Poštnina plačana v gotovini Abb. postale J gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 228 (8934) TRST, nedelja, 29. septembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREDSEDNIK COMELLI NA PROSLA VI30-LETNICE OS VOBODITVE FURLANIJE - /. KRAJINE Ze zaradi prispevka v antifašističnem boju moramo v celoti zaščititi pravice Slovencev Podpredsednik poslanske zbornice Boldrini o antifašistični obveznosti sil, ki so v odporništvu postavile temelj demokratični republiški ustavi VIDEM, 28. — V Vidmu je bila včeraj dopoldne svečana proslava •iu. obletnice osvobodilnega boja v naši deželi. Svečanosti, ki jo je or9anizirala dežela Furlanija - Julijska krajina ob 30. obletnici požiga Vasi v treh občinah Beneške Slovenije: Ahten, Fojda in Neme, so *® udeležili povabljeni gostje, med katerimi podpredsednik poslanske zbornice in vsedržavni predsednik partizanske zveze ANPI Arrigo "Oldrini, minister za odnose z deželami Toros, podtajnik ministrstva notranje zadeve sen. Lepre, senatorji Bacicchi, Burtulo, Montini |n Sema, poslanci Armani, Belci, Bressani, Ceccherini, Fioret, Fortuna, Lizzerò, Marocco in Menechin, predsednik deželne vlade Comelli, Predsednik deželnega sveta Berzanti, vladni komisar di Lorenzo, Predsednik prizivnega sodišča Renzi, podpredsednika deželnega svefa Moschioni in Pittoni, podpredsednik deželne vlade De Carli, Prefekta iz Vidma in Pordenona, videmski kvestor, deželni odborniki ,n svetovalci strank ustavnega loka, deželni tajniki KD, KPI, PSI, .SDI, py, pri zastopniki Slovenske 'n goriške pokrajine, zastopnik tržaške pokrajinske uprave Volk, y'demski župan, tržaški župan, Zupani in predstavniki ter odbor-Phi številnih občin, jugoslovanski 9.®1); konzul Boris Trampuž, naj-V|šji predstavniki vojaških oblasti, zastopnik videmskega nadškofa P'sjjr. Travani, vidni predstavniki furlanskega odporniškega giba- "la, številni predstavniki združenj bivših borcev, političnih internirancev in političnih preganjan-Cev iz vse dežele. Svečanost je bila v Avditoriju ** * * * v- Frančiška, na slavnostnem °dru pa so bili razporejeni prapori odlikovanih občin, prapor dežele in prapori borčevskih or-Sanizacjj. Pred svečanostjo so ponzili venec v svetišče padlih na Trgu Libertà, po proslavi pa ve-nfc k spomeniku odporniškemu S'ban.'u na Trgu 25. julija. Svečanost je odprl videmski župan Cadetto, ki je pozdravil 9°s*e in poudaril pomen take Proslave. Nato so govorili mini-®fer Toros, predsednik deželne vlade Comelli in posl. Boldrini. Še posebej moramo omeniti, de je občinstvo z dolgim aplavzom pozdravilo tisti del govora Predsednika deželne vlade, ki Poudarja obveznost dežele za spoštovanjt pravic slovenske narodnostne skupnosti. Uvodoma je spregovoril minister za dežele Mario Toros, ki J® Pozdravil v imenu vlade. Proslavljati odporniško gibanje in to, je pomenilo za Italijane, je ?ejal Toros, pomeni proslavljati Weale, ki so privedli do uresničitve take države, ki že 30 let Pozna in živi v demokraciji. Vodilna ideja odporniškega gibanja Ip osvoboditve je ideja svobode ter zavračanje nasilja. Gre za ču-?tva, ki so postala načela in ki J1!1 je treba ščititi pred morebit-bimi ponovnimi poskusi, da bi Prišlo oživitve fašizma. Fašizem Pa je vsak poskus, da bi uvedli v notranjost države in v vsakda-bje življenje zavračanje demokratičnih ustanov in uvedbo diktator-skega in avtoritarnega režima. V svojem govoru je predsednik deželnega odbora Comelli dejal, da današnja manifestacija sodi v eievir pobud, ki jih je sprožila dežela Furlanija - Julijska kraji-ba, da bi primerno počastila 30. bbletnico borbe za osvoboditev in da je uradna slovesnost programa proslav. Pred 30 leti, je de-jsl. so zublji, ki so uničili Ahten, Pojdo, Neme, Mažerole, Sedile in Subid postale simbol borbe vseh tistih, ki so hoteli pred nestrpnostjo in barbarstvom poudariti svoje človeško dostojanstvo. Proslavljati odporništvo pa ne pomeni gledati nanj kot na zgodovinsko stran, ki se je dokončno zaključila in ki je že oddaljena od našega časa. Zato ni dovolj samo Proslavljati, temveč je treba dati kritično in zgodovinsko oceno o tem, kar nam je odporniško gibanje dalo. Na današnji proslavi so poleg Predstavnikov CLN, županov takratnih svobodnih področij, krajevnih upravnikov, političnih predstavnikov in predstavnikov mladinskih gibanj, navzoči tudi predstavniki partizanov in združenj političnih preganjancev ter preživelih iz nacističnih taborišč. Poleg Partizanskih delegacij so simbolično prisotni tudi tisoči državljanov, ki so dali svoj prispevek borbi za osvoboditev: delavci, ki so se ponovno zavedali svojega stanja, intelektualci, ki so se pri idealih odporništva navdihovali, vojaki, ki so z udeležbo v partizanskih oddelkih odtehtali sramoto Vojne, ki jo je fašizem sprožil. Comelli je nato poudaril, da je prebivalstvo dežele v začetku jeseni 1943 bilo mobilizirano za Čim večjo pomoč vojakom, ki so bili na poti v deportacijo v Nemčijo ter zavezniškim vojakom, ki so zbežali iz koncentracijskih taborišč. Na železniških postajah so ženske, otroci in duhovniki pobirali sporočila, ki so jih deporti- skupnosti, predsednika videmske ranci uspeli poslati iz živinskih vagonov, s katerimi so jih peljali v Nemčijo. Tako se je rodil enotni protifašizem, ki je bil brez homogene ideologije in ki ga je vsakdo razumel tako, kot so mu narekovali kultura in ideali, v katerih je bil vzgojen. Predsednik deželnega odbora Comelli je nato dejal: «Spomniti se moramo z grozo na mučenja, ustrelitve in obešanja v Trstu, na represalije na goriškem in trža-kem Krasu, na to, da so nacisti in fašisti zverinsko preganjali slovensko ljudstvo, ki so ga sovražili. Spomniti se moramo na izredno težki položaj in na tragične dogodke, v katerih se je razvila ilegalna borba v Trstu, kjer je delovalo sramotno uničevalno taborišče, edino v vsej Italiji, v Rižarni, kjer so nacisti pobili in požgali v krematorijski peči več kot 2.000 slovanskih in l-talijanskih partizanov, Židov, političnih jetnikov in talcev. Rižarna je danes spomenik, ki so ga postavili v večni spomin herojskim žrtvam in v opomin pred zverinskim nacističnim nasiljem. Spomniti se moramo tudi na Furlane in na prebivalce Julijske krajine, ki so se borili v partizanskih enotah v tujini in v 'e-gulamih oddelkih v južni Italiji, ki so dali svoj prispevek v krvi za osvoboditev Italije.» «Naša demokratična zavest, je zaključil Comelli, temelji torej na vrednotah, ki so dosegle svoj višek v borbi za osvoboditev, na želji po demokratičnem napredku, po družbenem in gospodarskem razvoju in po mirnem omikanem sožitju in sodelovanju s sosednimi narodi. To obvezo za demokratični razvoj in za omikano sožitje, smo u-resničili in jo hočemo konkretno izpričati s svojim prizadevanjem za priznanje ter celovito uživanje pravic slovenske narodne manjšine. Ta manjšina je veliko pretrpela pod fašizmom in je prispevala velik krvni davek v protifašističnem bo- Polaganje vencav na spomenik odporniškem u gibanju Zahteva koroških Slovencev je jasna: Avstrija naj spoštuje čl. 7 državne pogodbe Prihodnjo nedeljo, 6. oktobra, bo v «Domu glasbe» v Celovcu veliko zborovanje, ki ga organizirata obe osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet. Koordinacijski odbor bo zboru odbornikov in zaupnikov vseh slovenskih organizacij in društev na Koroškem poročal o svojem delovanju in nastopih pri deželnih in vladnih oblasteh za priznanje in uveljavljanje narodnostnih pravic koroških Slovencev ter jim bo predlagal v odobritev sklep, da slovenski predstavniki prekinejo sodelovanje v kontaktnem komiteju. Spričo ogorčenja, ki ga je sprožil sklep deželnih in zveznih predstavnikov vlade socialistične stranke (SPO) in opozicijske ljudske stranke (OVP) ter svobodnjaške stranke (FPO) na sestanku 17. septembra na Dunaju ob navzočnosti in s pristankom samega kanclerja Kreiskega, da se namreč izvede preštevanje, oziroma ugotavljanje manjšine, kot podlaga za uveljavitev njenih pravic, bo zbor prav gotovo soglasno odobril omenjeni predlog koordinacijskega odbora Koroški Slovenci so ob omenjenem sklepu predstavnikov treh vodilnih strank in neverjetnem pristanku predsednika zvezne vlade ogorčeni in zaskrbljeni. Gre namreč za diktat večine na škodo manjšine, popolno ignoriranje člena 7 mirovne pogodbe ter kapitulacijo najvišjih deželnih in zveznih predstavnikov vladne stranke pod pritiskom OVP, FPO in najbolj šovinističnih ter nacionalističnih sil organizacije «Heimatdienst», ki je nekaka vlada v senci in ki je ob predlanskih pogromih zagrozila, da je treba Slovence na Koro- (Nadaljevanje na 8. strani) P0 IZROČITVI DOKUMENTACIJE SIP RIMSKIM S0DHIK0M Andreotti bi motni poročati parlamentu o poskusu državnega udara sredi avgusta Mariotti o skorajšnji vladni krizi - Nonni o nevarnosti novih ameriških oporišč - V Genovi se je fašistom vnel eksploziv v rokah ■ Zaključek preiskave o umoru agenta Marina v Milanu RIM, 28. — Vest, da je v svežnjih varnostne službe, ki jih je minister Andreotti izročil rimskim sodnikom Siottu in Vitaloneju, dokumentacija o dveh poskusih državnega udara sredi letošnjega poletja (točneje za veliki šmaren) je, seveda, razgibala politične vode v prestolnici. Čeprav sodniki molče in se zapirajo v svoje sobe, je časnikarjem vendarle uspelo izvedeti, da zadeva dokumentacija SID nekatere visoke častnike italijanske vojske, ki naj bi bili povezani z Borghesejevo «nacionalno fronto». Nekateri povezujejo s temi razodetji tudi premestitev nekaterih višjih častnikov iz vojaške akademije v Civitavecchi. Gotovo je, da dokumentacija, Id obsega tudi podrobnosti o Bor-ghesejevem neuspelem državnem Med svojim obiskom v ZDA se je predsednik republike Leone srečal tudi z italijansko skupnostjo v New Yorku. Na sliki: prisrčen sprejem, ki so ga Italijani priredili ob prihodu predsednika Leoneja udaru iz decembra 1970, vsebuje tudi obsežne informacije o dveh poskusih državnega udara v Ita- liji: januarja in avgusta. Baje so v svežnjih tudi imena visokih častnikov, pa tudi politikov, ki so za te poskuse vedeli in jih podpirali. Vsekakor je s tem v zvezi potekel v sodni palači daljši pogovor med sodnikoma dr. Siottom in dr. Vitalonejem ter obrambnim ministrom Andreottijem. Čeprav je bil pogovor «neformalnega značaja», vlada za njegovo vsebino najstrožja tajnost. Pač pa je obrambno ministrstvo objavilo daljše sporočilo, v katerem poudarja, da italijanske oborožene sile niso prežete s pučistično miselnostjo. Razumljivo je, torej, da vlada v prestolnici veliko zanimanje za Andreottijeva razodetja, posebno še zaradi tega, ker vsakogar zanima, kaj ima zagonetni o-brambni minister za bregom. Tako sta dva vidna predstavnika levosredinske večine — republikanec Mammi in načelnik demokristjanskih poslancev Piccoli — zahtevala od vlade, naj o vsebini Andreottijevih svežnjev informira parlament. Enako zahtevo je, iz povsem drugačnih razlogov, postavil tajnik MSI Almi-rante, ki v isti sapi, ko skuša oprati desnico vsake krivde, obtožuje notranjega ministra, da je na kak način vpleten v zadnje dogodke. Važnost zadnjih razodetij in spoznanja, da «pučisti» še delujejo v Italiji, poudarja v svoji izjavi tudi načelnik poslanske skupine PSI Mariotti, za katerega «smrdi po skorajšnji vladni krizi». Mariotti je namreč poudaril, da so socialisti večkrat opozorili na nevarnost «puča», da pa jim ni nihče verjel. Zanimivo je tudi, da govori o krizi tudi poslanec Vittorelli v nedeljskem uvodniku dnevnika «Il lavoro». «Če hoče iti KD po zgrešeni poti, naj gre, socialisti ji pri teh napakah ne bomo pomagali.» O nevarnosti tesnejšega povezovanja Italije z NATO govori tudi sen. Pietro Nenni, ki ugotavlja, da bi nova ameriška oporišča v Italiji pomenila nevarnost diktature po grškem vzorcu. Za- to Nenni opozarja javnost na dejstvo, da nima predsednik republike nobene pravice,_ da bi sklepal dogovore o vojaških zadevah mimo volje parlamenta. Namig na polemike, ki sta jih izzvala Ford in Kissinger z izjavami ob Leonejevem obisku, je jasen. «Črne mreže» se medtem še razpredajo z vso silo. V Genovi je skupina fašistov pripravljala nov atentat, verjetno na tri vlake. V stanovanju, ki so ga najeli v starem mestnem centru so pripravljali tri peklenske stroje, a so se jim vneli. Plamen je teroriste opekel, k sreči pa ni nastala eksplozija, ki bi lahko p<> rušila zgradbo. Peklenski stroji namreč še niso bili povezani z detonatorji. Fašisti so, kljub opeklinam, bežali, vendar je policiji uspelo najti torbico z dokumenti 26-let-nega Pietra Benvenuta, ki je svoj čas bil skrutinator za_ MSI. Sodni preiskovalci ga iščejo, ven- tiuiiinimiiimuiiiimiiiiiiiiiiiiHiiHiHiiiiiiiiHOiiiiu ~ 4 ATTICI DAiSLb V Vidmu je bila proslava 30. obletnice osvoboditve Furlanije -Julijske krajine, na kateri sta med drugimi govorila predsednik deželnega odbora Comelli in pa podpredsednik poslanske zbornice in predsednik vsedržavnega združenja partizanov ANPI Boldrini. Comelli je v svojem govoru poudaril veliko vlogo in velik krvni davek, ki so ga Slovenci dali v borbi za osvoboditev. Že zaradi tega' si moramo prizadevati za priznanje celovite zaščite pravic slovenske narodnostne skupnosti. Poudaril je tudi dobre odnose, ki vladajo med Italijo in sosedno Jugoslavijo. S svoje strani je podpredsednik poslanske zbornice Boldrini poudaril, da je italijanska ustava nastala iz protifašistične borbe in je torej preprečitev ponovnega oživljanja črnega terorizma naloga, ki jo Italijonom narekuje ustava. Rimske politične vode so razburkane po razodetju ministra Andreottija, da smo sredi avgusta bili n? robu državnega udara. Dokumentacijo o tem je obrambni minister izročil sodnim oblastem, vendar narašča zahteva, naj bo o tako važni in delikatni zadevi informiran tudi parlament. dar za sedaj brez uspeha. V Milanu je bila zaključena preiskava o «črnem četrtku» 12. aprila lani, ko so fašisti ubili a-genta javne varnosti Marina. Preiskovalni sodnik je s tem v zvezi obtožil namernega umora mlada fašista Loia in Murellija, drugih 40 pa združevanja v prevratniške namene, zaradi prepovedane manifestacije in drugih prekrškov. Tržaški misovski občinski svetovalec Bernardi ter desničar Dany Galletti sta bila oproščena v preiskovalnem postopku. Preiskava o «Ordine nero» razširjena tudi na Trst RIM, 28. —- Preiskovalni sodnik dr. Occorsio, ki se ukvarja s preiskavo o teroristični organizaciji «Ordine nero» je ukazal rimskemu političnemu uradu, naj s sodelovanjem protiterorističnega oddelka dr. Santilla izvede vrsto hišnih in drugih preiskav v mestih, kjer so se zadnje čase kazali znaki prisotnosti te zločinske organizacije. Med mesti, kjer bodo izvedli podobne preiskave je tudi Trst, kamor bo dr. Occorsio prispel v bližnji prihodnosti. Moro se je srečal z Gromikom in Miničem NEW YORK, 28. — Italijanski zunanji minister Aldo Moro se je na sedežu sovjetskega predstavništva v OZN srečal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Pogovorjala sta se predvsem o evropski konferenci za skrčenje vojaških sil, o krizi na Bližnjem vzhodu in na Cipru ter o energetskih vprašanjih, za katera tudi SZ kaže veliko zanimanje. Moro je Gromi-ka informiral tudi o rezultatih Leonejevega srečanja s Fordom, Gromiko pa Mora o ameriško-sovjetskem sporazumevanju po zamenjavi predsednika Nixona. Moro se je v večernih urah srečal tudi z jugoslovanskim zunanjim ministrom Milošem Miničem. O vsebini njunega pogovora niso izdali poročila. RIM, 28. — Bivši kasacijski državni pravdnik dr. Micrele Rossano bo petnajsti član ustavnega sodišča. Prejel je glasove 163 kolegov, medtem ko je njegov tekmec, dr. Vinci, prejel 86 glasov. škem iztrebiti. Prej bi jih seveda radi prešteli, da bi ugotovili, koliko jih je in kje živijo, drugi pa bi jim morda dali le kakšne drobtinice. Ne glede na določbe mirovne pogodbe, s katero je Avstrija spet pridobila svojo neodvisnost, členi te pogodbe pa sestavljajo njeno republiško ustavo, ni preštevanje manjšine nikakor sprejemljivo, pač pa pomeni grob pritisk, iskanje alibija, izgovor za nadaljnje zavlačevanje. Deželni glavar Leopold Wagner je te dni sicer napovedal ugotavljanje ali preštevanje manjšine za leto 1976, mirovna pogodba, še posebno pa čl. 7, takega štetja sploh ne omenja. Zadevnega zakona sploh ni in bi ga moral odobriti parlament z večino 2/3, mirovne pogodbe iz leta 1955 pa sploh ne more spremeniti. «Avstrija je spoštovala razne druge določbe državne pogodbe, glede izvajanja člena 7 pa po 19 letih govori o preštevanju manjšine. To je dokaz, da ga noče izvajati. To je pritisk na manjšino in poskus nadaljnjega zavlačevanja. Vso odgovornost nosita predvsem glavni stranki. SPo in VPÒ. Najlažje bi določbe čl. 7 državne pogodbe glede pravic narodnostnih manjšin izvedli takoj po podpisu omenjene pogodbe, ko je bila koalicijska vlada (VPÓ in SPÒ), toda ni jim bilo do tega. Tekst državne pogodbe jasno govori o upravnih in sodnih okrajih s slovenskim dvojezičnim prebivalstvom. Ti okraji pa so bili po šolskem zakonu iz leta 1945 tečno določeni. Zdaj iščejo nekakšno opravičilo za zunanjo uporabo, da ne bi izvajali člena 7 državne pogodbe, avstrijski predstavniki pa na raznih forumih in mednarodnih srečanjih izjavljajo, da Avstrija spoštuje zakone in da se vlada razgovarja s predstavniki koroških Slovencev v kontaktnem komiteju. Tem lažem je treba napraviti konec. Ni vredno ,da ho dimo na Dunaj samo gledat na uro. V poldrugem letu našega sodelovanja v kontaktnim komiteju, na vseh sejah, se je izkazalo, da s strani vlade ni bilo v nobenem oziru resne volje za reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Po stoletni germanizaciji, nacističnem nasilju in dejanski psihozi na Koroškem kakršnokoli preštevanje manjšine ni sprejemljivo. Sam koncler Kreisky je aprila lanskega leta izjavil, da je proti takemu preštevanju, in je izrazil željo, da bi se posvetili reševanju konkretnih problemov. Leta 1961 je tedanji minister dejal, da ljudsko štetje ne more biti osnova za u-gotavljanje manjšine, ker so bile velike netočnosti in nepravilnosti. Sledila je vrsta pritožb naših organizacij, nobena vlada pa ni še odgovorila». Tako nam je te dni med drugim dejal dr. Jožko Ti-schler, predsednik Nardonega sveta, in še pripomnil da je vsa zadeva že pridobila mednarodni značaj. Po protestih jugoslovanske javnosti in nastopih jugoslovanske vlade je na seji OZN avstrijski predstavnik izjavil, da Avstrija spoštuje pogodbe in pravice manjšin, njegove trditve pa je pobil predstavnik jugoslovanske vlade in je prikazal s konkretnimi podatki dejansko stanje. Poročevalec na prihodnji seji v oktobru bo kuvajtski zastopnik. Dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij, pa nam je izjavil: «Intemacionali- zacija je dana že s podpisom mirovne pogodbe, zlasti pa s pristopom Jugoslavije, ki je že ob podpisu mirovne pogodbe poudarila svojo skrb za manjšino tudi v prihodnosti. če Avstrija trdi, da je to le njeno notranje vprašanje, če vztraja pri ugotavljanju manjšine in podrejuje reševanje manjšinske problematike volji večine, potem sama sili manjšino, da se v smeri internacionalizacije aktivno angažira. Dokazali smo vso svojo dobro voljo za dialog in sodelovanje, ko smo pa v razgovorih prišli na dan s konkretnim vprašanjem, tedaj so ga izključili z dnevnega reda, ali pa so nam predložili že dogovorjeno stališče večine, ne da bi sploh upoštevali upravičenih zahtev in mnenja naše manjšine. Taka je dosedanja praksa avstrijske politike do manjšin». Na vprašanje o nadaljnjih akcijah, nam je dr. Zwitter dejal: «Treba je predvsem prikazati avstrijski in svetovni javnosti resnično stanje na Koroškem in bistvo nerešenih vprašanj slovenske manjšine. Avstrijska javnost je informirana samo od nasprotne strani, ki potvarja resnico in nas blati, češ da nismo demokrati, da nismo za dialog, da zahtevamo nemogoče stvari. To nam zdaj očitajo tisti krogi, ki so bili celih 20 let odločni nasprotniki kakršnega koli dialoga z manjšino in so podpihovali izgrede, pogrome proti koroškim Slovencem. O nadaljnjem delovanju bo podrobno še razpravljal koordinacijski odbor, smernice pa bodo nakazane na zborovanju prihodnjo nedeljo. Tudi s tem bomo pobili lažnive trditve naših nasprotnikov, češ da osrednji organizaciji in koordinacijski odbor ne izražajo resnične volje in razpoloženje koroških Slovencev. Sestavili bomo novo spomenico in jo poslali na najvišje forume. Obrnili se bomo na vse ustanove in osebnosti v Avstriji, o katerih menimo, da so se skopali iz okvirov velikonem-ške miselnosti, ki je v Avstriji, zlasti pa na Koroškem, še globoko zakoreninjena. Vsako reševanje manjšinske problematike se zavrača s parolo: «Nemštvo ob mejah je v nevarnosti». Pri tem imajo glavno besedo «Heimatdienst» in bojevniške organizacije, ki na svojih shodih še vedno obžalujejo, da so zgubili vojno. (Nacistično! In to v avstrijski republiki, 30 let po zmagi na nacifašizmom, po groznih zločinih in požigih in nacističnih taboriščih! Op. ur.) Proti temu si ne upa nastopiti nobena od glavnih strank, kapitulirala pa je zdaj tudi avstrijska socialistična stranka. Sedanja avstrijska republika se pač ni porodila iz odporniškega in osvobodilnega boja! «V našem skupnem programu je tudi ustanovitev posebnega biroja, ki se bo ukvarjal samo z vprašanji naše narodnostne skupnosti, zbiral bo gradivo in pripravljal brošure, organiziral tiskovne konference ter izdajal bilten, s katerim bomo stalno obveščali vso javnost o naših vprašanjih. Z zadnjim sklepom avstrijskih strank in pristankom kanclerja je prišel trenutek, ko smo koroški Slovenci prisiljeni, da se z vsemi svojimi možnostmi upremo takemu načinu reševanja naših vpra- Propadel poskus državnega udara na Portugalskem Portugalska vojska je včeraj zatrla ob samem nastanku poskus državnega udara reakcionarne desnice, ki se je skrivala za prozorno etiketo «tihe večine». Vojaki in policija so aretirali okrog 400 prevratnikov, med katerimi je veliko vidnih veljakov Caetanovega režima. Vesti iz Lizbone so še zelo skope, kaže vsekakor, da je gibanje oboroženih sil ob podpori demokratičnih strar.k znatno utrdilo svoj položaj in da bo v kratkem stanje na Portugalskem spet normalno. Poročilo na 8. strani. šanj, načinu, ki je spričo dosedanjih izkušenj in sedanjih razmer nesprejemljiv. «Vsekakor, je zaključil dr. Zwitter, bo mnogo odvisno od tega. kako bo v nadalje ukrepala avstrijska vlada. Nadaljnjemu zavlačevanju in popuščanju nacionalističnim silam bo sledilo stopnjevanje naše akcije. Med našim ljudstvom prihaja vedno bolj do izraza ne samo razburjenje, pač pa tudi borbena pripravljenost.» Kot nam je izjavil njen vidni predstavnik na Koroškem, Nitschelwitzer, odločno nasprotuje vsakršnemu pogojevanju in preštevanju manjšine avstrijska komunistična partija ,ki podpira odločen in enoten nastop Slovencev za njihove pravice. Dnevnik «Volkswille», koroška izdaja dnevnika «Volksstimme», glasila avstrijske komunistične partije, pa skoraj vsak dan piše ter zavzema jasna stališča za rešitev problema koroških Slovencev. Za koroške Slovence se torej pripravljajo odločilni časi, čakajo jih še dnevi ostrega boja. ki zahteva vztrajnost, nadaljnjo podporo matičnega naroda, podporo in solidarnost vseh demokratičnih sil. Boj naših bratov onstran Karavank je obenem tudi boj za demokracijo, za medsebojno spoštovanje, za mimo sožitje med narodi in sodelovanje med državami, je boj proti nemškemu nacionalizmu in ostankom nacizma. Nekoliko upanja daje ugotovitev, da polagoma prihajajo do izraza tudi med nemško govorečim prebivalstvom na Koroškem zdrave sile, zlasti med levo usmerjeno delavsko in dijaško mladino, ki zagovarjajo narodnostne pravice koroških Slovencev in medsebojno spoštovanje ter mirno sožitje med narodi. Žal so te sile še precej šibke, vendar pa lahko pripomorejo k pravičnemu boju koroških Slovencev. Zahteva, ki jo koroški Slovenci poudarjajo že leta in leta in ki so jo te dni spet ponovili najvišji predstavniki Slovenije in Jugoslavije, je zelo jasna in popolnoma utemeljena: Avstrija naj spoštuje in izvaja člen 7 državne pogodbe, naj ne sklepa o manjšini mimo nje in brez nje. ALBIN BUBNIČ PnmorsfcTSnGvnifc TRŽAŠKI DNEVNIK 29. septembra 1974 V TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA ZELO ZAPLETEN POLITIČNI POLOŽAJ NA DEŽELNI IN KRAJEVNI RAVNI Se vedno prepoved posega slovenskega svetovalca Stoke ■ Seja tržaškega občinskega sveta brez predhodnega preverjanja Deželna in krajevna politična kriza se je v preteklem tednu še bolj zaostrila in ne kaže, da bo mogoče v kratkem razvozljati zapleteni klopčič nasprotujočih si interesov, ostro ločenih stališč in mnenj. Na deželni ravni še vedno niso uradno sklicali strank leve sredine na pogajanja, ker so morali demokristjani najprej sestaviti delegacijo, kar pa ni bilo, zaradi ponovno zaostrenih odnosov znotraj stranke, tako preprosto. Socialisti so prav tako imeli o-pravka z notranjimi odnosi, ki pa so se — vsaj na deželni ravni — razčistili, tako da nastopajo z e-notno delegacijo in enotnim, soglasno sprejetim, programom. V tej zvezi je struja «riscossa socialista» odločno zavrnila razna sumničenja, podtikanja in govorice, da so sprožili krizo iz osebnih razlogov in da se v resnici vodi boj samo okrog osebnih interesov raznih vodilnih predstavnikov. Struja «riscossa socialista» je ponovno podčrtala zelo obsežen seznam vprašanj, ki so na dnevnem redu in glede katerih je treba najti ustrezne rešitve. Med njimi pa je tudi — podrejeno — imenovanje novega predsednika deželnega sveta ter z njim povezano pomembnejše vprašanje demokri-stjanskega monopola na predsedniška mesta. Komunisti so ponovili svoje znano stališče o resnosti krize ter istočasno tudi odločno zvrnili, da bi se «ponujali», ker bi želeli priti k oblasti. Komunisti pravijo, da so pripravljeni sodelovati in pomagati. toda samo pod pogojem, da se temeljito spremeni način vladanja v korist delovnih ljudi. Slovenska skupnost je zelo ostro nastopila, ker njen deželni svetovalec dr. Drago Štoka ne bo iz formalnih razlogov, govoril na torkovi seji deželnega sveta. On namreč pripada mešani skupini, zaradi česar naj bi tudi za njega govoril liberalec. Na tak način pa na torkovi seji deželnega sveta ne bodo bila v ospredju slovenska vprašanja in se pojavlja nova, zelo nevarna praksa, ko slovenski