J6. JteulIRo. DanaSnja Številka stane 2 dinarja v UnDiinni, g nrtello 1. aprila 19Z3. Lelo UR. Q Iahs|a filk dan oopoldaa, laaaasatl aadalja In prasniita. J«»ratl t do 9 petit vrst a t D, od 10—15 t* tU vrst M D 50 o. večji Insersti petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reki*me, preklici peti' vrsta 3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; zenitne ponudb: bese 11 75 d. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — lnserstnl dave* posebej. Vprašanjem glede inserstov naj se prlloli znamka za odgovor. PrtRrnUtfo .»Stav, Heroda' ta „Nar o da a tiskarni" ollea st S, pritlično, - Telefon si. 304. Kaafleva Uredniatro .Slav. S, tm nadstropje Neradi*- Saaflan nlloa it Teie en stav. S4. Doplaa epreja-na la padstaaaa ln sednatao franknrsne. npjr Rokoprfaov aa ne) vrnCa, ~VBfj MT Posamezna šts/ilkB: H v Jugaslavlil vse dni po Oin %•— v Inozemstvu navadita d«il Oin lf nedelja Oin 1-25 Poštnina pla Imna v gotovini. „Slovenski Narod" velja: V Jatceflarfll v Ljubljani po poiti V lnoxca*tvo 12 mesecev ...... Dm 120-— Din 144 — Din 216— 60 — . 72'- . 108*- 3 B • ..•«. 30-— . 36- . 54— . lo-- . 12- . 18- Pri morebitnem poviSanjtt se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Bnaj po nakaznici. Na «*mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. snaaasaassasnanaaaBamennsgggi vmv pi * *i -iiijalt^ji-cutv ra-Lr:iax^a KDO JE ZMAGAL? Urnebesno zmagoslavje je zavladalo v taboru SLS po završenih volitvah v narodno skupščino. Vsa Slovenija je z nami, tako so si sugerirali sami sebi, tako so preteče klicali proti Beograd j, tako so pustili s posebno naslado razglasiti v inozemstvu. Na prvi videz se zdi, kakor bi bila to resnica in v izvenslovanskem časopisju smo prišli v žalosten sloves, da si je kierikalizem iznova osvojil Slovenijo, prav tako kakor je bilo pred prevratom. Kako pa je v resnici? Oglejmo s! samo številke. Vseh volilnih upravičencev v Sloveniji je 250.137. Od teh jih je oddalo svoj glas klerikalni stranki 107.976 volilcev. Upoštevati je pri tem, da je SLS ob svoji sijajni organizaciji spravila na noge poslednjega svojega pristaša. Njena organizacija deluje v tem pogledu brezhibno, kar spričo dejstvu, da Ima v vsak! vasi svojega duhovnega svetovalca In eksponenta, ni nobeno čudo. Se več, lahko trdimo, da je v številu 107.976 volilcev jih prav mnogo, ki se ne prištevajo pristašem SLS. Saf se ona sama ni sramovala, da je odkrito bila vabila volilce drugih strank, naj oddajo svoj glas za nfene kandidate, češ da ne gre niti za SLS, niti za klerikalcem, marveč da gre za Čim sijaineišo manifestacijo proti centralizmu. To pa je seveda nič ne ženlra. da dane* vse te svole %'nl'1ce proglaša za pripadnike SLS. Nai si to brestfdnost vrtinci, Id so se na ta način pustili speljati na led. zapomnijo za prihodnjič. Ako primerjamo število vseh za ^LS oddanih Hasov števflu vseh volTlnih upravičencev, vadimo, da Je to Število mno-**o nor! no!ovf-»o r^eh upravičencev. r»r dosega Jedva 43 % vsega volfl-stva. Že s tega razloga Je napačno trditi, da je v Sloveniji zavladal kierikalizem. da je on In edino on predstavnik Slovenije in njenega javnega mišljenja ter da Je merodajno to. kar proglaša kot javno mišljenie slovenskega ljudstva — SLS. Večina je na drugi strani in ta večina je naored-nega in odločno protiklerikalneea mišljenja. SLS nima pravice govoriti v imenu »slovenskega naroda« in več ko prazne so nade. ako misli, da so na povratku časi, ko je na poligonih nolianah slovenskih absolutno gospodaril kierikalizem. Fuimus! Danes je slovensko ljudstvo bolj oddaljeno od klerikalizma kot kdaj in velika zmota je, ako reklamira le ta danes za vse one mase vol'lstva, ki so Še 1. 1920. v ustavotvorno skupščino volile napredne kand;date SKS ali pa celo komuniste, ki pa so sedaj z vihrajočimi zastavami prešle v tabor SLS. Razloge temu preokretu je iskati čisto drugje. So bolj vnnnjega zna-čain. kakor da bi jih mogli pripis"1' nekšnemu spreobrnenju d Jše. SLS je znala spretno izrabiti konjunkturo, čije glavna sestavina ie: obče. več ali manj upravičeno nezadovoljstvo zlasti v ekonomskem oziru. Ta položaj je demagoško Izkoristila za svoje pol'tične namene, kot zdravilo zapisala na recept: avtonomijo, sebe pa ljudstvu predstavila kot onega čudežneea zdravnika, ki mu s pomočjo onega zdravila ozdravi vse bolezni in bolečine. Ha napravi zdravilo okusno in priietno. je Je za*'m-la s trditvijo. Češ da vse zlo pribaia od Beoerada fn od teh »prokletih Srbov«, oni da so kriv?, ako se nam danes slabo di in ako so rarmere neureiene: oni so. V' nas hoče*o o-o-snodarsk? In ooKti^no 7ns*»*nfjM. Verujemo, da klerikalci iz dna svoje duše sovražijo — pravoslavno Srbijo. Kakeea dr igega čuvstva po svo-iem klerikalnem prepričanju napram bratom Srbom nikdar nfso poznali. Sedaj, ko so videli da se njihova gesla oprifemljejo ljudstva, so mfruo razgalili svojo dušo. Dali so na eni strani dn^ka svofim čuvstvom in svo-femu mišlleniu. na dnin stran? pa jim je vspelo da s svoilm strupom otrujejo li^d«ko dušo. Dobiček na obe strani! Potem so *e udarili na struno: slovenstva, k* da ie v nevarnosti. Vsemi na i odnoTiore: avtonomija. Da,rki se bodo zmanfSnR zadoščal? borjo. da ce CTnvenM^ Ž nJim? n^p^ivi. v vnfafce t? n<» ^o tr*»*^a h^^iM dnff v b*JV^n^Vo ^rb";o. nrad-nl^tvo bo irr^io ral rerntn*, dra^?-n?a poreba. d^'ovpn Jfnd«jtw< n"' uM-je zmaja — kapitalizem. Tako so mu govorili temu vernemu dobremu ljudstvu in ljudstvo, ki je pripravljeno okleniti se vsrke re*f,ne bilke, ie slepo verjelo. Na ta način ie »zmagala« SLS in — če b»di ni zmajno. Razmere sililo na to odločitev, ki so Jej radnje volitve bfle dovoli vsa svetHa v lučih? Adela Ros^i'mol ni hotela verleti. Pripovedovala sem ji. da sem Poznele na?,a to povest v knfi^i nienih sporrinov. Adela Rossi*mol se )e smeiala In rekla, da si brezdvomno t! čitala to knjigo nred seanso.« Cel^a Je molčala, ker se Je čut'la krivo. »Nima v*»re v tebe, CelHa. To me je bolelo, draM^a. Pekla ie. da si izmišlinjes' svoje duhove. Smeiala se Je temu. Vrvica okoli omare! Vsak otrok more to napraviti. Je delala. §e lažje pa snretna mlada dama. O, pridala le. da moraš biti spretna! 7ares. trdila je, da si tako spretna, da bi n?koll ne dopustila duhov od Iju-ri|. ki Jih ne pozna?. Odvrnila sem ji, da hočeS. To Je bilo prav. Celila, kaj ne?« In zopet Je nroSnja 3e bolj obupno zvenela Iz besed gospe Dauvrav. »Dnhove!« Je rekla Celila z zan'čljfvlm nasmehom. V resnici se tega ni ustrašila. Glas gospe Dauvrav je postal takoj pogumen. »Torei!« Je zaklicala zmagonosno. »Vedela sem. Rekla sem ji to. Celija, zmenila sem se ra ženska, in nam pripovedovala, kako se je £ njo za prihodnji torek — —« A Celila Je besedo hitro prekinila. »Ne! O ne!« Spet sta molčali; nato pa je gospa Dauvrav rekla uiJndno, toda zelo resno: »Celija. ti nisi prijazna.« Celijo je presunilo to očitanje. »O, madame!« je zaklicala žalostno. »Prosim, nikar ne mislite tega. Kako naj bi se dru-irače vedla proti vam, ki ste tako dobri z menoj?« »Torej pokaži to, Celija. Rekla sem gospe Ross'gnol. nai pride v torek: in--« Glas stare ženske se ie tresel od razburjenja. »In morda — kdo ve? — morda se nam bo on a pokazala.« . Celila nI dvomila o tem, kdo je bila ta »ona«. To Je bila Madame de Montespan. »O, ne madame!« Je zaiecljala. »Tukaj, v Aixu. nismo razpoloženi za take stvari.« Nato pa je gospa Dauvray vprašala s pre-straSenlm glasom: »Torej Je res, kar pravi Adela?« fn Celija je zrla mrko. Gospa Dauvrav je pričela dvomiti. »Mislim, da ml bo srce počilo, draga mola, če bi morala kaj takega misliti; če bi zvedela, da si me varala,« je dejala in glas se ji je tresel. • Celija si je obraz zakrila z rokami. To mora biti res in ona ne dvomi več o tem. Madame Daarvray ne bo sama sebi nikoli odoustila j— in ne bo hotela nikoli odpustiti Celiji. Njeno (varanje je bilo tako veliko, da bo od sedaj njeno življenje gotovo zagrenjeno. To ni bila samo strast — to je bila naravnost vera. Celija se je ustrašila pred obnovo teh seans. Vsaka žilica v njej se ji je zoperstavljala. Bila je tako nevredna — tako nevredna Harrvja VVethermilla, in sedaj je morala plačati za vse to; trenutek plačila je prišel. »Celija,« je rekla gospa Dauvrav, »to ni resi Gotovo to ni res!« Celija je vzela roke z obraza. »Naj le pride gospa Rossignol v torek!« je zavpila In stara žena je prijela dekle za roko in jo hvaležno stisnila. »O, hvala ti, hvala ti!« je zaklicala. »Adela Rossignol se smeji danes zvečer: prepričali jo pa bomo v torek, Celija! Celija, tako zelo me to veseli!« In njen glas se je spremenil v slovesno Šepetanje, ki je bilo patetično smešno* »To ni prav, da se je smeinla. Privesti ljudi nazaj iz sveta duhov — to Je čudovito.« Celija je sovražila te besede, ki se Jih je gospa bila naučila od nje in ki jih je bila sama brezmiselno rabila v prejšnjih Časih. »To bo zadnjič!« si je rekla sama pri sebi. Vse njeno življenje se bo spremenilo — dasi Wethcrmill še ni bil spregovoril le^ede — o tem ni dvomila. Seda! bo pa zadnjič in sicer samo to pot, da gospa Dauvrav ne izguba svoje vere, imela seanso v vili Rose, F ^fran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 1. aprila 1923. štev. 76 'zapisati: dvoje Ima sodobno človeštvo, kar napolnjuje njegovo srce in misli — sovraštvo do bližnjega in skrb za lastno blagostanje. Narodi gredo z orožjem na 'narode, stranke vzbujajo strasti in raz-jvnemajo sovraštvo med sloji in posam-niki misli ia oči človeštva so uprte v 'zemljo, kakor da bi bila ona vse in da ;bi trajala kratka doba življenja večam. Ce se je kdo spozabil tako daleč, da ae jakuša otresti te strmoglave gonje za mamonom. se mu smejejo. Kdor ne more dohaiati besneče procesije, ki plese [okrog zhrteza teleta, ga posodijo, sami pa drve dalje hi tekmujejo med seboj, !kdo bo prvi. Kam drv€ in kje bo konec? iPosleđice te zaslepljenosti ia uklona od J narava** zakonov se polagoma že po-■ kazuje jo. Kakor omamljeno, se meče jBoveštvo v nekaki duševni agoniji sem In tja, na vse mogoče načine išče izhoda •ftc današnjega položaja, na vseh koncih %i krajni se kriči in piše, da je to ne-fvzdržljivo. toda vse prizadevanje je zt jma*. Nobene politične akcije, nobene operacije z orožjem, nobena nad- vlada zdaj enega premena al razreda nad drugim, zdaj nasprotno, nič ae pomaga. Človeštvu je potreben duševni preporod, vstajenje iz pobeljenega gro-ba, nov Krist, ki ga bo s svojim naukom vrnil na pravo pot, ali pa izredna katastrofa, ki ga bo prisilila zamislili ca nad vprašanjem, kaj je pravzaprav Oovek na zemlji in kakšen je njegov cQ — nagrabiti si kap pa smrti slak nepotrebnega zlata in lemati s tem drugim košček vsakdanjega kraka, ali pa skrbeti za telo samo v toliko, v kolikor zahteva sama narava, druge duševne sne pa posvetiti bolj vzvišenim ciljem? Skalo, ki pokriva Kristov grob, bo treba odvanti, ljubezen in druga človeka dostojna čustva moralo izpodriniti živalski Instinkt, Velika noč, ki je sUnb novega Življenja med krščanskim svetom, ne sme ostati več prazen gtas. ki gre ifmno zaprtih ušes in zakrknjenih src V medsebojni slogi tn podpiranju mora nastopiti vstajenje vseh narodov ki vseh slojev, i Dokler tega ne bo, bo trajal današnji ■ veliki petek še dalje. VSTAJENJE ALI - POfilN. Pr* . t& karava slavi zopet svoj največji paznik vstajenja. Razpoloženie mislečih ljudi v državi pa ni v skladu z razpoloženjem, ki je vzbuja v človeka mi-aei na aovo. mlado življenje, polno upov #i naklepov za bodočnost. Pri volitvah za naš narodni parlament so Izdali tz Širokih mas našega prebivalstva zmagovalci ki se ae mo-jajeje odkritosrčno radovati svoje zmage. Sedaj je stvar naših državnikov, ki oo jim poverile ljudske množice veliko : nalogo, da ustvarijo iz našega jugo slovenskega ozemlja in njega prebivalstva na! skupni dom. našo državo, v kateri bomo lahko živeli v mirnem kulturnem razvoju mladega državnega naroda, ko« Ukor je to mogoče zasigurati v tem neprijaznih in celo sovražnih sosedov polnem svetu. Saj je tudi ta zmaga vzklila ne v zadnji vrsti Iz neprijaznega razpoložen ja naših narodnih mas, ki so se razvrstile v tri plemenske ali — Če je komu to pravilnejši izraz — v tri narodne bojne falange. Skozi naše v političnem in kulturnem smisla v precejšnji meri kaotične mase prebivalstva ?o aveneli klici: »Svi Srbi aa okup!« »Hrvatska Hrvatom!« »Avtonomija za Sio-^panijoNt A kaj naj aedai ljudstvo počne a to )j zmago? Tako se pač vprašuje da-1 sivolasi Pašič. Isto vprašanje slite prijaznega in neprijaznega nam tva. AH bodo nase tri bolne vrste ostale svojih bojnih položajih in mrko zrle na drugo? Ali se bo sklenil mir in trezne državniške preudar-brez katere ni izhoda tn ni rešitve sedanjega kaotičnega stanja, k! mo* upropastiti tudi večjo In močnejšo -jvno stavbo, kakor je naša iz krvi vvatovne vojne porojena mlada država. k Pašlć - Radie • Korošec! Zmagati mt znah ln zmagal! ste. Ah znate svojo zmago tudi izkoristiti vsaj tako, da va-i% imen bodoče generacije našega prebivalstva ne bodo v črnim srdom v dotah preklinjale? , Eno je v vsakem ozlrn m pogledu nesporno: Srb, Hrvat in Slovenec mo-jtaio v tel svoji državi skupno pošteno delati m pošteno živeti Vse naprave v I i- . Rastignac vetja za enega najuglednejših italijanskih novinarjev. Njegova državi od ustave do najmanj pomembne naredbe morajo siužiti tema najvišjemu cilju vseh naših državnikov. Kdor se tega ne zaveda, temu mora biti za vselej onemogočen vstop v naše javno Življenje; m če si je pod kakršnokoli pretvezo pribori! vstop v javnost na mesto, ki ima velik pomen za dobrobit vsega ljudstva, cele države, se naj nevrednež «— jzžene! Nihče ne more biti nasprotnik onega centralizma, ki pospešuje gospodarski m kulturni razvoj cele drŽave, vseh njenih delov v enaki mer L Nihče ne more biti nasprotnik onega centralizma, ki pospešuje rast našega glavnega mesta Beograda v toliki meri, kakor Je potrebna in nujna za razvoj cela država* ki ae more biti brez — glave. Prav tako pa tudi nihče ne more M zagovornik in načelen braniteU onega centralizma, ki s svojo nesposobnostjo ali celo s svojo slabo voljo onemogoča je normalni razvoj posamnih delov naše skupne domovine. Če je iskren prijatelj in dobromisleč človek nasproti svoji drŽavi in njeni blaginji. Ni ga zakona, ki bi uspešno ki trajno ščitil državo, če je ne ščiti pošteno, kulturno, vtično miši jen je ta ravnanja njenih državnikov, politikov in voditeljev. Če se ukrepi naših vodilnih politikov gibljejo v krogu teh smernic, ki slej ali prej morajo priti do veljave, ker brez njih ni zdravega življenja, morajo najti edino pravo pot, ki je rešilna za nas vse. Strasti, ki nas vedejo vse v pogin, je treba izločiti iz naše politične men tajnosti, volilna doba s svojimi neetičnimi Izgredi se mora definitivno zaključiti la zavladati mora čas najtreznejše politične delavnosti za življenje, za napredek, za bodočnost. Ce ne. nastopi kaos m zgubljeno je — vse! Alternativa je danes rak a-le: Ali resnično vstajanja aH neizogibni ««* pogin! Besedo Imajo odgovorni državniki Gorje njim ln nam vsem, če ne najdejo prav v zadnji minuti zadnje ure izhoda iz teme In kaosa naše najmračnejŠe politične situacije vse naše zgodovine. Sodelovanje nemogoči beseda se splošno upošteva, ker on navadno presoja stvari o katerih piše, zelo stvarno in resno. Zato pa smo se kar začudili, ko smo čitali v rimski »Tribuni« njegov Članek, Id trdi da je Italija v spornem reškem vprašanju dokazala vso svojo pomirljivost tn svojo največjo voljo za sporazum z Jugoslo-venL Rastignac označa prediog jugoslo-Venske delegacije za predlog kontrasta ki ne sporazuma. Po njegovem mnenju Je Jugoslovenski predlog načrt za vojno ta ne za mir. Zato za odklanja hi za- Kva, da se mora sprejeti predlog tta-nske delegacije, kl je sestavljen v duhu santamargherrtskfh konvencij. Iz Strahu pred Mussoiinijem dostavlja, da jje ministrski predsednik ponovno naglasa!, da se hoče držati sklenjenih dogovorov hi jih lojalno izvršiti kar le tudi storil, ko je izpraznil tretjo zono. j Naravnost neverjetno je to, da Je Stopil Rastignac med ulične kričače in *S njimi vred vpije v javnosti da spadata Baroš in Delta k reški državi tn da Čisto prav, ako se reška država degradira na »Stato Mtmicipio«. Kaj se godi v italijanskih glavah, da zanikajo obveznosti sprejete s podpisi svojih državnikov? Kaj moti Italijane, da se tako odmikajo od poti kl edina lahko privede oba naroda do sporazuma la prijateljstva? Jugosloveni ae zahtevajo nič drugega nego pravico ln Izvršitev sklenjene pogodbe. Radi tega pa je tak vrišč po italijanskem tisku, in krivico podpirajo celo oni med Italiiani o katerih smo sodili da so nekoliko vzvišeni nad vsakdanje pojmovanje jugoslovansko - Italiianskcga spora. V misel nam Je prišel med lem ro-njaa »Po vero Crfetos, NckoC ssao U povedali kaj pravi pfsateil Marlanl v omenjenem svojem delu o svojih rojakih. Pod posebnim naslovom »Moj narod« izvaja, da je Italijanski narod naj-licememejši narod na svetu. Italijan sklepa vse svoje posle samo v imena prijateljstva in na bazi zaupanja. Slede pa vedno prevare. Pri vsakem razpravljanju Italijan ugovarja, la to tudi takrat, ko je v svojem srca prepričan, da ima prav oni s katerim se dogovarja. Ako nima dokazov, beži po tesnih izhodih logike in se zaplete v gomile negacij in paradoksov, obnašajoč se kot akrobat ln skakač po vrvi. Opatijska konferenca podpričuje na naleklatantnejšl način trditve Italijanskega pisatelja Marianija o svojem narodu. Take zastopnike italijanskega naroda je poslal Rim v Opatijo. Zlato pa je sporazum z Jugoslavijo nemogoč. Naša delegacija je prišla v Opatijo z najboljšimi tntcucijami da se likvidira spor, ali namesto na dobro voljo, je naletela na italijanski strani na llcemer-stvo, prazno besedičenje In puhlo nagajanje, ki mora ozlovolUH tudi najmlr-nejšega Človeka. Ali res al v italijanski vladi nikogar, kl bi resno vzel v pretres reško vprašanje In posluša] ter upošteval glasove prizadetega reškega in jugoslovcnskega prebivalstva? Kaj so tako omamljeni v Runu, da ae vidijo, da oni ljudje, ki prihajajo tja Imenom Reke. niso resnični njeni predstavniki? Kaj je Mrfssolini tako kratkoviden, da mu uhaja izpred oči dejstvo, da se je ltali a po dosedanjem orntfjskem razpravljanja znatno odđaljha od Jugoslavije in da nič ne kaže na novo zbfiža-me. ker pač Italija menda tega noče? Ona hoče v Opatiji Jugoslavijo ustrahovati in jej vsiliti svojo voljo. To pa ne pojde, Sada} pritiskajo Is Rima aa Beo- grad g namenom, sla M po velikonočna honfeienca kar na kratko rešila reško vprašanje tako — kakor tega nočejo Pristni Rečani la Z njimi Jugosloveni. Italija se bo v Opatiji opekla. Delta in BaroŠ bosta še dolgo časa Italijanom šumela po ušesih sala neprijetna. Ta jtti spominjamo aa sklep reškega -Magistrata Is leta 1916„ storjen pod predsedstvom Antona Via, ki Izjavlja, sla sta Delta m Baroš izven reškega teritorija, »faori detle mura della citta«. Ta Vio pa se danes davi na vse grlo, da spadata Delta m Baroš k Reki! Na tako nezanesljive ljudi in na Šarlatane se zanašajo v Rftnu. v stran pa mečejo vsako pametno besedo, ki dospe do njih. Omenjamo Še »Ouido di Piume« Iz leta 1915-, katera se je v razpravah večkrat omenjala ln kjer je v posebnem odstavku o reškem mestnem