v Friedmanovi knjigi
predstavljeni druga~e in popolnej{e, kot so bili na primer v na{ih doma~ih zgodovinopisnih publika-
cijah ali v dnevnem tisku. Za primer navedimo opis Allendejeve vladavine v ^ilu in voja{kega udara, ki

237 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
ji je sledil. Jugoslovanski re‘im je v soglasju z ostalimi komunisti~nimi re‘imi in ve~ino liberalne
levice na »Zahodu« simpatiziral z menda »naprednim« ~ilskim predsednikom in prav tako soglasno
obsojal na~in, s katerim so ga ~ilski ~astniki ob pomo~i ameri{kih obve{~evalnih slu‘b strmoglavili.
Friedman podrobno opi{e {e drugo plat zgodbe, slovenskemu bralcu doslej verjetno neznano. Popisuje
delovanje skrajno leve paravoja{ke formacije, ki je z ustrahovanjem volivcev pomagala pri Allendejevem
vzponu na oblast. Predstavljeni so sovjetski in kubanski interesi v ~ilenskih zadevah in po{iljke oro‘ja,
ki so iz bratskih dr‘av »socialisti~nega lagerja« romale v podporo ~ilenski revoluciji. Nadalje so pred-
stavljeni rezultati zadnjih kongresnih volitev v ^ilu pred udarom, na katerih je Allendejeva Ljudska
fronta gladko izgubila. Pika na i pa je prav gotovo avtorjev sklep, da je vojska ob izvedbi dr‘avnega
udara delovala v imenu ve~ine ^ilencev. Naveden primer je le eden mnogih, ki nam lahko pomagajo
prenehati ~astiti marsikaterega malika preteklosti.
Veliko pozornost avtor posve~a dogajanjem v t.i. tretjem svetu, posebno v ~asu dekolonizacije. Pri
tem ne zapade obsedenosti z Vietnamom, ki jo opazimo pri nekaterih drugih ameri{kih zgodovinarjih
tega obdobja – pa~ posledica travm, ki jih je in jih deloma {e zdaj povzro~a Vietnam v ameri{kem
kolektivnem spominu. V podrobnem obravnavanju hladne vojne dr‘av tretjega sveta vidim nujno po-
sledico avtorjevega mnenja o naravi tega spopada. Sr~ika njegovega nazora je namre~ misel, da hladna
vojna ni bila nekak{no premirje med obema supersilama, vzdr‘evano s strahom pred medsebojnim
uni~enjem v nuklearnem spopadu. Friedman ugotavlja, da je bila hladna vojna pravzaprav »vro~a«, le
da je potekala v zelo po~asnem tempu in izven podro~ij t.i. razvitega sveta. Ob{irna obravnava dr‘av
tretjega sveta kot pravih boji{~ hladne vojne je zatorej {e kako relevantna. Poleg najbolj znanih dr‘av,
kot so bili Vietnam, Al‘irija ali Kuba, se avtor posve~a tudi nekaterim manj{im dr‘avam, ki so v hladni
vojni odigrale na manj{o, vendar samo na videz nepomembno vlogo. Kar nekaj strani, vsekakor ve~ kot
Titovi Jugoslaviji, je namenjeno Ju‘nemu Jemnu. Na primeru te revne islamske in patriarhalne dr‘ave,
edine v socialisti~nem taboru z uradno dr‘avno religijo (!), je Friedman prikazal neuspeh Sovjetske
zveze, da spremeni jemensko dru‘bo in ji vsili komunisti~ni sistem. Vsi njihovi poizkusi dru‘bene
revolucije so zadevali ob trdovraten odpor lokalnih {ejkov in prebivalstva. Ker pa je bil Jemen va‘na
preskrbovalna baza za sovjetske podmornice, se mu niso hoteli odpovedati, ~eprav je Ju‘ni Jemen ostal
le po imenu komunisti~en. Ideologija se je torej podredila geopoliti~nim interesom in ne obratno. Vsa
zadeva tukaj ne bi bila omembe vredna, ~e ne bi sovjetsko vodstvo nekaj let kasneje to politiko ponovi-
lo v Afganistanu – s katastrofalnimi posledicami za Afganistan, pa tudi za samo Sovjetsko zvezo, ki so
ji pri~ele biti poslednje ure. Friedman tudi Ameri~anom ne ostane dol‘en, ko podrobno opi{e propad
Kennedyjevih poizkusov modernizacije in »socialne revolucije« v Latinski Ameriki in Vietnamu.
Navedli smo le nekaj zanimivih vidikov, ki nam jih predstavlja Friedmanovo delo. ^eprav je mar-
sikatera avtorjeva razlaga lahko dobrodo{el povod v polemiko, pa nam Fifty-Year War daje pregledno in
zgo{~eno sliko pravkar minule zgodovinske dobe. Nabito je s podrobnostmi, pa vendar pozoren bralec
hitro najde »rep in glavo«. ^etudi se mi je v~asih zdelo, da je avtor manj naklonjen in bolj kriti~en do
ameri{kih demokratskih administracij in predsednikov, pa ta osebni vtis ne more zmanj{ati pohvale, ki
jo namenjam ocenjenemu delu.
Simon Stern
Paul Hockenos, Homeland Calling. Exile Patriotism and the Balkan Wars. Ithaca and
London : Cornell University Press, 2003. 289 strani.
Knjiga nem{kega novinarja Paula Hockenosa obravnava reakcije srbskih, hrva{kih in albanskih
izseljencev v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Nem~iji ter tudi albanskih v Sloveniji na razpadanje Jugoslavije.
Avtor se je omejil na obdobje od konca osemdesetih let 20. stoletja do napada sil zveze NATO na
Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999. Knjiga je zasnovana na intervjujih posameznih vidnej{ih po-
vratnikov iz izseljenstva v domovino. Iz vsebine je razvidno, da avtor ne pozna celotnega procesa
izseljevanja, prav tako pa tudi ne nekaterih pomembnih dogodkov iz zgodovine posameznih izseljen-
skih skupnosti v posameznih priseljenskih dr‘avah. Najve~ se ukvarja z vpra{anji, kako so srbski, hrva{ki