deželni svetovalec ne bo mogel več govoriti o bistvenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Na krajevni ravni položaj prav tako ni najboljši, čeprav vse kaže, da se bodo v prvih dneh prihodnjega tedna sestali načelniki skupin tržaškega občinskega sveta ter se dogovorili za pričetek rednih sej, ki naj bi bile zelo intenzivne, saj je odprtih vprašanj mnogo. Vendar pa to pomeni v resnici skok v neznano, ker bo občinski svet pričel delo brez političnega preverjanja med strankami in torej tudi Prež soglasja glede nekaterih zelo važnih spornih stvari, kot so na primer tarife ACEGAT, hitra cestna povezava, zdravstveni konzorcij, prometna politika na splošno, petrolejsko pristanišče itd. Tudi na krajevni ravni je položaj zapleten zaradi zapletenih odnosov znotraj strank. Socialistična stranka namreč na krajevni ravni še vedno ni obnovila enotnosti in vodi stranko tajništvo, ki ima v izvršnem odboru pičlo večino, tako da je stalno na tehtnici. Svetovalska skupina PSI pa je razdeljena točno na dve polovici, kar prav gotovo ne olajšuje pogajanj in vodenja občinske politike. Zapletajo se tudi odnosi znotraj KD, katera je do sedaj ohranila — vsaj na zunaj — trdno ravnovesje. Mnogo se govori o sporu, v katerega ozadju naj bi bil bivši pokrajinski tajnik stranke in ravnatelj RAI Botteri ter o novi struji, ki naj bi se rodila z delitvijo obstoječe vodilne morotejske struje. Te govorice zainteresirani odločno zanikajo in pravijo, da ne gre za strujo, pač pa za običajno dialektiko in razpravo med strankarskimi «prijatelji». NADALJEVANJE PRAZNIKA «NOI DONNE» V SKEDNJU Reforma o družinskem pravu nujna za enakopravnost žena Danes okrogla miza o položaju žene v italijanski družbi V drugem dnevu pokrajinskega | veda misovcev, ki oklevajo in v se- praznika ženske revije «Noi Donne», ki ga v prostorih škedenjske kinodvorane prirejajo demokratične ženske iz Trsta, je bila na sporedu o-krogla miza na temo «Reforma družinskega prava». O tem zanimivem, a nadvse perečem vprašanju, so razpravljale predstavnici združenja italijanskih žena Novella Murgia in Nadja Pahor (v slovenščini), zastopnica KPI dr. Lucia Lukas ter zastopnik PSI odv. Damo Clarici. Odsotni pa so bili predstavniki AGLI, ki so za-ladi zaposlenosti le pismeno izkazali svojo solidarnost z vsemi demokratičnimi ženami. Udeležence in temo razprave je predstavila najprej Sabina Benedetti v italijanščini, nato pa še Nadja Pahor v slovenščini. Novella Murgia je v svojem posegu poudarila nujnost reforme glede družinskega prava, za kar ni potreben denar, temveč politična volja. V tem smislu je opozorila na nasprotovanje krščanske demokracije in se- irriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii INTERPELACIJA PREDSEDNIKU VLADE IN MINISTRU ZA ŠOLSTVO Poslanec Albin Skerk je ostro obsodil ukinjanje slovenske strokovne šole Treba je preurediti slovenski šolski sistem in ga razširiti tudi na videmsko pokrajino Poslanec Albin Škerk je vprašal predsednika vlade in ministra za šolstvo, če bosta in kako bosta popravila težak udarec, ki je bil zadan slovenski šoli z ukinitvijo prvega razreda ženskega oddelka slovenske triletne strokovne šole. ki je vključena v italijanski strokovni inštitut «Galvani». Poslanec nadaljuje, da pomeni ukinitev prvega razreda začetek popolne ukinitve šole, ki je bila ustanovljena pred nekaj leti na osnovni dolgega spora in prizadevanj demokratičnih sil ter slovenske skupnosti v Italiji. Šolniki, starši in slovenska javnost so takoj protestirali, na kar je šolski skrbnik predlagal, da se začasno ohrani prvi razred in da se dokončno odločitev odloži, da se podrobneje prouči celotna sloven- ŠESTI DAN ZASEDANJA POKRAJINSKE PALAČE Kljub solidarnosti vse javnosti še nobene rešitve za spastike Danes javno zborovanje s sindikati in konzultami o pravici do zdravja Kljub zasedbi pokrajinske palače s strani spastikov se protest ni premaknil z mrtve točke: številnim solidarnostnim izjavam in številnim obljubam ni sledila nobena konkretna obveznost, nobeno zagotovilo, da bodo dodelili tak prispevek, ki bo dovolil združenju za spastike AIAS nemoteno delovanje do publicizaci-je. Zato so spastiki, njihove družine, osebje in voditelji združenja AIAS včeraj sklicali tiskovno konferenco in še enkrat poudarili svo-:je zahteve. Iz konference je jasno izšlo, da ne zahtevajo nobene miloščine, pač pa samo možnost, da se ljudje, ki jih je prizadela tako huda bolezen, lahko zdravijo, vključijo v šolski in delovni svet in da niso samo breme družini. Zato pa je treba, da javni organi zagotovijo vsaj 100 milijonov lir, da bo združenje lahko krilo svoj deficit in zagotovilo plače do konca leta. Oblasti pa se morajo še obvezati, da bodo čimprej publicizirale ustanovo. Med tiskovno konferenco so govorili tako predsednik združenja odv. Domini kot direktor prof. Sergi, ki je med drugim omenil velike težave za spastične pri socializaciji v šoli, saj se dogaja, da jih v določenih šolah celo odbijajo in jim odvrnejo vpis. To, je še dejal, se na srečo ne dogaja v slovenskih šolah. Govorili so še socialna asistentka, mati enega izmed spastič-hih otrok in eden od spastikov, ki je z velikimi težavami dokončal šolo in se zaposlil kot telefonist. Danes bo ob 10. uri v kinodvora nje, ki so ga ob zasedbi priredili sindikati železničarjev CGIL, CISL in UIL ter tri mestne rajonske kon-zulte. Govorili bodo o pravici do zdravja. Zaključek 28. tržaških zdravniških dnevov Z izredno zanimivo okroglo mizo na temo «Bolezenski pljučni pojavi v ladjedelnicah» so se včeraj zaključili 28. zdravniški dnevi. V okviru tega zasedanja je bilo več razprav o bolezni dihal, ki jih povzročajo določeni poklici in določena dela. Predvsem so izpostavljeni takim boleznim delavci v ladjedelnicah, kot je to poudarila skupina tržaških zdravnikov, ki so stalno v stiku s številnimi strupenimi plini in ki morajo pogostoma vdihavati zrak, v katerem je ogromno drobnih prašnih delcev. Zato so številni predavatelji poudarili potrebo po preventivnih pregledih in pa po ustreznih ukrepih. Dopoldan pa je bila na sporedu o-krogla miza o analizi plinov v krvi kot krivcih za pljučne bolezni. Največ poudarka so govorniki dajali a-nalizi količine kisika in ogljikovega dvokisa, ki lahko večkrat pripomore pri ugotavljanju določenih obolenj pljuč. Popoldanske okrogle mize so se u-deležili tudi predstavniki sindikalnih organizacij, ker je posebno v naši deželi veliko pljučnih obolenj pri de- ska šolska struktura. Ta zahteva temelji na upoštevanju resnih vprašanj, do katerih je prišlo, če se ukinja razred tik pred začetkom šolskega leta. Podčrtati je bilo treba, da se obravnava manjšinsko šolo, za katero ni mogoče govoriti o številčnih omejitvah. Posl. Škerk nato govori o nujnosti popolne preureditve in razširitve slovenskega šolskega sistema, za kar je treba ustanoviti ustrezne šole in predvsem strokovne šole ter šole na celotnem področju, kjer žive Slovenci, torej tudi v videmski pokrajini. škerk opozarja na sklep pokrajinskega sveta od 21. marca 1973, s katerim se zahteva ustanovitev slovenske paralelke pri tehničnem zavodu «Volta» kot začetek ustanavljanja slovenskega petletnega strokovnega zavoda in sprašuje, zakaj se o tej pobudi nič ne razpravlja. Občinski sHteto/valci KPI Spetič, Zorzini - Spetič in Monfalcon pa so vložili vprašanje tržaškemu občinskemu odborfriku za šolstvo v zvezi z omenjeno ukinitvijo. Svetovalci ugotavljajo, da slovenska manjšina, ki si je to šolo s težavo priborila v okviru splošnega nastopanja za izpopolnitev še vedno zaostalega in nepopolnega šolskega sistema namenjenega Slovencem, ne pristaja in ne more pristajati na ukinitev. Svetovalci tudi sprašujejo, zakaj ni bila ustanovljena slovenska vzporednica tehničnega zavoda «Volta», za katero se je lani zavzela tržaška pokrajina. Svetovalci končno zahtevajo, da občinska uprava najostreje nastopi z zahtevo po dokončni ureditvi vseh odprtih vprašanj slovenske šole. Ob tem so sindikalne organizacije napovedale za jutri dopoldne, od 8. do 12. ure, vsedržavno stavko. Ob 9. uri se bodo pristaniščniki in pomorščaki zbrali pred Pomorsko postajo ter krenili v sprevodu proti Trgu Goldoni, kjer bo zborovanje. Našli so truplo madžarskega begunca Kmalu po 17. uri so s čolna za čiščenje morja «Gabbiano» opazili pred kriškim portičem truplo in obvestili policijo. Na kraj so pripluli gasilci, ki so truplo pripeljali do starega pristanišča. Verjetno gre za 21-letnega Andreja Balatonija, ki je prejšnji teden poskusil priplavati z bratom La-szlom iz Ankarana v Trst in je med begom po morju omagal in utonil. natu nočejo sprejeti zakona o družinskem pravu, ki ga je poslanska zbornica sprejela že pred dvema letoma. Murgia je zatrdila, da morajo imeti prav vsi člani družine svoje dolžnosti, a tudi pravice. Odv. Clarici je govoril o zakonu o družinskem pravu, ki ga še niso sprejeli v senatu in povedal, da je v tem pogledu največja ovira predlog o razporoki brez krivde. Nato je omenil nekaj svojih izkušenj, s katerimi je želel obrazložiti potrebo po reformi. Nadja Pahor je v svojem posegu potrdila zahtevo žena po popolni enakopravnosti z moškimi ter po porazdelitvi dolžnosti. Zato je pozvala vse žene, da sodelujejo v tem boju in podpišejo peticijo za sprejem zakona o družini. Zvečer je igralska skupina iz Cente uprizorila enodejanko «Beri, beri Ka-terina...», ki je obravnavala problematiko sedanjega položaja žene v italijanski družbi. Za konec pa je nastopil še pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža. Danes se praznik «Noi Donne» zaključi. Na sporedu so še okrogla miza na temo «ženska danes», predstavitev pesmi in diapozitivov «Glasba za nas» ter recital Jemine Zeller. Sledil bo ples. Še danes in jutri plačevanje «una tantum» Poštna uprava sporoča, da bodo zaradi potreb plačevanja davka na avtomobile «una tantum» tudi danes odprti nekateri poštnimi uradi. Od 9. do 20. ure bodo namreč odprti uradi na glavni pošti, v Ul. Pascoli, v Ul. Rivalto, Ul. Beato Angelico, v Miljah in na Opčinah. Jutri bodo vsi uradi odprti od 8. do 24. ure. Šolske vesti Prva seja odbora SLORI V petek, 27. t.m., se je sestal, pod predsedstvom prof. Aljoša Volčiča raziskovalni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. Prvi seji raziskovalnega odbora je prisostvovala večina članov, ki jih je predhodno imenoval upravni odbor inštituta, in sicer direktor Inštituta dr. Karel šiškovič in člani arh. Marino Kokorovec, dr. Emidij Su-sič, predstavnik Inštituta za geografijo na ljubljanski univerzi prof. Vladimir Klemenčič, dr. Drago Sedmak, prof. Gojmir Budal, prof. Aleš Lokar in tajnik Sergij Lipovec. Po imenovanju prof. Aleža Lokarja za predstavnika raziskovalnega odbora v upravnem odboru so po daljši in obsežni razpravi o raziskovalnih načrtih inštituta člani od bora sklenili, da bodo razpravo strnili in konkretizirali na naslednji seji, ki bo v začetku oktobra. • Tržaška občina javlja, da bodo odprli otroška vrtca v «euroresiden-ce» v Ul. Capodistria in na Greti v ponedeljek, 7. oktobra in ne v torek, L oktobra. Stavka in zborovanje tržaških pristaniščnikov Pokrajinski koordinacijski sindikalni odbor pristaniškega pomorskega, in ladjedeiniškega sektorja CGIL, CISL in UIL je v teh dneh izdal poročilo, v katerem obsoja izjave ministra za trgovsko mornarico Coppa o nujnosti izročitve državnega ladjevja zasebnim brodarjem. Z odpravo potniškega ladjevja pomorskih družb Lloyd Triestino, Italia in Adriatica, ugotavljajo sindikalne organizacije, bi zadah nov hud udarec tržaškemu Vittorio Veneto javno zborova-1 lavcih tržiške in tržaške ladjedelnice. ENTE OSPEDALIERO REGIONALE DEŽELNA BOLNIŠKA USTANOVA OSPEDALI RIUNITI Dl TRIESTE TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE iščejo za poskusni sprejem v službo po poprejšnji kratki izbiri moško ali žensko osebje za pomožno bolniško strežno službo Zahtevana šolska izobrazba: dokončan III. razred srednje šole. Starost: najmanj 18 in največ 28 let (za žensko oseb|e na|-več 35, razen povišanj, ki jih predvidevajo zakoni). Začetna kosmata mesečna plača: 162.400 lir z dodatkom morebitnih družinskih kvot in poviškov, ki bi izhajali iz novih pogodb. Prošnje se lahko vložijo do ponedeljka, 14. okto- Za* informacije javiti se na personalnem oddelku tržaških Združenih bolnišnic v Ul. Stuparich 1, lil. nadstropje, soba štev. 55, sleherni dan med 11. in 12. uro ter med 16. m 18. uro razen ob sobotah. iiiiiiHikiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiM'1'iiiiiiiiiiiHiHiummiiumiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmuiiimiiii V POZNIH NOČNIH URAH PRI NOČNEM LOKALU «MEXICO» Med sporom zaradi ženske je z nožem zabodel znanca Napadenca so rešili karabinjerji gotove smrti - V bol-nišnici so ga nemudoma operirali . Napadalec v zaporu Spor, ki je prejšnjo noč nastal v kalnem ambiente nočnega lokala «Mexico» zaradi neke ženske, je privedel do hudih posledic: 26-letni mizar Giulio Piscitelli iz Ul. della Guardia 9 se v kirurškem oddelku bolnišnice bori s smrtjo zaradi ran, ki mu jih je zadal z nožem 32-letni pristaniščnik Sergio Villa iz Ul. Toti 9. Ta sedi v samici koronejskih zaporov pod obtožbo poskusa umora, groženj z orožjem proti javnim funkcionarjem in nedovoljene posesti orožja. Dogodek se je pripetil prejšnjo noč malo pred 2. uro. Začel se je v nočnem lokalu, kjer sta se Piscitelli in Villa sprla, vendar so ju karabinjerji, ki so ravnokar nadzorovali lokal, z lahkoto pobotali, sta se pomirila in odšla iz lokala. Pri tem se je Piscitelliju pridružil prijatelj, pristaniščnik Settimio Calamia s Stopnišča Stendhal 1, star 29 let. Na cesti se je trojica razšla, Villa je stopil proti svojemu avtu v Ul. Machiavelli, Piscitelli pa se je s Calamio napotil proti svojemu motorju. Nenadoma pa se jima je spet približal Villa, ki je najprej prevrnil Piscitellijev motor, nato pa je napadel Calamio. V rokah se mu je zabliskal «sicilijanski» nož, da se mu je Calamia le s težavo umaknil. Tedaj pa se je Villa lotil Piscitel- lija: stekel je za njim in mu grozil z nožem, da se je napadenec skril za parkirano rumeno giulio 1750. Dalj časa je Villa lovil Pi-scitellija, dokler se je slednjemu posrečilo zateči se v Ul XXX ot tobre. Daleč pa ni prišel: kmalu ga je Villa dohitel, a Piscitelli se je spet skril za parkiran avto. Tudi te sta se nekaj časa lovila, dokler ni Villa stopil na streho avta in skočil na Piscitellija, ki je padel na tla. Štirikrat ga je zabodel z nožem, potem pa so iz lokala prihiteli karabinjerji. Vendar se tudi tedaj ni pomiril, nož je naperil proti karabinjerjem. Šele ko so mu zagrozili s samokresi so ga lahko razorožili. Medtem pa je ranjeni Piscitelli izginil. Spočeka so mislili, da se je zatekel v kako bližnjo hišo, v kratkem pa se je izkazalo, da je sam odšel v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rane, ki naj bi se mu zacelile v 20 dneh. Kasneje so mu ugotovili notranjo krvavitev, zaradi česar so ga morali nemudoma operirati. Operacija je trajala od 5. do 8. ure in še sedaj ni gotovo, ali bo preživel zaradi hudih ran. Tudi njegov prijatelj Calamia se je zatekel v bolnišnico, ker mu je Villa zvil levo zapestje. Ozdravel bo v treh dneh. Ravnateljstvo državne srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. 10. 1974 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» - Trst sporoča vsem dijakom, da bo šolska maša 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. I-vanu. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Tr stu sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1974, ob 9 uri v cerkvi ori Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državne srednje šole I. Cankar sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1974, ob 9- uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo državne strokovne šole za industrijo in obrt sporoča, da bo šolska maša 1. oktobra 1974 ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo začetna šolska maša 1. 10. 1974 ob 8. uri v proseški župni cerkvi. Dijaki naj se takoj po maši zberejo v šoli. Za dijake oddeljenih razredov v Sv. Križu bo začetna šolska maša L 10. 1974 ob 9. uri v svetokriški župni cerkvi. Državni trgovski tehnični zavod «Ž-Zois» javlja, da se bo šolsko leto 1974-75 začelo v torek, 1. oktobra, s mašo ob 9.00 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši se dijaki zberejo na šoli. Ravnateljstvo državne srednje šole sv. Cirila in Metoda sporoča, da bo šolska maša v torek, L oktobra 1974: pri Sv. Ivanu ob 12., na Katinari ob 9. uri. Pri Sv. Ivanu naj se otroci zberejo ob 11. uri pred šolo, na lOitman 10 minut pred pričetkom maše pred cerkvijo. Ravnateljstvo državne srednje šole S Kosovel na Opčinao sporoča, da bo so. i ka maša v torek, 1. oktobra, ob 8.30. Otroci naj se zberejo pred šolo ob 8. uri. Šentjakobsko didaktično ravnateljstvo sporoča, da bodo šolske maše v torek, 1. oktobra, po naslednjem razporedu: za učence osnovne šole pri Sv. Jakobu ob 9. uri v šentjakobski cerkvir' za učence osnovne šole «Dragotin Kette» ob 9. uri v šoli; za učence osnovne šole v Ul. Dona-doni ob 10. uri v cerkvi sv. Vincencija: za učence osnovne šole pri Sv. Ani od 10.30 v šoli; za učence osnovne šole v Skednju ob 17. uri v cerkvi v Skednju. Ravnateljstva državne srednje šole S. Gregorčič v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša 1 oktobra 1974 ob 11. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra, po naslednjem razporedu: za učence osnovne šole O. Župančič ob 12. uri v sveto-ivanski cerkvi (učenci naj pridejo pol ure prej v šolo); za učence osnovne šole F. Milčinski ob 9. uri v cerkvi na Katinari; za učence osnovne šole v Barkovljah ob 10.30 v barkov-Ijanski cerkvi: za učence osnovne šole v Rojanu ob 10.45 v rojanski cerkvi. Ravnateljstvo državne srednje šole F. Erjavec v Trstu — Rojan sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1974, ob 10.45 v rojanski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo na šoli ob 10.15. Učenci openske osnovne šole bodo imeli šolsko mašo v torek, 1. oktobra, ob 9.30. Zbor pred cerkvijo. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo v okviru zavoda delovala tudi triletna učiteljska šola za otroške vrtnarice, seveda kolikor bo dovolj pri-javljenk. Prijave sprejema tajništvo. Ravnateljstvo slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» sporoča svojim rednim gojenkam in gojencem, da lahko pridejo v Dom že jutri med 16. in 19. uro. SINOČI V VERDIJU Vsi odlični: dirigent pianist in orkester Lep in na dostojni višini je bil sinočnji prvi koncert letošnje simfonične sezone. Poslušalci, ne ravno številni, so sledili z zanimanjem izvajanju odličnega orkestra, katerega je vodil zelo zanesljivo dirigent Riccardo Capasso. Na sporedu so bila dela Geminianija, Mendelssohna, Clementi ja ; Wagnerja in Liszta. Kot solist je nastopil pianist Pierluigi Camicia. Izvajanje je bilo res odlično za kar so bili vsi, dirigent, pianist in orkester, deležni navdušenega odobravanja in aplavza. Le Clementi-jeva «komorna simfonija», res čudna glasbena tvorba, ni ugajala in že pred koncem izvedbe so se slišali žvižgi in medklici «basta». Res neprijeten «intermezzo». Gledališča Danes, v prostorih kina v Skednju Praznik revije «NOI DONNE» SPORED: Ob 10. uri: razdeljevanje revije «Noi Donne» Ob 16. uri: Glasba za nas Predstavitev pesmi in diapozitivi Ob 17. uri: Okrogla miza na temo: «ženska danes» Ob 20. uri: Predstava JEMINE ZELLER — PLES Bogato založeni kioski s toplo in mrzlo hrano ter pijačami. V torek in v sredo bo tretje kulturno srečanje Alpe - Adria z nastopi Ljudskega gledališča iz Celja, tržaškega Teatra stabile in celovškega Stadttheatra. Celjsko gledališče bo v torek predstavilo ob 20.30 v Avditoriju delo • Frančka Rudolfa «Celjski grof na žrebcu». Teatro stabile se bo postavil z Bordonovim kolažem «Per l'anima in tormento che ci hai dato», medtem ko bo koroška gledališka skupina nastopila s komedijo Johanna Nepomuka Ne-stroya. AVDITORIJ V 3. srečanju «Alpe - Adria» v torek, 1. oktobra, bo ob 20.30 Slovensko ljudsko gledališče iz Celja predstavilo Frančka Ra-dolfa «CELJSKI GROF NA ŽREBCU» Kino Prosveta Prosvetno društvo «Tabor» obvešča, da se bo baletni tečaj začel 15. oktobra. Vpisovanje pri Luciji Hrovatin, Ul. dei Ginepri 5, tel. 211-161, od 25. 9. do 10. 10. 1974, od 14. do 16. ure. PD Tabor bo danes. 29. t. m., ob 16. uri predvajalo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah slovenski barvni film «Cvetje v jeseni». SPD «Igo Gruden» opozarja pevke dekliškega pevskega zbora, da bodo prve vaje v sredo, 2. oktobra, ob 20.30 v prostorih Glasbene matice. Izleti Zaradi velikega zanimanja članov za izlet v Prekmorje in Kumrovec, je odbor Kmečke zveze sklenil prirediti še en izlet z enakim programom v dneh 19. in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih. Vpisuje tajništvo v Ul. Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ure. ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 ui od 15.00' do T8.00 'do vključho 5. oktobra. Tajništvo Kmečke zveze. SPDT priredi dvodnevni, avtobjusni izlet 3. in 4. novembra v JŠorski kotar. Prvi dan vzpon na Snježnik. za turiste postanek na Plataku, prenočitev v Ogulinu: drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nk’o in Reko. Prijave na ZSŠDI v Ul. Ceppa 9 do 15. oktobra. Razna obvestila Odbor za pripravo kraške ohceti vabi občane repentabrske občine na sestanek, ki bo jutri, v ponedeljek, 30. septembra, ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. Ariston I.N.C. Zaprto. Nazionale 15.30 «Carambola», barvni film. Igrata Paul Smith in Michael Coby. Excelsior: matineja 10.00—11.30 «Silvester Story», risanka. Excelsior 15.00 «L’arrivista», barvjd film. Igrajo: Alaine Delon, Syda* Rome in Jeanne Moreau. Grattacielo 14.30 «H colonnello Butti-gliene diventa generale». Barvni z»" bavni film, v katerem igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho. Fenice: matineja 9.30—11.30 «I CoW-boys». Igra John Wayne. Fenice 15.00 «Il bestione». Michel Constantin. Giuseppe Maffioli in Giuliana Calandra. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom-Eden 14.30 «La cugina». Igrata Massimo Ranieri in Dayle Haddon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 - 19.00 ■ 22.00 «Il fiore delle mille e una notte», od Pier Paola Pasolinija, barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Appassionata», barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom. Capitol 15.30 «Peccato veniale», barvni film. Igra Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 14.00 «Altrimenti ci arrabbiamo». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Impero 15.30 «20.000 leghe sotto i mari», barvni film. Igra K. Douglas. Filodrammatico 15.00 «Le scomunicate di San Valentino», barvni file* Igra Francoise Prevest. Strogo prff povedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Uomini duri», barv» ni film. Igra Lino Ventura. Ideale 15.00 «Piedone lo sbirro», barv* ni film. Igrata Bud Spencer in Ju* Mette Maynieel. Vittorio Venete 15.00 «La grande ab* buffata», barvni film. Igrata Ug® Tognazzi in Marcello Mastroiani. Astra 15.00 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo», barvni film. I‘ grata J. P. Beimondo in J. BisseL Abbazia 14.30 «La sepolta viva», barv* ni film. Igrata A. Belli in M. Bo-niglia. Mignon 14.30 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «Alfa — omega U principio della fine», barvni film-Radio 14.30 «Tutti insieme appassionatamente». barvni film. Volta - Milje 15.00 «L’assassino di pietra», barvni film. Igrata C. Bron-son in M. Balsam. pristanišču ....................................min..................................................................................................ni DNEVNA SLUŽBA LEKARN Danes, NEDELJA, 29. septembra MIHAEL Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 17.50 — Dolžina dneva 11.50 — Luna vzide ob 16.37 in zatone ob 3.57 Jutri, PONEDELJEK, 30. septembra JELKA Vreme včeraj: naj višja temperatura 21,4 stopinje, najnižja 14,6, ob 19. uri 19 stopinj, zračni pritisk 1012,1 pada, veter 12 km jugozahodni, vlaga 51-odstotna. nebo 8 desetink po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne, 28. septembra 1974 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 86-letna Elisabetta Motka ror. Trevisini, 52-letni Agostino Marchese, 69-letna Bianca Ves-sel por. Zaghet, 53-letna Santiria Sparagna por. Notarstefano, 68-let-na Valeria Zhieger vd. Tommasini. OKLICI: mehanik Nevio Cerar jn frizerka Fiorina Giurgiovich, pleskar Herbert Detgan in gospodinja Consolazione Lombardo, delavec Ne-rio Tirello in uradnica Adriana Zardim, predstavnik Enzo Giovannini in uradnica Clara Carletti, uradnik Furio Scala in uradnica Maria Pre-donzani, uradnik Alessandro Berta-ni in univerz, študentka Patrizia Sandri, uradnik Dionigi Sanquerin in uradnica Ambra De Pol, parket- Včeraj - danes ni mojster Claudio Bevilacqua in gospodinja Mojca Ravnikar, elektrikar Santo Tremul in bolničarka Loredana Velimi, uradnik Guglielmo Zuccolin in gospodinja Sonja Valjan, avtoličar Giovanni Vratovic in prodajalka Antonia Vesnaver, delavec Roberto Casseler in prodajalka Gabriella Bordon, uradnik Adriano Benčič in internist Claudia Marši, upokojenec Edmondo De Pol-Melina in upokojenka Pierina Razza, urad- 'tfMAf7WZÀ\ ys£ G#t/S£f> V V TRST - Ut Moiiini 5/ nik Roberto Giovannini in uradnica Nadia Massimi, uradnik Auro Rossetti in prodajalka Daria Buratti, delavec Domenico lozza in frizerka Miriana Bislacchi, pleskar Giuseppe Preprost in gospodinja Leopolda Pockar, uradnik Maurzio Ferruccio Pietrobon in uradnica Rossella Pregellio, predstavnik Giovanni Oliva in frizerka Claudia Giberna, avtoličar Luciano Colbassi in frizerka Lucia Benes, upokojenec Bruno Miani in gospodinja Lucia Moretti, upokojenec Pietro Buoncom-pagno in gospodinja Maria Mene-galdo, karabinjer Antonio Finiu in gospodinja Donatella Mauro, zdravnik kirurg Orazio Nocco in uradnica Patrizia Gasparini, železničar I-vo Miotti in delavka Maria Varal-lo, uradnik Maurizio Sodate in u-radteca Silvana Pianta, upokojenec Francesco Pierini in gospodinja Marcella Ocovich, uradnik Miloš Peric in delavka Ondina Carli, delavec Franco Cibini in bolničarka Edda" Lombardo, kom. agent Tonio Scrascia in gospodinja Maria Sino-zic, delavec Sergio Sabadin in blagajničarka Novella Kocijančič, u-radnik Mario Zancola in šivilja Alida Jurisevic, mehanik Dušan Berzi in delavka Tatjana Mahnič. (od 13. do 16. ore) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriate 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tet 228-124), Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik ftel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav Ije (tel. 213-137): Milje (tel. LOTERIJA 271-124). BARI 23 2 15 44 89 CAGLIARI 34 59 85 65 36 FIRENCE 38 59 83 77 75 GENOVA 12 51 47 11 23 MILAN 60 26 49 31 72 NEAPELJ 47 7 90 78 64 PALERMO 52 6 9 20 65 RIM 63 54 72 67 9 TURIN 42 84 2 60 11 BENETKE 84 38 46 ENALOTTO 55 25 1 X X 1 X X X 2 X 2 1 X KVOTE: 12 točk — 13.764.000; 11 točk — 205.000; 10 točk — 17.400 Ur. je zapustila naša draga Naznanjamo žalostno vest, da nas mama in nona MARIJA SLAVEC vd. ZERIALI Pogreb bo v torek, 1. oktobra, ob 15. un iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v stolnico v Miljah Žalujoči: hči Maria in Beniamino, vnuki in drago sorodstvo Milje. 