teritoriju rečeno, da Delta in Baroš pripadata teritorijalno Hrvatski. Takrat so pehali Delto in BaroŠ na Hrvatsko in takrat so se nekako sramovali tega, da bi Delta in Baroš spadala pod »italijansko« Reko, sedaj pa se je zaobrnila pamet v Italijanih in z vso silo pritiskajo Delto in Baroš na grudi Reke, pia-Čoč, da mora Reka propasti brez Delte in BaroŠa! Mariani! Tvoje besede o italijanskem narodu so bridka resnica. S takim narodom ne bomo mogli sodelovati! OAVEK NA TUJŠ0IN0. % V Trstu, 26. marca. Italijanska vlada je napravita novo kruto šalo na račun narodnih manjšin, katere je vključila po vojni v svoje ozemlje. Obremenila je javne napfise v tujih jezikih s posebno pristojbino. Za napise v tujinščini znaša pristojbina štirikrat toliko, kakor za napise v italijanskem jeziku. Centralni aparat deluje torej dobro v prid latinski materi Italiji Otroško-naiven narod so sicer ti Italijani. Hočejo biti veliki evropski svetovni — še nedavno so razni publicisti pledirali za latinski Mok na kontinentu — m pri tem jim tujmščina jemlje vid. Nad Štirideset milijonov ljudi lastne krvi imajo — pa se plašijo pred nolmilijonsko peščico Jugoslovenov in pred par sto tisoč Nemci na Tirolskem. Čudna nacija? Davek na tujinščino je seveda preračunana poteza, ki naj zopet služI asimilacijskim svrham. Težko je Italijanom, da ne morejo utoniti Jugoslovenov In Nemcev v žlici fašistovske vode! Že davno jih snubijo v ta namen. Izprva so poskušali z lepimi sredstvi z gladkimi besedami Videli so, da ne gre. V našem narodu se je tradicija ukoreninila. Rodnega jezika ne nosimo na trg za ceno fašistovskih groženj. Ko so Italijani videli da ne gre zlepa, so napeli bridke strune. Izdali so odlok, da moralo biti javni napisi povsod na prvem mestu italijanski Slovenske table so padale druga za drugo, a so se zopet pojavile — v dveh jezikih. Italijane je to razkači-lo. Računali so, da bo posledica njihove zfkovne naredbe popolno Iztrebljenje slovenskega jezika v javnosti. Varah so se. Maščevanje za to prevaro Je povišana pristojbina za javne napise v tujinščini. Italijansko raznarodovamo delo je vseskozi sistematično. Kdor ga zasleduje natanko, vidi. kakšni so njegovi končni cilji. Na vseh straneh se pojavlja težnja no uničenja vsega, kaT se posredno aH neposredno ne podreja m udaja raznarodovalnim tendencam fašizma. Vzdržati v takem položaja nI Igrača. Toda za aas velia pravilo: vzdržati za vsako ceno. Eno je že danes gotovo: naš duh nI podlegel in se tudi v prihodnje ne bo dal uviti za Še tako visoko ceno žrtev. vsako fizično podiarmlie-vanje pomeni duševno zmago podjarmljene žrtve. To smo sinov! narodnih manjšin v Italiji f t dosegli Kdor b! hotel trditi nasprotno, naj prebere odredbo o obdavčenju napisov v rutinami m videl bo. da je bilanca našega boia proti raznarodovanju v 11 ali H visoko aktivna, Da bi taka tudi ostala! AU PeterUn-Bdtoz: Velikonočna »ispeta. L Prispel v deželo le junak le Brezen, odKTrift snežni prt zaspane zemlje; in stvarco sleherno na njej ob jemlje, V življenje novo Jo budi — ljubezen. — — Deželi naši zdal cvete svoboda, kar trda ]o ostavila usoda. VelikofH& Že narod mol praznota, Uubezmi pa vezi so njemu — tuje. n. Zaklel v sovraštvo btl le širni svež, zavrta pot v veselja ral m*t bila; beseda večna nfeea ni ranita. Glasnik pa njen m križ le bil razpet. Ko tretji dan le On od mrtvih vstal, zavladal sveta Je — tjttbeznt kralj J tn svetu sreča vsevelo Je t?daj; — saj lav ljubezni naUl svoj la — raj. NEMČIJA SE VPOGIBLJE? 31. marca. Pozornost je vzbudi! govor nemšk'S-ga zunanjega ministra Roscnberga v parlamentarnem odseku za zunanje zadeve. Govori je prviktat, odkar je prevzel zunanje posle. Roseriberg se je zavzel za sklicanje mednarodne komisije, ki bi se bavila z nastopnimi vprašanji: Kaj je Nemčija doslej plačala; kaj laiiko še plača in kaj mora še plačati po pravični presoji; na kakšen način naj se izvrše določene obveznosti? Ako se izbere ta pot. potem je Nemčija pripravljena preskrbeti mednarodno posojilo s potrebnimi jamstvi AK Nemčija se ne more odpovedati svoji pasivni rezistenci katero smatra za svoje edino razpoložljivo sredstvo, dokler se tudi Francija ne povrne nu črto, ki znači status quo ante. Iz izjav nemškega zunanjega ministra sledi, da je Nemčija pripravljena za pogajanja, ki bi ne imela političnega značaja, kakor je to nas ve to val ameriški državni tajnik Hughes, ali da bi prišla ta pogajanja do pozitivnega rezultata, je potreba, da se ruhrsko ozemlje vrne nemškemu gospodarstvu. Sicer se glasi to precej enako Cunovim govorom, ali nemški socijalisti ki so izzvali sejo omenjenega odseka, pravijo, da pomeni Rosenbergov govor korak nazaj od Cu-novih izvajanj, po katerih sploh ni bilo govora o kakih pogajanjih s Francozi, preden ti ne zapuste Runra. Nemčija se počasi vpogiblje pod težo razmer in išče pomoči za takojšnja pogajanja. Seveda zahteva ruhrsko ozemlje za svoje gospodarstvo, ali Rosenberg je že opustil dosedanji predpogoj za pogajanja, to je, nemudno izpraznitev ruhrskega ozemlja. Merodajni politični krogi v Berlinu se sprijaznjujejo z mislijo, da Francija nikakor ne odneha od svojih znanih zahtev in je tudi danes ni sile na svetu, ki bi jo mogla strmoglaviti z njenega stališča. Res je. da francoska gospodarska akcija v Ruhru ne uspeva povoljno, ali res je pa tudi da je nemška škoda ogromno večja in da dere Nemčija v gospodarsko pogubo ter ji preti s francoske strani vedno bridkejŠe ponižanje. Zato pa Nemčija trenotno stremi v glavnem po tem, da bi si ustvarila teren za pogajanja, V to svrho tipa tudi okoli Mussoliniia m italijanskega poslanika v Londonu. Nemške zahteve zvene tuintam še precej predrzno, ali vidi se želra. da bi se delo za pogalanja na kak načm Že pričelo. Silno težka ?e pot za Nemčijo na torišče za reparacij-ska pogajama, toda morala bo le storiti spokome korake in se udati usodi, katero si je sama priborila s povzročeno svetovno vojno. Francija stoji odločno in neomajno na svojtm stališča, vedno pričakujoča, da se jej Nemčija približa, da se spor poravna, čhn prei rim bolje baš za Nemčijo. Pomcare je v parlamentarnem finančnem odseku v ekspozeju o ruhrsk! situaciji naglasi! dejstvo, da treba iskati dušo odpora v Ruhru v veleindustriji kl je že ponovno poskusila, direktno posredovati pri francoski vladi katera na se prične pogajati samo na ofichelne predloge nemške državne vlade. Francoska in belgijska vlada sta se trdno zedinili, da obdržita jamstva do popolnega izplačila nemških dolgov, Izpraz-njevati zasedeno ozemlje pa sta pripravljeni proporcijonalno s prihajanjem nemških plačil. Nemška velelndnstrija dela dalje za posredovanje, Zato pa je šel Stinnes v Italijo k ameriškim veleindustrijalcem in bank?riem, kjer je bilo veliko posvetovanje za odpravo francosko - nemškega spora. Napovedana je pot nekaterih ameriških veleindustrijalcev na ruhrsko ozemlje. Gibanfe m ugibanje na vseh koncih ln krajih. FvTooa in Amerika sta stalno vznemirjeni vsled napetega francosko-nemškega spora, vsa stvar se vleče dalje in ne vidimo še izhoda iz sedanje situacije. Upanie, ki naraste trenotno. je vedno medlo in pogine kmalu. Treba pritiska na Nemce! Pri njih je krivda. Francoski tisk jim za velikonočne praznike upravičeno meče v obraz očitanja, kaj so počeli v vojnem času na francoski zemlji UničHl so 3 milijone hektarjev rodovitnega zemfilšča. porušili so 794.000 stanovanjskih hiš hi 23.000 tov aren. razbili ali ukradli so industrijskih strojev za en milijon kilovatov. Francija je za obnovo opustošenih krajev m za pokomine potrosila še 84 milijard. Stanovanjskih hiš je na novo zgrajenih komaj polovico. Strašna vojna zlodejstva Ima Nemčija za seboj, sedal pa se dela pred svetom nedolžno In kriči o krivici Krivico je delala ona. sedaj je Čas. da Jo popravi Vsi merodajni evropski in ameriški faktorji naj se strnejo proti Nemčiji In jej soglasno, brez ovinkov, povedo, kaj je dolžna In obvezana storiti. Fvropa že težko čaka. da bi mogla k francosko-nemškemu sporu vzklikniti: veselo ale- kt*»! >^nnajsnrsi Dr. Konrad VoduŠek. VSTAJENJE. Letošnja velika noč nam ni prinesla pravega veselja. Mogoče beseda la sploh ni na mestu in na Času. Saj pri nas, v naši presrečni ali prenesrečni deželi kakor vidimo, preljubo veselje sploh ni — doma. Pač pa kraljujejo težke nadloge, veliki križi ln — le povejmo na ves gias — skoro nepremagljive težave. In ravno zadnje Čase začeli so sko-vikati neki čudni — clasi. ki naznanjajo — hudo uro in prej neznane viharje. Odkod prihajajo in zakaj so vedno bolj jačijo ti vsekakor sumljivi glasovi! To je vprašanje vseh vprašanj, ki Čaka Že dolgo časa na svoj pravilni odgovor. Za to vprašanje namreč tudi ravnokar izvršene volitve niso prinesle zaželjenega, rešilnega odgovora. In tako se pač vse te velikanske megle, ki so se nakopičile v našem političnem ozračju, vale še vedno po naših lepih pokrajinah in groze zatemnl-ti sploh vsako svetlobo, vsak žarek upanja in zaupanja v našo bodočnost. Utegnilo bi se misliti, da vsa ta najrazličnejša razmišljanja, razmotrivanja. ki jih čitaš dan na dan po rašem jugo-slovenskem, pa tudi in nič manj po tujem časopisju, vsaj deloma razženejo to izredno trpkost, ki se je kot značilni signum temporis, znamenie časa, polastila naše duše, našega mišljenja. Vsaka svojo žvrgoli. še dalje in naprej, tako bi lahko rekli o vseh teh strankah, ki so pred kratkim zapustile bojno polje nekrvave, pa vendar težke volilne bitke z večjo ali man.šo zmago ali nesrečo. Zaicdno pa se čnje vedno znova. Če tudi bolj zdaleka topovsko čudno bobnajoče gromeuje najrazličnejšega kalibra, kl rohni dalje in ki noče utihniti. Sai se ima vspričo najnovejših beogradskih političnih bu!lctin-ov skoro pričet! vsa ofenziva, vsa volilna bitka da capo. In ta od u ml ples — ne vemo, kako b! ga v modernem In pravem smislu sploh Imenovah* — naj traja dalje, vse dotlej, dokler ne obleži na tem tragičnem plesišču jedna stranka za drugo in ostane ko-nečno naimočneiša kot edina zmagovalka v svorl triumlaiorski pozi in forsirani situaciji! — Tako vstajenje Iz sedanjega političnega ali boljše povedano lugoslovanske-ga mrtvila se nam torej prorokuje in obeta. Tako odrešenje naj pričakuiemo iz sedanje zagate. Iz sedaniega pekla, kjer ruje jo ln delujejo v najhujši v odločilni meri najnižje strasti najosrudnejši motivi brczstidnl strankarski egoizem. In plemenski š^pSLTAtiTem Itd. Tega in takega odrešenja pa naj nam ne prinese nobena velikanoč! Kajti naše dolgo, dolgo trpljenje v tragični preteklosti Je vredno lepšega plačils-Bflo bi prebridko, prebolestno. da bi se sedaj po dobljeni slavni zmagi, po svojem veselem vstajenju hipoma razleteli ln se rarpršhl na vse strani, na kosca, na drobce, kl bi Hh zlahka pobrali In za-dovolmo pospravili pametnejši sosed le. Ta pot nas torej pelje v pogubo, bi strašna je že misel sama, da smo ml Jugosloveni mogoče sploh že Izgubil t svoj sicer dosti bistri vid. svoj pravi pogled, svojo pravo ori jen tac tr*. Strašna je, pravimo, misel, da mogoča drvimo nehote in nezavestno v prepad, kjer fe čakajo razni vrani na našo gotovo smrt kl jej nič več ni usojeno — vstajenje. Koga med nami — ln to vprašanje naslavljamo na vse stranke In na vse strankarje — n! že spreletet prav te zadnje Čase ob tej ali oni bridki priliki prej neznani strah pred neko grozno možnostjo, podobno strašnemu plamenu, ki naj zagrabi, zažge in upepell v najglobljih temeljih vse naše domov je. k1 je premalo ljubimo, kerje Izvsegasrcalja-biti ne znamo! Pa če nam tudi bogovi Še niso naklonih smrti, kako naj še nadalje živimo svoje ogroženo življenje. Če naj v čaMh. ko nam je najbolj treba navdušenega, pametnega m nemotenega dela na sto in sto njivah gospodarskih in drugih problemov in potreb, tratimo svoj čas, svoje zlat čas zgolj za politične fraze, za politične varijante — Če hočete — za nenlodne m neod-ločilne plemenske fantazije, za ciničen egoizem in separatizem, ki raste na isti veji z intemacitonainim afarl-zrnom. Vsega tega plevela je pri nas na izobilje! In kakor da postane ta nečedna zbirka prav popolna, se je sedaj v naših slovenskih kraiinah razvilo tn razcvelo tudi še opravičeno ati neopravičeno, gotovo pa umetno pognojeno in zalivano matkontentstvo. In ta splošna nezadovoljnost se je z vso svojo n u i ura vos tio začela bratiti očito ln favno s pri nas čudno aklimaHziranem komunizmom, medtem ko Padič pleza tn pleza po lestvah svoieira hrva-škecr* renublikan^tva v — kraliestvo svoiih brezupnih sani sebičnih utopij očHega seoaratlzma m raz de jalnih, prav malo pozitivnih načrtov. — Vse to rase ln bas" sedal prav krepko pogan*a v naši rodovitni Jugoslaviji Na'debele'šc politične korenine med to politično floro ln — če hočete — favno, pa poganja, zlasti pri nas v Sloveniii — pavperiicrn, uboštvo, dauo rečemo _____ srtev. to SLOVENSKI NARftO« dne I- tpHla 1923. 5tran 3 it bcriltvo. Saj objema a tvojimi železnimi rokami In Škripci pretežni del našega naroda, slasti pa naš največji ln najboljši, namreč naš delavski in nai srednji stan. Delo omaguje v boju za obstanek! Ta oči vidni pojav je v vsej resnici najhujši m najnevarnejši prav v sedanji dobi, je glavna korenina vsega sla! In baš ta celo nevarna prikazen na aašem narodnem telesu in v našem slo* venskem življenju omogoča vse izvanredne dogodke, katere smo pred kratkim doživeli Rastoča revščina, dušeča beda, vedno grše življenjske težave more in tlačijo pri nas počasi pa tem hujše tisto veselo, zdravo In krepko razpoloženje, ki ga potrebuje mlada drŽava, kl ga potrebuje pa tudi vsakdo med nami po vseh Izrednih vojnih časih ifl njihovih ubijalnih razmerah. Le na ta jasni, žalibog premalo uvažavani način se da razlagati marsikaj, kar se pri nas v sedanjih časih dogaja m kar nam je bilo Slovencem, vsaj poprej, povsem ali vsaj po večini tuje. Z žalostnim srcem pa opažaš tu in opažaš tam dandanes tudi pri nas že pojave, kl so ža očividne posledice hiranja, žalostni znaki moralneza bolehanja. prvi začetki tlstetiranske k o -raptnostl, katera razteza svojo oblast sicer po vsem povojnem svetu, zoper katero pa smo se mi ponižni toda pošteni Slovenci bojeval! vselej smagonosno, tako ds smo v tem, četudi težavnem boju Imeli dosedaj — le nekaj posamnm mrtvecev In hitro dobo Jenih žrtev. Zoper to kugo, zoper to denarno Hrsnsrvo sa ja naša Slovenija takoj spočetka kolikor toliko obdala s visokim zidom, svoje znane, stare poštenosti z gosto mejo pravega idealizma. In le prav posamnim se je tedaj posrečilo prelesti ozldje tega našega trdnega gradovja. V zadnjih dobah pa so se raznim nemorajnostlm. katerih nočemo počastiti z natančnejšim! naslovi odprte 2a-liboz tudi naše trdnjave, naša vrata prav na steza J. tako, da je marsikdo med sami obubožan m osivel v poštenosti la značajnosti ob raznih nenavadnih prizorih m novicah, malodane okameneL Tudi na našem domačem polju sta torej začela poganjati ljuljka In plevel, prinesena iz drugih krajev. Tudi pri nas hoče začeti glodat! ta rja ob poštenem našem slovenskem imenu in življenju! Hoče, pravimo, ker smo prepričani in ker trdno upamo, da pri nas za to grdo prikazen korupcije v tej ali oni podobi — hvala Bogu al m no smo biti mesta, ni jela in piča! Resnično hudi so časi ki nam prinašajo cele koše bridkih razočarani m nepričakovanih bremen. Toda črvlvl na smemo postati ml Slovenci! Le Se bolj ljubimo svoje — zdravje! To geslo, ta zlat) rek nosimo še nadalje v svojih rodoljubnih srcih. In čista naša ljubezen do ljubljene domovine in do poštenega dela in uspeha naj premaga vse težave, pa tudi vse sovražnike in ogabne farizeje, kl nam grenijo in ogrožajo naše pravo - jugoslovansko vstajenja, V tem smislu — vesele praznike! Telefonska In brzolaona poročila POLITIČNA SITUACIJA. KONTEKENCE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Z NAČELNIKI STRANK. DEMOKRAT JE PROTI NAČINU KONFERENCE. — ZNAČILEN NASTOP MINISTRA DR. ŠUPILA V ZAGREBU. — RAZNI DEMENTtJL da dementlra na zelo delikaten način. Vlada odločno zanika Supilove razgovore ter povdarja, da Supflo nI Imel ni-kakih oficijelnih razgovorov. Minister pravde dr. Markovlč le izfavlt: Vlada nima nlkaklh avtentičnih podatkov o ustvaritvi federaflstfčnega Moka. O koraku ministra SupTIa v Zagreba nf ministru ničesar znanega. G. SapUo kot član vlada hi Hrvat la ver let no hotel da se podrobneje Informira o vsem, kar so v Zagreba dogaja. Tudi pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimič fe z vso naglico hitel demantirati oficijelni značaj razgovorov s Radtčevfmf zastopniki Pa rudi vlada sama Je v včerajšnjem Izdanju Presbiroja zanikata oficijelne razgovora ministra dr. Sunila z Radićem, navajajoč kot razlog, da so te vesti netočna m tendenciozne. Vlada se namerava edinole razgovarjatl s parlamentarnimi skupinami KAJ PRAVI MINISTER DR, ŠUPILO? Zagreb, 31. marca, (fzv.) Poročilo zagrebških »Novosti« o dr. Supilovl misiji je vzbudilo v vseh političnih krosih gotovo pozornost« mestoma tudi veliko iznenađenje oz. razburjenje. Sedaj vsi vodilni politiki zanikajo vest v toliko, da se med Supilom m Radićem niso vršili nlkaki oficijelni razgovori v Imenu radikalne stranke, ns druži strani pa Radić z nekako odločno gesto odklanja razgovore z ministrom dr. Supilom, Minister dr. Šupilo je Vašemu dopisniku podal tole pojasnilo: »Jaz sem dospel v Zagreb radi privatnih stvari in prebijeni velikonočne praznike v krogu svoje družine. Bivanje v Zagrebu pa sem hotel vporabitt za razgovore z znanimi političnimi osebami aa svojo roko in v s vrbo osebnih Informacij. Razgovarjal sem z dr. Horvatom In dr. Lorkovtcem in hotel sem tudi razgovarjatl s Stjepanom Radićem, da dobim Informacije o razpoloženju na Hrvatskem, posebno pa glede onega pasusa resolucija HRSS, kl žali sporazum. V nadaljnem razgovoru je minister dr. Šupilo odločno zanikal da bi bil Imel kako oficijelno misijo za razgovora s Stjepanom Radićem ter ja tudi omenil da je v četrtek ob 6. zvečer Imel razgovor z dr. Mačkom lr Kmjevlćem. Ts dvs sta mu izjavila, da Radić žeti sporazum la da bi sa Radič najraje o tem razgovarjal z Ljubo Jovanovlćem. katerega osebno nožna. Jas sam pristavil: •Ca |a tako, dobro je!« RAZMERJE MED DEMOKRATI IN RADKALL — Beograd, 31. marca. Oz v.) Minister pravde dr. Markovlč je na posebno vprašanje nekega novinarja odgovoril o razmerju med demokrati m radikali: »To |a edina velika skupms, o katari vodi vlada računa. Ne morem zanikati kombinacije o koallciH s demokrati katero nekateri rali prijatelji smatrajo za državno potrebo. 31. marca, flzv.) Po vsestranskem sondiranju, obveščanju In premotrivanju prehaja politična situacija sedaj v drugo določnejšo smer. Kakor je videti is včerajšnje Izjave ministra dr. Markoviča zastopnikom tiska, ■bira ministrski predsednik drugo metodo za razbistrenje političnega položaja, prevzema v svoje roka Inieiiatfvo. da aa konferenci strankinih načelnikov oficijelno Izve predloge m politične načrte posamnih skupin la taborov, da tako dobi Izhod te sedaj že na vzdrži ji ve po* tttlcne atmosfere. Po raznih enuncijad-jah članov vlade Je pričakovati da ministrski predsednik v nalkrajšem času ta to še tekom prihodnjih dni skliče konferenco strankinih načelnikov, na katero naj bi bil! pozvani tudi Radić, dr. Korošec dr. Spaho in ostali Minister pravda dr. MarkoviĆ Je vcerai o politični situaciji Izjavil: •Razmotrtvaloč notranjo sttuseflo fe ministrski svat soglasno sklenil da g. Paša! kot predsednik vlade pozove šole vseh strank na konferenco, da čaje njih mnenje o politični situaciji. Ob tej prOlkS hoče ministrski predsednik, ds ne čuje samo stališča šefov o notranji situaciji marveč hoče porabiti tudi priliko, da precizira stališča vlade bi radikalne stranke. Sklenjeno je, da se imajo Izvršiti ti sestanki pred plenarno sejo radikalnega kluba, na kateri bo potem lahko g. Pašlć dal klubu poročilo o situaciji In bo lahko klubu preciziral program vsake posamne parlamentarne skupine. Pod šefi strank pa Je razumeti tudi dr. Koro še a, dr. S p ah a in Stjepana Radića. Za sedaj nimamo ničesar proti temu. da razgovarjamo s osebami, ki gh nam sa razgovora določijo. V političnih krogih se je pa takoj tekom včerajšnjega dneva razvila živahan diskusija o možnosti in o pozitivnih uspehih take konference. Nekateri so asgiašaii da Radić s ozirom na svoje resolucija in ekstremno stališče ne bo zadovoljen, da z ministrskim predsednikom Pašičem razgovarja kot šef stranka, marveč kot šef posebnega revizljo-nističnegs bloka hi kot edini zastopnik hrvatskega naroda. V beogradskih krogih pa sa je takoj ventiliralo vprašanje. aH se naj demo-kratje odzovejo Pašićevem pozivu aa konferenco aH na. Vaš dopisnik je po sestanka v ministrstvu pravde razgovarjal z uglednimi demokratskimi pohtikl kl naglašajo tole stališče: O. Pašlć Je prejel od krone mandat da Izvede volitve ln da dobi večino, ki bi bila v parlamentu dela zmožna. O. Pašlć te večine nI dobil, čeprav je neposredno sam vodil volitve. Z ozirom na to je treba smatrati za nujno, da Pašlć poda demisijo kabineta, ker njegova misija al z uspehom končala. Po parlamentarnem redu in običaju nima Pašlć za konferenco šefovih načelnikov od krona, kl Je edmo za (o kompetentna, potrebnega pooblastila. Krona Ima pravico, da čuje besedo voditeljev strank ae pa Pašlć. O. Pašić sega s takim sklepom ministrskega sveta v pravice krone. Demokratska stranka stoji na stališču, da se taki konferenci na odzove. Včerajšnji komunike ministra pravde v drugem delu je zanimiv glede razgovorov, kl jih Je baje imel minister dr. Šupilo kot oficijelna oseba z Radićevi-mi sastopnikl v Zazrebu, kakor so to Javljali sagrrhikl listi To vesti sedaj via. I _ Tajništvo stranka se nahaja začasno v Knafljevi ulici štev. 5/1. Tam se sprejemalo vse pismene In ustmene pri lave. Uradne ure so v ponedeljek, torek In sredo od 3.-6. are popoldne, v četrtek, petek la { soboto pa od 9,—U. ara popoldan, _| Važna seja finančnega odbora. FINANČNI ODBOR ODKLONIL KREDITE VLADI. — VLADA NE SMATRA ODKLONITVE ZA NE« ZAUPNICO. — Beograd, 31. marca. (Irv.) Te« kom včerajšnjega dneva je bil v poti« tićnl kroniki najvažnejši dogodek, da Je finančni odbor odklonil odobrenje kreditov is dolarskega 7% investicij« skega državnega posojila v svrho pls* čila računov sa dobavo lokomotiv in sa druge železniške nabave. Finančni odbor je motiviral ta svoj sklep is razlogov, ker sskons o gorenjih poso» jilih natančno določata, kako se imate posojili mvestirsti in drugič, ker fi» nsnčni odbor ne more odobriti vladi nobenih kreditov, ker j! ne zaupa. Fl* nsnčni odbor je posebno drugI razlog nsglsšsl kot politični razlot. pričsku« joč, ds vlsds is tege izvaja konsekven« ce. Vlsds ps z ozirom ns to nezsun« nico ne poda demisije in utemeljuje to svoje stališče ns ts način, ds je finančni odbor le strokovno sdminl« strati ven orgsn narodne skupščine In da je vlsds no parlamentarnih običajih odgovorna edino le plenumu narodne skupščine. — eBograd. 31. msres. flzv.) Finančni odbor je ns današnji seji raz* prsvljsl o predlogih finančnega mini« strs glede odobrenje gotovih kreditov is dolarskega in investicijskega držav* negs posojila. Posl. dr. S e ć e r o v (demokrat) je kritiziral vladno financ« no politiko ter predlagal, ds odbor sprejme sledeči sklep: Finančni odbor izjavlja, ds nima v vlsdo nobengs ssupanjs. radi česar ne more odobriti nobenega kredita v investicijske svrhe. rredlog posl. Sečerove Je bit spre« Jet s 73 gfosovf opozicije proti 10 *7a* sovom vladne večine, člani vfsdine veČine so s protestom zapustili sejo. Nadaljevali se je nsto debsts o ns« da! inih kreditih is p ro račun s ss leto 1922/23. ODGODITEV FRANCOSKE ZBORNICE. VIHARNA DEBATA O RUrTOSKCM VPRAŠANJU. mm Pariz, 30. starca (Wofff). Tekom debate o nihrskem vprašanju, kl te Je vršila v parlamentu včeraj ponoči. Is Izjavil poslanec Lebaa. da Is treba odločno nastopiti proti nazlrsafs večine francoske Javnosti češ. da Is mozoče doseči vas s oboroženo silo. To Iz lavo so spreleti potisne! aa desni ttrani Is v sredini s velikim ogorčenjem bi živahnimi medklici Lebat Je aaztašai da le okupacija Pomhrja prinesla Prsnem še manj korist! kakor t tresena politika zadn'fh let. Sirovine tja de preme* sa In koksa kakor tudi hrana ss Je v Fran-elT| podražila. Končno le govornik nmenfl kot primer Avstrijo, kl Jo podpiralo zavezniki In vprašal, dali as bodo zavezniki nekoč prisiljeni storiti Isto tudi z Nemčijo. SocfJaTIsrcm poslanec Blunt, kl le tod! žel prece;sn!e neodobravanje, le naglalal, da ne zadostuje, če PrancUa trdi: da alma nobenih nakan slede anekalle. Člane potovfh listov, kf pišeio zdaj o aevtraifzacllf leveča breza Rene. zdaj šepet e nekaki »bule r nI« državi, fs treba ovreči. Cdina garancija Franci7« proti nemškim napadom obstoji v tem, da se pripravi nemško Javnost do prepriča n]a slede poloma na lastnik fleh. ce bi ona fzzvals volno, — Parfz. 30. marca (fzv.) Po končan! debati fe zbornica sprejela predlo*, da te sefa. določena sa danes Se. t. as. odgodi do & m »ta t. f. Preotos Je bil sprejel s 42* štosovi proti ts. Na tel seji Je bUa ns dnevnem redu rssnravs o francoski akciji v Po-mhrjn la o zadevnih kreditih. Zbornica Is bila snočl posao v ooč saasl učena. POTJTTCNA DEBATA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU — London, 29. msrca Tekom debato o Pomrla v spod nit zbornici le Asoulth opozoril as važna JzvatanJa poslanca Rosen-berza, ki ihn Je angtefkl nsk posvetil veliko pozornost. Vprašal Je, če Je bi! tovor Rosenberga predočen Izrazitem* stališča segfeiks vlade. Ce Je Nemčfls stavna to predlože Is Je mozoče o njih razpravljati, tedal nehote nastane vprašanje, čemu ss stvari tako razvHsfo. s kakšnim namenom la v deseto kakšnih zahtev nadaljuje is razširja Pranclis okupacijo Porurja. Ta korak Js bil storjen zato. da dobi Prancfta 6600 mrtPonov funtov It. Danes ve vsakdo ds ta vsota ne more biti Izplačana, (tovor-sik vprašale, da-!l Je angleška vlada kdaj premišljevala kako bi dobila od Francije točni od tovor slede teta vprašanja. Ne-tlala nevarnost, ki pršu antantl In Izraža trpan le, da so vlsds pofasaha, da položaj al tsko rssea kakor ss zdi. Zakladni kancelar Baldwm Je od t o volil v Imenu vlade, ds se uveljavila kakor Prt stavki tudi v tedssjeai sotlilesem so» tožajs saslrasje, ki noče o kakem vmešavanju ničesar stišati Posredovanje hI obe stranki v usodnem trenutku pozdravili, kajti ono bi pospešilo sporazum. Govornik Je natiskat nevarnost prenasliene Inter-veecfe, kl bi spor le sodališsla la le končal svoj govor s Itiavo, da je vlada v tesani stikih s zavezniki In drashnf v poštev prihajajočimi državami. Vlada le vedno upa. ds pride čas. ko ho mosta Ansleška potom kakršnekoli Inicijativa sil posredovanja storiti potrebne korake, ds se doseže mirni sporazum. Pržavm pndtatn*k Mae NeH le slede tovora ztmanlets ministra Rosenberga Iz svil. ds Je pred I oz, kl tre da st gospodarskih strokovnjakov določil znesek reparacij, faktično isti. kot ta Je stavil pred aeksj meseci državni tajnik Hughes. Temu predlogu pa Je bila dodana zelo posrečena omejitev, kajti nemSka vlada Je izrecno Izjsvila. ds Je predpogoj za tako postopan'a popolna Izpraznitev Porurja. Vsskdo pa ve. da Francija niti najmanj ns misli aa popolno Izpraznitev Porurja kot predpogoj za ureditev reparacljskeea problema In zato govor nemSkega sunav-njega ministra ne pomeni nobenega napredka. Popolnoma pravilno je. da Je angleška vlada vedela da bo Nemčija stavila ta predlog. Nemška vlada je bila že takrat obveščena, da Angleška temu predlogu — če ne bo pomenil večjega koraka naprej kakor citirani — ne bo pripisovala bogve kakšnega pomena aH koristi. Ram-sey Mscdonald Je Izjavil, da vlada ne sme dovoliti, ds bi se ts dlvia borba nadaljevala dotlel. dokler ne podleže druga stranka. Oa smatra, da bi bilo umestno, če bi vlads v gotovi obl'ki vprašala Franctio kakšna js niena politika in kaj pravzaprav hoče doseči t nadaljevanjem okupacije. AVSTRIJSKI KANCELAR V ITALIJL — MIlan. 30. marca. O sestanku zveznega kancelarja dr. Seipla z italilansklm ministrskim predsednikom Mussolinijem poročajo nastopno: Danes ob pol 3. popoldne se Je vrSU v prefekturi daljši pogovor med Mussolinijem In dr. Seiplom, Zvezni kancelar te le zahvalil ministrskemu predsedniku ta vse. kar Je storila Italija za finančno vzpostavitev Avstrije. Obenem je Izrazil upanje, da bo tudi v bodoče mogel računati t podporo Italijanske vlade v vseh vprašanjih gospodarske vzpostavitve Avstrije. Zato priporoča, na) te tedanja pogajanja v Rimu glede normalnih trgovinskih arfkov čim preje In ugodno končalo. Nato Je kancelar razpravljal z ministrskim predsednikom o splošnih političnih vprašanjih, kl as v enaki meri tičejo obeh držav. Mussollnl le obljubil kancelari u živahno za. ntmsnie Italije zs usodno rešitev vseh problemov, kl so v zvezi s gospodarsko vzpostavitvijo Avstrije, in izjavil, da Js prepričan, da bo s tem nalveč storil za Avstrijo, kot važen faktor miru v srednji Evropi. Olede trgovinskih postlani Je Izjavil, da ae bodo brez dvoma končale ugodno, ktr bo v Interesa rbeh držsv In bo omogočilo plo-donosee razvoj medsebojnih gospodarskih stikov. — MIlan, 30. marca. Pogovor med avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Seiplora in itaiijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem je trajal 1 in četrt ure. ProU koncu sta se ga udeleMa tudi generalni tajnik zunanjega ministrstva senator Contarl-ni In avstrijski poslanik na Italijanskem kraljevskem dvoru dr. KsdatavskL Zvezni kancelar Je predstavi ministrskemu predsedniku svoje spremstvo: sekcijskeca Scfa Petra, sekcljskega svetnika dr. VVim-mera, generalnega konzula Acha in atašeja tiska Jorda. Pri odhodu iz prefekture sta pozdravila kancelarja viceprezident v ime« nu bolnega prefekta ia Sef njegovega urada. Takoj po razgovoru z ministrskim predsednikom Je kancelar obiskal milanskega knezoSkofa In kardinala Tosi. kl ga le sprejel v navzočnosti generalnega vikarja. Popoldne Je kancelar obiskal $e več drugih uglednih oseb. Ob 7. zvečer ga Je obiskal Mussolinl v hotelu »De la ville«. Ob O. zvečer Je odpotoval kancelar v Rim. kamor prispe v soboto In se nastani v »Orand Hotelu« kot gost italijanske vlade. Istega dne ob pol 12. url ga sprejme krtlj v avdijcncl. Av-dijenca pri papežu bo radi velikonočnih praznikov mogoča Šefe v ponedeljek. Pr^sl čas bo kancelar porabil za obisk zgodovin* skega krala v bližini Rima. ANARHISTIČNO GIBANJE NA BOLGASKEM, — Sonja. 30. marca (B. T. A.) Oblasti so odredile stroge korake proti namerava« nI teroristični akciji. Gotove anarhistične skupine so Izzvale v Soff!! ln JamboH spopade. Ob tej priliki Je naleteta policija, kl Je hotela več oseb aretirati, na oborožen odpor. Spopad v Sofiji se Je končal s samomorom nekega terorista. V Jamboll Je priSlo do spopada med anarhisti ln oroŽ-nfštvom. Ubitih Je bilo več anarhistov la en orožnik. Nato Je bil zopet vspostavljes popolni red. V splošnem vlada v drŽavi mir. Stor:en| so potrebni koraki, da ss do» teže v celi državi popolna varnost VREME, i — Dunaf. 30. marca. (Uradno vremensko poročilo). Vreme se le topet nepričakovano zbnljsalo. Včeraj Je v Solnograde ln Oorn'1 Avstriji Se deževalo; danes r!ut-ra) pa Je bilo večinoma jasno tn tudi po dnevi Je bilo le malo oblakov. Temperatura Je dosegla opoldne ponekod topet S*. Pričakovati Je lepo, večinoma Jasno, taka vreme s zmernim severom. "Ti % «aj Politične vesti. ss Radi če ve resolucijo la n Jezo v! načrti. Pod tem naslovom Je »Slovenski Narod« priobčil v 73. številki uvodnik, kl za današnja »Samouprava« dobesedno prlobčuje, pristavljajoč, da »Slovenski Narod« razmotriva situacijo popolnoma nestrankarsko in trezno. = Svoboda sa Izvojale samo s krvjo la znojem, tsko povdarja beogradski »Balkan« la nadaljuje: »Nesporno Je, da so vsi narodi, ki so došll na cenen način do svoje politične neodvisno, st!. v politiki perfidni in kažejo največjo nepoštenost. To je opažati pri Bolgarih, Isto pa lahko opazujemo tudi pri Radi-cevih Hrvatih. Kaj je nam treba, da se sedaj med sabo pogajamo In prepiramo? Ko smo prišli do Stska, bi morali premisliti, kaj Je bolje, da prodiramo naprej aH da sporočimo zsveznlkom »Nous sommes Icl et nous resterons icl!« (Tu smo in te ostanemo!)« — Mnogo je resnice v teh Izvajanjih In dobro bi bilo »ako bl se Hrvati ln Srbi malo zamislili v kritične Čase ob prevratu, zlasti Slovencem bl to priporočali, morda bi se pri tej priliki spomnili« kaj bi bilo I. 1918 s Slovenijo ln Ljubljano, ako bi na Vrhniki ne ustavil prodlrajo-čih Italijanov srbski vojnik, morda bi jim došlo tudi v spomin, da je moral zeneral Smfljanlć spomladi I. 1919 oprati našo sramotno ofenzivo na Koroškem. Kdo se ne spominja« da so takrat stsle koroške tolpe že ns Štajerskem In da se Je že vsa Gorenjska tresla pred njimi? se Ogorčenje v Beograda radi Ra-dttevih resolucij In radi Koroščevega pakta z Radićem je Izredno veliko, kar predvsem Izpričuje energična pisava listov. Tako plSe »Balkan« med drugim: »Ali koče vlada braniti državo. Videl! bomo. Vlada naj ve, da ne dvomimo o njenem patriotizmu bi da verujemo o njeno državniško sposobnost tods to naj uvažuje. da nismo voljni jI dolgo zaupati, ako ne bo takoj energično nastopila. Potrpeti hočemo samo še kratek, selo kratek čas. A potem? Potem bomo obračunali s to vlado, kakor z vsako drugo, kl bl vodila državo v propast Mi vidimo samo eno rešitev. V teh tre-notkih je treba jekleno odločnost Ko so bila razpisane volitve 18. marca, se ni računalo, da bo to borba za plemensko samoodločbo. Ml nismo imeli namena voditi borbo ns tem terenu. Sedaj se je tu dogodila Skupščina se naj takoj razpasti ki razpišejo nova volitve s parolo: Srbi na okup! AH mislite, da bo poraženih 8 milijonov Srbov v tej državi v borbi proti 4 milijonom ostalih plemen? Nikdar!« se Predlog Radtta za sporazum. Beogradska »Politika« z dne 29. marca posveča Radiću uvodnik, v katerem citira oni del Radićevcgn manifesta, kl je naslovljen na srbski narod, na Sunia-diaca ia aa Slovence, Ust dokazuje ab- surdnost RadlĆevih Idej ln zaključuje svoj članek mallcljozno takole: »Gospod Radić, ako ste odkritosrčen ln dosleden samemu sebi. bl bil temelj za sporazum tale: »Vse Srbe. tudi one v Hrvatski. Jo treba pripojiti Beogradu, vse Hrvata Zagrebu, vse Slovence LJubljani. Ako bi stvar Izvedli tako, da bl se najprvo zaokrožili Srbi in pustili Slovence, da zaokrožijo sami sebe, bi zgodovinsko^ meje takoj padle ln od zgodovinske Hrvatske bl ostalo izredno malo. Ali hoče Radić to reSitev? Ali more naSa vlada prevzeti odgovornost za to tudi pred zgodovino ln pred Hrvati? Radića ja] opijanila zmaga. Ali moremo čakati, da se on Sztrezni? AH je mogoče čakati zlasti danes, ko se Je ista pijanost lotila tudi dr. KoroSca ln dr. Spaha?« — Da' Radić tega predloga beogradske »PolK tike« ne bo sprejel, Je Jasno. \ = Energične odredbe proti Rađfcu? »Politika«, ki velja za veleresen ln zanesljiv list. poroča: »V političnih krogia se Je snočl po ministrski seji govorilo, da se Je PaSić odloči! podati demisijo, toda ne z namenom, da odstopi mandat revlzionlstlčnemu bloku, marveč da dobi od kralja ponovno mandat, a katerim bo le!e ukrenil vse ona energične odredbe, o katerih ja vlada že sklepata.« s= Kdo bo diktator? Tz Beograda' nam poročajo: V Beogradu se mnogo govori o možnosti eventualne diktature, kl bl se proglasila, ako odpovedo vsa druga sredstva za rešitev sedanja državne krize. Glede oseb. kl b! v tem slučaju prihajale v poltev. so razilrjens najrazličnejše kombinacije. NajčeSče pa se Imenuje ime generala Krste Smilja n i Ca. komandanta divizijske ob« lasti v Sarajevu. — Generala SmllJanl« Ca prav dobro poznamo tudi ml Slovenci, saj Je bil po prevratu pri nas poveljnik dravske divizije ln kot tak napravil leta 1919. zmagovit pohod na KoroSko, Kot vojaka, kot Jugoslovena In kot človeka ga Imamo v nnfbolfSem spominu. =r Plenarna seja radikalnega kluba. Včerajšnje na5e poročilo o sklicanja plenarne seje radikalnega parlamentark nega kluba je treba v toliko dopolnltt da je seja bila naknadno določena na 14. aprila, ko se notranjepolitična situ-; acia več ali manj razbistri. Na tej seji ministrski predsednik Pašlć poda obširno poročilo o programu radikalnoj stranke In o programu drugih velikih političnih skupin, na kar precizira stališčo vlade in stranke do posamnih skupin. = Sodba o Korošcu. Zagrebški •Pokret« piše o paktu med Radićem ln Korošcem ter bere Korošcu pošteno levite. Pravi med drugim: »Korošec, vodja SLS. hoče popolno avtonomijo Slovenije, torej temeljito revizijo ustave, oblika vladavine pa mu Je sporedna. Kakor se vidi, se Je dr. Korošec popolnoma pokvaril v štirih letih skupnega ju-goslovenskcga živijena. Njegovo Jugo*! slovenstvo se je razblinilo v Bič ta oa saj danes nahaja na rs t) stopnji s plemenskim pokvarjencem Radićem ... Kaj je Korošca prisililo, da se je ponižal do fiajsramotnejše vloge razorača našega jedinstva? Zakaj se je ta popovski Špekulant združil z avstrijskim himnopev-cem proti jugoslovenstvu? Mnenja smo. da dela on to enostavno iz strahu, ker bi mu Radič lahko s svojim demagoškim nastopom odvzel nekaj mandatov f/ Sloveniji. Razen tega nima Korošec nobenega globokega jugoslovenskega prepričanja — to je njemu bila svoje-Časno politična taktika. Zato mu sedaj tU težko, da je presedla! v separatistični | tabor . . . »Pokretova« sodba je popolnoma pravilna. ae Ivan PuceTj vstopi v demokratski klub? Zagrebški »Obzor« je te dni poročal, da namerava poslanec SKS g. Ivan Pucelj stopiti v parlamentu v demokratski klub. Menimo, da je to navadna časnikarska raca. ker je verjetneje« da se bo pridružil zemljeradni-škemu klubu. =»ReŠkl« trgovci preti fugoslo venski eefcg.acij1. Pred časom se je osnovalo na Reki neko društvo trgovcev tn Industrijalcev, katerega Člani so skoro Izključno pred kratkim tja došli ljudje Iz Italle. To druStvo |e 28. tm. zborovalo tn sklenila resolucl'o proti nastopanju Jugoslovenske delegacPe v Opatiji, zahtevajoč, da se takoj otvori promet z Reko. Resolucijo so poslali Mussoliniiu In Ouartierrliu. Seveda je v njej obsežna tudi zahteva, da morata Delta in Baroš pripasti Reki. Ti »Re-canl« zahteva:o energično Intervencijo rimske vin de v Beogradu, da se reSt vprašanje rešVega pristanišča tako, kakor predlaga Italtfanska delegacita. Tj Uud'e to blazni, zato pa ne vedo, kako s takimi resolucijami samo škodu'e'o Rekf In njeni bodočnosti. Ako b? imeli kai pameti v tvoil glavi, bl svetovali MussoUniJu. nai kratko-mnlo sprejme Jugoslovansko stališče pa bo reško vprašanje nemudoma ngodno