29. septembra 1974 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in nonota DOMICIJANA B0ŽJEGLAVA se najtopleje zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na zadnji poti, poklonili cvetje in darovali v dobrodelne namene. Posebna zahvala celotnemu kolektivu ZTT za izraženo sočustvovanje. Obenem se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju v sanatoriju pri Obelisku in dr. Franginiju za požrtvovalno nego. Žalujoče družine Božjeglav, Zupin, Parovel in Cleva Korošci (Sv. Barbara), 29. septembra 1974 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega JOSIPA GONA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku za tolažilne besede, sorodnikom, sosedom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Družine GON in SIRK Nabrežina, Trst, 29. septembra 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage sestre In tete ANE MERLAK vd. LAVRENČIČ Brat in nečaki Lonjer - Katinara, 29. septembra 1974 PnmorTki^èv'mk* Stalno slovensko gledališče v Trstu Vas tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974-75: REPERTOAR V ABONMAJU Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR (komedija v štirih dejanjih) Ferenc Molnar: LILIOM (komedija v sedmih slikah s prologom — prvič v slovenščini) Luigi Squarzina: TRI ČETRTINE LUNE (drama v dveh delih — prvič v slovenščini) Thornton Wilder: DRUŽINA ANTROPUS (fantastična komedija — prvič v slovenščini) GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ SLOVENIJE GOSTOVANJE IZ HRVATSKE (glasbena komedija) IZVEN ABONMAJA Charles Maurice Hennequin: ANATOLOV DVOJNIK (komedija v treh dejanjih) Stanko Majcen: APOKALIPSA (z dodatkom motivov iz Rižarne) Pavel Golia: JURČEK (otroška predstava) OSTALA GOSTOVANJA SLOVENSKA POKLICNA GLEDALIŠČA JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE MAKEDONSKO NARODNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov od 23. do 28. septembra, od 8. do 14. ure, pri glavni blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734265 ter od 30. septembra do 5. oktobra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 VRSTE ABONMAJEV RED A (premierski) RED B (prva sobota po premieri) RED C (prva nedelja po premieri) RED D (mladinski v sredo) RED E (mladinski v četrtek) RED F (okoliški - popoldanska predstava na dan praznika) RED G (mladinski) RED H (mladinski) RED I (mladinski) RED J (mladinski) CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV Premiera Ponovitve PARTER I. (sredinski sedeži) 14.500 lir 8.000 lir PARTER II. (ostali sedeži) 11.000 » 6.000 » BALKON 3.000 » 3.000 » Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 3.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 3.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red Okoliški stane 5.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov v Okoliškem abonmaju ni več vključen prevoz. Zato smo za ta abonma določili nižjo ceno. Za gledališke amaterske skupine, pedagoge, vzgojitelje in vse, ki se neposredno ukvajajo z glddališkim delovanjem razpisujemo abonma (3.000 lir) za posebno predstavo, na kateri bo pred začetkom podana dramaturška analiza, ob zaključku pa bo sledil strokovni razgovor o vseh vidikih gledališke realizacije. Zaradi izjemnega porasta življenjskih stroškov smo bili prisiljeni nekoliko povišati cene abonmajev. Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma od sobote, 28. t.m. Izkaznice bomo dostavili na dom. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1975. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM ZNATNE POPUSTE! A,1 REPENTABRU 10. IN 11. OKTOBRA V ZAKLJUČNI FAZI PRIPRAVE ZA LETOŠNJO KRAŠKO 0HCET Najavljena skupina narodnih noš iz Kamnika Priprave za letošnjo kraško oh-cet, ki bo od 10. do 13. oktobra, so v polnem teku. Jutri se bodo zbrali občani repentabrske občine v Kraški hiši, kjer se bodo pomenili še o zadnjih podrobnostih v zvezi z organizacijo prireditve etnografske in folklorne manifestacije. Prav včeraj je prišlo tudi obvestilo, da se bo letošnje kraške ohceti udeležila tudi večja skupina narodnih noš iz Kamnika, medtem ko bo slovenska televizija posnela dobršen del programa. Z jutrišnjim dnem stopijo priprave za kraško ohcet v zaključno fazo, medtem, ko se bo ohcet sama začela v četrtek, 10. oktobra, s fantovsko in dekliščino. Organizatorji imajo le nekaj skrbi z narodnimi nošami iz naših krajev, zaradi česar prosijo vse, ki imajo narodne noše, da se v čimvečjem številu udeležijo kraške ohceti. Zbirališče za vse narodne noše je v nedeljo, 13. oktobra, ob 9.45 pred cerkvijo na Repentabru. tem, ki so šolniku nujno potrebne pri njegovem vzgojno didaktičnem ..............................................................................................iiiiiiii.......................im......................... V PROSVETNEM DOMU Danielle Beguin v sredo na Opčinah? V četrtek, 26. t.m., je v dvorani «Casa dello studente» v organizaciji društva tržaških esperantistov nastopila švicarska pianistka Danielle Beguin. Diplomirala je na konservatorju v Ženevi z odličnim uspehom. Ta svojevrstna umetnica je prepotovala pol sveta. Ne omejuje se na standardni repertoar številnih virtuozov, ki nastopajo samo v koncertnih dvoranah velemest na prvovrstnih klavirjih. Postavila si je za cilj spoznavanje glasbenih stvaritev oddaljenih — tudi primitivnih — narodov, številne zapreke na tej poti premaguje z jekleno voljo, neizčrpnim optimizmom in vero v vzvišeno poslanstvo glasbe. Znanje esperanta ji omogoča, da v vsakem naselju najde prevajalca, a s kitaro pod pazduho sreča vsepovsod oboževalce najmednarodnej-šega vseh ljudskih jezikov — muzike. Ta ji pomaga, da se dokopa do klavirja za neobhodno potrebno vsakdanje vežbanje. Med potovanjem od Laponske do Floride, od Bolivije do Finske je umetnica asimilirala glasbene tradicije, folkloro in popevke mnogih narodov. Vse to oživlja na številnih instrumentih: na kitari, harmoniki, na raznih brenkalih in pihalih, tudi tako majhnih kot je škatlica vžigalic. Posamezne točke programa sama komentira v esperantu, prevajalec jih prenese v jezik kraja, v katerem nastopa. Prosvetno društvo «Tabor» z Opčin je sklenilo, da povabi Danielle Beguin na koncert v dvorani Prosvetnega doma. Načelno Danielle Beguin nastopa brezplačno, v praksi pa je to neizvedljivo, ker «ne živi samo od zraka». Ponekod društva esperantistov, drugje prostovoljni prispevki, da ta skromna glasbenica dobi sredstva za potovanje iz kraja v kraj in za «vsakdanji kruh z zelišči», ker je vege-tarianka. Pina Kalc - Peič Šola GLASBENE MATICE Podružnica Nabrežina Vaje otroškega pevskega zbora «Kraški slavček» se bodo pričele 2. oktobra 1974 ob 15. uri. Vabimo tudi nove pevce, da pristopijo k zboru. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI 50 let ustanovitve združenja slovenskih športnih društev v Italiji 1924 - 1974 Zaključna slovesnost v Sovodnjah ob Soči PETEK, 4. oktobra 1974 ob 16. uri Start štirih štafet iz Rezije, Tolmina, Pirana in Trsta SOBOTA, 5. oktobra 1974 ob 19. uri Prihod štafet Pozdravni govori Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora ob 20. uri Nočna tekmovalna štafeta NEDELJA, 6. oktobra 1974 ob 9. uri Turnir v odbojki Balinarski turnir v Doberdobu ob 16. uri AKADEMIJA Nastopajo Folklorna skupina «Sovodnje» Sovodenj Folklorna skupina «Dom» Gorice TVD «Partizan» iz Maribora Kotalkarji ŠD Polet z Opčin Oba večera prosta zabava s plesom 9iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiin»ii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i HVALEVREDNA POBUDA, KI JE POSTALA ŽE TRADICIJA Prijetni vtisi zamejskih šolnikov z desetdnevnega seminarja v Velenju Udeleženci seminarja so se seznanili s številnimi zanimivostmi in značilnostmi tega predela Slovenije Seminar za učitelje in profesorje na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem, ki ga že vrsto let prirejajo v matični domovini, je tudi letos uspešno izpolnil svoj namen. Za kraj seminarja so letos izbrali Velenje. Štirideset učiteljev in profesorjev iz raznih zamejskih šol je imelo med svojim desetdnevnim bivanjem (od 16. do 25. septembra) odlično priložnost, da pobliže spozna te kraje tako z zemljepisnega in zgodovinskega kot z družbeno gospodar skega vidika. Seminar je obenem odprl možnost za poglobitev raznih PREDSTAVNIKA ŠENTJAKOBSKE OSNOVNE IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU DR. FIDENZIJU Starši zahtevajo uvedbo korektivne telovadbe Razprava o premestitvi skladišča knjig in ureditvi slačilnice Predstavnika slovenske nižje sred-nje šole in slovenske osnovne šole Pri Sv. Jakobu sta v četrtek dopoldne obiskala šloskega skrbnika Pidenzija, s katerim sta predvsem razpravljala o pričakovanjih startov, da bo letos na zavodu poskrbljeno za korektivno telovadbo o-Lrok kot tudi za telovadbo, ki bi jo prevzelo slovensko športno društvo. Starši so korektivno telovadbo, ki je izredno nujna, zahtevali že lani, njihovemu upravičenemu Pričakovanju pa je bilo mogoče le delno ustreči, ker je bila telovadnica prezasedena in so jo uporabljale tudi druge šole. Sedaj so predstavniki staršev o-beh zavodov pravočasno sprejeli pobudo, da se uvede korektivna telovadba za otroke osnovne in nižje srednje šole, za kar pa je seveda Potrebna telovadnica vsak dan več Ur nepretrgoma, poleg tega bo potrebna tudi za drugo športno udejstvovanje, kar pa pomeni, da jo bodo otroci obeh slovenskih šol v celoti izkoristili. Sporedno s tem je tesno povezana tudi ureditev slačilnice, saj se morajo otroci slačiti in oblačiti kar na hodniku, kar je iz raznih razlogov neprimerno ter nedopustno. To vprašanje bi lahko rešili na tak način, da bi prodajalno in skladišče šolskih knjig, ki je v šolskem poslopju, preselili na drugo primerno mesto in bi tako bila razpoložljiva učilnica, ki bi jo lahko preuredili v slačilnico. S tem pa bi tudi bistveno izboljšali slovenski otroški vrtec, ki bi lahko dobil o-bednico in nemoten dostop na dvorišče, ki bi se lahko izkoristilo za igrišče otrok vseh treh slovenskih šol, ki so nameščene v šolskem poslopju v Ul. Frausin. Šolski skrbnik je zagotovil, da bo poskrbel za primeren urnik za izkoriščanje telovadnice, kar bo letos lažje, ker so pridobili druge športne naprave. V tej zvezi je izrecno zagotovil, da bo telovadnica razpoložljiva za korektivno ter v okviru možnosti tudi za drugo telovadbo. Glede premestitve skladišča knjig se, je skrbnik povsem strinjal s predlogom staršev in je takoj poskrbel, da se tehnično pre- V Zgoniku ŠAGRA SV. MIHAELA Danes, 29. septembra, ob 15.30 bo tek za nagrade, na dvorišču pri Petelinovih pa nastop zbora «Rdeča zvezda» in ansambla «Lojze Furlan», nagrajevanje grozdja, bogat srečelov in prosta zabava s plesom. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. uči možnost premestitve knjig v e-nega izmed možnih razpoložljivih drugih prostorov, za kar pa je pristojna tržaška občinska uprava. Dr. Fidenzi je nato tudi govoril o nekaterih drugih perečih vprašanjih, ki zadevajo to šolo, predvsem o neustreznih sanitarijah, za kar je dejal, da je obravnaval zadevo z odbornico za šolstvo Ben-nijevo in da se bo ureditev premaknila iz mrtve točke. • V krožku «Zvezda» v Podlonjer-ju se danes zaključi festival komunističnega tiska. Ob 11. uri bo govoril prof. Spadaro o novem vodstvu šole, popoldne pa bosta govorila še Monfalcon in Spetič. Zvečer bo igral ansambel «Humbert Pascal». • Jutri ob 17. uri prireja tržaška federacija KPI na Trgu sv. Jakoba zborovanje o deželni in o krajevni krizi. Govorila bosta tajnik federacije Rossetti in član osrednjega vodstva ter ravnatelj «Unità» Aldo Tor-torella. Predsedoval bo Stojan Spetič. Trgovina konfekcije ANNI VERDI Trg Ospedale 2 Velika izbira čudovitih otroških obleke za Vaše fantke in punčke. .. ■ Z » v stranišča delu. Ne nazadnje pa je treba omeniti dejstvo, da je desetdnevno skupno bivanje v velenjskem hotelu Paka prispevalo k medsebojnemu spoznavanju med našimi šolniki ter v prijetnem vzdušju utrdilo med njimi prijateljske vezi, kar je tudi dragocen prispevek za nadaljnji razvoj šole v zamejstvu, ki deluje v specifičnih, večkrat precej težavnih pogojih. Vodja seminarja je bil pedagoški šolski svetnik za slovensko šolo v Trstu prof. Janez Sivec, predstavništvo udeležencev pa sta vodila ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» prof. Vladimir Turina in didaktični ravnatelj o-snovnih šol Egidij Strnad. Poleg bogatega sporeda predavanj, ki so jih vodili znani ljubljanski univerzitetni profesorji, ter poučnih ekskurzij v bližnje kraje z ogledom najrazličnejših zanimovosti in značilnosti, so imeli zamejski šolniki stike s krajevnimi upravnimi organizacijami. V prvih dneh seminarja so v hotelu Paka priredili sprejem, ki se ga je poleg predstavnikov krajevne občinske skupščine udeležila tudi sekretarka za prosveto in kulturo SR Slovenije Atena Ulrih. Na sprejemu je prišlo do koristne in prijetne izmenjave mnenj o tem in onem vprašanju iz šolskega področja ter do obveze po nadaljnjem utrjevanju stikov in sodelovanja med matico in zamejstvom. Podoben sprejem je ob zaključku seminarja priredila v Šoštanju občinska skupščina in to sražanje, ki se je odvijalo v nadvse prijaznem vzdušju, je le še potrdilo to obvezo. Sam spored semmarja je obsegal prvi dan predavanje dr. Jakoba Medveda z ljubljanske filozofske fakultete, ki je tržaškim in gori-škim šolnikom predstavil Savinjsko dolino in Koroško iz raznih zornih kotov. Naslednjega dne so to predstavitev dopolnili z ekskurzijo v Črno, Ravne, Dravograd in Slovenj Gradec. V sredo, 18. septembra, je predavala prof. Olga Gnamuš s pedagoškega inštituta o razvoju govora in izobraževanju. O ustroju srednje šole v SR Sloveniji je naslednjega dne predaval prof. Karel Kos z zavoda za šolstvo SRS. V popoldanskih urah so si udeleženci ogledali pod strokovnim vodstvom prof. Petra Ficka iz rudarskega šolskega centra v Velenju zanimivosti Dobrna, Celja in Šempetra. Kakor za srednjo šolo v SRS, so se seminaristi seznanili tudi z ustrojem osnovnega šolstva. O tem je To naj bi bila .....................................................................................................................mm.............mm..........................mm.................m.................................. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Frančko Bogateč Križ 13 5.000 lir, Mjevko - Carli Križ 202 5.000 lir, A-lojz Bogateč Križ 485 5.000 lir, Boris Košuta (Trst) 10.000 lir, Oskar Košuta Križ 43 10.000 lir, Srečko Sedmak (Prosek) 1.000 lir, Karla Sedmak (Trst) 2.000 lir, Slavko Košuta (Trst) 2.000 lir. Sekcija ANPI Zagradec (Gorica) 15.000 lir. Ob drugi obletnici smrti Angela Tenceja daruje žena Karla z družino 5.000 lir. Ženska nogometna ekipa iz Križa, ob priliki tekme Primorje - Križ daruje 40.000 lir. Ob drugi obletnici smrti mame K milije in prvi obletnici Iva Sosiča daruje Leander Košuta z družino 10.000 lir. Ob 10. obletnici smrti Rudolfa Pahorja daruje žena Franca z dru žino 5.000 lir. Ob 9. obletnici smrti Bernarde in Franca Pertota daruje družina 20.000 lir. Ženska nogometna ekipa, ob priliki tekme Križ - Repen daruje 25 tisoč lir. Ob obletnici smrti sestre Fanice in brata Rudija daruje sestra Milka 10.000 lir. Darovi in prispevki ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ GABROVCA Ob 1. obletnici smrti Pavla Furlana darujejo žena Štefanija ter hčeri Marica in Jolanda 10.000 lir. * * * Namesto cvetja na grob preminule Antonije Danev darujeta družini Danev in Tavčar 6.000 lir, družina Dolenc (Prosek) 5.000 lir za ŠD Kontovel. Cingerle Aldo daruje 4.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto venca na grob dragi svakinji Francki Kjuder poklanjata družini Kjuder in čonč iz Ljubljane 300,00 din za Tržaški partizanski pevski zbor. V spomin pok. Gracije Kovačič darujeta Marija in Sida Sancin 1.500 lir za Dijaško matico. Ob 4. obletnici smrti drage sestre Anice Bogateč se je spominja sestra Danica z možem Emilom ter poklanja 4.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 30. obletnici smrti Alberta Vilhelma in njegove žene daruje sestra Ivanka 10.000 lir za PD Tabor, 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 10.000 lir za tržaški časopis Delo. Guido Pelicon daruje 2.000 lir za PD Vesna. Ob 30. obletnici smrti Josipa Mieta daruje družina 20.000 lir za pro svetno društvo S. Škamperle in 10 tisoč lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Za športno društvo Vesna daruje ženska nogometna ekipa iz Sv. Križa 140.000 lir. Ob prvi obletnici tragične smrti nepozabne dr. Pie Germani roj. Campanialli se je spominja kolegica dr. Ksenija Levak in daruje 10.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico. Ob 78. prazniku se Karlo Veršič spominja Fortunata Giacomina iz Socerba in daruje 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob mame gospe Sandalove daruje družina Jo-sina Jogana 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Aloj- zija Richterja daruje Kralj Karla 1.500 lir za Dijaški dom. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo podporni člani: Miro Kenda, Trst 10.000 lir, Rudi Marc, Bazovica 5.000 lir, N.N., Bazovica 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Francke Kjuder roj. Maver daruje družina Spetič, Katinara 5.000 lir. V isti namen daruje družina Kalc, Padriče 12 2.000 lir. V spomiri pok. Antonije Žerjal iz Zabrežca darujeta Marija in Pepca, Ricmanje 5.000 lir. m V nedeljo, 13. oktobra 5. SLIKARSKI EX TEMPORE za profesionalce, otroke samouke in V SEMPOLAJU govorila prof. Jelica Mesesnel z zavoda šolstvo SRS. Temu predavanju je sledil ogled tovarne Gorenje v Velenju. Koroška in njena družbeno politična, gospodarska in kulturna problematika je bila nekakšna osrednja točka letošnjega seminarja. Tako je o Slovencih na Koroškem od plebiscita dalje predaval dr. Tone Zorn z inštituta za narodnostna vprašanja, na temo «Voranc in drugi književniki na Koroškem» pa je govoril dr. Jože Koruza s filozofske fakultete v Ljubljani. Krtji-ževniki Savinjske doline pa je bila druga tema, ki jo je obravnaval prof. Matjaž Kmecl. Celotni ciklus predavanj je dopolnila dr. Breda Pogorelčeva, ki je govorila o aktualnosti slovenskega jezika kot šolskega predmeta in strokovne panoge. nn(u , Omeniti je treba še nekatere ekskurzije, ki so bile uradno na sporedu seminarja. Tako so si udeleženci ogledali zanimivosti Logarske doline, povzpeli so se na Golte, ogledali so si muzej NOB v Velenju in rudarsko naselje, posebno zanimanje pa je zbudil obisk v rudarskem šolskem centru ter v samem rudniku. Mimo uradnega sporeda pa so zamejski šolniki izkoristili vsako prosto urico med enim predavanjem in drugim za ogled drugih zanimivosti teh čudovitih in gostoljubnih krajev. T^idtnO- uAednUtMz Spoštovani g. urednik V nedeljski številki (22. septembra) Primorskega dnevnika ste objavili vest o skorajšnjem vstopu v veljavo deželnega zakona štev. 48 z dne 11. septembra 1974. Gre za zakon z naslovom «Deželne norme za področje stanovanjskih gradenj», v zvezi s čimer je Primorski dnevnik napisal, da «zakon predvideva posebne o-lajšave za izseljence, ki se vrnejo domov in na pobudo svetovalca Štoke tudi olajšave za popravilo hiš na kraškem in na gorskem področju». V resnici omenjeni zakon (ki je naletel na živo nasprotovanje vseh sindikalnih organizacij in združenja stanovanjskih najemnikov) predvideva določene olajšave za izseljence, popravila hiš pa ne omenja niti v zvezi z gorskimi področji, niti v zvezi s Krasom, niti v zvezi z zgodovinskimi središči. Gre za zakon, ki se ukvarja le v omejenem obsegu s stanovanjskim vprašanjem in ki bo povzročil nova negodovanja med vsemi tistimi, ki imajo potrebo in pravico do stanovanja po pravični ceni. Imam za potrebo, da vas opozorim na to netočnost, da bi si bralci Primorskega dnevnika na Krasu ne delali iluzij, da bi v tem zakonu mogli najti olajšave, ki je v resnici ni. Z odličnim spoštovanjem Mario Colli A VDf TORIJ PORTOROŽ POLETJE *74 REGATA ZA POKAL PIRANA Piran - Portorož, 23. in 29. septembra Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 Mali oglasi DANES V KOPRU, IZOLI PIRANU IN PORTOROŽU KINO KOPER: ob 10.00 ameriški MIRKO IN SAVKO: ob 16.00 in 18.00 ameriški KAVBOJ KING; ob 20.00 italijanski POLICIJSKI KOMISAR PEPE. IZOLA: ob 10.00 ameriški JUNAKI RISANEGA FILMA; ob 16.00 in 18.00 italijanski PREŠUŠTVO; ob 20.00 francoski LABIRINT ZLOČINA ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 angleški ESKADRILA SMRTI. PIRAN: ob 10.00 KRALJ CIRKUSA: ob 16., 18. in 20.00 ameriški CATLOW - ROBIN HOOD ZAHODA PORTOROŽ: ob 20.00 francoski BLAŽEN MED ŽENAMI TRGOVINE V Kopru bosta danes dežurali Market EMONA na Prešemovam trgu in Trgovina s sadjem in zelenjavo NANOS na Prešernovem trgu. V Izoli bo danes dežurna Samopostrežba JESTVINA - Drevored 1. maja in Market NANOS, v Pittonijevi ulici ter Kmetijska zadruga - Ljubljanska 5. V Luciji bo dežuren market NANOS. V Portorožu samopostrežna trgovina KOLONIALE, sadje - zelenjava KZ in mesnica EMONA. V Piranu pa samopostrežna KOLONIALE, Trg bratstva, ter sadje in zelenjava MUŽENIČ Aldo, prav tako Trg bratstva. LEKARNE Danes dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba. Tako v Zdravstvenem domu v Kopru, kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in Piranu, dobite danes od sedme ure zjutraj do sedme ure zjutraj v ponedeljek. PRIREDITVE IN ZABAVE Danes bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča, teniška igrišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barske programe pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu. Centralu in Metropolu, v Portorožu ter pri Treh papigah v Piranu. ŠPORT Koper: ob 15. primorski derbi republiške nogometne lige Koper - Vozila. Portorož: ob 9. mednarodna jadralna regata z udeležbo Jugoslavije, Ita-1 lije in Avstrije. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomo* bil v zameno za novega ali rab-: Ijenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giuba 1.3 1974, 1300 TI 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970. 128 rally 1971; 126 1974, 850 special 1970. autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini mi. nor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NASH! «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. TAKOJŠNJA DOBAVA 128. 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. IŠČEMO prodajalke • vajenke z znanjem srbohrvaščine ali slovenščine. Predstaviti se v torek: Ritossa, Ul. Trento 18, tel. 38-586. PRODAM tovorni avto FIAT 682N3, kiper, tri osovine, registriran do julija 1975. Telefon (061) 87-751. PRODAM FIAT 600. celega ali po delih po ugodni ceni in FIAT 850. Žerjal Bruno, Strada di Fiume 415 (Katinara), tel. 91-01-42. AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. OBIŠČITE NOVO TRGOVINO O» - j,.^5 ve./.i,i\c,v..> POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANDA Rrispevnjto za DIJAŠKO MATICO GROZDJE za VINO SUPER ortofrutticolo Ul. Flavia (zadnja postaja avtobusa proge št. 19) TRST TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo ŠVICARSKE URE v 800 modelih NAKIT - SREBRNINA DRAGULJI - OKRASNE URE TRST-Trg Sv. Antona 4 I - Il - III nadstr. Tel. 36231/61932 CENE ŠE VEDNO BREZ POVIŠKA VSTOP PROST _______________________J A Tty// $ Vabimo Vas, da obiščete pohištvo NOVO TRGOVINO S POHiŠTVOM v Ul. Castaldi 3 v Trstu (tel. 762-966 — pri Trgu Garibaldi) OGLEDALI si boste med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst i»de1kov znane tovarne (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinj tovarne CUMINI 4 GORIŠKI DNEVNIK SREDNJEEVROPSKO KULTURNO SREČANJE V GORICI Poiščimo skupno osnovo za nadaljnjo okrepitev solidarnosti med narodi Pozdravi predsednika KM, predstavnika dežele in občine ■ Prizadevanja in zasluge Gorite za kulturno in gospodarsko sodelovanje Včeraj dopoldne ob 10.30 je slavnostno dvorano pokrajinskega muzeja v palači Attems na Kornu v Gorici napolnilo predstavništvo go-riškega kulturnega in političnega življenja, skupno s predstavniki šestih držav Srednje Evrope, ki so poslale zastopnike svoje kulture na letošnje 9. srednjeevropsko srečanje, kjer si bodo izmenjali svoje misli, izkušnje in ideje o srednjeevropski filozofiji in o njenem go-riškem predstavniku, tako zgodaj umrlem Carlu Michelstaedterju. Med udeleženci smo opazili go-riškega podžupana Rovisa, več občinskih in pokrajinskih odbornikov in svetovalcev, deželna odbornika Tripanija in Cociannija, nadškofa Cocolina, zastopnike prefekture in kvesture ter številne druge predstavnike krajevnega političnega in kulturnega življenja. Jugoslavijo je zastopal Srečko Kovačič, konzul SFRJ v Trstu, prisotni so bili tudi zastopniki Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske, ki so vsa leta poslale svoje zastopnike na zborovanja ICM in poleg njih tudi zastopniki Poljske in Romunije, ki letos tudi sodelujejo na tem Kongresu mednarodnega sodelovanja in solidarnosti. Predsednik ICM Martina je pre-čital pozdravne brzojavke predsednika republike Leone ja, pa ministrov Torosa, Lepreja, Cengherla in drugih, ki so želeli kongresistom plodno in uspešno delo. Prvi je pozdravil elitno publiko predsednik Zavoda za srednjeevropska kulturna srečanja Michele Martina, ki je dejal, da se z današnjim 9. kongresom zaključuje prvo obdobje te kulturne mednarodne manifestacije, s katero si Gorica prizadeva najti svoj obraz v sedanji zemljepisno-politični stvarnosti. Prvi cilj, ki si ga je pri tem zadala, je človečanski: združiti predstavnike različnih narodov in različnih značilnosti določenega zemljepisnega obeležja, da poiščejo na osnovi tradicije skupno osnovo za nadaljnje skupno sodelovanje pri gradnji nove Evrope in novega sveta. Pri tem je treba zbrati vse e-lemente, ki nas združujejo in zmanjšati ali odstraniti tiste, ki nas razdvajajo. Gorica si v tem okviru prizadeva izoblikovati si nov obraz v duhu kulturnega in gospodarskega sodelovanja z narodi Srednje Evrope, ki so nekdaj sicer v drugačnih pogojih, živeli in sodelovali v habsburški monarhiji. Tema o «Filozofiji v Srednji Evropi» omogoča novo in še plodnejše sodelovanje za ustvaritev še stalnejše in trdnejše osnove za še tesnejšo povezavo v središču Evrope. Ta kulturna srečanja nam omogočajo dati pravilno osnovo za ljudi, ki jih neločljivo povezuje kultura Srednje Evrope. Martina je zaključil z željo, da bi delo kongresistov napravilo še nov velik korak na poti spoznavanja skupnih kulturnih vrednot kot novi etapi na poti do duhovne enotnosti narodov, za mir in za napredek. Pozdrave goriške občinske uprave je prinesel podžupan Rovis, ki je pozitivno ocenil dosedanje prizadevanje ICM za plodno sodelovanje narodov in držav v Srednji Evropi. Tudi veliki miselni tokovi Evrope občutijo vpliv Srednje Evrope, kadar pridejo z njo v dotik in sodelovanje. Gorica ima pri tem svojo posebno vlogo utrjevanja duha solidarnosti in prijateljstva med narodi. S tem v zvezi je podžupan omenil izrazito in tipično osebnost goriškega filozofa Michelstaedterja, ki ima na letošnjem zborovanju še poseben pomen in poudarek. Gorica hoče s tem nuditi kongresistom možnost, da se bolje spoznajo z njegovim delom in njegovo mislijo. Deželni odbornik Tripahi je v svojem pozdravu omenil lepote goriškega septembra, praznik trgatve in novega vina, praznik dela in napredka. V tem zanimivem okolju bodo kongresisti razpravljali o srednjeevropski filozofiji. Gorica je na tej poti napravila že precej ter odprla pot za plodno sodelovanje med Vzhodom in Zapadom, za boljšo bodočnost nas vseh. Danes je obzorje mnogo bolj svetlo kot takrat, na začetku. Naša dežela in ljudje si želijo novih odnosov med žalostne ostanke vojn in razprtij tega stoletja. Srečanja, kot je današnje, predstavljajo sicer občutno finančno žrtev vendar upamo, da bodo te žrtve s sadovi bogato poplačane, predvsem z okrepitvijo idealov bratske solidarnosti prav v tem času, ko smo priča opuščanju in propadanju raznih idealov. Zaključil je z voščilom deželne uprave kongresistom za plodno delo pri oblikovanju in utrjevanju skupnih idealov. Pozdrave je prinesel tudi glavni tajnik ICM prof. Rocco, ki je govoril o misli in delu goriškega filozofa Michelstaedterja, kateremu so v prostorih pokrajinskega muzeja uredili tudi zanimivo razstavo njegovih skic in črtežev, ki so si jih kongresisti ob zaključku otvoritvenega zborovanja z zanimanjem ogledali. V svojem kratkem življenju, saj mu je bilo ob smrti komaj 23 let, je goriški filozof pokazal odkrito in delavno življenjsko silo, ki je dala dovolj osnove drugim za nadaljnje delo na osnovi širjenja in utrjevanje evropske zamisli o sodelovanju tudi v filozofiji. Na dopoldanskem zborovanju sta še govorila prof. Rudolf Mailer iz Gradca na temo «Sto let filozofije v Avstriji» in prof. Sergio Camai-la iz Genove o temi «Prisotnost Carla Michelstaedterja». I. M. SESTANEK PREDSTAVNIKOV PD «DANICA» IN SEKCUE ANPI Pobuda Vrhovcev, da si po tolikih letih dejavnosti zgradijo primeren prosvetni sedež Ta kraška vas z bogato partizansko tradicijo in živahnim povojnim prosvetnim in političnim življenjem želi uresničiti svoj dolgoletni sen V petek zvečer so se na Vrhu sestali predstavniki prosvetnega društva «Danica» ter borčevske sekcije ANPI, da bi ocenili dosedanje delo ter ugotovili, kaj je potrebno storiti v prihodnje. Sestanka se je udeležil tudi tajnik Slovenske kulturno kospodarske zveze dr. Darij Cupin. Predsednik društva Danica prof. Leopold Devetak je v svojih uvodnih besedah ocenil dosedanje delo ter navedel tudi težave, ki ovirajo večji razmah društva. Omenil je predvsem pomanjkanje primernih prostorov za manjše vaške prireditve, za sestanke, pevske vaje in podobno, kar se sedaj vrši v domači gostilni ali pa v zasebnih hišah. Predsednik prosvetnega društva Danica, prof. Devetak, ki je istočasno tudi član delovnega odbora Slovenske prosvetne zveze, je podrobneje nzčlenil delovanje zadnjih desetih let ter ugotovil, da so se Vrhovci uspešno uveljavljali v manjšinskem ljudsko-prosvetnem življenju in da so imeli številne prireditve, nekatere vaškega, druge pa sirskega regionalnega značaja. Omenil je srečanje s prosvetnim društvom «Oton Župančič» iz Štan-dreža, vsakoletni piknik na «largi», ki privablja izredno veliko udeležencev iz vsega zamejstva, udeležbo Vrhovcev na številnih kulturno- ljudmi in narodi, ki naj odpravijo V PRIREDBI PD «OTON ŽUPANČIČ» IZ ŠTANDREŽA Danes na «jesenskem prazniku» nastop skupine «France Marolt» iz ljubljane V prvih popoldanskih urah ho mladinski ex tempore Vzdolž Mihaelove ulice v štandrežu je bilo včeraj in v petek vse živo in veselo. Iznajdljivi organizatorji «jesenskega praznika», to je člani društva «Oton Župančič», so lepo u-redili zabaviščni prostor, ki je letos za naše ljudi nekaj izrednega. Ob robu ceste so postavili številne «bale» slame, ki so služile kot sedeži ter dajale prazniku poseben vtis. Vzdolž ceste so tudi postavili stojnice z domačim vinom ter pečenimi klobasami. Na cesti, da bi pokrili asfalt, so potrosili več slame. Druga novost tega praznika pa je bila istočasen nastop treh ansamblov, ki so skrbeli za veselo zabavo za vse okuse. Orkestri so igrali na treh različnih odrih, tako blizu glavnega trga, sredi Mihaelove ulice in na cesti, ki pelje v Sovodnje. Program jesenskega praznika se je pričel v petek zvečer z nastopom ...................................................... ODLOČEN NASTOP PROTI MINISTRSKI ODLOČITVI ki bo služila kot pomožni organ občinski upravi, bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki zanimajo prebivalstvo tistega dela Brd, ki spada v goriško občino. Konzulto bo sestavljalo dvajset svetovalcev, od teh jih bo štirinajst zastopalo politične stran ke na podlagi rezultatov občinskih volitev iz leta 1970. PSI bo imela v tej konzulti štiri zastopnike. Ti so: Ivan Figelj, bančni uradnik, z 0-slavja; Marjan Sošol, bolničar, iz Pevme: Mario Saher, tekstilni delavec, iz Pevme: Milko Klanjšček, kmet, z Oslavja. ZAHTEVA PO OHRANITVI VIŠJIH RAZREDOV TRGOVSKEGA ZAVODA Posredovanje izvoljenih predstavnikov, da se nadaljuje pouk tudi v Četrtem in petem razredu Odločitev prosvetnega ministrstva,. ke za rajonsko konzulto za pavmo. da ukine četrti in peti razred slo- j Oslavje in^ štmaver. V tej konzulti, venskega trgovskega zavoda v Go- 1 ' " ' ; rici, je povzročila val nezadovoljstva med vso slovensko in demokratično italijansko javnostjo. U-pravni svet zavoda je, kakor smo poročali včeraj, o tej krivični odločitvi odgovoril prosvetnemu mi-nistrstvu, v vednost pa tudi šolske-mu skrbništvu v Gorici. Obenem je za posredovanje prosil poslanca Škerka (KPI) in Marocca (KD). Včeraj pa smo izvedeli, da sta s tem v zvezi poslala interpelacije tudi pokrajinski svetovalec PSI Marko Waltritsch in poslanec PSI Franco Castiglione. Slovenska javnost pričakuje, da bo prosvetno ministrstvo spremenilo svoj sklep ter omogočilo redno nadaljevanje pouka tudi na dveh višjih razredih trgovske šole. Posebno je odločitev v tem smislu potrebna zato, ker sta v petem razredu dva dijaka, ki imata pravico diplomirati na tej šoli. Kakor je znano, je šolska oblast pred dvema letoma spremenila trgovsko šolo iz t :tre v petletno Že včeraj smo zapisali, da slovenska javnost zahteva spremembo meril, s katerimi je šolska oblast pristopila k ukinitvi dveh razredov slovenske trgovske šo!e. Ta merila je potrebno spremeniti zato, ker ni mogoče manišinske šole enačiti s šolo večinskega naroda, ce so šolske oblasti ukinile višje razrede na podobnih italijanskih šolah, to ni razlog, da je potrebno ukiniti takšne razrede tudi na edini slovenski strokovni šoli, ki jo je naša skupnost zahtevala predvsem zato, da zapolni občutno vrzel, ki se je pokazala v strukturi slovenskega šolstva na Goriškem. Zastopniki PSI v rajonski konzulti Pcvma-Oslavjc-Štmavcr Socialisti iz Pevme, z Oslavja in iz štmavra so se prejšnji večer sestali, pod vodstvom tajnika Karl« So šola, da bi izbrali svoje zastopni- folkloristov iz Koprivnega. Pred nastopom je Danilo Nanut, v imenu društva «Oton Župančič», pozdravil furlanske goste ter poudaril, da je to prvo tako srečanje in da upa, da se bo to nadaljevalo ter vedno bolj utrjevale prijateljske vezi s furlanskim narodom. Nanut je še podčrtal, da se je. slovenski: ; in furlanski narod boril ramo ob rami že za časa kmečkih uporov, potem pa v osvobodilnem ©banju. Besedo je nato prevzel predstavnik folkloristov, ki se je zahvalil za gostoljubnost, ki so jo izkazali domačini gostom s Koprivnega. Nastop gostov je vzbudil precejšnje zanimanje, kajti naši ljudje so imeli priložnost videti furlanske plese, ki so zares nekaj lepega. Sinoči je bila v Standrežu samo prosta zabava. Kljub temu se je na Mihaelovi ulici zbralo veliko ljudi. Danes bo na sporedu ob 13. uri mladinski ex tempore (pravilnik tekmovanja objavljamo na drugem mestu naše strani). Ko bodo otroci risali, bodo na vrsti številne zabavne igre. Približno ob 17. uri bodo nastopili člani folklorne skupine «France Marolt» iz Ljubljane. Za njihov na stop vlada v Standrežu veliko zanimanje, kajti nastop skupine bo vsekakor privabil veliko občinstva in ne samo iz Standreža, marveč tudi iz okoliških krajev in iz bližnje Slovenije. Folklorna skupina se bo predstavila s slovenskimi in jugoslovanskimi plesi. Program bo trajal približno poldrugo uro. Praznik se bo nato nadaljeval z nagrajevanjem zmagovalcev slikarskega natečaja ter s prosto zabavo ob zvokih treh ansamblov. pališče) in 7 (glavna pošta - Oslavje). Novi vozni red velja samo ob praznikih, medtem ko ostane ob delavnikih nespremenjen. PROGA ŠT. 6 Odhodi izpred glavne pošte ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00 in 18.00. Odhodi izpred pokopališča ob 9.20, 10.30, 11.40, 12.20, 15.20, 16.30 in 17.40. PROGA ŠT. 7 Odhodi izpred glavne pošte .ob 9.40, 12.40, 15.40. Odhodi izpred kostnice na Oslav-ju ob 9.50, 12.50, 15.50. Slaščičarna «CENTRALE» išče 15 do 16 let staro vajenko. Zimski vozni red na progah št. 6 in 7 Občinsko avtobusno podjetje ob vešča, da je danes stopil v veljavo zimski vozni red avtobusov na progah št. 6 (glavna pošta - poko PRAVILNIK SLIKARSKEGA EX TEMPORE V STANDREŽU Danes, ob priložnosti «jesenskega praznika», ki ga prireja v Standrežu tamkajšnje prosvetno društvo «Oton Župančič» imajo ob 13. uri na sporedu tudi mladinski EX TEMPORE. Pravila so naslednja: Tekmovanje se bo vršilo, na veseličnem prostoru, danes s pričetkom ob 13. uri Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine. V prvi skupim bodo tekmovali osnovnošolski otroci L in II. razreda. V drugi skupini otroci Ul., IV. in V. razreda. V tretji skupini pa srednješolci in mladinci. Pravila tekmovanja: 1. Tema: «JESEN V STANDREŽU» 2. Čas tekmovanja: TRI URE (od 13. do 16. ure) 3. Tehnika: Prosta (svinčnik, akvareli, tempera itd.) Srednješolci in mladinci bodo lahko tekmovali tudi na temo «DRUŠTVENI ZNAK» (naše društvo bi želelo imeti svoj lasten znak. Nariši znak, ki bi bil po tvojem najbolj primeren). Risbe ostanejo last društva, najboljše bodo nagrajene. Vsako delo naj nosi na hrbtni strani ime, priimek ter kategorijo tekmovalca. , ,, , , u Pred začetkom tekmovanja bodo razdeljeni žigosani listi. Vse ostale potrebščine naj konkurenti prinesejo s seboj. Vsa dela bodo razstavljena. ut* Ocenjevalno komisijo sestavljajo sledeči člani: arh. Jože Cej učitelj Jožko Marinič, novinar Marko Waltritsch, priznani fotograf Mirano Silvestri ter prof. Milko Rener. Naznanjamo dalje, da vse dni bo razstava fotografij, slik in ročnih del. Kdor želi kaj razstaviti, naj se oglasi pri organizatorjih. prosvetnih in političnih manifestacijah ter dejal, da je postavitev in odkritje spomenika padlim partizanom in protifašistom pritegnila k sodelovanju vso vas ter je predstavljala največjo obliko mobilizacije vaških sil. «Vendar pa je naš pogled usmerjen v prihodnost. Zavedamo se — je dejal predsednik Devetak — da svoje dejavnosti ne bomo mogli še naprej uspešno razvijati, predvsem pa ne bomo mogli primerno angažirati mladih, če ne bomo začeli z delom za postavitev prosvetnega sedeža, ki je v naših prizadevanjih že dolgo časa visoko zastavljeni cilj. Naše delovanje se ne more razvijati v gostilnah in tudi naša oprema ’brjar’ in drugi rekviziti, ki jih uporabljamo mi in ostala društva, ne morejo biti v nedogled brez pravega varstva.» Občinski svetovalec Marčelino Devetak je kot eden najstarejših pro svetarjev in družbenopolitičnih delavcev v vasi osvetli) stanje, kakršno je bilo takoj po vojni in tja do šestdesetih let. Povedal je, s kolikšnim potrpljenjem in tudi sa-moodpovedovanjem so voditelji in člani «Danice» skrbeli za prosvetno življenje v vasi. Tudi njihovi člani, ki so se izselili v Laško, so ohranili trdne zveze z vasjo ter so prihajali domov na pevske vaje ■ so s pevskim zborom odhajali na gostovanja. Iz pripovedovanja predstavnikov društva, sekcije ANPI ter ostalih udeležencev sestanka je prihajala do izraza globoko navezanost Vrhovcev na njihovo vas in tudi skrb, da bi se njeni prebivalci vsestransko razvijali in utrjevali v demokratičnih in protifašističnih tradicijah, ki so med narodnoosvobodilnim bojem prav na Vrhu — kakor smo mogli slišati ob odkritju spomenika — pognale globoke in zdrave korenine. Tajnik SKGZ dr. Darij Cupin. ki se je zahvalil za povabilo, je podčrtal pomembnost dejavnosti prosvetnega društva in ostalih organizacij na Vrhu za nadaljnjo rast naše narodnostne skupnosti ter je dejal, da so naši napori na Goriškem že nekaj časa tako naravnani, da bi zadovoljili, v okviru skromnih sredstev, materialne potrebe društev, zlasti kar zadeva sedeže, prostore za vaje in nastope. Poslej bo naša skrb spremljati napore prizadevnih in samoiniciativnih dejavnikov na Vrhu, da si ob mobilizaciji lastnih sil na način kot so to pokazali prav s postavitvijo spomenika, postavijo tudi primeren sedež, za katerega se trudijo že toliko let. v ponedeljek, zberejo ob 20.30 v gostilni «Pri Tildi» na Oslavju. Na sestanku bodo namreč izbrali predstavnike KPI za rajonsko konzulto. Stalno slovensko jpedalište v Trstu SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI Obvestilo ANPI za Kupo, Peč in Gabrje Odbor zveze borcev ANPI za Kupo. Peč in Gabrje obvešča udeležence proslav 30. obletnice ustanovitve brigade «Fontanot» v Ronkah, da bo odhod danes ob 9. uri z veseličnega prostora na Peči. Sestanek KPI na Oslavju Vodstvo goriške komunistične partije vabi člane iz Pevme, z O-slavja in iz Štmavra naj se jutri, MniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiliiiiiniiiiiiititiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiittiia ZIMSKI URNIK TRGOVIN S spremembo ure bodo v vseh trgovinah na Goriškem uvedli zimski umik,* ki bo stopil v veljavo jutri, v ponedeljek, 30. septembra. Združenje trgovcev nam je poslalo umik odrptja in zaprtja vseh trgovin, ki ga objavimo. Pekarne: od 7.30 do 12.30 ter od 16. do 18.30. Mlekarne: od 7.30 do 12.30 ter od 16. do 18.30. Trgovine z jestvinami: od 8. do 13. ure ter od 16.30 do 19. ure. Trgovine z zelenjavo: od 8. do 13. ure ter od 16.30 do 19. ure. Mesnice: (od ponedeljka do petka) od 7.30 do 13. ure; (ob sobotah in delavnikih pred praznikom): od 7.30 do 13. ure ter od 16.30 do 19. ure. Trgovine z oblačili in industrijskimi proizvodi: od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19, ure. Knjigarne: med šolskim letom lahko odprejo trgovino pol ure prej, in sicer ob 8. uri namesto ob 8.30. Drugače velja umik kot za trgovine z oblačili. Potujoči trgovci: se mora ja držati umika kot trgovine z oblačili, razen ob priložnosti sejma, ki je vsakih petnajst dni, ko lahko prodajajo od 8. do 13.30. TEDENSKA ZAPORA TRGOVIN Trgovine z jestvinami zaprejo ob ponedeljkih in sredah popoldne. Cvetličarne: ob ponedeljkih in sredah popoldne. Trgovine z industrijskim blagom: ves dan o ponedeljkih ali o sobotah (na izbiro). Z jutrišnjim dnem bo stopil v veljavo tudi zimski umik bencinskih črpalk, ki bodo odslej obratovale od 7. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Nočna dežurna služba se bo pričela ob 22. uri. (D) , 7.18 (L), 8.04 (D), 11.06 (L), 13.05 (D), 14.03 (L), 14.40 (E)**** 14.49 (D), 15.23 (L), 17.48 (L) 18.47 (L)**, 19.55 (D), 21.05 (L), 21.31 (D), 23.36 (L). Iz Vidma: 0.01 (L), 5.41 (L)' 6.24 (L), 7.30 (D)*, 7.50 (L), 8.17 ID), 11.07 (L), 13.24 (D), 14.02 (L), 15.25 (D), 17.06 (L), 18.44 (L), 19.09 (E) , 20.06 (L), 21.18 (L), 22.04 (D), 22.59 (E)***. Iz Jugoslavije: 9.33 (L), 16.18 (L). (L): lokalni vlak; (D): brzovlak; (E): ekspres. *: vlak ne vozi ob praznikih; ' «vlak ne vozi ob sobotah in ob praznikih; ***: vlak vozi ob praznikih od 8. decembra 1974 do 19. marca 1975, razen 25. decembra 1974 in 5. januarja 1975; ****: vlak vozi ob delavnikih pred praznikom, in sicer od 7. decembra 1974 do 18. marca 1975. VOZNI RED VLAKOV ODHODI Proti Trstu: 0.02 (L), 5.44 (L)**, 6.26 (L), 7.32 (D)*, 7.52 (L), 8.18 (D) , 11.09 (L), 13.26 (D), 14.06 (L), 15.26 (D), 17.08 (L), 18.50 (L), 19.11 (E) , 20.08 (L), 21.19 (L), 22.05 (D), 23.01 (E)***. Proti Vidmu: 4.32 (L)*, 6.27 (L), 6.55 (D), 7.20 (L), 8.06 (D), 11.10 (L), 13.06 (D). 14.05 (L), 14.41 (E)****, 14.50 (D), 15.27 (L), 17.50 (L), 18.49 (L)**, 19.57 (D), 21.07 (L), 21.32 (D), 23.37 (L). Proti Jugoslaviji: 7.07 (L), 13.29 (L). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (L)*, 6.23 (L), 6.53 Danes dežurne bencinske črpalke Na Goriškem so danes dežurne naslednje bencinske črpalke: Občina Gorica: Esso, Ulica Italo Brass; Fina, Korzo Italija; Shell, Ulica Manzano; Total, Trg Municipio; Agip, Ulica Aquileia. Občina Gradišče: Esso, Trg U-nità. Občina Zagraj: Agip, Zdravščina. Občina Gradež: Total, Riva Slata-per; Agip, Ulica Squero. Občina Tržič: Total, Drevored San Marco; Shell, Ulica 4. novembra; Agip, Ulica Valentinis. Občina Krmin: Esso, Drevored Venezia Giulia. Občina Fogliano - Redipuglia: BP, Ulica Terza Armata. Občina Romans ob Soči: BP, Trg padlim. Občina Fara ob Soči: Chevron, Ulica Gorizia. Občina Koprivno: Total, Ulica Verdi. Občina Mariano: Gulf, Ulica Manzoni. Občina Škocjan ob Soči: Esso, Trg svobode. Občina štarancan: Chevron, glavni trg. v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Vas vljudno vabi k vpisu abonmaja za sezono 1974-75 v Gorici REPERTOAR V ABONMAJU Ivan Cankar-. ZA NARODOV BLAGOR (komedija v štirih dejanjih) Ferenc Molnar: LILIOM (komedija v sedmih slikah s prologom — prvič v slovenščini) Luigi Squarzina: TRI ČETRTINE LUNE (drama v dveh delih — prvič v slovenščini) Thornton Wilder: DRUŽINA ANTROPUS (fantastična kome- dija — prvič v slovenščini) GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ SLOVENIJE GOSTOVANJE IZ HRVATSKE (glasbena komedija) IZVEN ABONMAJA Charles Maurice Hennequin: ANATOLOV DVOJNIK (komedija v treh dejanjih) Stanko Majcen: APOKALIPSA (z dodatkom motivov iz Rižarne) Pavel Golia: JURČEK (otroška predstava) OSTALA GOSTOVANJA SLOVENSKA POKLICNA GLEDALIŠČA JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE MAKEDONSKO NARODNO GLEDALIŠČE VSE PREDSTAVE V ABONMAJU BODO V GLEDALIŠČU VERDI Vpisovanje abonentov od 23. septembra do 5. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze (pri Jožici Smet), Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 2407 CENE ABONMAJEV PARTER I 8.000 lir PARTER II. 5.000 » MLADINA 3.000 » Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 3.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 3.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Za gledališke amaterske skupine, pedagoge, vzgojitelje in vse, ki se neposredno ukvarjajo z gledališkim delovanjem razpisujemo abonma (3.000 lir) za posebno predstavo v Kulturnem domu v Trstu, na kateri bo pred začetkom podana dramaturška analiza, ob zaključku pa bo sledil strokovni razgovor o vseh vidikih gledališke realizacije. Zaradi izjemnega porasta življenjskih stroškov smo bili prisiljeni nekoliko povišati ceno abonmajev. Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma do četrtka, 26. t. m. Izkaznice bomo dostavili na dom. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1975. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE SSG NUDI SVOJIM ABONENTOM ZNATNE POPUSTE! V Krminu umrl Ivan Mavrič V sredo, 18. septembra je preminil v krminski bolnišnici priljubljeni slovenski rojak in priznan vinogradnik Ivan Mavrič. Vse življenje se je bavil s kmetijstvom in vinogradništvom pri Novajah blizu Krmina, kjer je imel posestvo. Z ženo Matildo Velišček sta vzgojila 6 hčera ter sinova Stanka in Karla, ki sta se prav tako posvetila očetovemu poklicu. Najmlajše od svojih otrok je pokojni oče Ivan izšolal v slovenskih šolah in mu je bilo vedno žal, da tega ni mogel storiti za starejše sinove in hčere, ker je takrat vladal fašizem in so bile vse slovenske šole ukinjene. Med krminskimi rojaki in furlanskimi kmeti je bil cenjen kot marljiv gospodar in nadarjen vinogradnik. Vsa povojna leta je dobival na dom slovensko čtivo in redno obiskoval shode in prireditve, ki so jih tam prirejale razne slovenske organizacije. Svojci se ga bodo spominjali kot skrbnega gospodarja in vzglednega očeta. Ob težki izgubi izraža Primorski dnevnik svoje sožalje ženi, hčerkam in sinovoma. Izleti Slovensko planinsko društvo Gorica bo v nedeljo, 13. oktobra priredilo avtobusni izlet. Proga izleta bo naslednja: Gorira, Bovec, Predel. Rabelj, Rabeljsko jezero. Nevejsko sedlo (če bo čas dopuščal, se bodo z žičnico peljali do planinske postojanke «Gilberti»), dolina Reklanice. Klu-že, Videm, Gorica. Vpisovanje se je že pričelo na sedežu SPD, Ul. Malta 2. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije - liceja «P. Trubar» v Gorici, Ul. Croce 3. sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra, s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregor čič» v Gorici. Ul. Croce 3, sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo trgovske šole obvešča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo. ki bo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo nižje srednje šole «I. Trinko» v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9 uri. Ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol na Goriškem obvešča vse učence, da se bo pričelo šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo. ki bo ob 9. uri. Učenci naj se na šolah zberejo pol ure prej. Prosveta Slovenska prosvetna zveza v Gorici sklicuje v četrtek, 3. oktobra ob 20.30 na sedežu v Gorici sestanek goriških članov glavnega odbora ter predsednikov goriških prosvetnih društev. Na dnevnem redu je obračun dosedanjega dela ter smernice za bodočnost. Prosvetno društvo v Sovodnjah obvešča, da bo vaja folklorne skupine v Kulturnem domu v torek, 1. oktobra, ob 20.30. Razstave 50 let ustanovitve združenja slovenskih iportnih društev v Italiji 1924 - 1974 Zaključna slovesnost v Sovodnjah ob Soči PETEK, 4. oktobra 1974 ob 16. uri Start štirih štafet iz Rezije, Tolmina, Pirana in Trsta SOBOTA, 5. oktobra 1974 ob 19. uri Prihod štafet Pozdravni govori Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora ob 20. uri Nočna tekmovalna štafeta NEDELJA, 6. oktobra 1974 ob 9. uri Turnir v odbojki Balinarski turnir v Doberdobu ob 16. uri AKADEMIJA Nastopajo Folklorna skupina «Sovodnje» Sovodenj Folklorna skupina «Dom» Gorice TVD «Partizan» iz Maribora Kotalkarji ŠD Polet z Opčin Oba večera prosta zabava s plesom V salonu Meblo v Novi Gorici je odprta razstava marin pokojnega tržaškega slikarja Alberta Sirka. Odprta je ob delavnikih. V enoteki «La Serenissima» v Gra dišču je odprta razstava slik tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Odprta je od 10. do 24. ure vsak dan. Razstava avstrijskih slikarjev iz mesta Wiener Neustadt je odprta v razstavišču Espomega v Ul. Cadorna vsak dan. Kino Gorica VERDI 15.30—22.00 «Per amare Ofelia». G. Ralli in F. Fabian. Ba.v-ni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Tutto a posto e niente in ordine». Barvni film. CORSO 15.00—22.00 «Qui Montecarlo: Attenti a quei due». Tony Curtis in Roger Moore. Barrai film. VITTORIA 15.30—22.00 «Secondo rapporto sul comportamento sessuale delle casalinghe». A. Baumgart in R. Talmonti. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 14.30-21.30 «Cyborg anno 2087 metà uomo, metà macchina... programmato per uccidere». M. Reme in C. Steele. Barrai film. Tržič AZZURRO 16.00-22.00 «L’ultima neve di primavera». EXCELSIOR 14.00-22.00 «Per amare Ofelia», barvni film. PRINCIPE 16.00-22.00 «Il suo nome faceva tremare... Interpol in allarme» Barvni film, Kova Gorica SOČA «Kapetan Mikula Mali», jugoslovanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Do pekla in nazaj», a-meriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «24 ur Le Mansa», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE «Lov na zaklad», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00. PRVAČINA «Zaklad na vrhu nebotičnika», francoski barvni film ob 16. in 20. uri. DEŽURNA LEKARNA v GORIC) Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24. LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Enrico Tito, tel. 72-701. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu sta danes dežurna dr. Fornasin in dr. Schirò. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Godeas, v Ronkah in Doberdobu dr. De Benedittis. v Tržiču in štarancanu pa dr. Brighi. PRIZNANO MEONAAliOND AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - UL Duca d Aosta 180 - Tel. 28-45 GORICA PREVZEMAMO PRKVtl/ VSAKOVRSTNEGA ULAGA KMEČKA BA NK A USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA ■ Ul. Morelli 14 Tel. 2206 ■ 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA KULTURA ŠTUDIJSKO SREČANJE BENEŠKIH KULTURNIKOV V CORENJEM TARSIUB OB RAZSTAVI DEVETERICE V MIRAMARSKEM FIZIKALNEM CENTRU Kako v današnji stvarnosti Benečij Duhovnik Emi! Cencič o vlogi Cerkve in beneške duhovščine ■ Prof. Pave! Petričič o možnostih, ki jih nudi solu ■ Arh. Simoniti o važnosti narečja ■ Izidor Predan o vlogi «Novega Matajurja» uveljaviti domačo kulturo p ašnii stvarnosti Benečiie m Ce hoče neka skupnost resnično rasti, potem je nujno, da vsaka njena akcija, pa naj bo še tako majhna, sledi jasnemu konceptu, načrtnemu hotenju, ki jo spreme-m v nepogrešljiv del celovitega razvoja. Koncept pa ne pride sam sebe: potrebno je razmišljanje m preverjanje, potrebna je izmenjava mnenj in stališč, potrebno je iskanje tistega skupnega imeno-valca, ki lahko poveže vse komponente skupnosti. Potrebna pa je mtfc temeljita analiza stvarnega Položaja, iz katere zrastejo krat-km-očni in dolgoročni programi. rega dejstva se dobro zavedajo beneški kulturni delavci, ki so ob koncu tega poletja, ki je bilo iz-jjedno bogato s prireditvami in orugimi akcijami, začutili potrebo, na se zberejo, preverijo uspešnost opravljenega dela ter se pomenijo o delu, ki naj bi ga opravili v bodoče. V ta namen so kulturna dru ni šoli povezan z okoljem, izhajati mora iz znanja, ki ga otroci prinesejo od doma, nuditi mora otrokom možnost narečnega izražanja, upoštevati mora krajevno ljudsko kulturo, navajati otroke k petju v jeziku in narečju. Če je res, da bi se pred zakonom ne mogel opravičiti učitelj, ki bi v šolo vpeljal pouk slovenske slovnice. je tudi res, da je učitelj, ki v šoli poje pesmi v slovenskem narečju, ki navaja otroke k zapisovanju pregovorov in pravljic, k zbiranju topografskega gradiva, k zapisovanju imen kmečkega orodja, k študiju krajevne zgodovine in k podobnim dejavnostim, popolnoma v skladu z zakonskimi predpis:. Te dejavnosti pa seveda ne bo mogel opravljati, če ne bo obenem naučil otrok tudi slovenskega branja in pisanja. Precej možnosti vpliva na šolsko d .,na™fn so Kulturna etru- (jei0 nam bodo nudili tudi delegi-, , en^e Slovenije priredila v i ranj dekreti. Treba bo pojasniti četrtek, 26. tega meseca, v Gornjem Tarbilju študijsko sreča-bje, katerega se je udeležilo lepo število ljudi, predvesm mladih, ki delujejo v raznih društvih. Srečanje je obsegalo štiri predavanja, po katerih se je razvila bogata konstruktivna diskusija. ; možnost, da ta dejavnost v iprej je zjutraj duhovnik Emu ne uspe. V takem primeru bi lahko v-encie govoril o vlogi Cerkve pn .............. pojasniti naša stališča predvsem sindikalnim zastopnikom v raznih odborih, saj moramo računati tudi s tem, da bodo predstavniki šolnikov in staršev v le-teh izbrani po določenih kriterijih. Pripraviti {m se moramo tudi na ta dejavnost v šolah ohranjanju krajevne kulture. Svoja Rajanja je začel z ugotovitvijo, da je to srečanje dokaz, da Benečani ne čakajo, da jim bo nepričakovano priletela kakršnakoli po-btoč od zgoraj, ampak da so prepričani, da bodo le z lastnim delom nekaj dosegli. Nato je s temeljito analizo cerkvenega nauka dokazal, kako je Cerkev poklicana, da ohranja kulturo vernikov, ki se seveda spreminja v prostoru in času. Latinščina je bila vpeljana kot 11-turgični jezik zato, ker so v tistem casu ljudje ta jezik razumeli in govorili. Saj je liturgija nekaj mrtvega, če je ljudje ne razumejo, če ljudi ne druži v duševno zrelo skupnost. Jezik je del mišljenja, če bi nekomu lahko odvzeli jezik, hi mu s tem odvzeli dušo. To sta razumela tudi sv. Ciril in Metod, ki sta vpeljala v kraje, kjer je živelo slovansko prebivalstvo, slovansko liturgijo, ki se je {»nekod °hranila vse do danes. To so razu-rneli tudi beneški duhovniki nekoč 'n danes. Zgodovina nam dokazuje, da so zaradi upoštevanja kulture vernikov imeli tudi težave, tako so hili nekateri duhovniki že v času Prve svetovne vojne internirani kot nezanesljivi in državi sovražni elementi, taiko so trpeli v času fašizma in tudi v {»vojnem času, ko so se trikoloristične tolpe zagnale proti njim. Žal je treba ugotoviti, da duhovniki niso našli razumevanja pri cerkvenih oblasteh. Videmska kurija je, razen nadškofa Casasole, Podpirala asimilacijsko dejavnost, saj ljudje, ki so predstavljali Cerkev, niso bili dovolj občutljivi za te probleme. Mons. Moretti, nosilec zlate medalje za zasluge v odporniškem gibanju, je po vojni pre-dlagal, naj bi duhovnike, ki želijo službovati v Benečiji, poslali prej na tečaj slovenskega jezika, a predloga niso upoštevali. Tako je danes v Benečiji precej duhovnikov, ki ne poznajo jezika vernikov, so pa žal tudi nekateri domači duhovniki, ki so zanikali svojo identiteto. če pa hoče Cerkev rasti, je nujno, da se potopi v domačo kulturo. Problem postaja iz dneva v dan bolj pereč tudi zato, ker je v Benečiji vedno manj duhovniških poklicev. V diskusiji so prisotni ugotovili, da bi mogoče rešitev bila v vrnitvi beneških duhovnikov, ki službujejo v furlanskih krajih, razgovorili so se o vzrokih pomanjkanja duhovniških poklicev, predvsem pa so poudarili, da bi bilo treba uskladiti delo vseh duhovnikov v Benečiji ter tako odpraviti razkol, ki je nastal med duhovniki, ki opravljajo liturgijo v slovenskem jeziku, in drugimi. Naslednje predavanje je imel prof. Pavel Petričič, ki je govoril o možnostih uveljavljanja domače kulture v šolah. Začel je z nekaterimi splošnimi ugotovitvami ter poudaril potrebo po formiranju novih kadrov, ki bi se posvetili kulturni dejavnosti. Preveriti moramo našo pripravljenost na delo ter naše sposobnosti, ugotoviti moramo, katera so področja, ki nam nudijo možnost poseganja. Šola je verjetno področje, na katerem se ohranja največ negativnih aspektov preteklosti, če hoče šolnik kakorkoli upoštevati okolje, v katerem otroci živijo, zadene ob nasprotovanje oblasti, svoje delo občuti kot nekaj ilegalnega. Ta občutek šolnika vsekakor zavira, zavira pa ga tudi dejstvo, da se je sam šolal v taki šoli, ki je domačo kulturo zatirala, ne pa vrednotila. V tem trenutku, ko ne vidimo politične volje za globalno zaščito manjšine in ko Krščanska demokracija, torej stranka, ki uživa zaupanje velike večine beneških ljudi, beži stran od problema in zagovarja njegovo postopno reševanje, moramo ugotoviti, kje nam dajejo obstoječi zakoni možnost posega v šolsko življenje ter v tem smislu izpeljati čimveč izkustev ter jih tudi dokumentirati. Sami šolski programi nam nudijo precej možnosti, saj mora po njihovih določilih biti pouk na osnov- podobno delo pot cicalo v župnijskih in drugih krožkih, ki bi zajemali otroke in mladino, preveriti pa bi bilo treba tudi možnosti razširjenja takih izkustev, kot je kultumo-re-kreacijsko bivanje «Mlada brieza». V diskusiji je bil govor še predvsem o možnostih, ki jih nudijo šole s celodnevnim poukom, ter o potrebi izdaje posebne knjige za mladino, ki naj bi črpala iz bogate zakladnice beneškega ljudskega slovstva. V popoldanskih urah je prvi spregovoril arh. Valentin Z. Simo-nitti, ki je obravnaval vprašanje beneške skupnosti, kateri je treba vrniti nekdanji utrip, saj gorska skupnost v Benečiji ni nič novega, ampak nekaj, kar obstaja že od nekdaj. Danes moramo spet iskati tisto, kar je resnično naše in se je v zadnjem času izgubilo, ovrednotiti moramo okolje ter vse tiste dejavnosti, ki so z njim povezanè, ter restavrirati narečje, ki naj bo osnova za prehod h knjižnemu jeziku. Bolj kot predavanje, je bil popoldanski del srečanja prijeten razgovor, iz katerega je izšlo mno- da bi časopis izhajal vsak teden in tako prinašal bolj sveže informacije, dan pa je bil tudi predlog o letnem almanahu, ki naj bi zbral v enem zvezku pomembnejše članke ter prinesel pregled o-pravljenega dela, ter tudi predlog o Izdaji stenskega koledarja. Po diskusiji so se zborovalcem pridužili številni vaščani in vsi skupaj so najprej poslušali koncert Briškega okteta, nato pa so si še ogledali posnetek televizijske oddaje o Beneški Sloveniji. Tako se je izredno plodno kulturno srečanje končalo v prijetnem in veselem razpoloženju. ŽIVA GRUDEN V Velenju se je te dni zaključil 10-dnevni seminar za skupino slovenskih učiteljev in profesorjev, ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini, šolniki so se na seminarju seznanjali z geografskimi, zgodovinskimi, kulturnimi in gospodarskimi značilnostmi Savinjske doline, hkrati pa tudi s sodobnimi premiki v slovenskem šolstvu. go zanimivih predlogov. Tako predlog o ustanovitvi nekega dokumentacijskega centra, muzeja ali česa podobnega ter predlog o srečanjih društev s predstavniki občinskih uprav. Arh. Simonitti je poudaril tudi potrebno po izdelavi neke skupne platforme, ki naj zajame vse komponente beneškega gibanja in ki naj se mogoče izrazi v nekaterih jasnih izjavah, v neke vrste listini o istovetnosti. Kot zadnji je spregovoril glavni urednik Novega Matajura Izidor Predan, ki je prisotnim orisal pomen tiska ter naloge novinarja. Tudi njegovim izvajanjem je sledila vrsta konstruktivnih predlogov. List naj bi skušal posvetiti j nekaj prostora mladini, mogoče bi se daio vpeljati prilogo, ki bi jo pisaii sami otroci. Uvesti bi bilo treba čimveč rubrik, dati bralcem prostor za. njihova pisma, stopiti z magnetofonom in fotoaparatom med ljudi in vtisniti v časopis njihovo besedo in podobo. Ljudje se problemov zavedajo in jih rešujejo, zato je prav, da jim časopis prisluhne. Nadalje so prisotni predlagali, naj bi proučili možnost, ............................................................................... TRADICIONALNO PEVSKO SREČANJE SEGHI ZZI- F GORICI Zborovska pevska kultura napreduje Tudi letos na prvih mestih zbori iz vzhodnih držav - Najvišje povprečje pri mešanih zborih, najnižje pri moških - Neopravičljiva odsotnost zborov iz Jugoslavije in iz našega zamejstva Edvard Zajec TCV 72945 Od 19. do 22. t.m. je bilo v Gorici tradicionalno mednarodno tekmovanje pevskih zborov, letos že trinajsto, «Cesare Augusto Se-ghizzi». Nastopili so zbori iz Avstrije, Bolgarije, češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Španije in Zapadne Nemčiie ter seveda tudi nekaj italijanskih zborov. Najvišje povprečje je bilo pri mešanih zborih, nato pri ženskih, vtem ko je bilo pri moških zborih na zadnjem mestu. Vse zborovske formacije so tekmovale v polifoniji in ljudski glasbi. Iz Jugoslavije se je prijavil akademski pevski zbor «Branko Krsmanovič» iz Beograda, a je udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal, tako da tudi v Gorici — kakor letos v Arezzu — jugoslovansko zborovstvo ni bilo zastopano. Poleg tega se nismo letos srečali niti z enim slovenskim zborom iz zamejstva. Zdi se, da je glavni razlog odsotnosti pripravljanje na tekmovanje, ki bo v Mariboru prihodnjega meseca. Saj se na to pripravljata tudi dva zbora, ki sta v Gorici dosegla lepa priznanja in nagrade: lani moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice, večkrat pa zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Konto-vela. Moške in ženske zbore je žirija, v kateri je poleg predsednika Pia Caponija, Vita Levija, Giacoma Bellucija iz Italije in Miroslava Koslerja iz Češkoslovaške sodeloval tudi Peter Lipar iz Jugoslavije, zvrstila takole: Prvo nagrado — z izredno visokim številom točk — je prisodila mladinskemu moškemu zboru iz Sofije. To je bilo pravo odkritje izvrstne pevske dovršenosti po-mutacijskih glasov, ki so se zlivali v nenavadno skladno zvočno celotnost in dosegali vzpone „.................................... OB PESNIKOVI SEDEMDESETLETNICI Edvard Kocbek - «Žerjavica» 24. izdaja Pesniških listov Nočna slovesnost Ležim v temi na površini noži, ležim in ne spim, niti se ne potopim, strmim v nebo nad seboj in pod seboj, nečesa je prunaio, nečesa preveč, svet se spreminja, moj jaz izginja, kdo me bo rešil? In tedaj zaškrtne les v omari, v mizi ali v podu, bukovina ali hrastovina, vseeno kje in zakaj, nekaj velikega, slovesnega, odrešni dogodek, ni ga silnejšega v vsem vesolju, kjer gorijo strašni ognji in pokajo polena brez glasu. Tri pesniške zbirke Edvarda Kocbeka: Zemlja - Groza - Poročilo, katerim se ob pesnikovi sedemdesetletnici pridružuje Pe-niški list z naslovom «Žerjavica», imam v mislih, ko tipam po tem najbolj zračnem, a hkrati z močjo misli tolikanj jasno izraženem svetu poezije. Pesniška pot Edvarda Kocbeka se kaže že z naslovi njegovih zbirk. Na začetku je bila očaranost od zemlje — narave; pesniku se je zdelo, da se je izenačil z njo (celo verjame, da se je: «Postal sem eno z naravo,» piše 1970 v uvodu v hrvaški prevod svojih pesmi), ki mu je «odkrila (narava), da obstaja in govori pred človekom, da poetičnost domuje v njej ter se ne pojavi šele s človekom». Od tod naprej, od pesniškega kopmenja in zaupljivosti, zaupanja in pesnikove vere v edino nemajavo danost in naročje (Zemlje), ter od ponižnosti in obenem nepotešenosti misleca nad njeno zagonetnostjo, je bilo treba iti dalje. In, ali ni najbolj prava in navsezadnje najbolj zanesljiva tista pot, ki jo človek opravi drugače, v sebi, ker sicer ne more ohraniti svoje celovitosti? Ohraniti pa jo je treba, svojo integriteto, kljub navzven toliko sirotnim sadovom spopada. In druga Kocbekova zbirka Groza (1963) govori o «spopadu v vseh smereh: bojeval sem se za vse ali nič», (isto tam). Potem je bilo treba iti spet dalje — in kako je ta nuja po vedno vnovičnem pohodu, tako se vsaj zdi, odrešujoča — naprej od spoznanja o človeku, ki postaja «silnejši, kar lahko sodimo po kaosu njegove krize». V svoji tretji zbirki «Poročilo» (1969) pa prihaja do «poetične dekohezije, s katero sodelujem v novih spoznanjih, razmerah in dogodkih», (isto tam). Sedaj, ko kaže, da so se poetom zmešali jeziki, ko je v poplavi verzov težko ločiti ljulko od pšenice (kajti prefriganost v literarnem svetu je za nekatere kar genialna ali pa vsaj «še kar»), je Edvard Kocbek, sedemdesetletnik, znova na pohodu kot pesnik — mislec. Žerjavica. 24. Pesniški list — 21 pesmi. Tlenje oglja, od katerega je človeku toplo. Motivi vračanja k lastnim izvirom in ne-prenehnega iskanja; ironija, ki jo zanese na papir miselna doslednost in popolna drugačnost od pesniško že obdelanih podobnih motivov, rahlo resignirana modrost, ki jo takoj zanika nepo-mirljivost. In ko že skoraj obupa nad svojim sizifovskim početjem, si zapiše: «...piši srčno in zvito, piši med dvema streloma, piši iz hrenovih korenin, da se ti bodo oči hitreje zameglile in da ne boš dolgovezen.» Ne preneha njegova vera, ker je resničnim ljudem dano, da se za življenja ne morejo do kraja po-užiti. In pesmi so tako zapisani čas, neposredne, tudi za pesniško prakso neobičajno viriine. Besede in njih zveze se z listov oglašajo zdaj s prastarim pomenom, zdaj metaforično, zdaj spet hočejo izstopiti iz svoje človeške pogojenosti. Kot da se na hitro dotika vsega, kar je sicer izpovedoval in sporočal v svoji poeziji: v verzih zakoličiti meje svojih spoznanj, svojega časa, in ko je treba le to na novo poimenovati. «Žerjavica» puhti od samega nastajanja, ker pač «še vedno EDVARD KOCBEK Ovojnica 24. pesniških listov ni nič pojasnjenega», kot bi verzi res morali nastajati «med dvema streloma», da se ne seže v prazno. Zbirka je, skratka, nov pesnikov spopad. IVANKA HERGOLD * * V Še nekaj priložnostnih besed ob jubileju Edvarda Kocbeka. Rodil se je 27.9.1904 v Sv. Juriju ob Ščavnici, študiral je romanistiko in veliko potoval, nato se je do leta 1941 posvetil profesuri, predvsem pa je ustvarjal — v poeziji in kot publicist ter urednik različnih revij. Pesniška zbirka Zemlja (1934), prelomni esej Pre-mišlivanje o Španiji (1937). ki je izzval polarizacijo slovenskega krščanstva v klerikalno in napredno smer in revija Dejanje so za slovensko kulturo in politiko dragocene Kocbekova stopinje Leta 1941 se je vključil in se angažiral v Osvobodilni fronti, kar ni bilo samo dejanje osebne odgovorno- sti, saj je tu, in to na najvišji ravni, predstavljal krščanske socialiste. Bil je tako član Izvršnega odbora OF, član AVNOJ, do marca 1945 pa minister za Slovenijo o novi jugoslovanski vladi. Po vojni, v letih 1948 do 1952. je bil podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije. Takrat, posebno še ob izidu njegove zbirke novel Strah in pogum (1953), se je pokazalo, da so na političnem področju njegovi svetovnonazorski pogledi, ki so se razvijali ob francoskem eksistencializmu in personalizmu, nepomirljivo trčili ob koncepte slovenske marksistične misli in družbenega razvoja kot rezultata globokih revolucionarnih sprememb, ki jim je slovenski narod odprl pot s svojim zmagovitim narodnoosvobodilnim bojem. Če je moral zato Kocbek v pokoj kot državnik in politik, je pa odtlej še bolj naravnal svoje stvariteljske moči v literaturo. prodornega izražanja. Skratka, tako čistega in pristno moškega zborovskega zvoka že zlepa nismo slišali in tudi tako umetniško prepričljive interpretacije mladih pevcev so redke. Ob taki izredni pripravljenosti zbora, s katerim se dirigent tako rekoč «poigrava» preži vedno nevarnost, da se ob možnosti ustvarjanja izrednih vokalnih učinkovitosti, polagoma sprevrže v zunanji blesk, ki lahko postane več aii manj sam sebi namen, čemur lahko sledi površinsko zajete interpreta, tivnost. Od daleč so nam dala to rahlo zaznati vsa nadaljnja izvajanja zbora. Vsekakor bi želeli izvrstnemu zboru, da bi se ognil temu in vztrajal v nadaljnjem prodiranju v umetniško bistvo. Daleč za tem zborom sta bila zbor iz Nemčije, ki mu je žirija z ozirom na tehnično pevske pomanjkljivosti v smislu homogenosti glasovnih skupin in celotnega zlitja, kakor tudi v smislu šibkejše umetniške prepričljivosti, prisodila preveč točk in drugo mesto, vtem ko je zbor iz Poljske zasedel tretje mesto — po mojem mnenju bolj zaradi manjše glasovne svežine, kakor pa zaradi interpretativne, za spoznanje večje nazornosti. Med ženskimi zbori je prvo mesto zasedel romunski zbor «Vox maris» iz Constante, kateremu je žirija dala le za tri desetinke točke prednosti pred zelo dobrim in po zvoku ter predvsem po oblikovalni nazornosti vsekakor izrazitejšim madžarskim zborom iz Veszprema. Popolnoma zasluženo tretje mesto je pripadlo italijanskemu zboru «Luca Maren-zio» iz Darfo Boaro, ki je tudi v ostri konkurenci mešanih zbo-roz zasedel dobro četrto mesto. Ta zbor se je v svoji očitno zagnani prizadevnosti dokopal do kar ustrezno homogenih glasovnih skupin in je pridobil tudi na celotni zvočni uravnovešenosti. Sicer občuteno interpretacijo oziroma plastičnost šibijo včasih odvečna gestikuliranja dirigenta, s katerimi hoče nakazati celotno frazo, dosega pa celotni tok zavirajoče dinamične vzbokline in slabi gradnjo. Skrbna pripravljenost in dosežki kažejo možnosti za nadaljnji umetniški vzpon. Na prvo mesto mešanih se je povzpel madžarski zbor iz Veszprema. Brez dvoma je z najmočnejšim notranjim vzgonom navdušujoče izoblikoval obvezno skladbo «Benedictus» Antonia Illersberga. Zbor ima vse odlike vokalno tehnično dobro pripravljene pevske skupine, homogene v svojih glasovnih sestavah, in enotnega plemenito prodornega glasovnega volumna, ki nudi bogato lestvico dinamičnih stopenj in barvnih ni-ansiranj. Vse te pridobitve in izredna zborova prožnost služi di-rigentu-interpretatorju za poglobljeno zasnovano oblikovanje in grajenje. Pravilno je žirija ocenila Visokošolski zbor iz Pardubic na Češkoslovaškem in mu za precej dovršeno vokalno usposobljenost ter prepričujoče interpretacije, prisodila drugo mesto, medtem ko je na tretje mesto postavljeni romunski zbor «Vox maris» iz Constante z vidika nekaterih pevsko-tehničnih pomanjkljivosti — kakor vprašanja čiste intonacije, zvočne uravnovešenosti celote — pa tudi z vidika malo šibkejše oblikovalne nazornosti, nekolil'o precenila. Med ostalimi mešanimi zbori — «Sv. Ignacij» iz Go- rice, «Melodiae» iz Trsta, «G. B. Candotti» iz Codroipa, «Santa Maria Maggiore» iz Trsta, «I cantori di Santomio» iz Mala (Vicenza), «Pro musica» iz Celovca, «Ermenegildo Capetti» iz Valdar-na (Arezzo) in «Verge del Calmi» iz Španije, naj še posebej omenimo uspeh zbora «Montaste» iz Trsta, ki je prijetno presenetil z najbolj plastično zajeto in interpretirano obvezno pesmijo prvega dne tekmovanja. Mešana zborova postava, ki je predstavljala prej najšibkejšo skupino, k;;r ge tiče homogenosti v glasovnih skupinah in zlitosti v celoti, skratka ubranega {eija, je dosegla že kar lepo stopnjo napredka v tem pogledu. Le škoda, da zbor ne razpolaga z večjim številom pevcev, kajti njegov volumen je omejen. Pa vendar poje plemenito in dosega dokaj prepričljive učinke, kar ie sicer zasluga zaznavne muzikalne narave dirigenta Maria Macchija. Posebej moramo omeniti še zbor iz Valdama, ki v svojih otipljivih prizadevanjih po glasovni enotnosti in celotni ubranosti ter po stremljenju po vernem muziciranju izpričuje ne le pevski entu-ziazem, ampak tudi zapaženo določeno stopnjo dosežkov na tej pravilno zastavljeni poti, in svežino mladih pevcev. To so zbori, ki so se pomerili na področju tako imenovane polifone glasbe, v kateri pa ni bilo vedno polifono koncipiranih skladb, kar že dolgo predstavlja vprašanje pravičnosti take oznake. V drugem delu tekmovanja, to je na področju ljudske glasbe, je pri moških zborih žirija ohranila isti razpored nagrajevanja kakor pri prvem delu tekmovanja: mladinski moški zbor iz Sofije, zbor «Sangesfreunde 1950» iz Siegena v Nemčiji in zbor «Bard» iz Kra-kowa na Poljskem. Razen da je bil nemški zbor previsoko toč-kovan že z ozirom na kvaliteto prvega, ni kaj več pripomniti, ker smo zbore ocenili že pri po-lifonski glasbi. Tehtneje so bili ocenjeni ženski zbori, med katerimi je prvo IVAN SILIČ (Nadaljevanje na 6. strani) Kompjuter v slikarski umetnosti Ob priliki družabnega srečanja z mladimi znanstveniki in tržaškimi povabljenci v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko, so odprli njim primerno umetniško razstavo. Gre verjetno za prvo skupno razstavo v Italiji devetih slikarjev raznih narodnosti ki ustvarjajo slike s programiranjem kompozicij na elektronskem računalniku, na kompjuterju. V Trstu smo sicer že predlanskim imeli podobno razstavo, ki jo je priredila moderna galerija Revol-tella v palači Costami našemu rojaku Edvardu Zajcu, ki je kot orvi pričel uvajati umetniško izkoriščanje kompjuterja, vendar je bila tedanja razstava z nekai sto listi v čmo-belem bolj kompjuterskn -grafične narave z mehanično izdelanimi listi na temo možnih izvedb določenega števila umetniško utemeljenih variacij kocve v poševni projekeji. Kvantitativno je možno število izvedb je naravnost ogromno in le slikarjevo umetniško iz-vežbano oko more iz njih izločiti likovno dovršene liste. Računalnik torej olajšuje slikarjeve kompozicijske napore, ker mu v kratkem času nameče kopico najrazličnejših izvedb na programirano likovno temo, da more slikar med njimi najti mnogo več ustreznih kompo-zieji, kakor pa bi jih mogel sam narisati v istem času. V tem bi bilo bistvo te najnaprednejše sodobne zvrsti likovnega ustvarjanja, kjer umetnikovo roko nadomešča stroj, ne pa njegovega duha. Za enkrat elektronski računalnik pač ne more naslikati Rafaellove «Stolne Madone» čeprav kot lahko vidimo na tej razstavi lahko usklajuje v programirane oblike tudi s črkami ali števili programirane barve, ter nato posredno ustvari, v modernem smislu gledano, prave u-metnine. Neinformirani obiskovalci razstave bi prikazana dela prav gotovo ne ločili od večbarvnih grafik, kot jih srečujejo včasih na tržaških razstavah informalno abstraktnih slikarjev. Razstavljavci Španec Manuel Barbadillo, Japonec Hiroshi Ka-ivano, Amerikanec Kenneth Knoivl-ton, Francoz Manfred Mohr. Nemec Nees, Amerikanec John Ro’/. Čeh Zdenek Sykora, Kanadčan Roger Vilder in naš Edvard Zo :r,c so namreč dokončno izbrane mehanično narisane vzorce, slike prenesli v povečane formate, večbarvnih serigrafičnih odtisov oz. sitotiskov, v katerih so s prefinjeno izbiro vrste papirja in barv (kajti računalnik označuje barve le z grafičnimi znaki, tako da ie mogoče sliki z njimi telegrafano prenesti in sestaviti) s tem tiskarskim postopkom uspeli prenesti vanje ves tisti umetniški čar. ki je lasten dobrim sitotiskom, in to v tolikšni meri, da skoroda pronica iz njih resnični temperament slikarja - programatorja. To odl'nio izstopa na tej razstavi: od Zajčeve strogo umerjene geometričnosti. ki ustreza njegovemu zadržanemu značaju, do slikovite razgibanosti nekaterim Černigojevim oljem slične kosmičasto mozaične porazdelitve mnogih barv, se pred nami vrste Usti s kompozicijami okrn-glastih skupov do štrenastih zapredkov barvnih črt Zbirko devetih sitotiskov je izdala založba Gilles Gheerbrant iz Montreala po naročilu System Di-mensions Limited, ki je v Kanadi vodilna korporacija informativne industrije z namenom, da v mednarodnem merilu informacije zbudi zanimanje za uporabo elektronskega računalnika kot naprave za nova estetična raziskovanja. Za naše zamejsko slikarstvo pa je laskavo dejstvo, da pri tem sodeluje tudi Slovenec Edvard Zajec, ki, čeprav zastopa pač Italijo, označuje svoje delo s slovenskim nazivom «PROSTOR». MILKO BAMBIČ DH5 miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiMiiuiiimiiiimiiuiimiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuamuiiiiiiu Stullus v galeriji «Il Tribbio» Po večletnem presledku se nam ponovno predstavlja v našem mestu v Firencah živeči in ustvarjajoči slikar Dialma Stultus. Je pa to Tržačan, ki je zadnjič gostoval v tržaški občinski galeriji z razstavo velikih olj, v katerih je prevladovalo prikazovanje lepote deklet in mladih žena. Dialma Stultus se je namreč že v prvih svojih nastopih v Trstu kmalu po prvi svetovni vojni odlikoval kot izredno nadarjen upodabljalec obrazov in teles, ki jih je znal združevati v razgibane kompozicije. Več kot razumljivo je torej, da so ga Firence že zgodaj privabile, saj je to mesto znano kot klasično mesto renesančnih mojstrov. V desetletju pred zadnjo vojno so njegove slike dosegle svoj u-metniški vrhunec. Njihove reprodukcije smo srečavali pogosto v znanih italijanskih in evropskih umetniških revijah. Za vsakega poznavalca Stultusovega slikarstva je zato njegova nova, sedanja razstava v galeriji «Il Tribbio» na Starem trgu za občinsko palačo tembolj zanimiva, ker se nam u- metnik tu predstavlja kot plodovit krajinar, ki prikazuje slikovite razglede raznih krajev Italije. V oljih, posebno v tistih, v katere je zajel lepoto toskanske zemlje z njenimi vitkimi cipresami in nizkim grmičevjem, je opazen še vedno vsem znani barvno in kompozicijsko veljavni Stultus, dejali bi tisti iz stare predvojne dobe, ki vedno preseneča po živi resničnosti, kar upodablja. V novejših slikah pa se je posodobil v bolj sproščeno zasnovane akvarele in tempere, ki kar prekipevajo v lepoti narave. V njih se barvni odtenki bolj jasno prelivajo, kot v pastoznih oljnih namazih, v iztanjšane svetlobe, sončna luč pa kar utripa v migotanju zraka daljnih obzorij. To pa je dokaz, da Dialma Stultus kljub obilnim 70 letim še vedno ustvarja z mladostnim zaletom, pa čeprav tokrat času primerno v manjšem formatu slik, ki jih pa moremo bolj mirno uživati v toplem domačem stanovanjskem ambienta. MILKO BAMBIČ horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V primernem trenutku se boste tako obnesli, da si boste utrli pot na višji položaj. S tem pa se bo ustvarilo nevarno okolje, ki bi vas znalo speljati na kriva pota z vsemi ustreznimi posledicami. V ljubezni boste imeli izredno srečo, vendar ne boste zadovoljni. Prehlad. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pretiravanje ni nikoli priporočljivo, celo v pridnosti in podjetnosti ne. In vendar se boste tokrat tako zagnali, da boste šli nato kar mimo cilja. Neki premiki na gospodarskem in službenem mestu. Pa tudi v ljubezni nekaj novosti, ki pa ne bodo najboljše. Nervozni boste. DVOJČKA (od 21. 5. riN do 22. 6.) Morali bi [\Vl ubrati pot sprave in miru. v resnici pa boste tako nasršeni, da boste razmere, v katerih se boste znašli, še pokvarili. S tem pa bi si znali zapreti pot za nadaljnji napredek. To bo negativno vplivalo tudi na vaše družinske odnose in ljubezen. Zdravje dobro. Veljaven od 29. septembra do 5. oktobra 1974 RAK (od 23. 6. do ' ^ X 22. 7.) S svojo fantazi- * jo in s smislom za praktičnost bi si mogli veliko pomagati. Posebno v kakem trenutku, ko ne boste plavali v najbolj mirnih vodah. In vendar se vam ne bo posrečilo. Veliko več sreče v družbenih odnosih in ljubezni. Zdravje dobro. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Več dinamizma, toda vse v določenih mejah. Zamislite si sleherni dan, da je naslednji dan še en dan. In to kljub temu. da star pregovor pravi; da ne odlašaj na jutri tega, kar lahko storiš danes. Srečanje ali pismo, na vsak način nekaj, kar vas bo razveselilo. Prehlad. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vse se bo tako i zavleklo, da vas bo I spravilo v zlo voljo in s tem si boste zaprli pot k tistim rezultatom, ki so vam bili zagotovljeni in do katerih bi imeli pravico. Bodite dostopnejši do tistih, ki vas imajo radi. Prebavne motnje in nervoza. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Obeta se vam zanimivo obdobje, ki bi ga bilo vredno izkoristiti. Previdni bodite v sprejemanju sklepov in obveznosti. Ne dopuščajte tega. da se drugi vtikajo v vaše intimne zadeve. To bi vam moglo veliko škodovati. Dobro počutje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Resnost je ena stvar, nedostopnost pa druga. Ne pretiravajte niti v eno niti v drugo smer, da si ne zaprete nadaljnje poti. Veliko sreče boste imeli v družbi, kjer vas bodo upoštevali. Pa tudi v ljubezni boste imeli veliko sreče. Popazite na zdravje. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Previdni bodite pri razlagi ali odkrivanju načrtov. Med vašimi prijatelji so tudi prijatelji drugih, ki bi znali vaše ideje prenesti drugam. Srečali boste osebo, ki vam bo po nehote izdala tajnost, ki vas bo ganila. Glede zdravja brez skrbi. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Kontrolirajte svoje impulze, vendar pa tudi dejavnost ljudi, ki vas obdajajo. Nevarno bi bilo zaupati vse ljudem, ki se na delo ne spoznajo. Tudi preprosto delo zahteva celega moža. Dobili boste pismo ali vest, morda pa nepričakovano zvedeli kaj bolj pomembnega. Dobro počutje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nasveti, Id vam i jih dajejo prijatelji, I vam bodo več škodovali kot koristili. Ne po njihovi krivdi, pač pa bodo razmere tako nanesle. Ne krivite drugih za neuspeh. Ne ženite si k srcu težav, saj jih boste vse prebredli. Čas vse popravi. Tudi morebitni neuspeh v ljubezni. Zdravje dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prepustite be-I sedo drugim, ko vidite, I da je vaš glas odveč. Sicer pa je bolje, da prepustite drugim tudi odgovornost, ko pa veste, da je vsa zadeva tako tvegana, da bi jo težko speljali na pravo pot. Oseba, ki ste jo nekoč srečali in z njo računali bolj resno, ne misli na vas. Zborovska pevska kultura napreduje (Nadaljevanje s 5. strani) mesto prejel madžarski zbor iz Veszprema, na drugem mestu je sicer s sora/.nerno nižjim številom točk — aar je čisto pravilno — ženski del zbora «Luca Ma-renzio» iz Darlo Boario, ki ga slabijo že prej omenjeni vzroki interpretacijske narave, vtem ko je tretje mesto pripadlo zboru «Montasio» iz Trsta. Med mešanimi je na prvem mestu zbor «Vox maris» iz Constante, ki nas je zares navdušil z dobrimi priredbami ali lahko bi rekli tudi v ljudskem duhu komponiranimi pesmimi. Le te je zapel z živim poletom in v dovršeni zvočni ubranosti, preciznem ritmu, vzornem fraziranju in napetostni gradnji. Drugo mesto je zasedel madžarski zbor iz Veszprema, ki ni bil iz istih razlogov daleč od prvega. Tretje mesto si je priboril Visokošolski zbor iz Pardubic na Češkoslovaškem. na četrto mesto pa se je uvrstil italijanski zbor «E. Capetti» iz Vajdama. Obžalovali smo — zlasti pa slovenski poslušalci iz zamejstva — popolno odsotnost slovenskih pevskih zborov, ki so se do sedaj vsako leto udeleževali tekmovanja v Gorici, tako iz zamejstva kakor iz sosednje Slovenije in svo-ječasno celo iz Korošr.e ali pa iz ostalih jugoslovanskih republik. Mislim, da bi v bodoče morali merodajni krogi, odgovorni za kulturno življenje, posebej v tem primeru za zborovsko delavnost, nekoliko razmisliti o tem vprašanju z dveh vidikov: prvo, z vidika vključevanja zborovske kulture v skupnost mednarodnih prizadevanj po najvišjih dosežkih posameznih zborov in konfrontacije v svetu s ciljem spoznavanja novih pridobitev zaradi lastnega oplajanja; drugo, z vidika pričakovanj in potreb stalnega vzpodbujanja k rasti kulturnega življenja zamejskih ro-jpkov, da bi na ta način tudi po tej kulturni dejavnosti bili seznanjeni s tokom in ravnilo kulturnega življenja in napredka naroda, kateremu rodno prinadajo, pripadajo pa tudi po nedeljivem kulturnem prostoru. Zaradi tega bi bilo tudi prav in na mestu, da bi merodajni v bodoče nekoliko bolj resno razmislili o udeleževanju glasbenih strokovnjakov na evropskih posvetovanjih o zborovskem petju, ki je bilo tudi letos v Gorici, a se ga iz Jugoslavije ni nihče udeležil. Še nekaj moramo zabeležiti: nastop mladinskega zbora osnovne šole «Srečko Kosovel» iz Sežane pod vodstvom Evgena Prinčiča. Kot gost je pel ob svečanosti podelitve nagrad iz polifonije pred tako rekoč armado pevcev iz inozemstva in domačih poslušalcev. S svojim malim koncertom je dostojno predstavil kvalitetno raven mladinskega petja na Primorskem. Mladi pevci so z zvonkimi glasovi in smiselnimi interpretacijami osvojili poslušalce. Čeprav je zbor ob skorajšnjem začetku šolskega leta komaj pristopil k vajam, je vendar kar dobro požel rezultate že v lanskem šolskem VODORAVNO: 1 Nixonov predhodnik, 11. nravi, značaj, 12. grški otok, 13. Molnar jeva ulica, 15. kraška kača, 16. Bohuslav Tablic, 17. Edvard Kocbek, 18. francoska pevka Francoise. 20. Ubaldo, italijanski filmski igralec, 21. naši posmrtni ostanki, 22 vzhodnoindijski hrast, 23. baker, 25 jugoslovanska denarna enota, 26 mornarjeva uganka, 28. italijanski nogometni prvoligaš, 30. krajevni prislov, 31. Ri-jeka, 32. plini, pomešani z drobci saj in pepela, 33. arabski politik, 34. zal, čeden, 35. element z znakom K, 36. Karl Hauptmann, 37. znak za prvino Iridij, 38. kurir. 39. moli... pro nobis, 40. del knjige in zvezka, 42. ime filmskega igralca Sharifa, 43. posebnost, spačenost. letu obilno vloženega dela s svojim pevovodjem. Občinstvo je najbolj navdušila Brahmsova Uspavanka, ki so jo mladi pevci tudi zares zapeli z vso toplino. Da je šele pričelo sistematično delo, se je odražalo tudi pri nastopu mladinskega zbora «I piccoli cantori della Città di Trieste», ki je drugače že večkrat pokazal svoje izredne kvalitete, ta zbor je nastopil ob svečanosti podelitve nagrad zborom, ki so tekmovali v ljudski glasbi. NAVPIČNO: 1. sosedje «našega kraja», 2. vseeno, vsaj, 3. «naš kraj», 4. Madžarska in Švedska, 5, roka brez samoglasnikov, 6. nebnica. 7. Patricia, iz Holly-wooda, 8. in tako dalje, 9. Xavier na začetku, 10. življenjske vezi, 14. iz družine lihoprstih kopitarjev, 16. Josephine, filmska igralka, 18. liho število, 19. nosilka dednih lastnosti, 20. slavna Taylor, 22. vas pri «našem kraju», 24. spodaj v Londonu, 26 Roger, filmski režiser, 27. slovenski dramatik in zgodovinar. 29. vrsta, oblika, 30. kopen, 33. arabski pozdrav, 34. ime junakinje Caba-reta (Minelli), 35. Deborah, ameriška star, 36. področje «našega kraja», 38. okroglo število, 39. afriška reka, 40, Sportske Novosti, 41. predlog, 42. ne jaz ne ti. iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 5 7 8 9 10 11 ■ 12 B 13 ■ 14 ■ 15 ■ 16 17 ■ 18 19 ■ 20 ■ 21 . - -s ■ 22 B 23 24 ■ 25 ■ 26 27 28 29 ■ 30 ■ 31 ■ 32 ■ 33 B 34 ■ 35 B 36 37 ■ 38 ■ ■ 39 ■ 40 41 ■ 42 43 Rešitev križanke bo v torkovi številki Američani odkrili to, kar so Nemci odkrili pred 30 leti LETALSKO OPORIŠČE ED-WARDS, 28. septembra — «Res je, da nas od zadnje vojne ločijo že tri desetletja, vendar je to škan-dalček, ki se ne sme več ponoviti» je rekel neki višji častnik s poveljstva ameriškega vojnega letalstva. Za kaj gre? Dolgo, zelo dolgo se je skupina strokovnjakov ukvarjala s problemom maskiranja ameriških vojaških letal in izdelala «odličen sistem», ki je bil tako popoln, da «sta se na kalifornijskem nebu dve letali med seboj izgubili, tako odlično sta bili maskirani». In po teh tako navdušujočih rezultatih so prišli do porazne, zares porazne ugotovitve, da je njihovo maskiranje povsem enako nemškemu maskiranju iz zadnje vojne. Ameriški strokovnjaki so sedaj torej «odkrili» to, kar so Nemci odkrili pred obilnimi tremi desetletji. Sicer pa kdo bi gledal na to, kdo je kaj odkril ali napravil, dovolj je, da je rezultat odličen. Bolj pomemben je neki drugi problem, ki se sedaj postavlja pred ameriške konstruktorje vojaških letal. O tem smo sicer pred nedavnim pisali, danes se k zadevi vračamo. Gre za tekmo med graditelji letal, ki bi radi prodali svoja letala Belgiji, Danski, Holandski in Norveški. Ko smo pred časom govorili o tem, je bil govor o skupnem strošku 2.000 milijard lir, tedaj pa gre za vrednost kakih 15 milijard dolarjev, torej za približno 9.000 milijard lir, saj Američani trdijo, da če bo uspela njihova ponudba, bosta njihovi letali «YF 16» in «YF 17» «aktualni» najmanj 20 let, kajti v 20 letih se ne bo našlo v svetovni proizvodnji letalo, ki bi moglo z njima tekmovati. čeprav se govori tudi o švedskem letalu «viggen» in o letalu M-53, se proti ameriškima letaloma postavlja kot enakovreden tekmec le najnovejši tip francoskega «mi-rage», ki je trenutno najboljše lovsko in izvidniško letalo na svetu, ki premore to, česar ne premore nobeno drugo letalo na svetu. Vrhu tega je francosko letalo cenejše od ameriških letal «YF-16» in «YF-17», ki sta šele «v povoju». Pri tolikšnih vsotah je povsem naravno, da se bije ostra zaku lisna borba in da pridejo v poštev tudi strahotni državni pritiski, pri čemer obvelja vedno volja tistega, ki je gospodarsko in vojaško močnejši. NEDEUA, 29. SEPTEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Risani filmi 13.30 DNEVNIK 16.00 Program za mladino 17.00 DNEVNIK 17.15 ŠPORTNE VESTI 17.40 GLASBENI PROGRAM, ki ga vodi Milva 18.30 LAŽ Film s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardyjem 19.00 NOGOMETNA TEKMA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO 20.00 DNEVNIK 20.30 ZGODILO SE JE V LIZBONI 21.40 ŠPORTNA NEDELJA 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 16.30 Konjske dirke v Meranu Kolesarske dirke TOURS - PARIZ - VERSAILLES 20.30 DNEVNIK 21.00 EN DAN ZA DRUGIM 21.55 Sedmi dan: KULTURNE AKTUALNOSTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.15, E. Zola: V KIPEČEM LONCU, nadaljevanka 10.15 Kmetijska oddaja 11.00 Traktor v prometu, kratek film 11.15 Otroška matineja: 12.10 POROČILA 14.50 Naši zbori: moški zbor «GRAFIKA» iz Ljubljane 15.20 ROKOMET: LOKOMOTIVA — RADNIČKI (ženske) 16.25 Košarkarski turnir: PRENOS FINALNEGA SREČANJA 18.05 POROČILA 18.10 MODA ZA VAS 18.20 DAN, KO SE SONCE PREVESI 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 20.20 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR 20.35 Večer igralca Petra Prlička 21.20 Mesta: JAJCE 21.50 Športni pregled 22.25 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.25 Finale turnirja republik v košarki 19.45 Nastopa Ridolini 20.15 Pregled tedenskega programa 20.30 Prikazi iz švedskih gozdov, igrani film 22.00 Koncert s festivala Ljubljana 74 PONEDELJEK, 30. SEPTEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 POLJUDNA ZNANOST: RESTAVRIRANJE NEKOČ IN DANES 12.55 Tedenski knjižni pregled 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: SLIKE IZ SVETA 18.15 Risani filmi 18.45 PRIJATELJI ČLOVEKA: Tiger, prva ljubezen 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 DNEVNIK 20.40 KLJUČ Film je režiral Carol Reed, v njem pa igrajo William Holden, Sofia Loren, Trevor Howard, Oscar Homolka itd. 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 17.55 Proglasitev zmagovalcev NATEČAJ ZA NAGRADO ITALIJE 1974 20.30 DNEVNIK 21.00 Posebne oddaje za nagrado Italije POLJSKA: PRVI . . . ŠESTI 22.00 BALETNA ODDAJA VARIACIJE NA GLASBO JERZYJA MILIANA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.30, 14.10, 15.30 TV ŠOLA: 17.40 S. Jelinčič: FANT IN OČALA, oddaja za mladino 17.55 Risanka 18.05 Obzornik 18.20 E. Grieg : KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER 18.50 ŽAREČI KRATER VULKANA ALAID 19.00 ŽELEZARNA JESENICE 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 L. N. Tolstoj: MOČ TEME 21.15 SODOBNA OPREMA 21.25 KULTURNE DIAGONALE 21.55 Mozaik kratkega filma: TURČIJA 22.10 TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Otroški kotiček: risani filmi 20.15 TV DNEVNIK 20.30 MALE ANTILOPE 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.30 Zabavna glasbena oddaja: TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Risto Savin: Trio; 11.15 Mladinski o-der: Monika potuje na Madagaskar; 12.00 Nabožna glasba; 12 15 Zabavna glasba; 13.00 Karakteristični ansambli; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radijska drama: «Obračun»; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Nedeljski koncert; Sibelius, Karelia: 19.00 Znani motivi; 19.30 Ritmi in zvoki; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu, KOPER 7.30, 12.30, 14.30. 17.30. 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kako se počuti?; 9.30 Pisan spored; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.10 Ju-ke box; 15.45 Plošče; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Nedelja na športnih igriščih: 18.45 Ansambel in pevci; 19.30 Glasba v večeru; 20.00 Orkester; 21.00 Športna nedelja; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.00 - 9.00 Skladbe za godala; 10.05 Orkestri; lahke glasbe; 12.00 Popularne plošče; 14.30 Neapeljske popevke; 15.10 Hit parade; 15.30 Odrska glasba z Milvo; 16.45 Mednarodni oder; 18.00 Koncert; 19.25 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu z Ranierijem; 22.10 Pianist F. Manino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Popevke; 9.35 Veliki variete; 11.00 Šaljiva oddaja; 13.35 «Alto gradimento»; 14.00 Glasba in gledališče; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Domače popevke; 19.55 Operni koncert; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Plošče in skeči; 22.00 Potovanje SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke Marjan Marinc: Robogen, kar je vmes — in konec; 8.40 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Iščemo popevko poletja; 12.00 V nedeljo opoldne: 18.05 Radijska igra Aleksander Marodič: Rušilec Zagreb: 19.40 Glasbene razglednice; 19 50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer. TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Na sporedu je Čajkovski; 19.25 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi, KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 15.45 Orkester Virtz; 16.15 Poskočne; 16.45 Glasbeni mozaik; 17.15 Ponedeljkov športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Mešani zbor iz Izole; 19.00 Prenos RL; 19.30 Večerna glasba; 21.15 Operna glasba, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 13.20 Hit parade; 14.05 Orkester 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba; 19.30 Pisan spored; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Umetnost in literatura: 21.45 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Judovski praznik; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Četrti spored; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Mascagnijeva opera «Prijatelj Fritz»; 21.30 Prijetna glasba; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri in zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Moški zbor Svobode iz Hrastnika, 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas; 16.45 Interna 469; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 Z ansamblom Mihe Dovžana; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Stereofonski operni koncert; 22.20 Popevke, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 1. DO 5. OKTOBRA 1974 TOREK, 1. oktobra 7.10, 9.30, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli; 17.35 R. Crottet: Svilena obleka - otroška oddaja; 18.00 Obzornik; 18.15 Po neznani delti, dokumentarec; 18.45 Mladi za mlade. TV Sarajevo; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Anderlecht: Košarka Evropa - Amerika; 21.30 Pogovor z delegati kongresa ZMS; 22.25 TV dnevnik; 22.40 Nogomet Partizan -Gomik, posnetek. Koprska barvna TV 17.30 Nogomet: Partizan - Gomik, iz Beograda; 20.00 Risanka; 20.15 TV dnevnik: 20.30 Košarka med e-kipama Evrope in Amerike; 22.00 Peru - drugi del. SREDA, 2. oktobra 9.35 Kongres ZMS; 14.25 TV v šoli; 17.00 Poročilo s kongresa ZMS; 17.30 Družina Smola - risani film; 18.00 Obzornik; 18.15 Po sledeh napredka; 18.50 življenje in delo šumenjakove Ančke; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Na čelu dirke: 21.40 Miniature: Portret bratov Lorenz; 22.10 TV dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 TV dnevnik; 20.30 «Seyschelles, otoki ljubezni»; 21.10 Gola resnica; 21.50 Sinja o-bala - zabavno-glasbena oddaja. ČETRTEK, 3. oktobra 8.10 in 14.10 TV v šoli; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.30 Dež, iz serije Bistrooki: 18.10 Obzornik; 18.20 Svet v vojni - serijski film; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 S. Lorenz: Ura nemščine; 20.55 Kam in kako na oddih; 21.05 četrtkovi razgledi; 21.35 TV dnevnik, 21.50 Hokej SZ - Kanada, posnetek. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Šerifinja», film; 22.00 SZ -Kanada, posnetek hokejske tekme. PETEK, 4. oktobra 8.10 in 14.10 TV v šoli; 10.50 in 15.45 Angleščina; 12.00 Kongres ZMS; 17.25 Veseli tobogan: Portorož: 18.00 Obzornik; 18.15 Čez tri gore. čez tri vode: Tržaški narodni ansambel; 18.45 Energetika danes in jutri I. del; 19.15 Risanka; 19.30 Gospodarski komentar; 20.05 Kako ukradeš milijon, film; 22.20 TV kažipot; 22.40 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik: 20.35 V registraturi, dramatiziran roman; 21.35 Zid molka, film. SOBOTA, 5. oktobra 9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli; 14.55 Nogomet Vardar - Željezničar, prenos; 16.45 Disneyev svet, film; 17.35 obzornik; 18.00 Radost Evrope, prenos; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar! 20.00 človek, ne jezi se!; 20.30 Moda za vas; 20.45 Rožnati panter; 22.35 TV dnevnik; 22.50 Hokej SZ - Kanada, posnetek srečanja. Koprska barvna TV 14.55 Nogomet: Vardar - Željezničar; 10.45 Film o mladih gozdovnikih; 20.15 Dnevnik; 20.30 Padec Francije, film iz serije Svet v vojni; 21.20 Nemogoči podvigi, film; 22.10 SZ - Kanada, posnetek hokejske tekme. j DrTlone SATAN, j Ferenc: NJEGOVO DELO ! i <-• IN SMRT i Po izjavah preživelih Židov iz treh uničevalnih taborišč je tudi poljska komisija za ugotavljanje zločinov objavila nekaj sestavkov o navedenih uničevalnih taboriščih. 36) Kaže, da je največ gradiva zbral Jean-Francois Steiner za svojo knjigo o Treblinki, 37) v kateri je kar najbolj natančno, objektivno in skoraj neprizadeto opisal, kaj se je godilo v tem taborišču in skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj «so se dali Židje goniti v klavnico kot ovce». Vendar mu je bolj uspelo opisati položaj Židov delavcev v navedenem taborišču kakor pa tistih Židov, ki so jih takoj po prihodu v taborišče usmrtili, kar je tudi razumljivo, saj je mogel zbrati podatke le pri preživelih, tj. pri Židih delavcih. Pri odgovoru na postavljeno vprašanje, zakaj so se dali Židje goniti v klavnico kot ovce, je treba vsekakor upoštevati dejstvo, da je bil nacistični pritisk na Žide postopen in stopnjevan: od omejitev na vseh področjih prek deportacij v gete in delovna taborišča do odgona v uničevalna taborišča na Poljskem in da so prišli do poslednje postaje telesno in duševno že zelo omrtvičeni. «Tehniki» množičnega uničevanja Židov v navedenih treh uničevalnih taboriščih na Poljskem so izdelali do podrobnosti preudaren in natančen «sistem dela». Sami so le vodili to delo (v Treblinki jih je bilo okrog 40), varovali so jih ukrajinski stražarji (v Treblinki okrog 200), fizična dela pa so opravljali zato izbrani Židje in sicer za plačilo, da jih pobijejo nekoliko pozneje kot druge. Je pa tudi med tistimi, ki so vodili to delo obstajala hierarhična lestvica in je npr. v Treblinki komandant taborišča, policijski poročnik dr. Franz Stangi bil tako visoko, da so se ga redke preživele priče spominjale le medlo in so popačeno navajale njegov priimek. 38) Bolj so se seveda spominjale njegovega pomočnika, esesovskega podporočnika Maxa Bielasa, ki ga je nekega dne ubil neki do kraja obupan židovski delavec v taborišču, še najbolj jim je ostal v spominu esesovski podoficir, SS Oberscharfiihrer Kurt Franz, ki je neposredno skrbel za nemoten potek množičnega ubijanja v Treblinki in se je do spomladi 1943 zaradi svoje sposobnosti, prizadevnosti in zaslug ter seveda nemalo tudi zaradi svoje izredne krutosti povzpel do podporočnika. Pošastno grozna je bila odločitev «tehnikov» množičnega ubijanja Zidov (po nekaterih podatkih si je to izmislil Christian Wirth), da morajo Židje sami sodelovati pri uničevanju svojih ljudi. Izbrali so jih po posebnem postopku glede na njihovo telesno vzdržljivost in jih po nekajtedenskem «obravnavanju» pritirali do take stopnje neobčutljivosti in mehanične odzivnosti, da so ubogali vse, kar so jim ukazali. Tako so «tehniki» po načelu «perinde ac cada ver» razvili popoln tip Nečloveka, idealnega sužnja, ki je ubogal kot lutka. Te brezoblične ljudi, razred sužnjev, so razdelili na dve skupini : na prvo (v Treblinki je štela okrog 800 oseb), ki se je najprej delila na oddelke in je opravljala vsa dela od prihoda transporta do usmrtitve ljudi v plinskih celicah, in na drugo (v Treblinki je štela okrog 200 oseb), ki je skrbela za izrutje zlatih zob in pokop trupel ter od pomladi 1943 dalje tudi za izkop in sežig ostankov trupel. V Treblinki sta bili npr. obe skupini ostro ločeni druga od druge in je bil položaj druge, t. i. mrtvaških Židov slabši od položaja prve. Prehod od ene do druge skupine je bil za Žide mogoč le skozi t, i. nebeška vrata, skozi nje so tudi gnali Žide v plinske celice Tisti Židje, ki so jih pripeljali v uničevalno taborišče, da jih takoj ubijejo, so bili za «tehnike» množičnega ubijanja le velika brezimna gmota, čeprav so imeli tudi ti Židje vsak svoje življenje in svoje ime. Do uničevalnega taborišča so jih sicer pripeljali v dveh razredih: iz zahodnoevropskih dežel v osebnih in iz vzhodnoevropskih dežel v živinskih vagonih, vendar je bil nato postopek za vse enak. V uničevalnih taboriščih ni bila do kraja preudarjena in preračunana samo delitev dela, temveč tudi ves postopek od prihoda ljudi v taborišče do njihove usmrtitve v plinskih celicah. V Treblinki npr kjer so vse razvili do naj večje popolnosti, so transport Židov, ki je imel okoli 60 vagonov, že na železniški postaji razdelili v dva ali tri dele in vsak del posebej v določenem časovnem presledku pripeljali do tabarišča, pred katerim je stalo ponarejeno poslopje železniške postaje, na katerem ni manjkala niti ponarejena lesena ura. Zatem so morale žrtve oddati po vrsti prtljago in obleko in ko so se slekle do nagega, so morale ženske še v posebno barako, kjer so jim «frizerji» s petimi ali šestimi rezi s škarjami (t. i. tre-blinški rez) odrezali lase. Medtem so sortimi oddelki že zložili posamezne predmete v urejene kupe, ki so jih kmalu naložili na vagone in odpeljali iz Treblinke. Zakaj, uničevalna taborišča in vsa akcija «Reinhard» so imela tudi gospodarski pomen : dobiti čimveč obleke in drugih predmetov ter posebno zlata za potrebe «višje rase», tj. Nemcev. Ko so se vse žrtve slekle do nagega in ko so ženskam porezali lase, so bile pripravljene za odhod v «kopalnico», tj. v plinske celice. Za vsa opravila so «tehniki» natančno določili čas, saj so morali zlasti v dneh, ko je prispelo kar pet transportov, umoriti okrog 20.000 ljudi. Zategadelj je moralo iti vse kot po vrvici, brez zastojev, vznemirjanj in odpora. Ko so ves postopek izpopolnili, je trajal le tri četrt ure. Ker je bilo vse preudarno maskirano (poseben oddelek Zidov delavcev je skrbel celo za to, da so žično oviro okrog taborišča zakrili z vejevjem), je marsikatera žrtev mislila, da je prišla v delovno taborišče. Prišlekom so še vedno dajali malce varljivega upanja, šele potem, ko so jih esesovci in ukrajinski stražarji nagnali z biči, palicami in psi na t. i. «nebeško pot» proti plinskim celicam, šele na tem poslednjem delu trnove poti «tehniki» množičnega ubijanja niso več skrivali, kaj čaka žrtve. Odločilni prag k strašni resnici so bila vrata barake, ki so vodila naravnost na nebeško pot. Telesno oslabljeni in duševno zlomljeni so se dali Židje gnati v smrt kot se da čreda gnati v klavnico. Ker so «tehniki» ugotovili, da ljudje v plinskih celicah umro prej, če so zadihani, so morale žrtve po «nebeški poti» teči. če pa so čakale pred poslopjem, so morale poskakovati, delati počepe itd. V vsako plinsko celico so spravili okrog 200 ljudi, v vse celice v Treblinki skupaj okrog 2500. Potem ko so v celice spustili izpušne pline avtomobilskih ali tankovskih motorjev, so se žrtve zadušile v okrog četrt ure. Ko so na drugi strani poslopja odprli velika dvižna vrata plinskih celic, so «mrtvaški Židje» zvlačili trupla iz njih, posuli tla z apnom in pripravili celice za vstop novih žrtev. Poseben oddelek je pregledoval zobovje žrtev in s kleščami pulil zlate zobe, ki so jih nato sprali in poslali v taboriščno «zakladnico». Nato so trupla zvlačili ali znosili v veliko jamo in jih pokrili s plastjo zemlje Tiste Žide, za katere so menili, da ne bodo mogli sami priti do plinskih celic, so znosili v poseben del taborišča, v t i. «bolnišnico», kjer so jih ob odprti jami ustrelili in nato trupla v jami zažgali z žveplom. Kadar je v enem dnevu prispelo več transportov Židov, so delali pozno v noč, kajti «tehniki» niso dovolili, da bi odšel kdo spat, dokler poslednjega mrčila ne bi zvlekli v jamo. 36) Glej op. 32 in 34! 37) Jean-Frangois Steiner: Treblinka. Pariz 1966, slov. prevod z enakim naslovom je izšel pri založbi v Ljubljani leta 1972 (navajam: Steiner). Žal nimam na voljo knjige Belzec, ki jo je napisal edini preživeli taboriščnik Rudolf Reder in je izšla v Krakovu leta 1946. 38) Reitlinger ga navaja za Stango (Reitlinger, n d., str. 159 in 591), knjiga German crimes in Poland i. ga navaja za Stengel (str. 99). (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT PRIPRAVE ZA ZAKLJUČNO SLOVESNOST OB 50-LETNICI ZSŠDI SKORAJ VSE JE ŽE PRIPRAVUENO ZA START SPOMINSKIH ŠTAFET Star tale bodo iz Trsta, Rezije, Tolmina in Pirana Priprave za jubilejno spominsko štafeto ob petdesetletnici ustanovitve športnega združenja se naglo bližalo koncu in skoraj vse je že nared ^ start vseh štirih spominskih štafet. ki bodo pričelo svojo (skoraj Petsto kilometrov) dolgo pot v petek Popoldne ob 16. uri. Ob tej priložnosti bodo na raznih startnih mestih priredili krajše slovesnosti, na katerih bodo prebrali pozdravno pis-ki ga bodo športniki ponesli s štafetno palico proti Sovodnjam. Za tržaško štafeto, ki se bo podala na P°t proti Goriški, bo krajša svečanost pred Rižarno ter nato pred spomenikom štirim junakom, ki so Mi ustreljeni na bazoviški gmajni. Pred prenočitvijo štafet pa bodo na raznih vmesnih postajah krajše slovesnosti. Tako se bo prva štafeta u-stavila v Čedadu, kjer bo za njeno varstvo poskrbelo prosvetno društvo «Ivan Trinko», tolminska v Novi Gorici. primorska se bo ustavila v Sežani. Tržaška štafeta bo prenočevala v Nabrežini, kjer ji bodo priredili sprejem na odbojkarskem i-Srišču in kjer bo po govoru devinsko-habrežinskega župana nastopila godba na pihala ter pevski zbor. V soboto pa se bodo vse štiri štafete podale na zaključni del poti Proti Goriški, kamor bodo morale Prispeti ob 19. uri. Tu jih bodo na sovodenjskem trgu pričakali predstav-Piki športnih in prosvetnih organizacij, Predstavniki oblasti ter najvidnejši športni in družbeni delavci iz matične domovine. Takoj po predaji štafetnih palic in čitanju spominskih Pisem bodo sledili pozdravni govori, hakar bo nastopil tržaški partizanski pevski zbor. Po slovesnem zaključku prihoda štafet iz območij, kjer so pred petdesetimi leti delovala slovenska športna društva, bo na sporedu nočni štafetni ekipni tek Po sovodenjskih ulicah, nakar se bo Pan zaključil ob prosti zabavi. V nedeljo bosta v jutranjih urah Pa sporedu balinarski in odbojkarski turnir, popoldne pa bo na odbojkarski ploščadi v središču sovodenjske občine zaključna akademija s sodelo-yanjem folklornih skupin iz Sovodenj ju Gorice, nastop telovadne skupine Partizan iz Maribora ter nastop mladih košarkarjev športnega društva Polet z Opčin, ob zaključku P® bo spet poskrbljeno, da se ne "Mo prisotni dolgočasili. Štafeta št. 1 PETEK, 4. oktobra 10.00 Rezija (Ravnica) 20.00 Čedad SOBOTA, 5. oktobra 14.00 Čedad 15.30 Plešivo 12.00 Jazbine 17.40 Valerišče (števerjan) 17.20 Bukovje (števerjan) 17.40 Trg Svobode (Števerjan) 17.50 Oslavje 13.10 Pevma 10.25 Podgora 13.45 štandrež 13.00 Sovodnje Štafeta št. 2 PETEK, 4. oktobra 16.00 Tolmin Most na Soči Podselo Kanal Deskle Solkan 18.10 Nova Gorica SOBOTA, 5. oktobra 17.30 Nova Gorica i8.05 Mejni prehod pri Rdeči hiši 18.15 Gorica (Travnik - Ul. Roma • Trg Municipio - Ul. Duca d’Aosta - Ul. Aquileia) 18.45 Štandrež 19.00 Sovodnje Štafeta št. 3 PETEK, 4. oktobra 16.00 Piran Portorož Izola Koper Dekani Rižana Čmi kal Petrinje Kozina Divača 19.00 Sežana SOBOTA, 5. oktobra 15.00 Sežana Dutovlje Štanjel Branik 18.15 Mejni prehod pri Mirnu 18.30 Rupa 18.45 Peč 19.00 Sovodnje Štafeta št. 4 PETEK, 4. oktobra 16.00 Trst (Trg Pestalozzi - Istrska u-lica - Ul. Flavia • Trg Val-maura) 16.15 Rižarna 16.40 Domjo 16.55 Dolina 17.05 Boljunec 17.10 Boršt 17.20 Rimanje 17.35 Lonjer 17.45 Bazovica 18.30 Gropada 18.40 Padriče 18.50 Trebče 19.15 Opčine 19 25 Veliki Repen 19.45 Briščiki 20.00 Kontovel 20.05 Prosek 20.10 Božje polje 20.15 Zgonik 20.30 Salež 20.40 Brišce 20.50 Križ 21.00 Nabrežina SOBOTA, 5. oktobra 15.45 Nabrežina 16.00 Sesljan 16.15 Devin 16.25 Stivar, 17.00 Jamlje 18.00 Doberdob 18.15 Poljane 18.35 Vrh Sv. Mihaela 18.50 Rubije 19.00 Sovodnje iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiir».. y / ' U 10.45 pri Sv. Sergiju Costalunga — Primoree v ■ : NARAŠČAJNIKI POKAL PACCO 1 ’ 9.00 v Križu Vesna — Libertas S. Marco '«er 10.45 na Proseku Primorje — Esperia * * * 10.00 Vrdelska cesta Union — Lib. Rocol 10.00 v Breg — Dolini Libertas Tako izgleda osnutek spomenika v Sovodnjah, ki ga bodo odkrili ob 50-letnici ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Načrt je izdelal arh. Jožef Cej iz Gorice, katerega smo vprašali o pomenu spomenika. Cej nam je povedal, naj bi imel spomenik koncept športne manifestacije, ki simbolično predstavlja silnice v trenutku razvijanja KOLESARSTVO MLADINCI 14.00 v Bannil Nastopa tudi Adria AMATERJI 14.00 v Medunu Nastopa tudi Adria VETERANI 9.00 na Opčinah Nastopa tudi Adria iiiiiitimitiiiiiiiiiiii INTERVJU Z DVEMA ODBORNIKOMA ZSŠDI Prof. Aldo Rupel in Jožko Prinčič o pripravah zaključne slovesnosti Prvi je zbiral material o dejavnosti naših društev, drugi pa je prevzel tehnično plat priprav zaključne manifestacije PHIMORSKE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH LIGAH PRVA ZMCA KOPRA Danes vrsta primorskih derbijev y petem kolu slovenske nogometne 1'ge se je Koper dokopal do prve zmage. Kar mu ni uspelo v treh tekmah na domačem igrišču, mu je aspelo v Mariboru, kjer je po boljši igri zasluženo premagal Železnikarja. Slednji spada med najbolj u-gledne republiške ligaše, vendar je letos v precejšnji krizi. Novogoriška Vozila so po zmagi v Lendavi prvič zmagala pred domačim občinstvom. Napade v prvem polčasu je kronal Marušič z golom v 40. minuti. Gostje so izenačili 5 minut po odmoru, a so že kmalu po tem ostali z igralcem manj Novogoričani so nato izkoristili številčno premoč in gol povratnika Furlana v 75. minuti jim je zagotovil dragoceni točki. V Izoli je Mura povedla v 27. minuti, nakar domačinom ni uspelo več izenačiti kljub nekaterim izcednim priložnostim. V zadnjih desetih minutah pa so si Sobočani celo zagotovili visoko zmago. Primorskim moštvom, ki tekmujejo v zahodni conski ligi, se je v 4. kolu slabo godilo. Zmagale so samo Renče, ki so z goloma veteranov Linzenderja in Uršiča premagale kranjsko Savo, potem ko je ta v 15. minuti iz prostega strela povedla. To je bila druga zaporedna zmaga Renčancev, z njo pa so se prebili že na peto do šesto mesto. Na gostovanju v Tržiču je Primorje pustilo Prvo letošnjo točko. Ajdovski napad, ki je bil v prvih treh kolih izredno udaren in najbolj učinkovit, tokrat ni zatresel nasprotne mreže. Nedelj ski remi pa je stal Primorje tudi prvo mesto, na katerem se je po četrti zaporedni zmagi utaborila Litija. Četrta «žrtev» Litijanov je bil sežanski Tabor, ki je prejel kar zadetke. Dekanski Jadran je v tekmi Kamnikom doživel že drugi poraz na domačem igrišču. Dekančani so si-cei veliko napadali, vendar v prvem polčasu niso uspeli zatresti mreže. Fo odmoru pa so Kamničani, ki so igrali z igralcem več (sodnik je izključil enega najboljših igralcev Jadrana, Kodarina). v protinapadih dosegli tri gole in zmago. Zdesetkano moštvo Adrie je v Škofji Loki pretrpelo zelo hud poraz, čeprav je v prvi minuti povedlo. Vratar Velišček je imel izredno slab dan, tako da je prejel več «pacerskih» golov. V vseh letih nastopanja v ZCNL Adria še nikoli ni prejela toliko zadetkov kot v nedeljo (sedem), k sreči pa je vsaj napad s 3 goli deloma ublažil katastrofo. Današnja nedelja bo v znamenju primorskih derbijev. V Kopru se bo Koper po treh letih spet pomeril z Vozili v prvenstvenem srečanju. V okviru ZCNL bodo Renče nastopile v Ajdovščini in Jadran v Mirnu. Izola bo nastopila v Lendavi, Tabor pa bo igral doma z LTH iz škofje Loke. Lestvica strelcev ZCNL: 4 goli: Batagelj (Prim). Brinovec (Lit), Medmeš, (Kam), M. Ipavec (LTH) 3 goli: Kolman (Lit), Vujkovič (Prim). 2 gola: Tišler, Janežič, Kos (vsi Ut), Poljanec (LTH). Starčevič (Us), Ranko (Trž), Kos (Kam), Uršič, Le-sizza (oba Ren), Kodarin (Jad), Železnik, Pahor (oba Tab), Klanjšček, Piščanec (oba Ad). Med strelci Vozil, Izole in Kopra je najboljši Marušič (Voz) s 4 zadetki, sledijo mu pa Vinko in Teodor Gregorič (Iz) 3 goli, Cvijanovič (Kop), Peršolja (Voz) 2 gola, Pini, Mavrič, Furlan (vsi Voz), Lokaš, Stojanovič (Kop) 1 gol. B- P- Priprave ob 50-letnici ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bodo prihodnji teden v Sovodnjah, niso bile tako enostavne in lahke. Da bi nekoliko podrobneje izvedel o poteku teh sem se obrnil do vseh članov ZSŠDI, da bi mi podrobneje povedali kako je to bilo. Pro/. Aldo Rupel, podpredsednik Združenja za goriško področje, je imel nalogo zbrati material o delovanju raznih športnih društev na Goriškem in Tržaškem pred ustanovitvijo Združenja in po njej. «Aldo, ah bi mi lahko povedal, kako si do tega materiala prišel, do koga si se obrnil?» «Pripovedoval bom predvsem kar se tiče športne dejavnosti na Goriškem. Nekaj sem že sam vedel, nekaj pa sem dobil iz raznih dokumentov. Najvažnejše stvari pa sem izvedel od tistih ljudi, ki so bili takrat neposredno soudeleženi pri teh organizacijah. Za to sem te dni obiskal približno dvajset takih športnih delavcev na Goriškem in onkraj meje, ki so mi podrobno pripovedovali o takratnem delovanju naših društev. Predvsem sem se omejil na tista leta pred 1924, ko se je uradno ustanovilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Takoj po prvi svetovni vojni se je skupno s sokolstvom razširilo na Goriškem nogometno in kolesarsko delovanje. V ta namen so takrat ustanovili številna nogometna in kolesarska društva. Ob divjanju fašizma je bil Sokol pod večjim pri tiskom, kot organizacija, v kateri so sodelovali slovenski športniki. Nekoliko več prostosti pa so imela razna nogometna in kolesarska društva. Naj ob tej priložnosti povem, da je imel Sokol nastope v telovadnici v današnji Ulici San Giovanni in v Trgovskem domu. Menda nekateri ne vedo, pa so nekatere nastope imeli tudi v telovadnici v gostilni «Pri Zvezdi» na Starem trgu.» «Kaj pa je bilo z nogometnimi in kolesarskimi klubi? Kako je prišlo do izraza njihovo udejstvovanje?» «Naj ti ob tem tvojem vprašanju navedem nekaj podatkov. Leta 1918-19 se je v Solkanu ustanovilo nogometno društvo Volga, ki, pod pritiskom takratnih oblasti, se je moralo preimenovati v Solkan. V tistem času se je Sokol razvil tudi v Mirnu, nekaj časa potem pa v Gorici. V Vrtojbi je takrat nastalo kolesarsko društvo Jadran. Leta 1922 je bilo v Vrtojbi kolesarsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo približno 50 kolesarjev iz Trsta, Gorice in Štandreža. Istega dne je bila na sporedu tudi kolesarska dirka za ženske. Julija istega leta je bila, vedno v Vrtojbi, krožna dirka po nafednji Drogi: Vrtojba, Miren. Doberdob, Ronke, Zagraj, Sovodnje, Štandrež, Vrtojba. Važno se mi zdi, da je bil avgusta leta 1922 v Prvačini prvi športni dan. Tu se je športno delovanje razširilo, saj so tekmovali v plavanju (v Vipavi), kolesarstvu, teku, hitri hoji, skoku v daljino, višino in s palico. Na tem športnem dnevu so sodelovali mladinci iz raznih vasi in tudi iz Gorice.» «Kako pa je prišlo do ustanovitve Združenja?» «No, prvi temelji so bili postavljeni prav z ustanovitvijo teh društev, ki so čutila potrebo po neki krovni organizaciji, ki bi jih vse skupaj povezovala. V ta namen so leta 1922 imeli predstavniki raznih društev številne sestanke, da Nočna tekmovalna štafeta V okviru proslav ob petdesetlet niči ustanovitve Združenja sloven skih športnih društev v Italiji pri reja ŠD Sovodnje v soboto, 5. ok tobra 1974 ob 20. uri «Nočno tekmovalno štafeto». Proga bo za moške dolga približno 1.500 metrov, za ženske pa 800 metrov. Pravilnik: 1. štafete se lahko udeležijo športna in rekreacijska društva; 2. Vsi nastopajoči morajo imeti dres; 3. Ekipe tečejo ločeno v dveh kategorijah: moški in ženske; 4. člani posameznih ekip morajo biti starejši od 14. leta; 5. V vsako kategorijo lahko vpiše posamezno društvo le eno ekipo, sestavljeno iz štirih članov; 6. Organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe. Prijave je treba poslati do 1. oktobra 1974 na naslednji naslov: ZSŠDI - UL Malta 2. tel. 26-44, 34170 Gorica. bi ustanovili športno združenje med vsemi slovenskimi društvi. In to se je uresničilo dve leti kasneje.» Prof. Jožko Prinčič je član izvršnega odbora ZSŠDI in v pripravah za 50-letnico skrbi predvsem za tehnično organizacijo ter za povezovanje združenja s športnim društvom Sovodnje. «Jožko, zanima me, zakaj ste za zaključno manifestacijo izbrali prav Sovodnje?» «Prvenstveno smo v začetku govorili, da bi to proslavo morali pripraviti v Gorici, saj je bila takrat sredi ozemlja, kjer so delovala naša društva v Italiji. Poleg tega moram povedati, da je padla izbira na Gorico tudi zato, ker je bilo otvoritveno slavje letos v Trstu. Zakaj pa smo izbrali Sovodnje? Mislim, da je bilo to prvo društvo, ki se je odzvalo vabilu združenja za pripravo take manifestacije. K temu pa je treba prišteti, da imamo v Sovodnjah tudi primerne prostore: Kulturni dom in cementno plaščad.» «Ko že govorimo o Sovodnjah, povejte mi, kako gledajo vaščani na te priprave?» «Moram reči, da sem zares zadovoljen, kako so se domačini lotili dela in za tp gre predvsem zasluga domačemu društvu, ki je prevzelo nalogo povezovati delo. Ne smemo pa pozabiti na podporo, ki nam jo je dala sovodenjska občinska u-prava.» «Še zadnje vprašanje, kako p« je s tehničnim pripravljanjem?» «No, tukaj na sedežu Slovenske prosvetne zveze delam približno dva meseca. Saj veš, da je potrebno za tako proslavo veliko dela in predvsem veliko prošenj ter sestankov z raznimi organizacijami. V Sloveniji smo imeli številne sestanke z Občinskimi zvezami za telesno kulturo iz Pirana, Kopra, Izole, Sežane, Nove Gorice in Tolmina. V zamejstvu pa smo se porazgovorili z vsemi športnimi in prosvetnimi društvi, da bi delo pri organizaciji lepo teklo. Tudi v Benečiji in Reziji smo imeli stike s tamkajšnjimi organizacijami. Sedaj je skoraj že vse pripravljeno za to masovno manifestacijo.» RUDI PAVŠIČ ŠD Primorec čestita svojemu nogometašu Jožetu Magliai in njegovi soprogi Vandi ob rojstvu prvorojenke Suzane. NA ČETRTKOVEM OBČNEM ZBORU NA PROSEKU Kriza odbora ŠD Primorje ogroža obstoj tega društva Večina odbornikov je v preteklem letu odstopila - Ta teden drugi del občnega zbora (z volitvami novega odbora) V četrtek je bil na Proseku 12. redni občni zbor ŠD Primorje, katerega je odbor društva sklical, kot je bilo razvidno iz odposlanega vabila članom, zaradi hude krize, ki je nastala v odboru. Tajnik društva Darij Tence se je v svojem govoru najprej dotaknil perečega problema odbora in med drugim dejal: «Na prvi odborovi seji sezone 73-74 je bilo prisotnih 15 odbornikov. Na podlagi zapisnika zadnje seje pa je razvidno, da se je seje udeležilo le sedem odbornikov. Osem jih je namreč v teku leta podalo ostavko. Zato smo bili prisiljeni ob priliki 50-letnice ustanovitve našega društva izvoliti poseben odbor, ki naj bi organiziral in skrbel za reden potek športnih manifestacij in proslav. Po zaključku proslav 50-letnice pa so podali ostavko šo trije odborniki in s tem je društvo ostalo le s štirimi odborniki, ki bi morali skrbeti za reden potek delovanja društva in obenem spremljati in skrbeti za tri enajsterice, člansko, mladinsko in naraščajniško, ka. je nemogoče. Zaradi tega je prišlo do sklepa, da tudi ti odborniki odstopijo in se skliče občni zbor na katerem bo treba poiskati pot do rešitve.» Tence je orisal tudi delovanje društva: «V začetku sezone je Primorje na lastne stroške postavilo razsvetljavo na proseškem igrišču, organiziralo «1. memorial E. Puntarja», članska enajsterica je igra- la v prvenstvu 2. amaterske lige, mladinska in naraščajniška pa sta igrali v raznih mladinskih prvenstvih. Primorje je odigralo tudi 12 prijateljskih tekem, med katerimi je treba omeniti gostovanje slovenskega prvoligaša Olimpijo in enajsterico NK Koper, ki nastopa v slovenski ligi. Članska enajsterica v svojem prvenstvu prav gotovo ni dosegla tistih rezultatov, kot smo pričakovali, čeprav smo ekipo ojačili z nabavo trenerja Vatte in nogometašev Sugana, Bolcicha in To-mizze. Pri tem je sicer deloma kriv tudi odbor, ki je bil preveč zaposlen z drugim delom in smo enajsterico nekoliko zanemarili. Tudi v začetku letošnje sezone kaže, da smo to napako ponovib, ker smo bili preveč zaposleni s proslavo 50-letnice društva in izidi članske e-najsterice na «Puntarjevem memorialu» so priča o tem. Kar se tič? mladinskih enajsteric, na katere bi moralo društvo polagati največjo pozornost, smo to skušali narediti. V začetku smo izvolili poseben odbor, ki naj bi skrbel za naš naraščaj in obenem vzgajal mladino v pravem športnem duhu. Tudi to nam je le delno uspelo, ker smo se tudi v tem odboru srečali z istimi problemi: premalo požrtvovalnih ljudi, ki bi lahko svoj prosti čas posvetili društvu. Iz tega je razvidno, da ni mogoče naprej, čeprav nam 50-letnica Primorja narekuje, da delovanje društva ne sme propasti.» Tence je v zaključku svojega govora dal še nekaj predlogov in smernic za bodoče delovanie društva, «ki je odvisno od dobre volje in odgovornosti vseh članov društva, ki se morajo zavedati trenutnega stanja društva, katerega mora občni zbor z resno in konstruktivno diskusijo rešiti.» Nato je spregovoril predsednik Sergij Cibic, ki je članom razložil položaj društva in se ustavil pri odboru, katerega praktično sedaj ni in če ni odbora, predsednik brez odbora ne more naprej. Zato je pozval člane, da morajo rešiti to krizo, ki je nastala v vrstah Primorja, kajti sicer grozi nevarnost razpusta društva. To je seveda nekoliko pretreslo člane, ki verjetno niso dobro razumeli težav Primorja, saj je po govoru predsednika sledila precej medla diskusija, ki ni prinesla nič pozitivnega. Zato so si nekateri člani odbora zadali nalogo, da bodo v najkrajšem času skušali sestaviti kandidatno listo novega odbora. Če pa jim to ne bo uspelo, se morajo vsi člani zadevati, da je delovanje društva odvisno od vsakega posameznika in prav zaradi tega so pozvali vse, da v teku enega tedna konkretno premislijo, kajti za četrtek, 3. oktobra bo občni zbor v drugem sklicanju, na katerem bo treba izvoliti novi odbor, sicer bo težko predvideti usodo ŠD Primorje. B. R. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiuiMiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TENIS Svetovna šahovska javnost zelo I skrbno spremlja finalni dvoboj za izzivalca svetovnega šahovskega prvaka. Karpov in Korčnoj sta po miroljubnem začetku v prvi partiji pričela drugo partijo z željo, da šahovski svet pozabi na bledi remi v prvem srečanju. Karpov je svojemu starejšemu nasprotniku v zmajevi varianti sicilijanke pripravil v «domačih analizah» novo nadaljevanje, ki je nasprotnika presenetilo. Korčnoj ni bil kos nalogi in napravil je napako, ki je omogočila Karpovu hitro in učinkovito zmago. 2. PARTIJA (Moskva, 19. sept. 1974) A. KARPOV — V. KORČNOJ Sicilijanska obramba 1. e4 c5. Korčnoj se je odločil za sicilijansko obrambo, čeprav je poznano, da je na potezo belega e4 v glavnem uporabljal špansko ah francosko obrambo. 2. Sf3 d6 3. d4 cd4 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 g6. Z igrano potezo se je črni odločil za «Zmajevo varianto» sicilijanke, ki med šahovskimi teoretiki ne uživa velikega zaupanja. 6. Le3 Lg7 7. f3. Beli lahko igra tudi 7. Lc4 saj ni dobro nadaljevanje črnega 7 .. . Sg4 z napadom na čmopolnega lovca, ker sledi 8. Lb5+ ! in na izsiljeno 8. ... Kf8 9. 0-0 z odUčno igro belega. Ne gre 8. .. . Ld7 zaradi 9. Dg4: in osvoji figuro. 7. . . . Sc6 8. Dd2 0-0 9. Lc4 Ld7 10. h4. Beli se je odločil za napad na kraljevem krilu, medtem ko bo črni poizkušal s protiigro na daminem krilu. 10. .. . Tc8 11. Lb3 Se5 12. 0-0-0 Sc4 13. Lc4: Tc4: 14. h5. Karpov se je odločil za žrtev kmeta in tako odprl h linijo za napad na črnega kralja. 14. ... Sh5: 15. g4 Sf6 16. Sde2 Da5 17. Lh6 Lh6: 18. Dh6: Po zamenjavi črnega «zmaja» je pozicija belega zelo ugodna, saj se kot motiv neprestano pojavljajo grožnje po odprti liniji. 18. ... Tfc8 19. Td3! V nastali poziciji je bilo poznano teoretično nadaljevanje 19. Td5, vendar pa je igrano potezo Karpov pripravil v «domačih analizah». Tako pripravljeni «strup» pa je i- mel hude posledice za Korčnoja, saj ni našel najboljšega odgovora. 19. ... T4c5? 20. go!! Tg5: 21. Td5!! Črna trdnjava se mora po odigrani potezi belega reševati, vendar pa na polje d5 pripelje belega skakača, ki prične ogrožati črnega kralja. 21. ... Td5: 22. Sd5: Te8 23. Sef4! V borbo prihaja še drugi skakač. Najprej grozi 24. Sf6:+ ef6 25. Sd5, zato mora čmi braniti polje d5 s potezo 23. Lc6 ker na 23. ... Le6 sledi: 24. Se6: fe6 25. Sf6:+ ef6 26. Dh7:+ Kf8 27. Db7: in beli zmaga. 23. ... Lc6 24. e5! LdS: (24. ... de5 bi pripeljalo do mata po 25. Sf6:+ ef6 26. Sh5!) 25. ef6 ef6 26. Dh7:+ Kf8 27. Dh8+ in črni se vda, ker vidi nadaljevanje 27. ... Ke7 28. Sd5: + Dd5: 29. Tel + . Mladi Karpov je v odigrani partiji demonstriral visoko tehniko napada, ki se je tokrat odvijal po peti vrsti s potezami: 20. g5, 21. Td5 in 24. c5. Vsi ti momenti pa mu dajajo poleg mladostne zagnanosti še večjih možnosti v dvoboju za izzivalca svetovnega prvaka. Komentar: SILVO KOVAČ LONDON. 