rešeno. = Naslednik Uenlna. Iz Moskve poročaio, da je dobi! ljudski komisar pravosodja Kurskij po izredni seji sovjeta ljudskih komisarjev nalogo, da ob^ŠČe Lienina in izve od njega, koga želi za svojega naslednika. Ljenln le Izrazil želja da bi bil njegov naslednik Izvoljen na Izrednem zborovanju sovje-tov, ki naj se skliče začetkom aprila. Za kandidata je določen Kam jen jev, ki ga podpira del rdeče armade, toda on je radi pijančevanja in razuzdanosti zelo nepriljubljen med delavstvom. Levi komunisti hočejo Buharina. toda proti nJemu so boUŠeviškl trgovski krog! m zmerni komunisti, ki Imajo sedaj moC v ivoflh rokah. & Redukc'la orađn'štva v obsega to* ctjalnegn ministrstva. Minister za sfcfiat-So politiko je odredil v svoTem resorfa popolno centralfzacro dela. Združijo se oddelki tn ukinem nepotrebni odseki, zaledno se reducira nepotrebno is nekvalificirane aradništvo. ee Grozni odnosa)! v madžarskem letalskem tabora. Navsezadnje se Je posrečilo boljšim elementom v budtmpe-Itanskem parlamentu Izposlovarl, da Je bilo omogočeno parlamentarni komisiji poslancev ogledati si madžarski jetniSkl tabor v Zalaegerszegu. Zadnji budlmpe-Itanskl časniki prinašajo grozna, obširna poročila o tem, kar Je parlamentarna komisija videla na svoje oči. Tisti dan, ko je bila tam poslanska komisija, je bflo v JetniŠkem taboru samo 800 Inter-alrancev. Znatni del teh nesrečnih mu-Cenikov so madžarske oblasti odpravile drugam na varno mesto. Od navzočih Jetnikov je bilo več kot 20 odstotkov politično sumljivih oseb. Med internirane! Je obilo Število tufih državljanov, a ttrrlf med tistimi, ki jih je tam komlstfa našla, fe bilo dosti Čehoslovakov. Pna večja baraka le bila skoraj polna samih Cehov, med njimi so ljudje, k! zdihujejo fe tri leta v verigah. Komisija Je dognala, da imalo Jetniki po telesu stare m nove znake krutih madžarskih muk. Korrrlšflo je spremljal deželni policijski kapetan Nadas*y, kl je po možnosti skušal preprečit!, da b! resnica prišla ns dan tn da bl komisija videla ln zvedela kar najmanj. Poleg tega je bilo posam-nim Članom In posebno časnikarjem, kl SO se komlsUe udeležili, pridelleno pre-celšnje število orožnJknv, k! Jim Je bilo ukazano, da moralo onemogočiti vsako Informacijo od mtemfrancev. Popolnoma nemogoče le bilo. da bl bili član! ko-tnlsfle s temi trpini Izoregovorill le besedico !Z oči v OČI. Neki Ceh le hotel popisat! bedo !n krutost!, k! jih on in njegovi rolak! prenašalo Že več let. pa le bl! na povelie deželnega pof!c!rsVega stotnika odveden v zaoor vpričo komisije. Orožnik!, ki so spremt'atl komlslfo. So na glas In Izrecno grozili s kaznim! ■rtvam. katere hI se drznile kal potožiti. M*d*ar«M polnil o tem. kal Je vse dovo-Jleno nori Imenom obramba drŽave, so jako Široki, a mncenlV! v Zalaegerszegu so vendar zbudili vihar OgorČenla tako v komklfl kakor furl! v btidlmpelmn-skem ča*op!sm. Unnn'"e je. da bodo Že v Mignil bodočnost! nastopile države, kouh podaniki zdihule?o v težkih verigah, z vso odločnostjo proti madžarskim mrtfMMIem. CevPe knpnfte od domaČTh ravSrea fvrdke Peter Koz!na & Ko. t znamko »Peko«, ker so Isti priznano na bol i Si ln na*-ceneŠI. Glavna zaloga na debelo In drobno LiiiblJana, Dres *% tsr Aleksandrova ^^a^eSs? aas Cospodarsfvo. Df. Prta Ulnđlscher: PRVI TRIJE MESECI L. 1933. Kraj prvega trimestra Imamo •etos za seboj it dokaj markantno razdobje. Za trgovsko in industrt-jalno prakso je najznačilnejši pojav permanenca denarne tesnobe ln kapitalnega pomanjkanja. Na jesen je na denarnem trgu od nekdaj običajen gost močna potreba denarja, ker silijo ob tem Času pridelki sa denarjem. Proti Novemu letu pa smo bili vajeni, da je odnehava! pritisk. Letos se Je po Novem letu težava za gotovino In za kredite Še povečala. Oospodar-stvo je završilo prav neprijetne tri mesece. Skrbi so imeli tako tisti, ki dajejo denar, kakor oni, ki ga iščejo. Pričakovani obilnejši krediti naši in« dustriji od strani Narodne banke so žal izostali. Pač pa gre dalje odtok našega denarja v Beograd. Ta drenaža našega gospodarstva Je za nas zelo kvarna. Za spoznanje je zadnji teden pač odnehala na trgu napetost, vendar so strokovni krogi v sitnem dvomu, ali je res že pričela pot navzdol. Vsekakor je položaj tak, da so se krediti silno podražili in dosegli mero, katero so bili celo ljudje kosmate gospodarske vesti v polpreteklosti navajeni brez preudarka označevati za oderuško. Neogibno je, da draginja denarja, k! se suče letno okoli petine Izposojlla, odločilno vpliva na kalkulacijo proizvajalnih stroškov in na Izmero blagovnih cen. PogreŠeni prehod od nižje jedinice na višjo ob zameni krone za dinar je po razlastitvi kronskega področja za dobre tri četrtine mobilnega premoženja priče! draginjo uvajati pre» ko Save Že predlansko leto rud! pri nas. Prodiranje dra^mje zvesto podpira nrotikonsumentska gospodarska politika, katera tepe pri nas tudi kmetijskega producenta. Pogrešni sistem obdavčevanja, nejednako razdeljena Javna bremena, prlzanašanje gospodarsko krepklrr, preobreme-njevanje mestnega prebivalstva z direktnimi ln konsumnlml davki, da se pokrila nezadostni dohodek Iz direktnih davkov, favoriziranje izvoza so tehtovite komponente, ki z združenimi močmi konstantno dvigajo stroška življenja, čim imajo cene tendenco navzgor, je neizbežno, da se ponavljajo tudi po Novem letu mezdna gibanja v raznih strokah z večjim ali manjšim uspehom. Licita-čno rajanje gre dalje, kdo ve kam? Samo jeden delojemalec zaman ves obupan kliče že dolee mesece po opravičenem povišanju svojih prejemkov — izmučeni državn! uradnik. To je sramota za državo, kl jo predstavljamo mi vsi. Mesece že gre ta klic po državi — ln lačni mesec! so dolel. Oospodarsk! krov! Imalo odličen interes na tem, da hodi državni nameščenec — zlasti tudi državni železničar — zadovoljen na vsakdanja delo, V mladi državi, kakor Je naša, Ja grah zoper Sveteia Duha, da se odreka pravičen zaslužek posvetni inteligenci ki duhovnikom. Kdo naj širi ljubezen do domovine, ako razjeda obup uradniško Inteligenco ln duhovnika? Dolgo smo sa branil! visoka obrestna mera. Po dveh letih smo podleeli. Tudi k nam Je prišla — pač v stalne goste — trda in nedavno še po zakonu preganjana draginja denarja. V sosedni Italiji Je tudi trda za denar, ali obrestna mera ne sega preko osem od sto. Da oslabela valuta ne nudi naši obrtnosti eksportne premije, Ja vprašanje, kako dolgo je mogoča velika produkcija ob daveči draginji zaupanega denarja. Mesec sušeč se ponaša letos s sušo tia denarnem trgu. Tudi v prirod! je leto vstopilo v suho pomlad. Naše vode so majhne. Obrtno delo, k! potrebuje naše žive m bistre vode za pogon, ze dalj 8a$a trpi nod pomanjkanjem vode. Iz raznih krajev čujemo to*be. da so slab! Studenci in da le malo sneženih zalog na naših gorskih velikanih. Do konca prvega trimestra je od denarnih zavodov v naš! ožji domovin! objavila letne računa danes Jadranska banka d. d. Beorrad. k! je lepo zavrnila In Izplača \2 dividende. OstaH stoprav v prihodnjem mesec* stopijo na pfsn * svojim! Ps> čtml. Položal se presoja precel ugodno po na*lh vodUnlh zavodih. Cu-Jejo se ugodne cenitve ter fe računat! z dlvldendamt, k! pre«e«rafo lanske. O naši Narodni banki ja bilo na te mestu že poročano. Na Hrvatskem Je nedavno položila račun Praštedl-ona s 18 •* dividendo. Vseopča Kreditna banka z 14% ln .Tugoslovenska banka z 11% dividendo. Uspehi so fepf navzlic trajno mtočhn obratnim stroUkom. Naši gospodarski prvaki se Intenzivno trudijo, da Izposlujejo popolno borzo v LJubljani. To vprala-aje Ja za Slovnu* pnrovredM praav tJČne važnosti. Na gre le rt naSe de- narstvo, v razani meri jc na tem in-teresi rana naša Industrija in trgovina« ki sedaj stoji neugodnejša nego zagrebška. V tekočem letu Ja naša država stopila v pripravljanja trgovinskih pogodb s našima sosedoma na severu in jjgu. Italija in Avstrija sta za našo vnanjo trgovino, za eksport in import najvažnejša Interesenta. V petem letu po vojski je treba, da postavimo svoje trgovinsko - polit čne odnošaje na solldnejše. vsestransko preudarjene temelje. Delo, katero je opraviti, je na sebi težavno. Za na&o mlado državo je delo osobito težavno, ker v mnogem oziru ne razpolagamo s potrebno stvarno pripravljenostjo. Ne glede na nezadostne izkušnje vsied novih prilik, ne glede na statistiko nam ne dostaje še zadostnega pregleda ln presodbe dejanskega položaja. Tudi v krogu interesentov Še tuintam nedostaja izvež-banostl za dajanje informativnega materiala, pa tudi prepričanja In zavesti o važnosti poizvedb, kl so potrebne za zbiranje materiala ob sklepanju trgovinskih pogodb. Naša agrarna produkcija, naša Šumska in vinska produkcija si Želi svobode na tujih tržiščih za svoje produkte. Naš trgovec s! želi svobode duha in svobode dela, da more razvijati svoje delo v importu in eksportu. Naša Industrija v Sloveniji, katera nos! težka Javna in socialna bremena v državi ter ima odlično važnost za gospodarsko ravnotežje v zemlji, potrebuje varstva !n zaščite države, da ne podleže nadmočni tuji konkurenci. Negoctatorje pri predstoječlh trgovinskih pogodbah zadene silna odgovornost, ako bl zapostavljali interese domaČe produktivnosti. Ne gre samo za neposredne koristi, ki jih donaša domača lastna produkcija. Treba tudi mislit! na dejstvo, da bl tuji ?m-porterji. čim ne bi bilo regulatorja v lastni produkciji, brezobzirno mogli izkoriščati naše potrebe tujega blaga. Od novih pogodb si obetamo hitrejšega prometa na velikih občilih. Čas je, da prenehajo silne ovire v mednarodnem blagovnem prometu. Trgovec in industrijec si želi, da more neovirano poslovati in se svobodno kretat!. Podpore In pomoči niso bili vajeni. Želijo, da se Jim vsaj ne dela ovir ln da se Jih pusti delat!. S strahom pričakujejo vesti, da položi državna uprava svojo nesposobno upravno roko na južno železnico« ki je svitla točka v prometu. Skrb kupčijskih krogov kakor konsumentov je vprašan|a našega denarja. Večno valovanje ustvarja velikanske težave. V trgovski in in-dustrialni praksi je najbolj goreča želja: stabilizacija nacionalnega novca. Kar ser tiče valovanja denarne vrednosti, smo pri nas kakor drugod Imeli baš dovelj živahnosti. Precej stanovitno se je držala italijanska lira, kl se giblje v Švici okoli 25Vi do 26 Vt. Umirila se je na nizki stopnji avstrijska krona, pa navzlic temu naraščajo v Avstriji indeksne številke. Pravi vihar zaznamenuje nemška marka. Koncem januarja na višku reparactjske krize je veljal v Beroli-nu 1 dolar okoli 50.000 mark, dne 24 marca pa okroglo 21.000 mark. Ureditev nemških reparacij Je sedaj najvažnejša gospodarsko vprašanje sveta. Tudi francoski frank je bil vihrav in se je sukal v Zurihu med 39 in 31 od novega leta sem. Kadar vstrajajo vesti o sporazumu, se francoski frank takoj dvigne za nekaj točk. Ogrska krona Je zadnji teden zelo oslabela in izgubila polovico svoje vrednosti. Pri nas smo po novem letu najslabše stali koncem januarja. Od srede marca Je precej stabilnosti In se držimo na švicarskem trgu na višini 5.50 do 5.60 švic. frankov za 100 dinarjev. Naslednja tabela kaže tečaje v Ztiril.fi za d'nar (Pograd), češko krono (Pra^a), liro (MtT*n) ln francoski frank (Pariz! ob sedmih termmth preteklih prvih treli mesecev tekočega leta. rVnJl liln Ftfh 16.46 26 90 3S.76 •ao 15.20 26 20 36.60 31. Jsnnsr ! 4.60 15.25 25.35 as.10 16. ftbnstr aao 1575 25 40 31 97 2S. tearesr SI? 16-77 25.65 32 SS IS. starec 5.36 15*5 25TO 3*. 77 16. marec 155 16.05 26.50 54.90 ŽITNI TRG. LJubljana, 30. marca 1933. Trgovina z žitom ln moko Je trenotno mlfira In tiha. Producenti zadržuje o svo?e zalo*e v skladlSCik nakup'Ćene. Vsled teta }e ponudba pšenice tako mafhna, da so morali nekateri mlin! ivo'e obrate ustaviti. Prvovrstna banasUca moVa stane danes na bazi norice 27 %\ do 27.50 franko bana-5ke postale, dočfm notira na postalah v Bački Z7.— đo 26.60. Pomanjkanje praznih v^t^nov Je Se vedno občutno. Na mno* tih postajah se blaro. kurjeno začetkom meseca marca s> vedno nI nnlnžllo. Izvorna carina na moko 'e ostaTa ne-Izpremen'ena. medtem ko *e *e cnrTna na pSenico od Din 1.50 na n.fio zn'7a!a. Od uradne strani se to npredbn ntemsihtle s tem. da le onemr>^č;!a p«->r>re! vePavna visnka carina sVozi šest mesecev vsak lr-vo* pSenfce. Kakor se zatrlit'e so zalnsre pSenice orromne In n?.m le prebralo *e skoro poMvlco lanpko lefo nr'deTane pSe-n*ce. Padi tetra se le pokarala pf»trena to prenstaTo pKenlcn frvor't? Irv^r pšenice le torel proti plaCHn carine po Din fiOOfl ra varon dovoPcn. V kol5ko se borfe »rvoz tud? res vršil, odvisl od sve+ovne o^rftete, od valutnTh sprememb ter od železniškega prometa. Na vsak način se te nade'atl z ozirom na vse to Še viš'lb cen v titrem-stvn. Tore! dratra rŠen?t*a. draera moka ln drar kruh. Na pričakovan! pade* cen ttrnki zaenkrat n! nobenih K 2n*»na Izvrstna kn"ga trgovsko ln obrtno spls'e f*ha'a Pri kr. zalogi Šolskih knllg m učil sedal v nov! predelani Izdati v dveh delth. Prvi del, kt obsega »nisle m svobodne, rokodelske In trgovinske obrte le ravnokar Izlet. Ta knlga nam na 344 straneh midi vse, kar tozadevno potrebuje Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJLBLJANL OPERA. Sobota, 31. marca: Zaprto. Nedelja. 1. aprila: Ob pol 8. zvečer: Gorenjski tJaveek. — Izven. Ponedeljek. 2 aprila: Carmen. — Izven. Torek, 3. aprila: Ob 6. popcldne: V kraljestvu palčkov. Mladinska predstava. — Izven. Sreda 4. anrlla: Vratr In Katra. — Rod D. Četrtek. 5. aprila: Nižava. Gostovanje s:d5. Htne Pirknve iz Bratislave. — Red C. Petek. 6. anrfla- Čarnstrelcc. — Red A. S'b^ta 7. anr'ln: lank-n in Mnm ln rod« nova opera Antona Sfh pošll'kah listine ln različne vlog* do oblastev Itd. in bo kakor ie bila doljani« man Sa Izdala neobhodni pHpom^ek vsakega obrtnika in trgovca. Drug? del Izide do srede aprila ?n bo obsegal SpVle za koncesUontrans ebrte In bo Istotako vseboval vse. kar le glede doptsovanla potrebno vedeti rmeiltelieffl koncesi onlranih —f Ruski avoz. Od I. aprita tlo 1. oktobra L L je ruski uvos obsegal v glavnem livila ln je dosegel vrednost 8.474.042 rabljev. Pazven tega je bilo avofenih mnogo kemičnih Izdelkov ai materiali!. Is Perzije ja dobila Rusija aa ah Mi —S «*ita pariteta v NemCU. Od 4—10. tpfila 192«. taaSa slati carinski tadatek 4P4J0tr%. —g Novi mfal v Srbin. Strokovna ko-mlslla le pred kratkim pregledala 6 novih mlin*«/ v moravskem In po'erevaČkem okruga. ffomisHa te podala točno poroČ'lo, ts katerega le razvidno, da So to milni aatmodeme'še^s sistema, preskrbljeni s Poersterla. Ko sem leta I02t) v »SI. Narodu« priobčil feljtone o »Almfrl in Kseniji« me Je nenadno obiskal na domu g. Pr. Pr. Moho-rlč. Obžaloval le ?zŠke bra*e ln v^ebn'e določbe m oravf*n*Ve ČOS, vendar na Ide v nle! mnofro koristnega vsak Sokol. Bratom, k! so zmožni češčlne. Jo nal-too!e"e priporočamo. Rlaohon? vpsfnik. — Drtrgt petstnvffnf koncert kubanskih teozaknv. Na splošno željo obolnsva prire« de kubanski kozaki v torek dne 3. eprfa ob pol devetih zvečer v veliki dvorani hotela »T'nlon* z«dni? poslovilni koncert. Pevski zbor pod vodstvom S. G. Sokolova obeta s novim sporedom prileteli užitek po p raz* ničnem odpočitku. Začetek meseca bo go* tovo "godno vplival na uspeh koncerta tako, da bo obisk to pot številnejši kakor prvič. Spored koncerta: I. 1.) »Serensda« god. Maršnera: 2.) »Ej uhnem« arr. Sokolova; 3.) »Cerkeaka pesem« g. Oerepina: 4.) »Me« teltca« g. Varlamova: 5.) »Zbor fantov« iz op. »Cerevečki« g. Cajkovakega. «— II. 1.) »^nrsvli* arr. Košeca: 2.) »Popuri« g. Se* lubina. — ITT. 1.1 »Stražar«; g. Kunca: 2.) »J~ * hmelj« g. Grečaninova: 5.) »Rdeči sa* rafan« arr. Sokolova, solo Fedenko: 4.) »Si« <»naln! marš« g. KolotUlna. Narodni ples. — IV. 1/> »T TVra! In sH gonak« g. Bon da renko: 2.) »Naurskaja lezginka« g. Cimljanakij; 3J> »K -a""-a Wemi-a« g. TTzdanov TiimVfilfu in sooPf — T. n. SV. Mftncben v. Pm ■ TTr»ia I. !■ 2. anrlta. Z ozirom na veliko zanimanje, kl vlada za gostovan'e Izvrstnega mona kov skega kluba. Je priredila Illrlia oredproda'o vstopnic pr* td. J. Oorec, palača Lt kred. banke. Znižane članske in đt'ašVe vstopn're se izdalalo edlnole v predprodaM. OpozarTa se nadalje, da le dostop na tfr'š^e brez vstopnice strogo za-bran'en. IzvrS'iinči et*.nl nogom, sekcile. k! so edini oproščeni vstopnine, mornlo dvlen'ti proste vsfenwif«e proti predložitvi legitlmacre v rredprodaji — No*»omet o Veflkl aoČl v Celfn Na velikonočni ponedeljek iera pr! »Skalni kleti« ob pol 15. url reprezentančno moštvo mesta Celia sestavile«© od eellskega Poslovnega odbora U N. P. proti B-teamtL Ta tekma nal pokaže, ako to potrebne even-tuelne soremembe v reprezentančnem moštvu katero I era dne 81 aorila proti reprezentanci Maribora. Postava Je sledeča: goalman še nedoločen. Stoffr. Saleker (AtO. — Canear. Ceme (S. K. CelleV Ora-dlšer (Atl.). — OerlzHr (S. K. Ol|eV Wech-meer. Dnrrschmld. Vrečko (Atl.). Wagner (S. K. CelleV — IC1w^ tto»»««rfev fn mnt*e*kr«N>v •iTr'htm v Lhi^Pnfit v^bt skupno članke na ses**»nek. V! se vr«» dne 3. »nrfla 1923, ob 8. nrl rs'^č^r v Prešernovi sobi restav-ractle pri Novem svetu. DorfPnf člani, kateri so trročU! kola'ne v gravirale nal se ▼ avrho povrnitve sigurno ndeleie ka. — Odbor. Rusko predavanje. Včerajšnje predavanje N. Jeserske« ga je bilo namenjeno karakteristiki emi» gracije sploh ■ posebnim ozirom na rusko emigracijo in njeno nalogo v bodoče. Se« danja ruska emigracija v zgodovini člove* štva ni nov pojav. Prva večja emigracija j« bila fe v starem veku, ko so Judje pod vodstvom Mojzesa zapustiti rodno zemljo bi odšli v označeno od Boga obljubljeno deželo. Dalje poznamo emigracijo za časa francoske revolucije, za časa evropskega revolucijonarnega gibanja 1848. leta in emi* gracijo ob priliki neuspešne revolucije v Rusiji leta 1905. Emigracija ni istovetna z begstvom, kajti ljudi, ki so jih gotovi zgo* dovinski dogodki, v idejnem ožini nasnro* tujoči njihovemu naziranju, prisilili zapu« stiti domača tla, ne moremo imenovati ne* gunci. Značilna pri vseh emigrantih je po« polna politična dezorijentacija, ki je posle« dica Izrednega položaja, v katerem se ti ljudje nahajajo. Ločeni od domovine, torej brez stalnih stikov s svoiirn narodom, nc poznajo razmer, ki vladajo tam, kjer so Uveli prej. z druge strani pa stalno upan»e in pričakovanje, da bo zdaj pa zdaj napočil dan, ko se bo mogoče vrtnltl domov — vse to je krivo, da se emicrsnti ne mor? in vživeti v navade in obtTaje dotičnega Wra» ja. kamor jih ie zanetiš "s^da in da ne razumejo polt*ičncga živi jen ia niti doma niti v ri'jlni Meds**holno rarmerle je bilo pri emigrantih približno povsod enako. Nervoznost. iskanje krivca, ki ie povzročil neuspeh na domačih tlrh. različna očitan »a hi obrekovanja, neman te t"1?ga jezika, težke gmotne rarm-re in drugi slični m o. mer*? v življenju človeka, ki je takoreVoč Izgubit tla pod seboj, vse to povzroča, da emigracija no navadi ni složna, ds se pre* pirajo med seboj celo Mstl. ki jih je ista ideja pripeljala v tujo zemljo. Sedania ruska emigraclia pa se v po* gledu svo!ei?a položaja bistveno razlikuje od vseh drugih emigracij. H'«genoti v času francoske revoludl* so prlšlt v urejene, go* apodarsko močne d-žave. kjer so se mog'i udeistvovatl na vs**h pol'fh javnega živ* Ijen'a. nllh socijalni sestav je Ml docela enoličen. ka»H izselili so se v p^težnt večini »amo ari je bilo tudi v drugih slučalih. Sedanja doba pa je nekak mir brez miru, rusva emigracija ie prišla \T r,T^r~pn voine^a knt!« v drr*gi. v R^plti se n«ds!iu!e revol*TC?ionarni nroces. nad poli. tičnim obzorjem Evrope pa se zbirajo čim dalje bolj gosti oblaki. V nasprotju z dru* gimi je ruska emigracija preživela štiri leta krvave vojne in. kar je glavno, v nji so zastopani vsi sloji prebivalstva od arisro* kratov do preprostega seljaka in celo ne* ruska plemena. lTpanje. da se bo danes ali jutri mogoče vrniti domov, ki je brezuspešno že pet let in bo trajalo morda še leta in leta. na se opaža rudi pri niih. Tudi dana*« nja ruska emigractia pričakuje rešitve od drugih držav, ona misli, da bodo drugi na* rodi posegli v revolucijo in vpostavili v Rusiji zopet normalno življenje To nazi* ranic je seveda naivno. ka:t! že na primeru Francije je razvidno, da so imele tuje drža* ve diametralno nasprotne mrerese z ozirom na emigracijo. Nekaj podobnega se godi tudi danes. Močna Rušila bi ne bila po volji mnogim evropskim dri.iv.am, zato je razumljivo, da one mirno gledajo, kako Rusija nolagoma propada. Ruski emi^-anti. Čijih število znaša okroglo 2 milijona, so rartreseni po vsem svetu. Ni države, kzer bi se danes ne čula ruska govorita! Največ jih je nailo zaves tišče v Nemčiji. ki igra vlogo netopirja. Z ene strani favorizira in podpira emigrante, z druge pa se hlini in prikupuje boliš.-vi^ kom, sedi na dveh stolčkih in pripravlja teren za bodočnost. Mn^jjo jih jc t ?di v Severni Ameriki, najroani pa na Angle* škem, kjer jim neznanje jezika onemogoča bivanje, z druge strani pa ima ta država le itak mnogo nezaposlenih Posebno prisrčno so bili sprejeti v J-gosl vi;i in predavat Ij s hvaležnostjo omenja, da je to edini d-"'a* va, kjer so emig-anti v vseh ozirih svo* hodni in uživa;o do gotove meje enake prnv'ce x ostalimi državljani. T*o smatra za posledico dejstva, da jc srbski narod spre« el emig/ante kot predstavite!je svoje ne* kd^i mo'"r:e In zveste zaSčifnfcc — Rusije. O kaki si ^gi med emigranti ne more biti niti govori. N'c samo d.i *u"so organizirani ▼ celoti, marveč so razniti ra nešteto tabo« rov tudi v vsaki drŽavi xase. H koncu predivanja je oredavatelj za* šel nekako v stran in spregovoril nrecej obzirno in v nasprotju r drugimi izvajanji ttidi dok.ii pris^r.i^sko o r--skem boljSCViZ* mu. Povedal je. d:* ie r"*^'o revolucijo in= scenira'a Nemčija, da ie bilo vse to kar se godi danes že vnaorej preračunano z namenom, osla! ;fi RusMo in prisvojiti si pozncie nima nri-^dna Hoinfva, vendar pa meni. da ta proMem ni samo nisli. mar* v*" svetovnega znrt'aJa Ivako hI Kilo mo« goče iznebiti se bol j 5evi5Ve ga i.arma. o tej zadevi ni«mo čuli pod-f^hrega pojasnila. Predavatelj jc le ugotovil, da trni dnnaSnji svet na pomar.ikaniu idrnlizma. nasnrotno pa je preveč obložen z materijalizmom, kar se ti"e zlasti r 'skih bol j 5e vik o v, ki jim ie politika in pravljico o svetovmi revobteih* samo pripomoček za polnjeni' žepov. Glavna naloga emig-aeije no mnenju g. Jezerskega obstoji v tem. da mora biti ona kot naci« jonalna skupina v te«;nem kontaktu r. ino* zemstvom, si"- ti z vso nosečnostjo dogod« kom v R"siii in po mo*nosti rrnra'no pod* pirati one, ki se nahaiaio nod boljšcvišlco strahovlado m deloma r. ""travi5cnostio pr!« čakujejo pomoxi od ct^-V-^Mv. FmJrt-a« ciia se mora d"hovno preroditi, spoiiti bo mora na naH »oralni In versV:! rodlagi v močno organizaei'o. k! bo v ugodnem tre* n"tku in nri sedanii solo^ni en^mogloati l"hko marsikaj stoHla ra vnostavitev Ru« 6i*je. Nekdania politika emigrantov ni bila pravilna, sicer bi ji.ia ne hilo treba položiti orožja in bežati, pa tudi v inozemstvu v tem oogledu položaj emigracije ni nič bolj* Si. Treba se bo poprijeti drugačne politike — kakšne, predavate!: ni točno pojasnil. — Pripomniti je treba, da je bilo predavanja v splošnem sicer zanimivo, izva'anja večt* noma pravilna in objektivna. to^A odločno preobširno, kajti trajalo je v-6 kot dve uri. To človeka izmuči, kar ie bilo tudi opažati med navzočnimi. Udeležba je bila selo pičla. Pismo iz Maribora. V Maribora, 1923L Tudi če b? bilo toliko drugih neprilfk, vendar Maribor Se ni imel tako nemirne alelule kakor ]o Ima letos. Navadno so bili na mesečno plačo navezan! sloji veseli, ako fe Velika noč sluča'no padla kakor letos ravno na prvega. Letos le tudi to veselje v nalmanl 80% spalavalo po Dravi. V celem Mariboru le teSko nalt! 80 hl§, kier ne bo ravno za Veliko noč vladalo razburle-nle. Jeza tn sovraštvo, pa tudi žalost In obup. Nad več al! manj z velikonočnimi pirh! obloženim! mizami visi letos malone v vsakem stanovanlu strašilo nesrečnega stanovanjskega pravilnika. PovISan'e najemnine je ta mesec dobilo nov udarec z državno stanarino, katere so deležni le gotove kategorlie državnih nameSčencev. HlSnl gospodaril so namreč kakor lačni volkovi padli po tej stanarini sklicujoč se, da le Ž nlo padla v Dravo tudi začetkom januarja sklen'ena resolucija« zbog katere državni nameSčenc! !z'avlja?o, da ne morejo prele plačati stanarine, nego lo dobe od države. NIČ ne pomaga opozorite v, da stanarine niti vsi drž. nameščenci niso deležni in da le privatni nameSčenci niso dobili. Stanovaniedalald so z ozirom na splošno podraženie preiti tudi preko svo! čas od društva h!5nih gospodar'ev predpisane more povi?ania in terjajo Že tudi preko 1000^ pov?5an'e. Se bule se godi podna-lemnlkom. katerim le zakon sploh odvzel vsako zaSčIto pred Izkoriščanjem. Dočlm lmafo naiemnlkl vsa1 formelno zaSčIro tudi v druf^u najemnikov, nimalo podnajemniki tudi v tel organizaciji nobenega zavetla. Cena stanovanlem raste rapldno. To pa poleg svolevolnostl gospodarlev ln Se ostudneT5ega Izkoriščanja podnajemnikov od stran« naiemnrkov tudi rad! tesra, ker premožne'!! s!o*i plčuielo vsako ceno. samo da dobe stanovanje. Nastala ;e ta'na obrt. s katero se pečalo gotovi elementi, k! posreduie;o prodalo stanovanj. V tel razproda'! znafia nainižja nagrada 10.000 K za posredovani male sobe. dočlm stane!o več »a stan rva nla po K 20—40 tisoč. Poleg teh pirhov le dobil Maribor za VePko noč tudi zopetno podražen'e vseh živil. Kakor na drugem mestu razvidno, se le cena živini tako podražila, da revnim slojem ravno za praznike ne bo mogoče ti privoščiti ntt! koSček mesa. Tudi naS obč. zastop letos ne bo trne! vesele alelule. Kakor namreč Izvemo Iz vrst stoječih blizu župana, bo soc demokratska stranka na vsak način Izvajala konsekvence Iz državnozborsklh volitev. Vprašanje Je, ako bo vlada ta korak odobrila. V slučahi da ga odobri, kdo bo |me-■Pvan za vladnega komisarja? AH poveri vodstvo poslov do novih volitev sed^nie-mu županu. V sledn'em slučatu Je že danes gotovo, da se občinske volitve ne bodo ravnale po pravkar mlnollh državnozbor-slkh volitvah. Vsaka druga stranka, ki pride za sedanlo na občinsko krmilo, bo imela se težie stališče nego so ga Imeli socllalnl demokiatt. Cdino veseli letoiaje tleluje so naSi Nemci. Ne samo veseli, ampak postali so tudi predrzni, saj že javno zahtevajo vse pravice soodločevanja pri na5f upravi. Prepovedu'ejo si celo ž njimi slovensko govoriti in v tej drznost nočejo nič več slišati, da so za svoj bernškl mandat pro-s'ačll! tud! po Slov. Oorlcah s slovenskimi lepaki. Ker si klerikalci nič več ne obetajo od Nemcev, so pričeli tudi vodilni krog! v dr. Korošcev! stranki odločneje nastopat! proti nemški predrznosti. Ako se vsaj v tem vprašanhj zedinllo vse slov. stranke, se bo previsoko naraščajoči nemški greben kmalu zgrbančil. Obč. svet in dr. KorošČeva stranka je ravno za Veliko noč izgubila v dr. Karlu Vrstovšku enega na;ugledneiših svojih mož. SLS bo težko pogrešala tega moža, za katerega specielno v občinskem gospodarstvu nima pravega nadomestila. Z ustanovitvijo Kreditne stavbene zadruge »Molmlr« ravno pred prazniki je podana možnost In upanie. da se rudi v Mariboru takoj po praznikih prične z gradbenim delom. Ako se tudi ta akcija ne posreči, bo Maribor prih. zimo doživel katastrofo z danes še nedoslednim! posledicami. Odgovor „Hrvatskome Slobodnome Borcu". Treći broj vašeg Usta donio jc na prvome mjestu Članak »Pašičevi Kranjci«. — U tom članku otknli ste svti svoju dušu. koja se sastoii iz — truloće i smrada. Zar time hoćete da branite hrvatsku kulturu? Slabo bi bilo s niom, ako bi bili to pravi nfeni pretstavnicl i zagovornici, kad bl to bio njen cvijet, dakle naivl§e šta je ona mogla Iz sebe da dade. ako bi ove njezine vcIMine bile tako — niske. Sada: ili ste vi njen cvijet — onda je propala hrvatska kultura; no, ako nije propala hrvatska kultura — nljeste vi iz nje, nbeste n;#ira djeca. Čir ste na nfenom tiiclu. vi Imate drugog otca i majku — Radića. U ime radićevske kulture govorite, a ne žncate se ni utvarati da ste — tTibuni Hrvatske! Neuki i naivni seljački narod vjeruje vama, misleći, da ste izišli iz domaće grude, da svoju zemlju ljubite te za nju radite. Priprosti se narod dapače samo raduje, da su mu s neba pali takovi silni ljudi, tako mudri i pošteni vodie. Naš je priprosti narod dijete u političkome životu; ne treba mu puno laži. pokažite mu samo slatko i dvolično lice — pa vama vjeruje. A vi, mjesto da bl ovu diečlu dušu odgajali, da bude.iz djeteta jedan trezveni'politički, socijalni, kulturni i gospo-1 darski i radioni čovjek, trujete mu njegov] život. Vlastiti je narod vama — rogata] marva! i _ Sttan 6. >5LOVPNSK! NAROD« dne t« aprila 19*3 Stev. 76. Zaveli ste narod u tamu« gdje ma nema spasa. Ali probudile se — nadajmo se — njegova svijest; saznale onda, tko sa drži u ropstvu i zabludi. I oslo-feodiće se vas. i vas će ostaviti m po«V ličkoj tamnici, odakle nećete izići nikada visa na vaša slobodno »hrvatsko« Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Si. marca 1923. Ako imate kuražu, preStampajte ovaj članak, kao što su slovenske novino vas preštampale. Na okup, junaci, učinite ovo! Sa zna će val narod, tko ste I Ita ste. A mi. sudićemo po tome I to. koliko vrijede vase pretnje da ćete oru-lanom silom ustati protivu jedinstvene države. Jugoslavenska se omladina žrwo-srala za nju! Mislite 11 da će se plašiti žrtava, borbe i rada aa jedinstvenu kulturu? i Ludilom, demagogijom, nemoralom I nepravdom, pa bilo sa bilo koje strane, se gradi se kultura i država, ne vaspi-tavaju se ljudi, koji su juče tek počeli da iBve samostalnim životom, u trezvene, poštene 1 radine grad ja ne. Ovo se postizava pametnim, poštenim I marljivim radom, radom 1 opet radom. Omladino, koja vjeruješ* u fedfnstve-mu jugoslavensku državu I kulturu, na rad! Staria generacija — kako se vidi ima drugi posao 1 Marijan Starte. Društvene vesti. ■ — Sefa »Kola Ingostovanskib sester«. Odbor vabi na'srčne je, ne samo odbor nlce temveč tudi čian'ce k važni seji, ki bo v torek 3. aprila ob 18. v društven J pisarni. Na programu Je med drugimi točkami sobotna prireditev. ; — Druitvo trgovskih ta Industrijski« —hm IT i m i i Slovenije v LJubljani«. Je na ■borovanhi dne 29. marca sprelelo t o-le resolucijo: »Na danaSniem zborovanju zbrani privatni nameščenci vseh panog energično protestiralo proti temu, da trgovska podle t fa svoje nameSčenstvo v pretežni veČini tako sramotno nizko plačujete, te pozivalo vse me roda? ne faktorje, da store vse potrebno, da trgovski nastavi en-ei pridejo do opetovano zahtevane kolektivne pogodbe, da bodo Imeli castguraa vsaj eksistenčni minimum In tako lahko živet! vsa! približno človeka dostojno žfv-Cenfe. Zborovale! izjavljalo nndaTe svojo popolno solidarnost a trgovskimi nameščenci, katerih težnje bodo vedno ta v vsa* ozira podpirali. — Orem'1 trgoeose poroča SvoHm i: Izpričevala o preizkušnji ss roko-denskegi pomočnika so kolka prosta. Isto-tako so koleka prosta učna pisma katera Izstavljajo stanovske obrtne zadruge o priliki oprostitve rokodelskih vajencev. Učna spričevala, katere izdajata rokodelski mojstri sami svojim vajencem po do-jsitm nčni dobi, pa so zavezani taksi 10 Dia. r^stodona sssrsnks Zveze brvSIb snlsg. gojencev na Velikonočni ponedeVek, daš t. aprila, vabimo slavno občinstvo, fmCsjoča se z običamlh izletov na zabavni veČet v Mladinskem domu na Kodelje-srem. Igra godba pod vodstvom g. kapet-atika Pran Dol mar)«. I — Draitvo poflali IS brz o lam"« ttb nslnfbencev za Slovcnlio podružnica Celje priredi v prid po umrlih osirotelim ss bolnim članom, dne 6. maja ti. Javno tombolo z dragocenimi dobitki, a. pr. 51-val nI strol, kuhfnlsko pohištvo Itd. itd. v zvezi z večerno veselico v vseh gornlih prostorih Narodnega doma v Celju. Prosijo se ostala društva, da se ozirajo na to prireditev. — »Podmladek Meceg* krita.« Našlo-atvil ss na nacljonalm Rdeči križ. ae Je ustanovil pred letom dni »Narašča! sH Podmladek Rdečega križa« v prestolfeah naše domovine. Ker pa Rdeči križ Se ni organiziran, se organizacija »Podmladka« ni mogla razvftl v toliki meri, kakor zasluti aVe Idela. Vendar pa so navduSenl naSi na-fodn)nkf nvfdelf pomembni vzgojm aTSSSsaSJI In sredstvo, zedinitl m&llen'e in delo bodočih nagih državljanov v ljubezni In pomoči kateremukoli potrebnemu In kjerkoli. Da Je lastno zdravje IS zdravje okolice temelj sreči posamntkov kkor tudi države, je gotovo stara resnica. Dandanes posebno je treba vso pažnjo staršev In učiteljev posvečati temu. da vzgoje Jugoslaviji zdrav in močan rod, ki bo sposoben za uspešen odpor proti zunanjim in notranMm nasprotnik o m Telesna m srčna izobrazba ;fe namen društva Podmladka Rdečega kri-fa, In sicer potom izvajan) zdravstvenih faravU ter altruizma. Če organizira društvo »Podmladek Rdečega križa« vsal ve-iino šolske mladine Sirom nese kraljevine sr omen'ene svrhe, me nI nič več strah pred bodočnostjo. Zakaj če se človek že bol otrok privadi pozornosti do drugih, ljubezni m pomoči do svo>ga bližnjega, potem smo lahko uverienl, da ne bo več g dobi, ko doraste srednja mladež, toliko surovega materijalezma m egoizma, kot ga je, žali bog, dandanes. Vsi, katerim leži dobrobit naše domovine pri aren pj mtafo še smisel za boljše m človeko-gubneiše clle. posebno za narnšča) naše domovine, vsi ti podp;ra|o In širijo kfeie podmladka Rdečega križa kot edino in nai-|>o?"Še sredstvo eđ'nstva In močf naše do-piovlne. Dostavim nal le Se. da n?ma organizacija končnoveravnUi pravil, kar !e tttdl č?sto naravno, ker le še sredi ra^vola. Ol-banhi. k! I« totfVe obft»rno«tt rn gfobfne. ** more le po temeimem In skrbnem oron*e- van'i postaviti ravno one mere, ki otmv goCniein nairCmneše dfio. Ce se le na tu pn nas do seda* deblo le v od^omVfh fn fjodrobnost'b, *e bHo to le zato, ker še nI pri f»»s r>«M**j pmjrram za našo deželo In naše ofco?*č'ne, kar se bo pe zgodilo v •jaJkraJUro času. **■ Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem našega Usta telimo vesele praznike. — Uredništvo lo uprava »Slov. Naroda«. — Ob preloma? Naj te tako optimistično presojamo sedanji politični položaj v naši državi, eno je goto* vo, da notranja naša situacija še ni bila nikdar tako kritična kakor danes. To notranjo krizo so najbolj poostrili našt klerikalci, ki so ne toliko Iz notranjega prepričanja, kakor iz bojazni pred eventualno konkurenco docela zlezli pod Radićevo pazduho. Ker so se Radić - Korošcev! skupini pridružili tudi bosanski muslimani, je postala situacija še bolj zamotana. Dosedaj se je vodila borba med prijatelji te države in njenimi notranjimi nasprotniki v bistvu samo še teoretično, danes pa je ta borba stopila v akuten stadij in vse kaže na to, da bo zavzela dimenzije, kakor jib nihče ne pričakuje, najmanj pa tisti, ki so to borbo tako lahkomiselno izzvali. Borba se vodi pod geslom »tu državno jedinstvo — tu federativna ureditev države«. Ali se bo ta borba iz vo je vala do konca, do zmage enega izmed teh principov? Zdi se, da so na srbski strani na delu že dokaj močni vplivi, ki zavračajo misel, da bi se ta boj Izvedel do skrajnih kon-sekvenc In ako ti vplivi prevladajo, ali ne bodo najbolj prizadeti, ali vsaj najbolj razočarani prav tisti, ki sedaj s takšno bojevitostjo sučejo kopje za federacijo? Radič in Korošec zahtevata danes federacijo države. To je kardinalna točka njihovega programa. A kaj potem, ako srbski dei na-šeiara naroda, ki nesporno nos! težino vse naše državne zgradbe, naveličan neprestanih borb in ozlovoljen vsled večnih kverulacij s hrvatske in slovenske strani, nekega dne poreče: »Hrvatje In Slovenci, Imejte svojo federacijo, uredite si svoj dom, kakor hočete In znate, samo pustite nas m mini, najdite z Bogom?« — S tem bi bili nemara kruto prekrižani računi tako Radiću kakor Korošcu! In vendar nI Izključena ta možnost. Cujmo srbsko argumentacijo, kateri objektivno ne moremo odrekati vsaj delne utemeljenosti in upravičenosti: »Začnimo od početka In konstatuj-mo, da smo se prerano ujedinili. Ni še bila Izgrajena skupna volja za jedinstvo, a že smo se spustili na delo za ustvaritev zajednice, v kateri nimamo na razpolago zadostne moč!, da bi lahko uveljavili svojo voljo. Ako bi ml z ozirom na nastop Stjepana Radića hoteli uveljaviti svoje stališče glede organizacije naše drŽave, M morali postavit! vse svoje moČS v shifcbo pacifikacije Hrvatske. Na ta način bi morali vse svoje napore vložiti v neke vrste žandarmsko vlogo. AH imamo toliko sil, da bi jih mogli razsipniško vlagati v podjetje, od katerega ne moremo absolutno imeti prav ničesar? Mi nismo industrijska zemlja z velikimi kapitali, da bi mosli Hrvatsko izkoriščati kot kolonijo. Nasprotno, v kakršnikoli skupnosti bi živeli, ona ima možnost, da nas izkorišča, zlasti pa Slovenija, ki skoraj Izključno živi od tihotapstva na našo škodo. Zakaj bi ne vzeli, ko vidimo na drugi strani samo odbijanje in zavračanje, v roke operativnega noža In z gotovimi korekturami ne odsekali od države pokrajine, ki tvorijo četrto armijsko oblast in ji dali možnost, da živi samostojno življenje?! Trdno smo prepričani, da bi to bilo bolje za nas hi da bi bilo to za naš narod večja sreča, kakor da do konca vstrajamo v zgodovinski misiji, katero laliko ustvarijo tudi — poznejša pokolenja. Iz te situacije nI drugega Izhoda. Naše sile so preslabe, da bi s silo uveljavil! svojo voljo, a njihova pota so tako oddaljena od našega, da ne more biti govora o sporazumu. Preostaja torej edina in zadnja rešitev: da se ločimo Čim naj-preje, Z ločitvijo bomo pridobili mi in oni. Naše meje bi se sicer zožile, sami pa bi postali dosti bolj močni fn tudi naša varnost bi bila večja. Tako pa ne vemo. s katere strani bi nas udaril prvi izdajnišk! nož, ako bi nesreča hotela, da bi prišlo do kakšnega mednarodnega konflikta. Operacija, ki jo predlagamo, je težka, ako Človek samo pomisli na njo. Ako um nvažujemo vse nadloge, ki jih prenašamo samo po krivdi naših osvobojenih bratov že Štiri leta. opozarjamo tu samo na usodo na$etm dinaria. se nam zdi. da je nametneiše In koristnejše, ako razMlevno lep sen. kakor da stavimo na kocko svoj obstanek In svojo bodočnost Pašić je .1 1918. v Londonu Izjavil, da je Hrvatom In Slovencem dano na svobodo, da se opredele. kakor hočejo. Nai se Pastč povrne k tej teH !n naj srfiskf narod osvor^odi od težkega bratskega onje-kl nas .grozi zadušiti.