28. - Anglija je v 2. kolu mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal izločila Iran. Po obeh zmagah med posamezniki je danes premagala perzijsko dvojico tudi v dvojicah. OBVESTILA SPOT obvešča, da se v ponedeljek prične v Ul. Geppa 9 (tel. 31119) vpisovanje za sledeče pobude: a) Tečaj predsmučarske telovadbe v mestu (otroci in odrasli), na Opčinah, Proseku in v Križu. Prijaviti ime in letnik. b) 3 nedeljski suhi treningi za o-troke L, 2. in 3. smučarskega razreda. Telovadba, teorija, vaje s smučmi in tekme. c) Zimovanje na Krvavcu, od 22. do 29. decembra, ▼ brunarici v Tihi dolini s tečajem in tekmo. Mesta omejena. Vpis veljaven le s plačanim predujmom (5.000 lir). Zaključek vpisovanj 15. okt. SPOT vabi mladince tekmovalnega odseka, naj se zagotovo u-deleže skupnega sestanka v ponedeljek ob 19. mi v UL Geppa 9 (klub) za sestavo programa. Na sporedu 2 krajša filma • lanskem treningu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali ^9|8‘* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.r. ■ Stran 8 29. septembra 1974 0dgovornI urednik Gorazd VeseI ,zdai'a t!ska H ZTT - Trst Tristo desničarskih skrajnežev aretiranih ■ Prepovedana manifestacija «tihe večine» - Dvoumna vloga predsednika generala Spinole LIZBONA, 28. — Gibanje oboroženih sil je ob podpori vseh naprednih portugalskih sil zatrlo davi ob samem nastanku poskus državnega udara, ki so ga desničarske sile pripravljale pod prozorno etiketo manifestacije «tihe večine». Vesti iz Lizfrone so še zelo skope, ker je vlada prepovedala izhajanje časni kov. Kaže vsekakor, da je vojska aretirala od 300 do 400 fašističnih vojakov, med katerimi so vidni predstavniki prejšnjega režima kot general Pereira De Castro bivši poveljnik državne garde, industrijec Braz Monterò, general Kaulza De Arriaga, bivši vrhovni poveljnik o-boroženih sil v Mozambiku in bivši obrambni podtajnik, general Ve-nancio Deslandes, bivši minister za vojsko in bivši poveljnik generalne ga štaba portugalske vojske in časnikar Amadio Cesar, bivši funkcionar ministrstva za kolonije in ured nik državne radijske postaje. Gibanje oboroženih sil, ki je 25. anrila strmoglavilo fašistični režim Marcela Caetana in ki bedi nad komaj rojeno demokracijo na Portugalskem, je popoldne sporočilo, da je vojska davi aretirala okrog 300 fašističnih prevratnikov in da bo položaj v kratkem povsem normalen. Uspešna rešitev krize — poudarja gibanje — je velika zmaga vojske in demokratičnih sil, ki so še okrepile svoj položaj. Okrepitev izhaja predvsem iz dejstva, da je vse tesnejša in klena vez med ljudstvom, demokratičnimi silami in vojsko. Iz skopih komunikejev, ki so jih oddajali po državni radijski postaji, je težko razbrati, kaj se je dogajalo za kulisami. Napetost na Portugalskem, ki je v zadnjem tednu znatno narasla, je dosegla višek danes ponoči v pričakovanju napovedane manifestacije «tihe večine». Kot je opozoril tajnik komunistične partije Cunhal in kot so opozarjali vsi levičarski voditelji je bilo gibanje izraz prevratniških sil, ki so se zavzemale za povratek prejšnjega režima. Značilno je tudi dejstvo, da so manifestacijo podprli vsi višji častniki zmerne desnice, ki so se zbali zaradi preveč radikalne in levičarske usmeritve mladih častnikov. Danes ponoči je vojska zasedla radijske in televizijsko postajo ter vse strateške točke v Lizboni, aktivisti komunistične in socialistične stranke pa so postavili barikade na vseh glavnih cestah, trdno odločeni, da preprečijo manifestantom dohod v prestolnico. Pregledi avtomobilov, s katerimi so se demonstranti peljali v Lizbono, je pokazal, da varnosti ukrepi niso bili prestrogi, saj so levičarski aktivisti, katerim so pomagale enote mornariških strelcev, zaplenili veliko količino orožja. Policija pa je blizu stanovanja ministrskega predsednika Goncalvesa našla puško z daljnogledom podobno tisti, s katero je bil ubit ameriški predsednik Kennedy. Med današnjo krizo je prišel do izraza spor med vladnim predsednikom Goncalvesom in poveljnikom lizbonskega vojaškega okrožja Car-valhom na eni strani ter predsednikom države Spinolo na drugi. Odnosi med Spinolo in Goncalvesom so že dalj časa zelo napeti in pred dnevi sta se javno sprla, ko je Goncalves dovolil da na prireditvi v čast bivšim borcem zaigralo tudi komunistično himno. Ministrski predsednik, ki je zmeren levičar in eden od pobudnikov strmoglavljenja Marcela Caetana, je že dalj časa pritiskal na Spinolo, naj prepove manifestacijo «tihe večine». Predsednik pa je ob podpori voditelja hunte «javnega zdravja» generala Galvaa De Mela vztrajal pri svojem sklepu, da manifestacijo dovoli. Med drugim je «tiha večina» nameravala podpreti prav Spinolo in hunto «javnega zdravja». Šele okrog poldne je portugalski predsednik popustil in prepovedal manifestacijo zaradi «nemirov, katerim je dala zgodaj zjutraj povod». Vloga, ki jo je imel Spinola v teh dramatičnih urah, je zelo nejasna in dvoumna. Po vesteh, ki so se širile dopoldne v Lizboni naj bi predsednik tudi odredil aretacijo Goncalvesa in Carvalha in naj bi nameraval prevzeti vso oblast. Značilno je vsekakor dejstvo, da pred palačo predsedstva vlade ne stražijo več kot pred nekaj dnevi vojaki državne garde, zveste Spinoli, pač pa oddelki mornariških strelcev, ki so zvesti Goncalesu. lumini.. Proslava osvoboditve v Vidmu NOGOMET SINOČI V ZAGREBU VCUKA NCVARNOST ZA KOMAJ R0JCN0 D£M0KRACU0 Portugalska vojska zatrla V TEHNIČNO PRECEJ MEDLI TEKMI poskus državnega udara JUGOSLAVIJA PREMAGALA ITALIJO Edini gol srečanja je dosegel Šurjak tik pred koncem prvega polčasa (Nadaljevanje s 1. strani) ju, zato mislimo, da mora biti zaščitena v njenih izročilih omike in kulture. Ta želja po miru nas je vodila, ko smo delali za plodno sodelovanje med Italijo in sosedno Jugoslavijo in premostili z zaupanjem in pogumom težave iz preteklosti. Lahko priznamo, da je naše delo obrodilo pozitivne sadove, če je sam jugoslovanski zunanji minister Minic dejal, da so odnosi med Jugoslavijo in Italijo «zgled vzajemno koristnega sodelovanja in dobrega sosedstva, ne samo v Evropi, pač pa v svetu sploh.» želimo napredovati po tej poti zaupanja, ki mora biti vzajemno, po poti sodelovanja.» Proti koncu svojega govora se je Comelli vprašal, če je družba, ki so si jo predstavljali borci odporništva zares taka, kot se nam kaže danes. Ne moremo zanikati, da niso bile uresničene vse obveze, čeprav trdimo, da je knjiga zgodovine in napredka, popolne uveljavitve demokracije, svoboščin in u-spehov, dolga in jo je težko pisati Verjetno tudi zato, ker v njej ni besede «konec». Nato je spregovoril podpredsednik poslanske zbornice in predsednik vsedržavnega partizanskega združenja ANPI Arrigo Bol-drini, ki je podčrtal dejstvo, da gre sklep deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, da organizira vrsto pobud za proslavitev 30. obletnice odporništva in osvoboditve, v čast Italiji in deželi. Proslavljati dogodke izpred 30 let pomeni obenem razmišljati o tem, kaj pomeni danes liti zvesti idealom odporništva. Pomeni razmisliti, kaj je ostalo v nas od tistih dramatičnih izkustev, od tistega časa, ki se sedaj že zdi kot legenda in premisliti kaj bi lahko izročili mladim, katerih želja je ustvariti boljšo družbo. . Odporništvo je bilo v prvi vrsti politični dogodek, odločilen za enotnost vseh protifašističnih sil, je dejal Boldrini, odporništvo je bilo upor proti nasilju, krivicam, krutosti, ki so označevali fašizem in nacifašistično oblast. Skušali smo najti sintezo med našimi ideologijami, političnimi načeli in človeško prisotnostjo v borbi. Če danes skušamo dati pravi pomen dogodkom tistega časa, moramo ugotoviti, da gre za veliko demokratično izkustvo. Boldrini je nato opozoril na e-notnost odporniških sil pred sovražnikom ter dejal, da se italijanska ustava sklicuje na tista načela, ki jih je italijansko ljudstvo odkrilo v ognju borbe za osvoboditev. Italijanska ustava, ki je bila izdelana v najbolj vročih časih revolucije, ima v sebi vrsto tradicionalnih motivov, ima pa tudi take elemente, zaradi katerih se razlikuje od vseh ustav zahodne Evrope, ki so jih sprejeli v tistem obdobju. Ko je govoril o deželah, je Boldrini dejal, da gre za preizkusni test italijanske demokracije. Ni- kakor ni slučajno, da so dežele dale pobudo za politične preiskave o fašizmu in da so odobrile zakone za proslavo 30-letnice osvoboditve, da bi našli občutek globoke enotnosti namenov vseh političnih sil, ki se sklicujejo na ustavo. V teh novih razčlenjenih državnih strukturah se ustvarja nov, različen odnos med politično oblastjo in omikano družbo, v njih se izraža aktivni politični, družbeni in kulturni pluralizem, ki o-mogoča globljo demokratizacijo družbe. Gre za nove oblike demokracije, za katere ni bilo modelov, pri katerih bi se lahko zgledovali. Boldrini se je nato ustavil pri spirali nasilnih dejanj, provokacij in ustrahovanj, ki so v zadnjih letih skušali ustvariti težko vzdušje in diskreditirati demokratične ustanove. Pohvalil je italijansko ljudstvo ki se ni udalo paniki kar dokazuje, še bolj kot množične solidarnostne manifestacije, demokratično zrelost Italijanov in osamljenost teroristov. V zadnjih petih letih smo bili priča siloviti ofenzivi fašističnih provokacij, delavski razred, mladina in vse ljudstvo pa je reagiralo na zgleden način. Doslej se še ni nikoli v nobeni drugi državi zgodilo, da bi bile ljudske množice podvržene tako silovitim napadom in da bi zmagovito odgovorile na provokacije, ne da bi zgubile glave. Iz številnih preiskav, ki so v teku v vsej državi o obširnem prevratniškem načrtu, ki so ga fašisti izdelali, da bi strmoglavili demokratične ustanove, je rekel Boldrini, jasno izhaja politična odgovornost neofašističnih voditeljev, ki so dalj časa imeli spoštljivo krinko, za katero so se skrivali podli prevratniški načrti. Borba proti terorizmu je zadobi-la nov značaj, razširila se je na mednarodno področje, zato mora vlada sprejeti ukrepe, s katerimi naj v kali zatre vsako mednarodno rovarjenje. Protifašizem, je nadaljeval Boldrini, ne more biti zgolj formula, izjava, ki jo je treba vključiti v vsako vladno programsko izjavo. Protifašizem narekuje ustava, gre za zgodovinsko politično in moralno obvezo. Strateški in politični položaj v Italiji terja nove izbire, ker svobode ni mogoče nikoli dokončno osvojiti, če se istočasno s političnimi pridobitvami ne postavijo temelji za družbeno pravico in za reforme. Naš poziv za neprenehno iskanje enotnosti, je nadaljeval podpredsednik poslanske zbornice, ne pomeni postaviti temeljev protifašistične fronte. Gre za resen poziv k mobilizaciji vseh sektorjev italijanske demokracije, z njihovimi zgodovinskimi in kulturnimi tradicijami, z njihovimi izkustvi, ki lahko dajo svojevrstni prispevek za poživitev demokracije. V zaključku svojega posega je Boldrini dejal, da je Furlanija • Julijska krajina obmejna dežela, ki živi v miru in sožitju z ljudstvi sosednje SFRJ. .....................um.................................................m........ VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA Slovanske kulture v zgodnjem srednjem veku tema srečanja arheologov v Kopru KOPER, 28. — V Koper je prispela večina udeležencev mednarodnega arheološkega srečanja. Otvoritev bo jutri dopoldne, ko bo arheologe pozdravil pokrovitelj srečanja, predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. Letošnje srečanje je že enajsto po vrsti. Tokrat bodo znanstveniki iz Jugoslavije,s. Avstrije, Italije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Poljske in Češkoslovaške med štiridnevnim delom obravnavali materialno kulturo staroslovanskega obdobja na slovenskih tleh in njenih sosednjih pokrajinah. Tematika je razdeljena na tri glavna področja: karantansko - ketlaški kulturni krog kot celota, pojavnost te kulture znotraj meja Slovenije ter kulturna manifestacija Slovanov v Istri in v Slovenskem primorju. Gre torej za razvoj slovanskih kultur v obdobju zgodnjega srednjega veka, za prispevek k poznavanju zgodovinske resnice o nas samih. Slovensko arheološko društvo ima izdelan 15-letni proučevalni program, ki zajema vso Slovenijo, vendar je pri izvajanju tega programa Primorska v dokajšnjem zaostanku. Srečanje v Kopru naj bi med drugim odpravilo tudi to vrzel. Domači predstavniki bodo nedvomno opozorili na težave, ki jih imajo zaradi pomanjkanja kadrov, kar jim tudi preprečuje začetek raznih raziskovalnih akcij na arheološko zelo bogatem področju. Med srečanjem v Kopru bodo arheologi opravili več strokovnih ekskurzij v notranjosti slovenske I-stre, obiskali pa bodo tudi severno Primorsko ter tržaško in goriško pokrajino. ZAČETEK TRGATVE V SLOVENSKI ISTRI KOPER, 23. — Po vsej slovenski Istri se je začela trgatev. Letošnji pridelek grozdja bo manjši od lanskega, ko so zabeležili rekordno vinsko letino, kvaliteta vin pa bo boljša. Pri koprski Agrarii, ki zajema vinogradniške komplekse v koprski in izolski občini, bodo pridelali okrog 450 vagonov grozdja. Del tega pridelka bodo namestili v nove cisterne koprske vinske kleti, ki so iz plastike in odlično izolirajo vino pred vročino in mrazom. Grozdje obira okrog 300 trgačev, v prihodnjih dneh pa pričakujejo pomoč šolske mladine in članov delovnih kolektivov tovarn in podjetij. Kolikor se bo lepo vreme nadaljevalo, naj bi bila trgatev končana do 25. oktobra. ITALIJANSKI KRVODAJALCI NA OBALI KOPER, 28. — Skupina krvodajalcev iz italijanskega mesta Sesto San Giovanni je prispela na prijateljski obisk v Koper. Krvodajalci obeh mest že deset let tesno sodelujejo in so tudi podpisali listino o pobratenju. Ob prihodu v Koper je 40 italijanskih gostov sprejel predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. Ob tej priložnosti so tudi predstavniki organizacije Rdečega križa iz Kopra in organizacije AVIS iz Sesta San Giovanni izmenjali darila in naglasili, da bo sedanji obisk prispeval k še globljemu prijateljstvu in sodelovanju. ZAGREB, 28. -— Strokovnjaki so sicer pričakovali, da v današnjem srečanju med Jugoslavijo in Italijo ne bo mogoče videti lepe igre, vendar pa je 70.000 gledalcev na maksimirskem stadionu le pričakovalo kaj več, kot to, kar sta pokazali obe moštvi, ki sta pritekli na igrišče v naslednjih začetnih postavah: JUGOSLAVIJA: O. Petrovič, Džo-ni, Hadžiabdič, Jerkovič, Katalin-ski, Buljan, Popivoda, V. Petrovič, Oblak, Vladič. Šurjak. ITALIJA: Zoff, Rocca, Roggi, Benetti, Zecchini, Facchetti, Caso, Re Cecconi, Boninsegna, Capello, Prati. STRELEC: Šurjak v 42. min. p.p. Sodil je Madžar Emsberger. Koti: 12:5 za Jugoslavijo. V drugem polčasu je Žungul zamenjal Popivodo, Damiani pa Casa. Za novo italijansko reprezentanco lahko rečemo, da prvi preskus njenih moči ne dopušča posebnega optimizma. Igrala je medlo, brez povezave med posameznimi deli moštva in drobnjakarsko. Premalo se je premikala ob obeh robovih igrišča. Mladi igralci niso izpolnili pričakovanj in če je kdo vsaj nekoliko zadovoljil, so to bili starejši igralci, predvsem Facchetti. Dejstvo, da sta odpovedali zlasti obe krili, je tem bolj negativno zato, ker so dobili igralci za to tekmo prav to nalogo: razviti napad preko obeh kril. Videli smo precej improvizacij, kot pa načrtne igre in sistema. Manjkal je režiser, ki bi organiziral igro svoje ekipe in brez katerega si je nemogoče zamisliti delo reprezentance. Jugoslovani so vsekakor zaigrali bolje od svojih nasprotnikov, vendar pa tudi njihova igra tehnično ni bila taka, da bi zadovoljila sestavljavce reprezentance. Vsekakor so Jugoslovani zmagali zasluženo, pa tudi če bi padel kak gol več, bi to zaslužili, če se to ni zgodilo je krivo predvsem dejstvo, da niso imeli v svojih vrstah strelca, ki bi svojo dolžnost opravljal tako dobro, kot jo je Oblak kot režiser. V prvem polčasu so «plavi» igrali še kar povezano, živahno, borbeno in prizadevno, v drugem delu srečanja pa so precej popustili in so prenehali siliti tako požtvovalno v napad, kot v začetku. Tekma je imela svojo vrednost predvsem v tem, da sta oba tehnična komisarja preskusila nove sile v svojem moštvu in če sodimo po tem, kar smo videli, lahko rečemo, da je jugoslovanski trener dobil vse- kakor več pozitivnih podatkov za bodoče delo od svojega italijanskega kolega. BEZBOL Na novem igrišču v Ribiškem naselju pri Devinu se je nadaljeval turnir za «Pokal devinskega gradu» v bezbolu. Nastopila je do- mača ekipa proti splitski Saloni. Zmagali so domačini z rezultatom 12:2. Za splitsko ekipo je bila ta tekma prva, katero je kdajkoli odigrala kaka jugoslovanska ekipa. Naj omenimo, da je Salona edini bezbolski klub v Jugoslaviji. Danes popoldne bodo izvedli finale, sledilo bo nagrajevanje. B. K. ......................... Balinarski turnir v Doberdobu V okviru praznovanj ob 50-letnici ZSŠDI bo v nedeljo, 6. oktobra v Doberdobu balinarsko tekmovanje, ki ga organizira domače balinarsko društvo Gradina. Tekmovali bodo na igrišču pri gostilni «Viktorija». Doberdobsko društvo nam je sporočilo, da bodo v nedeljo tekmovali balinarji Vozila iz Nove Gorice, četverica iz Komna, ekipa iz Križa in domačini. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Na sliki vidimo jedro odbora balinarskega društva Gradina z do-berdobskim županom Andrejem Jarcem, ob pokrajinskem nagrajeva- nju. Doberdobci so zasedli prvo in drugo mesto posameznikov z Jožefom Čadežem in Jožefom Gergole- MOTOKROS Danes na goriških stezah italijansko prvenstvo Danes bo v Gorici zanimivo tek« movanje v motokrosu, ki bo veljalo za italijansko prvenstvo. Zaradi tega vlada v našem mestu precejšnje zanimanje za današnjo te“n?’ ki jo prireja moto klub «Pino Medeo in ki bo veljala obenem za trofejo «Città di Gorizia». Tekmovanja se bodo udeležili naj; boljši tekmovalci vse Italije, saj je to zadnje tekmovanje, ki bo odločalo o italijanskih zmagovalcin v raznih kategorijah. Uradno vpisalo 228 motoristov, ki so prišli iz vseh krajev Italije. Pričetek tekmovanja bo ob 8.55. Start bo na mostu Santa Chiara. Tekmovalna proga, ki jo bo tre* ba prevoziti petkrat in je °olga 235 km, je naslednja: Most Santa Chiara, Grojna, števerjan, Gradi-škuta, Moša, Plešivo, Monte Quann (kjer bo prva kontrola žirije), Koprivno, Moša, Ločnik, Kalvarija (tu bo druga kontrola žirije). Zanimivost tega prvenstva predstavlja posebna vožnja na šanci. Tekmovanje se bo zaključilo približno ob l(-uri, medtem ko bo nagrajevanje ob 19.30 na goriškem Gradu, v dvorani pokrajinskih stanov. Moto klub «Medeot» obvešča, da bo danes prepovedano parkiranje avtomobilov od ceste, ki pelje v Grojno, do gostilne «Pri Mirkotu». Na tem tekmovanju bodo nastopili tudi nekateri goriški tekmovalci kluba «Medeot», in sicer Drossi, ki je zmaeal na prvenstvu treh Be-nečij. Bevilacqua, Cargnel in Kogoj- Nogometna dejavnost Mladosti iz Doberdoba V tem času se je nogometna dejavnost naših društev razživela. * Doberdobu imajo kar tri ekipe. Prvenstveno tekmo bodo nara' ščajniki odigrali danes v Tržiču ob 10. uri proti ekipi San Michele. Kar se tiče članske ekipe bodo igralci igrali danes ob 13. uri proti Torriani. Letos se je ekipa precej ojačila s prihodom treh novih igralcev (Doberdobcev), ki so do lanskega leta igrali z raznimi ekipami. Od Vermegliana je društvo Mladost kupilo Bruna Dužmana, od Juventine Evgena Ferfoljo ter od tom. Prvi so bili tudi v četvericah Romane Iva Devetaka. Zadnja dva z Marinom Gerinom, Evgenom Fer- igralca sta že nastopila na prejš-foljo, Evgenom Gergoletom in Ar- njih tekmah, medtem ko bo Duz-naidom Ferfoljo, ki je tajnik dru- man po vsej verjetnosti nastopu štva. I danes. ..................................................................minili............iiiiiiiiiiiii.....anni..................................................................................................................................................................min................................................................ POGOVOR I DANILOM OŽBOTOM Zanimivosti o nogometnem društvu Vipava iz Rupe Društvo se je ustanovilo leta 1925 Že pred časom sem opazil, da ima Danilo Ožbot, gostilničar v Rupi, izobešeno staro sliko o nogometnem društvu Vipava, pa sem se namenil stopiti do njega in izvedeti o tem društvu, ki je nastalo prav v tistih letih, ko so ustanovili ZSŠDI. «Zanima me, kdaj je društvo nastalo in v čem je obstajalo njegovo delovanje?» «Društvo Vipava je nastalo leta 1925 in je delovalo približno tri leta, dokler ni, zaradi takratnih fašističnih pritiskov, bilo prisiljeno prenehati s svojo dejavnostjo. Prava ustanovitelja našega nogometnega društva, ki je bilo takrat edino v Mirnu in Sovodnjah, sta bila Ernest Pavletič in Buzin, oba jz Rupe. Sestavila sta ekipo, ki je imela razne nastope v Ajdovščini, Vipavi, Solkanu in na Krasu. Seveda, to ni bilo kot danes. Takrat so si igralci sami kupili drese, čevlje pa jim je napravil soigralec, ki je bil čevljar. V Rupi so si pripravili tudi nogometno igrišče, ki ga danes ni več. Spominjam se, da sem kot deček večkrat prisostvoval raznim tekmam. Igral pa nisem v ekipi, ker sem bil takrat še premlad. Moram reči, da je Vipava imela še kar dobre igralce. Vratar ekipe je pozneje igral v Zagrebu, medtem ko je igralec Vi-nanzi nastopal za Genovo, ki je takrat bila ena izmed najmočnejših ekip v Italiji.» Tako se torej Danilo Ožbot spominja na tiste čase po prvi svetovni vojni, ko so se na Goriškem ustanavljala številna športna društva in ko je Združenje pričelo z delovanjem. Rudi Pavšič MLADINSKE IGRE ALPE - ADRIA VIDEM, 28. — Danes so se v tem kraju končale prve mladinske igre med Furlanijo - Julijsko krajino, Koroško in Slovenijo. Končni zmagovalec prvega troboja so mladi športniki Slovenije, ki so zbrali v petih panogah in sedmih srečanjih skupno 18 točk. Sledi Furlanija - Julijska krajina s 14, tretja pa Koroška z 10 točkami. Mladi tekmovalci iz Slovenije so bili prvi v atletiki pri moških in drugi za našo deželo pri dekletih. Premočno so zmagali v rokometu, košarki in v namiznem tenisu (v obeh konkurencah). V streljanju, kjer so tekmovale mešane ekipe, je zmagala Furlanija-Julijska krajina. Goste je pozdravil predsednik de- želnega odbora Comelli. Poleg drugega so se prvih iger udeležili predsednik zveze za telesno kulturo Slovenije Marjan Lenarčič, koroški deželni glavar Wagner, sekretar Zveze za telesnokulturnih odborov Slovenije VTKOF Zoran Naprodnik ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž. G. F. V Števerjanu se je zaključil športni teden V števerjanu se je zaključil športni teden, ki ga je priredilo športno društvo Brda. V prejšnjem našem prispevku smo že objavili rezultate nekaterih tekem. Sedaj pa sta na vrsti kolesarstvo in atletika. Kolesarstvo (mlajši): 1. Jožko Terpin, 2. Simon Terpin, 3. Armand Vogrič; (srednji): 1. Martin Sre-bernič, 2. Marko Komjanc, 3. Marino Lango; (odrasli): 1. Pavel Sre-bernič, 2. Klavdij Vogrič, 3. Florjan Planišček. ATLETIKA (fantje) Met krogle: 1. Martin Srebernič, 2. Marko Terčič, 3. Franco Con-zutti. Met diska: 1. Damjan Terpin, 2. Franco Conzutti, 3. Marko Terčič. Tek na 50 m: 1. Pavel Gerani, 2. Marko Terčič, 3. Marijan Prinčič. Tek na 100 m: 1. Martin Srebernič, 2. Pavel Gerani, 3. Marko Ter-čič. ATLETIKA (dekleta - A skupina) Met diska in krogle: 1. Karla Gerani, 2. Marinka Černič, 3. Bruna Gravnar. Tek na 50 m: 1. Karla Gerani, 2. Bruna Gravnar. Tek na 100 m: 1. Bruna Gravnar, 2. Marinka Černič, 3. Karla Gerani. B skupina Met krogle: 1. Jožica Simčič, 2. Mirijam Simčič, 3. Anica Gravnar. Met diska: 1. Jožica Simčič, 2. Anica Gravnar, 3. Mirijam Simčič. Tek na 100 m: 1. Mirijam Simčič, 2. Anica Gravnar, 3. Jožica Simčič. Tek na 50 m: L Anica Gravnar, 2. Jožica Simčič, 3. Mirijam Simčič. 00 DAKES, 29. SEPTEMBRA DALJE ZIMSKI VOZNI RED VLAKOV Italijan Enzo Maiorca je posta vil nov svetovni rekord v šport-rl m globinskem potapljanju z glo-b ! i 87 m. Med povratkom proti površini je izgubil zavest in so bližnji potapljači pomagali, da se je (po 15 minutah) osvestil. TRST - BENETKE - RIM MILAN - TURIN - GENOVA Odhodi 6.07 R Benetke - Bologna - Firence - Milan - Genova (*) 6.18 L Portogruaro (razen ob praznikih) 6.56 D Benetke S. L. - Rim in Milan - Turin (skozi Mestre) 8.03 DD Benetke S. L 9.30 R Benetke - Rim (*) 9.44 DD (Direct Orient) Benetke - Milan - Domodossola - Pariz -Calais (spalni vagoni Atene - Istanbul - Pariz) - MUn-chen in Puttgarden 10.50 L Portogruaro - Benetke S. L. 12.50 DD Benetke - Milan • Turin 13.45 L Portogruaro 14.40 DD Benetke S. L. 17.15 L Portogruaro (ukinjen ob so- botah in praznikih) 17.25 R Benetke S. L. (brez vmesnih postaj) Milan - Genova (3) (*) 18.04 L Portogruaro 18.55 DD (Simplon Express) Benetke Rim - Milan Lambrate - Domodossola - Pariz (spalni pogradi I. in H. razreda Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz, spalni pogradi Beograd - Pariz in Benetke - Pariz, spalni vagoni Moskva - Rim (1), vagoni I. in II. razreda Budimpešta - Rim) 19.32 L Portogruaro 20.28 D Benetke Bologna • Bari -Lecce (pogradi Trst - Lecce) 22.25 DD Benetke - Milan - Turin - Ge- nova Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova in Trst - Turin: spalni vagoni , Moskva - Turin samo ob petkih) - Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst - Rim) Prihodi 1.45 DD Benetke S. L. 6.25 L červinjan (ukinjen ob sobo- tah in praznikih) 6.54 L červinjan (samo ob sobotah) 7.25 L Portogruaro 7.50 DD Marseille - Genova - Turin • Milan (spalni vagoni in pogradi Genova - Trst in Turin Trst) - Rim - Bologna (spah vagoni in pogradi Rim - Trst: spalni vagoni Turin -Moskva samo ob nedeljah) 9.15 D Benetke 10.09 DD (Simplon Express) Pariz - Domodossola - Milano Lambrate - Rim - Benetke (pogradi Pariz - Trst); spalni vagoni Rim - Moskva (2) -Lecce - Bari • Bologna (pogradi Lecce - Trst) 11.09 R Milan - Benetke S. L (Be- netke - Trst brez vmesnih postaj) (3) (*) 12.10 DD Benetke 13.40 D Benetke • Milan 13.58 L červinjan (razen ob praz- nikih) 15.10 DD Benetke 17.35 D Turin - Benetke S. L. 18.39 R Firence - Bologna - Benetke (*) 19.17 L Portogruaro 19.34 DD (Direct Orient) Calais • Pariz - Milan - Benetke - Puttgarden - Mtinchen (spalni vagoni Pariz - Atene - I-stanbul) 20.58 R Milan - Rim • Benetke (*) 22.55 L Benetke 23.25 DD Turin - Milan - Rim - Benetke 18.08 h Videm 19.45 L Videm 19.51 DD Trbiž - Videm 21.09 L Pordenon - Videm 22.20 L Videm 22.47 D Dunaj - Salzburg - Trbiž Videm 23.43 DD Calalzo - Videm (2) (*) — Samo I. razred z obveznim prednaročilom (1) — Vozi samo ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah občasno ob torkih (2) — Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih; občasno ob četrtkih (3) — Ukinjene vožnje v dneh 25. 12. 1974 in 1. L 1975 TRST - VIDEM DUNAJ SALZBURG - MÙNCHEN STUTTGARD Odhodi 3.40 L Videm - Pordenon (razen ob praznikih) Videm - Trbiž Salzburg - 5.29 L 6.13 D Videm 6.25 L Videm 7.18 D Videm - Trbiž Dunaj 10.08 L Videm 12.25 D Videm 13.05 L Videm 14.00 DD Videm • Calalzo (1) 14.10 D Videm 14.22 L Videm 16.45 L Videm - Trbiž 17.53 L Videm (razen ob sobotah in praznikih) 19.12 D Videm 20.02 L Videm 20.50 D (Italien - Osterreich Express) Videm - Trbiž - Dunaj Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) 22.36 L Videm (1) — Samo pred prazniki od 7. 12. 1974 do 18. 3. 1975 Prihodi 0.51 L Videm 6.50 L Videm (razen ob sobotah in praznikih; 7.36 L Videm 8.12 D Pordenon - Videm (razen ob praznikih) 8.50 L Videm 9.00 D (Osterreich Italien Express) Stuttgart - Dunaj - Trbiž • Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta) 12.05 L Trbiž - Videm 14.05.D Videm 15 05 L Videm 16.05 D Videm (2) — Ob praznikih vozi od 8. 12 1974 do 19. 3. 1975, razen 25. 12. 1974 in 5. L 1975 TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD BUDIMPEŠTA - MOSKVA Odhodi 7.10 D Opčine Ljubljana 10.29 DD (Simplon Express) Opčine ' Ljubljana - Zagreb - Beograd - Budimpešta (spalni vagoni Rim - Moskva (3), spalni vagoni Turin - Moskva ob nedeljah). 12.55 L Opčine - Ljubljana (2) 17.48 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (spalni pogradi za Beograd) samo ob sobotah 18.20 L Opčine (1) 19.07 D Opčine - Ljubljana (2) 20.09 D (Direct Orient) Opčine * Ljubljana - Skopje - Beograd • Thessaloniki r Atene - I" stanbul (spalni vagoni Pa' riz - Atene - Istanbul) spalni vagoni in pogradi Trst -Beograd (pogradi Pariz • Beograd) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine - Ljubljana • Zagreb Prihodi 5.00 D Zagreb - Ljubljana • Opčine 7.10 L Opčine (1) 8.25 D (Direct Orient) Istanbul • Atene - Thessaloniki - Beograd Skopje - Ljubljana • Opčine (spalni vagoni iz A* ten • Istanbula do Pariza in pogradi iz Beograda v Pariz) — (spalni vagoni in pogradi Beograd - Trst) 9.10 D Ljubljana - Opčine (2) 11.15 D Beograd - Zagreb - Ljubljana Opčine (pogradi II-razreda iz Beograda) samo ob sobotah 13.35 L Ljubljana - Opčine (2) 18 34 DD (Simplon Express) Budimpešta - Beograd - Zagreb ' Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim (4J — spalni vagoni Moskva -Turin ob petkih) 20.04 D Ljubljana - Opčine 21.40 L Opčine (1) - (2) -(3) - (4) - Ne vozi ob sobotah in praznikih Ne vozi ob nedeljah Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih; občasno ob četrtkih Vozi ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah; občasno ob torkih