« — Do **\} operacije, ki jo predlagajo gotovi krogi v Beograduje seveda za enkrat še daleč, ker večina srbskega plefcena še vendar ne misli na amputacijo. Toda ako bodo naši klerikalci in radičevci nadaljevali politiko, ki so jo pričeli, lahko računamo s tem, da nas bratje Srbi v resnici postavijo pred gotov fakt — amputacije. In kaj potem? Slovenija pod Italijo, kakor to že oznanjajo gotovi klerikalni beroldi, Hrvatska pa pod Madžarsko, potem seveda pridejo zlati Časi za naše »Kranjce« in »Horvate«! — Portret kralja in kraljice. Akade-mični slikar g. Ivan Vavpotič se je mudil že dlje časa v Beogradu z nalogo, da portretira kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Svoje delo je Že malodane dokončal. Oba portreta sta krasno uspela in sta tako kralj kakor kraljica izrazila svoje zadovoljstvo nad izredno lepo uspelimi slikami. Zadnje dni je sprejela Yavpotiča tudi romunska kraljica matL Najbrž bo Vavpotič portretiral tudi njo. — Odstop In vpokojitev pokrajinskega namestnika Hribarja. Iz Beograda nam poročajo: Včeraj Je bil podpisan kraljev ukaz, s katerim se uvažuje prošnja pokrajinskega namestnika za Slovenijo Ivana Hribarja, da se ga razreši dolžnosti. G. Hribar je bil vpokojen z 31. marcem. Do končne ureditve vprašanja o likvidaciji pokrajinskega namest-ništva prevzame sedanje aeende pokrajinskega namestnika veliki župan dr. Miroslav L u k a n. — Papež je prepovedal duhovnikom aktivno politiko! Kakor smo že svoječasno zabeležili, je papež Pij XI. prepovedal duhovnikom, da bi se aktivno pečali s politiko. Da je to prepoved smatrati za veferesno, dokazuje dejstvo, da se je te dni mudil v Rimu vodja češkoslovaških klerikalcev Š r a m e k z namenom, da intervenira v Vatikanu za to, da bi papež preklical to prepoved. V to svrho je posetH papeževega državnega tajnika kardinala Gasparrija. kateremu je predoči! posledice te prepovedi, poudarjajoč, da bi morali v smislu te prepovedi odložiti mandate vsi duhovniki, s čemer bi bile v svoji eksistenci ogrožene vse katoliške stranke v Cehoslovaški, a tudi v Jugoslaviji, ki so edine zastopnice vere. Kardinal Oasparri je baje odvrnil da Je papeževa volja neomajna in da ne more glede prepovedi ničesar ukreniti. — Radovedni smo, ako se bodo naši politik*jjoči duhovniki, ki so čisto zamolčali to odredbo sv. stolice, pokorili papeževemu direktnemu ukazu. Bomo videli, ako odlože mandate dr. Korošec dr. Hohnjec Skulj m Klekl. Stavimo, da se temu papeževemu ukazu upro prav vsi. dasi so najponižrtejši služabniki Rima, toda samo do gotove meje — do tja. kjer se orično njihovi osebni interesi? — Razpisana mesta pri upravnih sodiščih. Prihodnje dni Izide v »Urad- J nem listu« razpis službenih mest pri upravnih sodiščih v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skopim. Dubrovniku In Celiu. Za upravno sodišče v Celju bo treba Izpolniti dve mesti sekretaria, tri mesta pisana In eno mesto arhivarja. Prvi dve mesti, ki odgovarjate vrstnemu redu sekretarjev In pisarjev apelacijskih sodišč, je potrebno pravniško znanje in je potreba prošnjam priložiti tozadevne dokumente. Mesto arbivaria odgovarja mestu arbivaria prvostepensklh sodišč. Prošnje je vložiti do 31. maja t L pri ministrstva pravde. — Splošno Žensko društvo prosi vse članice In prttatel ice. ki hočefo pomagati pri dobri stvari, da se zanesljivo udeleže sestanka v torek, 3. aprila ob 5. pop. na Rimski cesti — Odlikovana hancosha umein?c*. Francoska umetnica Se Iva B 1 a n c h e, ki je te dni priredila tudi koncert v Beogradu, je na predlog ministrstva prosvete odlikovana z redom Sv. Save. V. reda. — Portugalski konzulat v Ljubljani Vlada portugalske republike ustanovi za slovenski det naše drŽave svoj konzulat v Ljubljani tn je ravnokar imenovala našega someščana g. Dragotina S t r u c-Ija, ravnatelja del. družbe »Balkan«, za honorarnega konzula. — Kristan le ostane na Betjn. Tz Beograda livljalo, da |e finančno ministrstvo opustilo namen Imenovati na Beljn novega upravnika. Vlada namerava dati Bel je v zakup, vendar še ne v bližnji bodočnosti. Dotle! pa ostane upravnik še Anton Kristan, e katerem ss le overila, da le dobro gospodaril — Pogreb n>. Verstovfkt v Maribora 38l marca. Včeraj popoldne se le vršil ti ob nafkrasnejšem vremenu pogreb bivšega državnega In deželnega poslanca dr. Karla Verz lovska. Pred hišo žalosti v vVildenraJ-nerjevt ulici se Je od pokninflca naslovu tupan Grč ar v datjSem nagovoru, slaveč ralnkera kol neumomeca delavca na kulturnem In gospodarskem pni}u posebno nagtašaloČ. ca 1e pnkololk v viharnih urah preobrata z Imenovanjem generala Maistra odloČil usodo slovenskega Maribora. It .filiabrar |žajjrx li Duve. kgiubinjfjaj arv- U skl zbor ]e zapel žalostinko. Nato se le razvil veličasten sprevod: spredaj zastave raznih k atol. društev, četa Orlov z dvema zastavama, deputacije, duhovništvo, krsta z venci: mestne občine, cbČ. kluba, krožka magistralnega osobja in raznih drugih kor-poracij obložena. Krsto so spremili Orii in 6 županov iz pokojnikovega siov. graškega okraja. Za krsto žalujoča rodbina, znanci in prijatelji. Cel pogreb je štel nad 1000 oseb. V sprevodu smo videli med drugimi opazili: zastopnika pokrajinske vlade dr. Sk^beme, dr. Vidic. deputacijo ljubljanske univerze (dr. Ušeničnik. dr. Plečnik, dr. Ki-drin. dr. Slovič), veliki župan dr. Lukau. namestnik velikega župana mariborske oblasti dr. Pfeifer, okrajni glavar dr. Lajnšic. deputacija avstr. štaj. dež. odbora Gradec, predstojnike vseh državnih uradov, mnogo nar. poslancev iz SLS- zastopnika vojaške, policijske in orožniške oblasti, gimnazije in raznih šol. občinski svet mariborski, škofa dr. Karlina In dr. Pokojnika je ssrem.l tudi ožji krog prvrboriteljev za Itisoslovenski Maribor (dr. Rosina. dr. Lipold. dr. Koder-man In dr.), to so on? možje, ki »o v faao-deoolnfh urah Mariboru s pokojnikom na Čelu odločili usodo Maribora io obmejnega ozemlja. Cerkveni sprevod je vodil stolni prost dr. Matek ob asistenci oo, frančiškanov. Pred odprtim grob^ se ie od pokojnika poslovil posl. dr. Korošec ki se le posebno spominjaj velikih zaslug dr. Verstov-s"ka kot odločnega, vzglednega narodnega bojevnika. Za niim Je govoril dr. Basaj kot predsednik Orlovske podzveze. Po tem na-rovoru le zaoel pevski zbor poslovilno žalostinko. — Bodi mu lahka domača grud**! — Predavanje Srbkmje v Ljubljani. Gospa r»arinka O r u j i C. ravnateljica amerikansko - srbskega doma v srem-ski Kamenici, bo predavain na povabilo Sološnega Eenskeea društva 4. aprila 1923 ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Iz svojega bogatega zaklada spominov na vojna leta 1914—1918 bo pripovedovala nalnteresantneiše do-godljaie, ki pričalo, kakšne strašne muke je pretrpel srbski narod v tem Času. V vojnih letih je gospa Grtrlčeva zbirala iz lastne inicijative zapuščeno deco in jo otela poginu ter jo po končani vojni srečno pripeliala v domovino. Da bo spomin na one čase č'rn fivejšl. nastooi predavateljica v opravi v kakršni je delovala za dobrobit domovine med vojno: v srbsk! vojniškl obleki. Predavanje se vrši v srbskem jeziku, na kar zlasti opozarjamo Srbe, stanujoče v Ljubljani. Predavanje je brezplačno; kdor hoče. lehko daruje mal znesek na korist fonda za »Dečji dom«. — Naročajte »Koroškeira Slovenca«! Da bi se nanovo vzbudilo zanimanje za naše — že skoro pozabljene — zasužnjene Korošce, ki bivajo onkraj meje — se obrača društvo »Gosposvetski Zvon« na vse ro-doljube v Jugoslaviji z milo prošnjo: naj se naroče na edini — na Koroškem izhajajoči list »Koroški Slovenec* — zlasti se naprošajo: banke, hotelirji, restavracije, gostilne, kavarne, brivnice in druga javna podjetja. Naročnina stane Četrtletno 25 dinarjev. Naročila sprejema pisarna »O. Z.«, hotel štrukelj, prltlčje. — Upamo, da naš •Oklic* ne ostane brez odmeva v srcih naših iskrenih rodoljubov. — »Gosposvetskl Zvon«. — C«-ožeča stavka na Južni železnici Pišejo nam: Osoblje južne železnice več julje vremena urgira kot Rav-natelstva te južne željeznice u Ljubljani, da se mu isplati stanarina, koja ie protupropisno oduzeta, a kola je još n decembru 1922. po odluci Ministarstva Saobraćaja isplaćena svom osobliu na državnim željeznicama. Na sve zahteve i proteste osobita Ravnateljstvo se nije maklo, što je izazvalo ogromno nezadovoljstvo kot celoktrpnog osoblja. Pored toga postoji nezadovoljstvo i zbog malenih plata. Ravnateljstvo se Izgovara, da ih ne može povisiti, dok ih ne povisi država za državne Že!;ezn1Čare, — a sa druge strane ne Isplaćuje ni ono, što je državna želiezntca već Isplatila. Isto tako južna želfeznica ne daje radnicima ni one plate koje oni prema »Pravilniku« moraju da dobivaju. Ako se o pravima i potrebama osoblja južne željeznice ne povede za vremena računa, obavještenl smo, da je raspoloženje medju osobi .em takvo, da prijeti opasnost, da dodje do generalnog štrajka na svim« prugama južne željeznice. _ Državnim nameščencem in železstl- čariem. Resoiucie sprejete na protestno «hodih dne 11. fn 1*. t. m. so bile takoj po shodih odposlane vladi v Beograd. Na svoji zadnji seli dne 27. t m. le akcijski odbor državom nameščencev In železničarjev razmišljal o nadaljnih korakih fn sredstvih glede popolne izvedbe teh resolucii s strani vlade takoj po konstituiranju parlamenta. Posvetovanje se je sukalo naiveč o podrobnih pripravah za našo aketio, ki bo dala resolucijam primeren po vda rek. če bo treba. Spre;eti so b^f nekateri sklepi, k! jih pa ne moremo ob:aviti. ker man ka prostora, t odločnostio m edinsrvnm moramo napraviti naši berači"! skoratšnil konec. V tem znamenj« — veselo velikonoč. — Akcijski odbor. — Vesele verkoaočne praznike voščijo Vjem znacem slovenski fantje 2. bataljona I. peSadijske?a puka v Strumici. Makedonija: Avgust Kuhar, pisar. Vevče pri Ipnb-Hani: Ludvik Juna kaplar, ^marjeta P. Novem mestu: Anton Kos. redov. Sneherje p. Llrbljani: Lnidslav lelič. ljubljena: Milan Srečnik Lluhliana: Joso Lenarčič. Smart-ajB.aii l^tbl^hB/'^'oju* j^fAjbar .h«« *« LJubljani; Jože Grdadolnik. Ižanska cesta; Anton Kozin. IŠka vas: Janez Bizjak. Kresnice p. Litiji: Ignac Vovk, Soteska p. N>« vem mestu: Matija Simonič, Črnomelj: Fr. Košir. Sodražica; Jože Modic Studeno, p. C i rk niči. — Vesele velikonočne prazn'ke želimo vsem priateljem in znancem slovenski fantje železn'ške komande — sedai telegrafisti na želez, poststama N:S—Car^rod NL Senčar, Mala Nedelia; S. Safar, Ptuj; I. Gojmcrac. Sisek: R. Lesar. Kočevje. — Kolo Jugoslovenskih sester v LJub-1'anJ se naiskreneie zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomnil do nepričakovano lepega uspeha oljčnih dni. Občinstvo :c pokazalo kolaŠ'caru svojo Izred- ' no naklon:enost ter nI zavračalo ve Ic mJ> I ru in sprave, posekanih v naslh jugoslovenskih solnčnih jtaiih, temveč ie prav marljivo posegalo po njih, ter s tem pripomoglo do lepe svote, približno SS tisoč kron. Vsakdo, kj je prispeval v ta namen, naj bo uveren, d3 je Izvr5;1 plemenit človekoljuben čin. raka* kolašlce so od tega nabranega znesk3 oddale 50 tisoč za »Dei-ji dom«. Nnša iskrena javna zahvala velja g. ravnatelju Gorazdn In niesrovim neu-trudlivJm eoienkam za požrtvovalno pomoč. — Odbor. — V poslednlem oisu «e razl'rjalo pO deželi vesti, da Mestna hranilnica ljubljanska pri njej vloženega denana ne obrestuje. Te vesti so zlobno Izmišljene in Izvirajo od konkurenčn'h strani, katerim le prelep razvoj te hranilnice na poti. Mestna hranilnica je vloge vedno obrestovala In obrestuje 5e sedal navadne vloge po 5% vloge na tekoči račun proti odpovedi po 6 ozir 7% Podrobna pojasnila daje hranit-mčno ta:nlstvo. Danes uprav) a Mestna hranilnica ljubljanska 86 milf:onov dinarjev ali 344 milijonov kron raupaneca j! denarja s pupilnrno varnostjo, poleg katere je treba upoStcvatj se to, da za vse vloge In obresti jamči mesto Ljubljana Prav »-a-di posebne varnosti nalagajo pri Mestni hranilnici svoj denar ne snmo zasebniki amoak tudj sodiSča denar sodn*** varovancev, Župni uradi cerkveni ta občinski denar. — Umrla Je v Celiu na Aleksandrovi cesti zasebnica gospa Julijana Koser v starosti 76. let bivša gost ilničarka In hišna posestni ca na Dečkovem trgu v Celju. — Na celjski trg so okoHcanl pred pran-nfki prinesli dovoli rarn-h prfde'kov, kakor ?aic. solate in dmgib stvari. Samo s cenami so poskočiti bot] kaVor navarb"»o. Mleka |e primanfkovslo. kar ga le blo. so ga rrrridzfalt prinašalke od 16 do ?0 K za ITter. Tudi mesa raznih vrst so naši mesarfi do» volj preskrbeli za praznike. — Ra«1 gostTn'fkegs davka karnov*«* Občinski namefčenec Ivan Klaner *e prflanj 22. nov. 1. I. po 11 url rvečer v VeltVo kn-varno. kler ie pobiral ponočni davek. Ko le pr'sel do J. Spazapana. ga ie ta trdo pogledal, ter mu rekel v obrat: VI ste prene-nmnf da bi jaz Vam plačal dinarski davek. Klaner ga )e seveda ovadil m Srazapan i« bil obso'en na 4 dni ztmon in K 400 globe. Proti tej obsodbi se ie Spa za pa« pritožil, kar mu pa ni nič pomagalo ker Je pri vzkHcm rarr*r->v! 29. L m. sodlSče potrdilo prvo obsodbo. — Kontrola n gradbo le temle. Mfnt-mstrskf svet le sklenH ustanoviti stalen kontrolni komite za gradbe železniški« prog in pristani? tz gunanteg« zlatega po* soffla Iz teta 1922. S tem Je postavtefia tudi kontrola za zgradbo Jadranske Železnice »e pristanišča v Boki Kotorski, katero izdela ameriSka družba Bteer. — KoocesT'a za «sarmor«*rf svnatort}. Sporno vprašanje, kdo Ima pravico Izvrševati koncesijo sa sanatorij, katerega nstanovitella sta prtmarla dr. f pa vic ter dr. CmIČ m ki se nahaja v hrsl brrtnv Tavčarjev, Je vlada v Beogradu re?Tla tako: Pravica fzrsevatl koncesijo se podeU B. TavČarm. Tudi ustanoviteljema se pravica ne odreka, toda Izvrševati Jo moreta Sele. ko dobita za to koncesijo primerne prostore. Pri tem nasras vpraSanje, kako bo g. Tavčar IzvrSeva! konce s Po. ko Je Izdana ze v*e zdravnike v Sloveniji prepoved »ca vete«. — Knrjl prijatelji so se pojavni sedaj pred velikonočnimi prazniki pri raznih sfmnkah In odnesli lepo Itevflo kokoSL Torej pozor pred kokof jiml tatovT! — Vandafzem. Ravnokar Je zasadil Mestni vrtnarski orad na Bleiweisovi cesti od Crlavčeve ceste do Rimske ceste nov drevored, ki bo nekako suhoparno lice tega dela zelo olepšal. NaSfi pa so se zopet vandali kl so komaj zasajena mlada drevesca do debel obrezali »n tih s tem obsodili na smrt. Pozivamo na$e občinstvo, naj pazi na take vandale, nai jih. če jih zaloti, takoj naznani stražniku. Pollci'sko ravnateljstvo pa pozivamo, naj izda primerna navodila tudi na stražnike, da pazijo bolj na take zlikovce ker ie potemtakem hvalevredni trud mestnega vrtnarskega urada Sistfovo delo. — Razne tatvine. Na Tužlnah so vlomih 28. tm. neznani tatovi m odnesti posestnika Matlanu 20.000 K vreden komslrt komat. — V Ribnici je bflo 25. tm. posestniku Ivanu LovSiuu ukradeno 6*00 K denarja. — Čevljarju Karolu Kovaču |e bil 26. tm. v kavami »Central« ukraden zeleh zimski površnik vreden 3000 K. — SluŽ-khVf Jos^pinl Stare je na Vodnikovem trgu neki neznan Žepar Izmaknil denarnico z razn»mf predmeti. — Neki Andrej Trpine ie vlomil v trgovino Franca Petana v Rce-žicah In odnesel za 27.700 K ntaatmrkturnega blatra. Blago so orožniki izsledili. — Razne nezgode. Josipa Perica, delavca v opekarni v Kočevu. je pri kopanha zemUe podsula plast prsti fn rtm težko nn-Škodovala levo nogo. — Pri sekani drv te Janez L*fBa». LVrHnne, po nr"revid-n***H od*e*al svo-emu priiateln D-m«ann Vlakec kazala desne roke. — Na Dolenjski cesti ie 2S. t. m. zvečer neki d^edaj nemani kolesar povozil n lednega Ivaoa Periota In ga podrl s tako silo. da si je deček zlomil desno nogo. Vsi poSVodovan- Jrx frkVjp-"v»L r 'i"«aJ" >v«ar«w — Razstava ss tpertno pse* Dne 22. aprila L L se vril v Oradco posebna razstava za Iportne pse (dobermane). Kdor se fell te razstav« udeležiti, aaj se obrne za vse fiadafjne Informacije na elana Kynoi-dmitva športnih psov. Ivana Orlica, Krm. kovska ui. 20.. LJubljana, Termin it prija-ve ia aprila, t L — Neprevidnost t orožjem. Posestnikov sin Prane Štritof fz KruSC pri Loga tez st je knpil te dm nov samokres Hi ra doma razkazoval. Pokazal ra je tudi 16 letni posestnikov I hčeri Karotlni žnidarsič rekoč: »AH m lep revolver? Vidil tako-le se pa sproži!« m le res pomeril nanjo in sprožil. Samokres pa le bil nabasan In kroglla ie zadela ŽnldarSičevo v vrat. nato udarila deklici skozi usta ta izstopila zadal iz dava. Nesrečno deklico so prepeljali v Ijub-ftansko bolnico In zgravaiki upaio. de jo obranilo pri življenju. — Strellanle z možnarfi. Po deželi le navada, zlast) ob cerkvenih svečanostih in slavnostih. da fantje se vedno pokajo z možnarH in se navadno ob takih prilikah xgod| največ nesreč. Te dni so v Smledniku obešali nove zvonove fn vaški fantje so pokali, da le bflo veselje. Ker pa en možftar nI hotel tako} počiti, je Sel posestnikov sin Janez Vehovec Iz Turov blfž'e. da pregleda zaka) se možnar ne Izprožl. V tem trenotku pa le smodnik eksplodiral In ves naboj le buhnfl Vehovcu v obraz. Poteč težkih poškodb po obrazu Ima Vehovec tudi desno roko poškodovano. Prepeljali so ga v ljubifansko bolnico. — Koncert v hotelo Tivoli v nedeljo. One f. aprila in v ponedel-ek dne 2. aprila, ed 15. do 19. ure Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav D o 1 n l č a r. — Telesno zaprtje. Profesor Krafft-Kfeing, veliki raziskovalec na tori Mu zdravljeni a Živcev, le trenčico »Franz - Josef uporablja! z ugodnim uspehom: za želj eni učinek nastopi že po nekoliko arah. — »Bratstvo« priredi na Velikonočni ponedel efc članski zlet v Litijo, k ter se vrši ustanovni občni zbor tamošnjega •Bratstva« In srled. predstava dram. odseka •Bratstva« is Zagorja. Odhod iz Lrabtlane ob 12. url opoldne povratak ob pol 0. eri zvečer. Vožnja polovična. Zbirališče ob Pol 12. nri na glavnem kolodvoru. Bratje In sestre, udeležite se pomoitevflno. Roparski dom v Wolfovi ulici. Trlje maskirani vlonvlcf v stanovanja ravnatelja Rouctla. — Težko mntens stužk*-nia. — Prepoden; vlom Itd. — Zloč*ncl sede na strehi. — Poflc'la oblega Dolenčevo hišo. Včeraj na veliki petek ob 15.30 ie doživela zelo oblludena, ozka Wolfova ulica v sredfnl mesta veliko senzacijo, kl le drugače na dnevnem redu v kriminala« kroniki velikih mest. Redkokda) beleži Dubllan-ska policijska kronika tako drzne roparske vlome pri belem dnevu. Naravno le. da Je bila ulica o tem drznem zločinu takoj alarmirana. Pred Dolenčevo hišo In na nasprotnem pločniku so se začele zbirati več-le skupine, z veliko napetostfo pr!č"kuloč, kdat privedejo pollcllski organi drzne vlomilce oziroma roparje, ki so vlomili v ita-novanie ravnatelia Stro'nih tovaren m liva ren Inž. Jos Bonclia. Radovedneži so za-manj čakali. ka*tl roparlev m bilo od nfko-der, o ntTh m bito ne duha ne sluha. Pan-razIJa navzočih gledalcev pa le progresivno pomnoževala število roparske tolpe, kl le videč, da se H mtčrt ropa ni posrečil, težko omamila služkinjo tn pohegn^a v podstrešje. Zločin na se ie skoro lzvr§/1 po vzorcu onih klnosllk. ki Hh je vse polna mednarodna kinematografska literatura. Bilo je takole: V tref »e m nadstropju Dolenčeve hiše stamre, kakor gori omen'eno, ravnatelj Strom'h tovaren Fn lfvaren inž. Boncell. kl je pred dnevi po službenih poslih odpotoval v £am'evn. Doma le ostala gospa z otroci fn smiklnja 19 letne f ranCfška Smid. doma Is Železnikov. Včeraj popoldne je gospa odšla na sprehod. Siužktula pa je doma pospravljata sobo. Na vhodna vrata so CHJe maskirani molki ob 1530 močno potrkali. Služkinja Je odprla. Vprašati so jo. če Je ravnatelj doma. Odgovor služki-n e Je bil negativen, a neznani mask Iranci so drzno stop;ll v stanovanje in začeli služkfnio spraševati, kje ima ravnatelj svoje stvari Služkinja je spoznala resnost pn-lo2ata ter začela voditi lopove po drurTi sobah. Lopovi so pregledali zlatnino ravnateljeve soproge, a se Jo niso dotaVrf*!. Zahtevali te samo pristop v ravnatehevo p'sarno. Iz slih veden'a Je bflo videti, da so hoteli v p'sarnf gotovo ukrasti kake važne stvari. Končno se Je služkinja lopovom hotela postaviti v bran. a eden Izmed n*lh lo »e močno udaril po glav? z nožnim drzVem. Ves čas. ko so hodili po sobi. so maskfrancl imeli v rokah revolver m nože. Močno po glavi uđar'ena shfJfrhVa Je r brala posledn'e svo'e sile, skočila le v 'edfln'co. se tam zaprla ter skozi okno na dvorišče začela klicaji na pomoč. Uslužbenci Dolenčeve tvrdke. kakor tudi nasprotne Sever & Komp. so hiteli takol na pomoč A lopovi vtdeč resnost položata so pobegnil v podstrehe In od tam neznano kam. O drznem zločinu !e bila takol alarmlmna poHcfta. ki »e g močnim oddelkom obkolrta ves komn'eks fer zastražOa vse dohode In »zbode Včerat vse popoldne in pomo v noč so bVe postavllene straže, detektivi so uvedli preiskavo, a le bila zaman, ker so se biti lopovi predobro skr*?!. V jedilnici se le porne'e slttfk?n'a zgru-dfla na tla ter omedlela Dobita Je žlvčn« nnp-»d fn Je b'1a nezavestna pozno v noč. O drznem zločinu le bltn takoj obveščen« teda' v kavarni »Zvezda« se nahala'oča gosna Boncell, ki le hitela ^omov In le nato konstatirala, da tatovi niso ničesar odnesli, da so ostale vse stvari popolnoma H^rfotnVnVne. Kal so nameravali lonovl I ukrasti, dosedaj še nI popolnoma ugotovljeno, kombinacija Je. da le šlo lopovom gotovo za važne stvari v pisarni ravnate« Ija Inž. Boncl^, ker so pustili zlatnino popolnoma nedotaknjeno. Značilno Je za VVot-fovo ulico, da ie sedaj to Že tekom dveh let bi tretji aenzacijonalni zločin. Najpreje Je bil velik vlom pri zlatariu L Cernetu. na to je sledil vlom pri zlatarju Zupancu In sedaj roparski napad na stanovanj ing. Bonclia. Lopovi mi strehi. Težko In kritično noč so morali lopovi preživeti. K'e fn v katerem skrivalicu, to do danes dopoldne še nj znano. Zgodai zjutraj so lopove opazili na strehi. So to trije, kolikor se da videti na streho 3 nadstropne hiše, prav dobro oblečeni mlad) ljude. V VVolfovi ulici se zopet zbira mnogoštevilna množica, ki nestrpno opazuie razvoj dogodkov. Alf skočijo na cesto? NI verjetno. Ali skusilo pobegniti preko sosednih streh? Je težko Izvedi ivo. Ali se udado policiji, ko uvidijo, da n, mogoče pobegniti? To le na:bo|j verietno. Zato pričakuje v VVolfovi ulici zbrana radovedna množica vsak trenotek. da se lopovi udado v položai. resignfrano pridejo s strehe in se preda d o v roke pravice. Položaj oh 11. mi. P-Hrija je takoj na •o preiskala vse hiše VVolfove ulice, vendar brez vsakega uspeha. Vlomilci so Izginili. Na Marijinem trgu. v VVollovi ulid in na Kongresnem trgu stoje velike skupine pa-santov, ki nestrpno pričakujejo, kdaj bodo vlomilce prijeli. DrugI, bolj moderni, so si prinesli celo daljnoglede seboj in željno vnlrajo oči med dva dimnika na Dolenjčevi hlr*So klavirja fe takoj za oddntt. Istotam le tudi nekai zemljIVa na prodal. C. nonud^e na upravo Slov. Naroda pod .Takoj 3324'. Nova zidana hiša (V, orala zemlie) SE PRODA ZA ZADNJO CENO 300.000 kron; nahaja se v mestu Slovenska Bi« strica. — Josip FAGET, Slovenska Bistrica. 3316 V nojem se oNo mniilie posestvo na Gorenjskem. Ponudbe: Ljubljana, pastnl predel 77._3361 Deklica mlajša, Is boljše rodbine, s znanjem nem-seme, se sprejme k blagajni In za la|*a dela v kosu lekarn, laboratoriju. Ponudbe s sliko m navedbo pogojev — hrana Hi stanovanja v hiil — aa lekarno a PROCHE. Bičko (Bosna). 3364 fflUTlM Kontinental, sseaaaaaaapa debavl|a takoj v vsaki množini sejcssejt los. R. Puh9 Ljublianat slika, unce 23L Tolof. 113. Priporoča se Franc ERJAVEC, Ljubljana Stari trg St. 11, trjjovina z usnjem In Serljar-tkuni pol ebščinami po naf-nižfili conah« 3303 Divje peteline In druge živali na gaču je IVAM lOBIDAf Ljubljana TrssSUa esois) 22 Ha zeljo odnaša m prinaša tudi sam na dom, zadostuje ntročilo x dopisnico. Naprodaj imam večjo množino pristnega domačega malinovca. — Cena OO dogovoru. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3311 STAREJŠA GOSPODIČNA, 60* bra gospodinja, vajene otrok, izurjena tudi v trgovini. išče službe kot gospodinja najraje ne deželi. — Vzame v natem tod! zajtrkovalnieo sli manjšo gostilno. — Ponudbe pod ^Starejša gospodi6ns/3177s na upravo »apsenskcgi Nsrods«. Gospodična, vel£s slovenske h* nemlke koresnon« denee, stmleplsla In knjigovodstva, SF SPKEJME TAKOJ Pl«meno ali ^meno. — JUGOSLOVANSKO !M* PORTNO TN EKSrORTNO POD. TET JE. nodrufntcs KRANJ. 3310 Kopi se VRTALNI STROJ rBohrmsschinc) ZA KOVAŠKO OBRT. — Ponudbe ns: Anton MANDELJC kovaški mojster. Dvorska vas 24. posta Begunje pri Lescah (Gorenjsko). 3313 f ep lovski voz • 4 sedeži, z olina'tml osmi, v zelo dobrem stanju, moderno izdelan, ae takol proda. Naslov pove anr. Si. Nar.. 3337 Dobro idoco trqov.no ODDAM TAKOJ V NAJEM do. ticnemu, ki mi plača za pet let ne* jemnino v naprej. Nahaja se ns pro* me t ne m kraju v večjem trgu Slove« nije. s krs«nmi stanovanjem. Vnrs. ftanjs pod Briljantna bodočnost/3246 ns upravo »Slov. Naroda«. 52 vrst vrtnic visoko In nizko cepljenih, eno in dveletnih, 30 vrst teorem (da l|eV *4adtofe. kine. peonije, dveletne Inereeijne. sidi ke cve*1»c m fe»enjadj itd. sodi po .ilrkt ceni tvrdfc* IVAM ŠIMENC, omet ne vrtnarstvo. Ljubi ans. Gradišče IX 3322 Jezice, smrekovo čreslo, mezdro, arorico, Ščetine, rojJOTe KUPUJE DION. DRUŠTVO ZA PROMET SIROVINA, Zagreb 3308 Kam gremo VeL ponedellek?? Na Laverco k OGEUfU saj dontsOo vsselleo. Preskrbljen" bo za dobro pijačo, kakor tudi za topla ta mi zla jedila. Začetek ob 3. popoldne. Se priporočava za obilen poset IV. Fr. Doliali. Dobro opeljono trsovina tn menjalnics žiU s stanovanjem ob najprometneisi cesii V nepO-srednt bližini Maribora, se radi bolesni proda. Ponudbe na .Promet* anončna ekspedicija F Sa Maribor 8372 iščem stanovanje za takoj PROTI DOBRI NAGRADI vsaj s dvema sobama in kuhinjo fr mesta ali laven mesta v bMžini električne železnice, — Ponudbe ite •Dobra nagrada«, postni predel 43. L tubi iana._3200 Uradnik mlaHU. z večletno bančno hi Industrijske prakao. acvovrtten slovenski, nemški, brv^ ev. rtaHisnski korespondent. verziran v Imjlfijovodstv«, pro^a^andi, organlzarl'1 ter vseh komerc*letnih poslih, doslej na zaupnem In vodilnem mestu. t$če nrlm. mesta, v prvi vrsti kot osebni tanlk o*, samce lojni korerpanoViil. I a. reference. Ponudbe ped „Tajnik 3362" na spravo Slov. Naroda. 3362 Velika zaloga mznovrsrnih OTRO« ^KTH VOZIČKOV, LESENIH VO-ZIĆKOV ne štirih kolesih. DVOKO. LES najnovei^eca rine, malih naj« m iiiPIsj MOTORČKOV. ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. — PNEVMATIKA ns debelo in droh. no, POCENI. — Sprejemajo ss tudi vas popravila. •TRIBUNA«, lovom* dvofto/es 9m ntrotkih voi/čtrov fn densv. UMRLJANA. Karlovska cesta 4. 3216 Turflce srečke po 400 štetih frankov, najboljši, pod medne rodnim jamstvom ha meone* rodno kontrolo stoječi fjepirli. Hrrejo do let« 1974, a vedno v* {jo gotovost« lo, vneto lese nest frrhanj s aisvni-mi dobitki po 400.090 m 200000 f ran-Vos v zlatu m mnogo dr>*tftfc dr Vit. kov. vsa v a srečka zadene. PROD** «emo redi slabe pleče d-»**ml usmt« nlk. — Pisane poti »UGODNO«* P****' Odda se soba za en ena ali dve hol'm goenoda v centra mesta z električno razsveflisvo In presnim vhodom. Naslov pove sprava Slov. Nareda. 33S2 Klavir dobre ohran|en, močan ton, se do ugodni ceni proda. Konzresni trt 14. pritličje levo, od 8,-10 In 14.—IS ure 3329 lisko soho n prav okusno se no ceni prodaja na Tržatkl cesti »t 2 v konlski me«nl|ana, dne 30. mar ca 1923. Žalujoči ostali« Zahvala. Vsem, M ste nam ob bolezni In bridki Izgubi nase nepozabne prijateljice, gospe Julije Stor na katerlVnll način pomagal!, aH nas tols2ltl, Izreksmo stotero zahvalo. Posebno se zahvaliuiemo gg prof. dr. šlajmerju, dr. Kenzu ia) čč. sestram v Leomscu za njihovo neizmerno požrtvovalnost In ljubeznivost. — Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem prckjasuih vencev in šopkov. — Bog povrni vsem. Llmal;anav dne 29. marca 1923. Žalujoči. Zahvala. Sočustvo Iskazano ram povodom bridke Izgube nafega ljubljenega in nad vse dobrega soproga in očeta, gospoda Ultatorla Vođnib nas navdaja k najtoplejši tahvatl vsem, kl so ranjkegs spremili k večnemu počitka, dalje vsem sosedom, tvrdki Senics in Strojnim kavarnam in livarnam d. d. za krasne podarjene vence, posebno zahvalo pa za spremstvo gg. ravna U Ing. &cga in višjemu slioj-ecasa komisarja Ing. VVeinbergerju. Msusllama, 31. marca 1923. i Žfllflioa roflMna UođniRova. 8A Stran 8; »SLOVENSKI NAROD« dne L aprila 1923. Stev. 70. GRICAR & 1NE3AČ UUBUAMA samo Šetenburgova ulica St. 3. Najnovejše obleke za gospode, dame in otroke Veliko Izbiro velikonočnih razglednic prtporoSfl NARODNA KNJIGARN A v LJUBLJANI PreScrnoua nllca ? o Itarisifsol Velftot a mila« 11 2 „Orcal Hroe" barv mm šive teše v veeh barvah (tudi modnih), izdelujem vsa lasna deta. M. PODKRAJSEK. Ljubljana. Sv. Petra cesta. 2123 CosiHnicarii nozor! Neradi preselitve SE PRODA jako h -eni takozvani »DAMSKOKAPEL. NI ORKESTRION«. popolnoma do. to ohranjen, firme Hupfeld. z dve« na valjcema. katerih vaek igra osem Vontadov. Orkestrion igra klavir, man« dohno, orgle, ksilofon itd ter ima popolno bilo. — Vec: Bozin BENKO. gostilničar. Belo ver. Hrvatske. 2872 Rabljene britvice Oillete, Mem Itd. ce sprejemajo v elektr hrusenie v drogeriji I. C Kotar. Wolfova a lica 2, m v droger fi Anton Kane, Židovska nlica 1. Zunanja naročila hitro m točno. S emena VRTNIC in SADNEGA DREV. JA SE DOBE pri .VRTe D2AMONJA i drogovi, družba z o. z„ Maribor. Copovr ulica. — Zahtevajte ceniki 212° za eo Iftčejo v najem v prometnem krsju Slovenije v mestu aH na dežel; Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Promet 3107«. 3107. JOSIP PET LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebšč ne. Majali;* ceno, Postrežba ločna. SPECIJALNO ELEKTROTEHN. PODJETJE ZA STROKOVNO GRADNJO TELEFONSKIH CENTRAL 3315 vseh s^temov, napeljava hipnih telefonov in z\oncev Prevzemanje vseh v so stroko spadaj čh pop-svil. Zgradba električnih n-. prav visoke napetosti. IVAU BOGATAJ koncesijenirano elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT.30. V autogaražah in autodelavnlcah ANTON THALER, LJUBLJANA, GHnce 290, je vedno na prodal več tovornih In osebnih avtomobilov ».....u prvovrstnih znamk mium /tajvečja hbha damskih svilenih klobukov in siamnh kov* najnovejši modeli, žalni klobuki vedno v smtofi v modnen salon IDH ŠKOF - uinnEK HUSLEDNICE UUBUHH1I Pod TrnCo It S Ppleg f elcjjitaai mosUu Predelava in preoblikovanju slamnik** for klobukov. Točna postrežba t &mnanm solidne cene OGLASE za II. mednarodno . VELESE1MSK0 IZDAJO stenskih reklamnih in parobrodskih kart krali. S H S, po osnutku Ing. Gregor* in panorame: a) naSega najlepšega alpskega letovišča BLEDA, letnega bivališča naSega kralja; b) SUSAKA, SPREJEMA DO 15. APRILA 1023 SAMOZALOŽBA: Rnonino in reklamno podietie JOSO ZORMAH UUBUANA, GledaliSka ulica Stev. 2, vts-a-vis Mar. opere. - Tekst: slovenski, srba-hrvatskl ht francoski. Važno ss vse uvozna <* In* Utvoine kroge Ui urade 1 — Cena posameznim livo-i: Din tO— in poštnina. — Oglasni zavod J. Zor man sprejema oglase ss ves časopise po offtf. otlasaJ tarifi osobita sa da* m. Ijebljansk. veJesemnJa f HfLUk.rst.lt tt.S*t f DutlaaL LASTIA RAZSTAVNA KOJAl ANONCE aa vse Časopise, revije, koledarja, sejmske vestnlke. eotrte L L d. v SlovenHL Srbiji Ia MfSflasJ kakor tnal f TRGOVSKE ADRESE araJasns po »sT+fcasv fjaji UUBUAMA KONGRESNI TRS Stev. 3 OSKRBI PLAKATIRANJE 99 taasnm kioskih hi reklamnih deskah v Ljubljeni. Beogradu tn Zagrebu «e kako? tudi v ostalih krajih Jugoslavije in inozemstvo INFORMACIJE • svetovnih velesejmih ALOMA COMPANY ANONČNA M REKLAMNA DRUŽBA Z O. Z. BEOGRAD SREMSKA UUCA it 3 B«Č?je^ 6 16 siev. 76. •S L Cl VENSKI NAROD« dne I- aprila 1923 9. stran 0 Mlatil! onega eta liolliaosteia tirnim leta 19ZZ. (Iz poročila predsednika Ivana Kneza na O. občnem zboru IG. t. m.) I. Organizacije, Organizacije vjIo-sejmskih prireditev so sila različne in je nemogoče generalno govoriti o njih. Lega dežele, industrijska m obrtniška struktura, kakor tudi trgovske navade imajo velikanski vpliv na velesemenj dotične države In ga vsled tega predstavljalo tudi povsod drugače. K temu pridejo se nadaljni faktorji kot karakter, starost in pa seveda fi-nanci:elna situacija vsakega posameznega sejma. Uprava Ljubljanskega veleselma je poizkušala svojo organizacijo v letu 1922 dosti izboljšati, kar se JI je deloma tudi posrečilo, a ne samo interno organizacijo, temveč tudi eksterno. Tako na primer je bilo na sejmu v letu 1921 zastopanih samo 24 inozemskih firm, medtem ko v letu 1922 159- Pr| tem se je moralo seveda zelo paziti, da se akvirira v prvem redu samo one inozemske tvrdke, katere proizvajajo produkte, kateri se v naši državi ali sploh ie ne, aH pa v nezadostni meri produci-rajo in jih Je treba uvažati. Na podlagi podatkov Zveze industrijcev v Ljubi a nI sc-atavfl se je seznam produktov, katere le uvažamo iz inozemstva in s tem seznam >m fe akvirlral razstavne tvrdke direktno eejmski urad. sli pa njihovi zastopniki v čehoslovaškl. Avstriji, Nemčiji m Italiji. f*osebno zadovolne z letošnjim velesej-mom so bile italijanske firme, katerih zastopnik! so odkrito priznali, da na tržaškem selmu nima smisla razstaviti v trgov-sko-mrtvem mestu. Letošnja naloga se*m-ske uprave pa Je pritegniti ožje k razstavitvi zlasti Srbijo, katera še vedno ne kaže zaželjenega interesa. Iz Inozemstva pa pridejo v poštev Svlea, Angleška, Belgi'a, riolandsRa, Poljska, Francija, Madžarska, Romunija Grčija. In Amerika. Z ozlrom na obisk 'pa se bo moralo pritegniti posebno kupec Iz Orlenta. Najemnine za prostor za leto 1922 so se nekoliko povfSale fn s*cer le prišel prvi prostor, to Je v notranjosti paviljona na K 6*00 m3 v letu 1921 K 500. drugi prostor ob zunanjih stenah pavilijonov K 500 v letu 1921 K 300, tretji prostor na prostem K 200 v letu 1921 K 100. Stanovanjski urad je letos zopet dobro funkcioniral In so hotelirji tako kot lansko leto popolnoma prepustili tutske sobe imenovanemu uradu, poleg tega pa se ]e tudi privatnih sob zelo veliko ponudilo In deloma tudi uporabilo. Sejmski nrad se je trudil, da se za čas vele sejma posebno pazi na to, da se v restavracijah tulcem ne zaračunalo višje cene kot običajno. Pripomniti moram, da se le letošnja sejmska restavracija v najemu od gg. restavrateriev Dolničar selo dobro ob-aesla in so bili gostje zadovoljni s cenami dobrih jedil In plač. Uprava Ljubljanskega velesejma se je posebno potrudila pridobiti si od železniškega ministarstva kakor tudi Obratnega ravnateljstva južne železnice ugodnosti po- . fovičnih voženj za osebni In blagovni pro- [ met. To se h le pa le deloma posrečilo, ker j se polovična vožnja na brzovlakih kljub večkratnim pismenim fn usrmenim prošnjam ter intervencijam ni dovolila, akorav-oo so to češke železnice ss Ljubljanski velesemenj privolile. Letos se Je Izkazala potreba, da bo treba zaprositi za polovično vožnjo razne paroplovne družbe v naši državi kakor tudi izven nje. Razni pododseki urada Ljubljanskega vele sejma so funkcionirali prilično dobro. Ogromnega dela je hue! .letos spedlcljski oddelek. Vsled velikega navala blac^i v kratkem roku ie spedicijska firma delo komaj zmogla. Posebno pridnim in požrtvovalnim se je letos izkazalo novinarstvo. Konstatirati moram na tem mestu z veseljem fn zahvalo, da je ljubljansko novinarstvo direktno v Idealnem načinu služIlo reklami Ljubljanskega veleselma in s tem dokazalo, da velesemenj sploh ne bi mogel tako dobro uspeti brez n?ihove pomoči. Bolj indiferentno pa se je izkazalo srbsko in hrvatsko časopisje. Zelo ugodno so pisal! o Ljubljanskem velesejmu tudi inozemski časopis! kot v Avstriji. Nemčiji, Franciji, Angleški. Čehoslovaški fn tudi... ftall-f. Stavbe. Lanskoletni prostor v obsegu 25.000 m* se je izkazal veliko premajhnim in nam je vsled tega na našo prošnjo Mestna občina prepustila še nadaljni prostor n?. I sosedni strani Lattermanovega drevoreda, i Ta prostor smo izrabili samo z 15.000 m- ! katerega pa le bilo trebn kanalizirati in na- j slpavat? deloma z dva metra debelo pla- j stjo. Na tem prostoru sta se zgradba dva velika razstavna paviljona vK« za 840.2*9 K. »L« za 699.000 K, sejmska restavracija j 2a 710.219 K kakor tudi majhen paviljon za 1 vfnotoče za 102.651 K. Sezidala se je pa redi malrma stavba iz opeke, rtarr.cn'ena onemu moštvu kr. policije, ki čez vre 'eto stražfjo sejmišče, katera se pa vsled vlaž- j nostl n? zamogla uporabiti. Na novo je se- j veda bflo postaviti tudi ogra'o. razne deko- j racije, stebre za zastave, stranišča i. dr. I katera dela so znatno nadkrilfla lansko- j letne cene tako, da znaša letošnja skupna j svota približno 4,800.000 K. Splošni obisk. II. Ljubljanski velesemenj se *' letos mora! boriti z nepregledno večjim! teško'aml kot lansko leto, rekel bi skoraj s teškočamf, katere se sploh še morejo staviti velese'mski prireditvi. Polagano stopn-vanje dinarja na tujih borzah je napotilo kupca do najoprczneTSe~a j kupovanja blaga, kalkulirali so s kasne'š'm j padanjem cen. Katastrofalne picm&tne rr<> ajierc ns Inozemskih Še bol) as na naših železnicah tud! nfco ugodno upllvale na mnenje na inozemce. katerih marsikdo fe svoje razstavno blago odposlal na ve!e-semen' po štiri in še več mesec rv pred otvoritvijo. Nekaj tega blaga pa le le dohajalo na velesemen! en mesec po :jego* vem zakliučku. Razstavlialci so posta*! jts«J-boli tnalodušnf vsled trano slabega ve-katero aa ja pričelo ia 25. ar Obisk s strani kupcev je bil vendar isti, ker njih ne ovirajo elementarne teŠK<*č% marveč gredo za svojim poslom cas vse zapreke. Manjkalo je pač letos glcdaWv, kar pa pomeni samo mater ljeln> *k-»do sejmskih blaga en. Organizacija velesjjma se izpopolnuje od leta do leta. Prizna r* pa pa se mora, da se je uprava ve1e.doče. K IT. velesejmskl prireditvi .ce je prvav'.o 750 tvrdk, od teh se je aamoglo upoštevati in dodeliti prostor le 696 rvrdkam m Mcer slovenskim 401, hrvatskim ln srbskim 196, češkim 59, nemško-avstrijsklm 33, nemškim 30. Italijanskim IS. begi'skim 10, francoskim 2. švicarskim 2, holandskim 1, amerikanskim 1. Vsled letošnjega zelo opaženega pomanjkan'a razstavlialcev lesne in-; dustrije slika o jugoslovanski produkciji ni bila popolna. Razstavnega prostora le bilo v letu 1922 oddanega S.3!3ma (6.30S) I torel za ¥m več kot v letu 1921. Privatn;h j paviljonov je bilo na sejmišču letos 55. Obi-J skovalcev je bilo letos kljub slabemu vremen** samo neka? mani kot lansko leto, !zt kazal se je pa večji interes od strani kon-sumentov iz južnih kra'ev naše države, kakor tudi trgovcev iz inozemstva. Po podatkih, katere hrani urad LjuM'anskega ve-lesc'ma, so bfle zastopane po trgovcih na velese'mu Stara Srb''a, Bosna in Hercegovina, Crna gora, AlbanPa, B^nat. Bačka, Barana, nadalje Bolg.irl'a. Grška. Rumunja, Mađarska. Egipt. Turč»"a (Konstnn-tinopel). Franci'a. Ar (tleska. Italfa. Ceho-slovaška, Nemčija. Avstrl'a. Holandska. švedska in Norveška. Opazil se ?e letos nedvomno velik razvoi velese'msklh prireditev. Up-m. da LhibTana ne bo samo eno največjih trž'šč za Jugoslavijo in Srednjo Evropo, marveč r»ajveč:ega pomena za importno in eksportno trgovino cele Evrope, Male Azi;e in Severne Afrike. Po izreku Nemcev so baje Ljubljana vrata na Balkanu in Orient. Stroški za letošnjo reklamo tako za akvizicijo razstavljalcev kakor tudi obisk s stran! kupcev so nadkrllfll lanskoletne, to pa iz vzroka, da se je letos delalo veliko obsežne:še reklamo in so bili tiskarski stroški že izdatno višji kot v letu 1921. Posebno draga reklama v naši državi je v krajih, k:er so prebivalstvu sejmi in njihov pomen še neznani in se mora konsumente individuelno obdelovati in pa v inozemstvu, kjer je potrebna organizacija stalnih zastopnikov oziroma ekspozitur v svrho medsebojnih pismenih m ustmenfh fnforma-clj s sejmskfm uradom, kakor tudi akviri-ran'e Inozemskih razstavnih tvrdk. 2al pa moram priznati, da si velik del naših pridobitnih krogov še nI v svesti pravega pomena velesejmskfh prireditev In se je tudi premalo upošteval. Pomen velese:ma trpi pri nas. ker gre razstavljalec iz vidika hipnega velikega dobička na sejmskem prostom, mesto da bi šel iz stadišča rekla- me In pridobitve novih trgovskih zvez. ISele na podlagi ie prošle ga sejma se zamore delati obsežnejše kupčije, kar pa seveda mora sejmska uprava prepustiti agilnosti in zmožnosti vsaki posamezni tvrdk!. Razsoden Ia reelen producent in trgovec morata Iti s stališča, da se bo vsled sedanjih povojnih razmer takozvano ribarjenje v kalnem kmalu prenehalo fn bodo kasne e prišle za trgovino v pošte v le one reelne tvrdke, ki bodo zamogle stopiti v oster konkurenčni boj s tu- fn inozemstvom. Nii-več uspešnega delovanja bo prisoieno onemu, ki bo zamogel Izkazati kar na več starih in dobrih trgovskih zvez s konsumen-tom. PnTko pridobitve teh zvez pa mu nudijo sedaj velese'mi. Velike težkoče dela tehničnemu odseku uprave Ljubranskega velesema vsako leto dodelitev prostorov. Na eni strani se želi. da bf ostale tvrdke skupno v bran-šah, na drugI se zopet izražajo želje, naj se lih porazdeli vsled konkurence aH pa si želilo prostorov na vogala. Zal je tehnično izkl;učeno porazdeliti razstavl'alce, da "e vsakemu ugodeno želri. vendar pa pov-darjam, da so vsi prostori enako dobri. Pritožba letcšn'e tekstilne in kemične industrij, da nai se tih prlhodn;e leto dodeli ra;e v en etra pa vi!: ono v pri vhodu, se n:I zdi upravičena, ker so ravno ti pTedmeti prvič ponalveč domačega izvora in drugič iskan? od kupcev. Oprema prostorov fe b*la prt nekaterih tvrdkah iako slaba. V splošnem pa se le opnzflo že ve!Tko okusa kot prilikom I. ve'ese'msVe prireditve. Ravno tako *e neobhodno pntrebno. da Je v vsaki koM stalen z->stHonfk tvrdne, ker se letos v nekaterih sluč?rh nI zgodilo. Potek se'me. TT. Lhibl^nskf velesemenj se se s svečanostjo otvori! dne 2. septembra ob 10. uri dopoldne pod protektoratom posoda ministra za trgo\rino fn indu-sfri'o Osmon? Vflovi^a. Na o^vor^vrn večer se je vršila slavnostna predstava v operi, na predvečer otvoritve slavnosten obed pri gospodu častnem predsedniku ministru Ivan Hribarju, kakor tudi dne 2. ob 10. uri zvečer banket Mestne občine ljubljanske. Vse te prireditve so ugodno uplivale na naše visoke goste, vendar se je opazilo v primeri z drugim velesej-mi letos še vedno premalo reprezentance. Ne nameravam tukaj o tem govoriti naprej, vendar pa preidem na to zadevo nazaj, čim si bo velesemenj financtielno •>-pomogel. Novost na velesejmu je bflo letos tudf predvajanje reklamnega Industrijskega filma, katerega je zadovoljivo Izvedel gospod BeŠter. V zvezi z LJubl!ansk!m velese mom se je v istem času vršfla tud? historična razstava slovenskega slikarstva, ki je bila velikega kulturnega in vzgo'nega pomena in letno gledališče Hotelu Tivoli, namenjeno v zabavo posernfkom velesejma. Bolgarska konstitucija v nevarnosti. Akcija Starfibolijskega, ki ie hote! zatreti še zadnji odpor meščanskih strank m je v to svrho ustvaril takozvano homogeno vlado, ni mogla ostati brez posledic. Zemljoradnica stranka kot najmočnejši politični in gospodarski faktor skuša sedaj storiti še drugi korak in reorganizirati potom novega volilnega zakona narodno skupščino tako, da jI bo v nji zasigu-rana absolutna večina. Odpor drugih strank, izvzemši morda komunistično, ki se pod okriljem Stambolijskega prav dobro počuti, datira od onega časa, ko so zemljoradniki prišli na krmilo. Dokler je obsojala vladna koalicija vsaj na papirju in vprašanfe parlamentarne veČine še ni bilo definitivno rešeno, je bil ta odpor bolj polemičnega značaja in sc jc omejil le na nedobrohotno stališče meščanskih listov napram ministrskemu predsedniku. Ko je pa ta z nedavno reorganizacijo vlade namignil, da namerava reorganizirati tudi narodno skupščino, ki je ne glede na vladno demantiranje tik pred razpustitvijo, so ostale meščanske stranke bolj živahne in začele z zemljoradniki resen politični dvoboj. V to svrho so se združile v konstitucijonelni blok, ki skuša na vse načine rešiti državo pred popolnim bankerotom parlamentarizma. 21. februarja je poslal blok dr. Girginova. dr. Mutafova in Naidenova kot zastopnike združenih protizemljo-radniških strank k carju, ki jih je sprejel v daljši avdijenci. Zastopniki so mu predočili kritičen politični in gospodarski položaj države in nujno potrebo, da se izpremeni sedanji režim ;n uvedejo svobodne zakonodajne volitve, ki naj določijo bodočo formo državne uprave. Za dosego tega cilja so zastopniki prosili carja, naj jim pomaga stvoriti vlado vseh strank, ki bi omogočila ne samo svobodne volitve, marveč bo tudi pomirila razburjene duhove. Na-glašali so, da jc v sedanjem političnem položaju njegova dolžnost storiti vse mogoče, da Bolgarija dobi zopet kon-stitucijelno vlado in da bo narod lahko svobodno izražal svojo voljo v pogledu notranje politike. Ne kot berač pred carskimi vrati, pravijo bolgarski listi, marveč kot zastopniki velikega dela zavedne bolgarske javnost? so delc-gatje obrazložili carju moralno in kon~ stftucfjonelno nedopustnost. da se dovoli Stambolifskemu na svofo roko izvesti zakonodajne volitve. Blok naglasa, da car ne sme več ostati naiven opazovalec na s II ta in nezakonitosti sedanje vlade m da je njegova dolžnost skrbeti, da se vpostavf v državi mir. Splošno pričakujejo, da bo car po tej Monnadi s svojo avtoriteto vplival da pridejo meščanske stranke zopet do veljave. Zavetišče, ki ga je poiskal blok iz strahu pred Stambolijskim, ni baš zanesljivo, kajti car med narodom ni posebno priljubljen. Niso še zaživele rane štiriletne bratomorne volne in zdi se. da meščanske stranke lahko pripišejo svoj današnl polom stališču, ki so ga zavzemale takrat ln ki ga še danes deloma zagovarjajo. Pomisliti je treba samo. s kako vnemo zagovarjajo te stranke aretirane bivše ministre in kako kriče po celem svetu o njihovi nedolžnosti, ko pa vendar ne more biti nobenega dvoma, da so bolgarski narod zapletli v usodepolno prelivanje bratske krvi baš tedami vodilni krogi, v prvi vrsti seveda ministri. Najbolj se boje reakcljonarne stranke novega volilnega zakona, proti kateremu so nastopile z vso odločnostjo. Če bo sprejet ta zakon — in to je. sodeč po nekaterih podatkih, vprašanie najbližjih dni — dobe zemlioradoiki v roke tudi krmilo zakonodajne vlade, kar bi pomenilo za bolgarske razmere končno konsolidacijo države, ne pa nasilje In samovoljo, kakor skušalo informirati evropsko javnost nasnrotne stranke. V tem slrčafu bi manjšine ostale brez mandatov, ker bi ne dobile volilnega kofi'Tm*ka. N^hov! glasovi bi bili izgubljeni ?!i pa bi bili oddani v prid zem-Ijoradnikov in komunistov. Tako stoji sosednta balkanska država pred varnimi notranjepolitičnimi dogodki, ki jim mora posvetiti tudi naša javnost največjo pozornost. Za nas je va'no v prvi vrst? vpra-šante glede stališča, ki ga zavzema sedanja bolgarska vlada napram zunanjemu svetu. V tem oziru Je Stamboliiski Že ponovno dokazal, da goH niegova vlada iskreno želio, živeti s sosedoiimi morda je kriva samo temna preteklost bolgarskega narodn. da ni že prišlo med našo državo m Bolgarijo do popolnega sporazuma. In dokler bo na krmilu Stambolijski, lahko z mirno vestjo trdimo, da se bo to važno vprašanje od dne do dne bolj bližalo ugodni rešitvi. rTnega dejstva pri tem ne srne-nistov, ki jim pa Stamboliiski bržkone ne bo dovolil da mu zrastejo čez glavo. Ce pa se jih poslužuje za obrzdanje nasprotnih stnmk. le to njegova Interna zadeva. Drugo vora**jn!e Je. v kafr-šni smer! bf se gibata bolgarska zuna-nfa politika, če bi dobile večino meščanske stranke. To ie posebno vafno v zvezi g rađnftml do*yvfVi v ori »en tu fn koffllVrn m«»d znve*nn>f hi NemeHo. V krvllVor *e da sklepati Iz **noVncl- , joznih fn Izrazim prorlzaveznisTcIh ve- I aa ki Bi prinašajo opoaieiioiiaU atoli 1 daj*** so Stambolifskemu sovražne stranke idejno približno tam, kjer so bile v času svetovne vojne. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da so se te stranke v kritičnem trenutku zatekle k pozabljenemu carju, čigar predhodnik ie bil največji prijatelj centralnih držav. Zmaga protizemljoradniških strank bi pomenila v našem slučaju reakcijo v prid premaganih držav, interesi naše zunanje politike bi bili s tem neposredno ogroženi. Dokler bo Stamboliiski zavzemal v pogledu zunanje politike dosedanje trezno in dobro premišljeno stališče in omejeval s svojo avtoriteto vpliv pro-tidržavnih elementov, smo upravičeni trditi, da bo naša simpatija na njegovi strani. Dr. *r-: Občina in preskrba ubogih. V povo*nj drbi so imele in ima'o še danes občine mnogo skrbi, da spravijo v ravnotežje občinske finance in občinsko gospodarstvo sploh. Te težkoče so povzročile razmere po vojni, pridružile pa so se Jim nove naloge občfn, ki so nastale po voTnt, med katerimi zavzemajo soci'aTne najvažnejše mesto. Z ozirom na finančne razmere v občinah, je umevno, da obč»ne tem nadlogam fn vpraš-'n'em mso posvečale pozornosti v toliki meri. kakor bi no-rale. Vsekakor pa sflUo vladajoče razmere same, da začnejo temeljiteje razmišljati o teh vprašanJfh. Cisto naravne posledice vojne so šte-vfle obubožane rodb:ne. katerih očetje so v vo?n! izginili ter številni ubožci Invalidi, bod;si onemogt! starčki, ki ne more'o za-s^žiti. kar im je potrebno za eksistenco. Kruto so prizadet! tudi oni, ki so pred vojno imeTi prihranke za stara leta, kj bi v normalnih letih zadostovali za prežlvl'an'e, kf pa danes ne pomenijo nič; kot zadnTe žrtve vo'ne stopajo danes med socijalno naslabejše občane nastavljene! s fksnim! plačami, ki so pri mnogih tako nizke, da morajo Iskati zaslombe pri skupnih podporah. V preteklih desetletjih se je prepuščala skrb za uboge privatnikom In nlfh organi zacl'am, med katerimi so cerkvene organizacije zavzemale prvo mesto. V skoraj vseh evrope*skeh državah se Je pa končno prišlo do prepričanja, da se oskrbovan'e ne sme prepuščat! privatnikom, ker je to oskrbovan ie nepopolno In ne zadostuje v nobenem pogledu, da bi lagalo bedo ubogih, temveč da Je v prvi vrsti dolžnost države in javnih Institucij da izvršuje'© te dolžnosti. Sodelovanje privatnih InstitucH ena} bode samo dopolnilo dolžnosti države Naloga vsake države le torej organizirat! Javno skrb za uboge na eni stran!, na drugi strani pa spraviti to delovanje v harmonično celoto s privatno oskrbo ubogih Pri nas počiva vsa skrb za uboge na bivših avstrijskih zakonih, predvsem na domovinskem zakonu iz leta 1863 oz. novele 1896 in na raznih drugih zakonfh. ki nreja'o preskrbo ubogih, ki so deloma državni, deloma deželni. Vsi ti zakoni so povečani zastareli fn ne odgovarjajo današnjim razmeram in potrebam. Po obstoječih zakonih se gleda na ubožce, k! potrebujejo javne podpore, kakor na sitnega občana, ki se ga naj občina kolikor mogoče hitro iznebi. Zakon prepušča občinam popolnoma prosto roko, kako skrbe za ubožce, vsled česar se smatra skrb za uboge, kot nekaka privatna dobrodelnost, ne pa dolžnost občine. Vse oskrbovance ubogih Je prepuščeno dobri volji posamnfh občinskih funkcionarjev ln vsi tozadevni predpisi zakona postanejo skozi te iluzorni. Položaj ubogih postala vsled tega v nekaterih kra-;ih nevzdržen, zlasti onih. kl niso po lastni krivdi prišli v ta položaj. To pa ne pripisujemo nikakor pomanjkanju socralnega čuta občinskih zastopov, vzrok je Iskati v prvi vrsti v finančnih razmerah dotične občine. Ta strah le popolnoma opraviči Iv pri ubožnejš'h občinah. Iz katerih so odšli občan! po celem svetu, vračajoč se pa nazaj obubožani v oskrbo občine. Sedanji domovinski zakon ima ravno v tem ozfru krute odločbe, ki povzroča'o dostikrat, da se smatra obubožanega občana, kl Je odšel Iz svoje občine m bil več kakor 10 let odsoten, kot s;tnega tujca, kf se ga bran! domovfnsak občina in občina slučatnega bivališča ter mora vsled tega prestati vso bedo ne po lastni krivd! obubožanega starčka. Ravno z ozlrom na to je nu'no potrebna sprememba sedan'Ih zakonov. Tozadevni zakon pa mora bftj zakon, k! reši celo vprašan'e socllalnege oskrbe ubogih !n ne zakon kakor je bil ob'avllen v Ur. listu štev. 77, k! Je na;1epš! dokaz za to, kako brezglavo se delajo prf nas zakoi i. Nov! zakoni mora;o gledati na uboge kakor na socijalno slabejše občane: vpr a same presrbe ubogih Je vprašanje države, čisto socralno. medtem ko Je ostalo, tedaj tud! domovinska pripadnost, podrejenega značaja, istotako tudi finančno vprašanji. na katero se mora ozirati samo pri orga-nfzaefskih m fin, vpraianjfh. Ako bode država smatrala skrb za uboge za svojo državno dolžnost in reši to vprašanje iz državnega stališča, pa se tud? ne more Izogniti rešitvi finančnega vprašanja, kl je v naiož'1 zvezi z reš'tvflo tega socialnega vprašanja. S tem nikakor ni mišljeno, da da bi se skrbelo za uboge iz drž. sredstev, temveč finančno breme mora biti razdeljeno med vse činitelje, k! pridejo v po-Itev, t j. drŽava, oblast, srez ln občina. Kako sf te korporadie preskrbe finančno kritje za te Izdatke, je stvar finančne tehnike. Nikakor se pa ne morejo vzdrževati sedal vfadaioee razmere ter zahtevati cd etem, da fcrffe'o te velike izdatke za socijalne zadeve same. medtem ko se Jfm ne da nobenih finančnih dohodkov. Sploh je ravno to vprašan'e občinskih fmane eno nahražne'Slh vprašani, kl ga treba kmalu refft. kar pa spada v drugo poelave. Zelo koristno bf pa bflo da se občine za ta vprai-n'a boli zanimajo ter lih skui'o same rešiti fn predložiti v pretres nt Josip Pilsudski. Najmarkantne ša oseba neodvisne poljske države je brezdvoma bivši prezident in sedanji načelnik generalnega štaba maršal Josip Pilsudski. Rodil se Je 1*66. leta v okolici Vilne, v onem delu poljske Litve, ki je dala celo vrsto velikih mož. Pilsudski je potomec patriotične in vitežke rodbine in je v dijaških letih preživel vse peripetije revolucionarne mladine koncem prešlega stoletja. Zvest ideji neodvisne Poljske je pretrpel 5 letno prognanstvo v SibW rljf ln bil nato obsojen na dosmrtno Ječo. V času rusko-aponske vojne je odšel skrivaj v Varšavo, kjer Je organiziral odpor protj vojni. Toda narod je ostal radi terorja ravnodušen. Nato Je Pilsudski odpotoval na Japonsko, z namenom najti tam pomoč za organizacijo poljske vsta.e. Japonska vlada pa si ni upala tega storiti. Pilsudski se je prepričal, da se mora Poljska osvoboditi z lastnimi močmi In zato je začel zbirati pol;ske bojne družine, ž njim! je napadal državne blagajne in vlake in zbiral denar, ki sa je pošiljal v narodno blagajno v Švico. S tem potovanjem si je pridobil Ime »bandit*, ki pa ni bilo upravičene ka'ti on ni nikdar posegel po zasebni lastnini. Neuspeh ruske revolucije 1005. leta Je onemogočil organizacijo splošne narodne vstaie. Toda v tem času se jc bližala nova nevihta in Pilsudski Je skrbel, da ta ne zasači PoPakov nepripravlenih. 1908. leta Je začel tajno, 1910, leta pa odkrito organizirati samostojno poljsko armado, čije temelj Je bila takozvana »zveza strelcev« v Galiciji, pozne;e pa poljske legije pod protektoratom Avstrle. Poljske legije kot oporo avstrijske armade je organiziral Pilsudski z namenom izvojevati avtonomijo Polske, Pod njegovim vodstvom so se te legije hrabro borile na bojiščih svetovne vojne. Po neuspehu gen. Brusilova Je Pilsudski izpremenil svojo politiko, kalt! takrat Je pretila Polski nevarnost od centralnih drŽav. Izkoristi! je tekmovanje med Avstrijo in Nemčijo in ie že 1°I6. leta zahteval od Avstrije, naj se proglasi Poljska kot svobodna država s svojo vlado m vojsko. AvstrPska vlada ga je nato Internirala v Krakovu. Kmalu pa Je postala Nemčija gospodar položaja. Pilsudski le bil osvobojen fn Je ponovno stavil svole zahteve, toda Nemčija se ni mogla odločiti. 5. Jan. 1916. leta sta obe centralni državi izdali manifest za ustanovitev poljske drŽave, ker sta hoteli s tem prizadeti moralni udarec antanti; Pilsudski ie bil Imenovan za vofnega ministra. Po ruski revoluciji so ga poflske čete v Rusiji priznale za svojega vrhovnega poveljnika. Legije v sporazumu ž njim n'so hotele priseči novi vladi, ki sta Jo bili postavili centralni državi. Začelo se Je pregan'anje leg!l In Interniranje legionar je v v Nemčiji. To pa Je povzročilo še večje gibanie za popolno svobodo poljskega naroda. Pilsudski le bfl v stikih z antanto In čakal ugodnega trenutka, kl Je nastal, ko je začela razpadati bolgarska fronta. Nemci so ga aretirali Ia poslal? v Magdeburg. Poleg javnih legfj \m obstolala rudi tajna vojaška organizacija poljskih vojakov in častnikov v avstrijski !n nemški armadi, kl so pod vodstvom Pit-sudske ga demoralizirali te armade. Te organizacije so v času. ko fe začela razpadati armada centralnih držav, zasedle vsa skladišča orožja in razorožile avstrijske Ia nemške gamlzlje. Ko se le Pilsudski svoboden vrnil Iz Magdeburga, mu Je regent-stvo izročilo vso oblast. Velika njegova zasluga je v tem, da le osvobodil brez boja Poljsko od nemške garnlzlle in dosegel za državo neškodljiv prehod polmUl Jonske nemške armade, kl Je bežala z Ukrajine. Potiska prf tej prilik! m bila opustošena. S taktičnim nastopom proti socijalistom hi poljedelcem pa Je bila obvarovana pred ruskfm komunizmom. Poljsko ujedinjenje nt bila lahka stvar; med tremi deli poljskega naroda, ki so bfl! nad sto let poif tujo nadvlado ni bflo potrebnega soglasja. Pilsudski je odredil amnestijo, poklical sa odgovorna mesta celo svoje politične ns* sprotnlke in se ni proglasil za diktatorja, četudi je narod to pričakoval m Želel. Provedel je 1919. leta zakonodajne volitve In kakor nekdaj VVashmgton, Izročil vse oblast novoizvoljenemu parlamentu. Parlament ga je proglasil za načelnika države do uzakonitve nove ustave. Pilsudski je de'al: dokler imam oblast la silo, ne boni kršil svobode, ne bom pa tudi dovolil, nasilja niti od desne niti od leve. Kot načelnik države je moral rešiti najtežje probleme: notranjo organizacijo drŽave, ureditev mej, plebiscit v obmejnih krajin, vprašanje Danska. Litve, Gorn'e Slezlje tn Galicije. V nekaterih slučajih delovanja Ptl-sudskega niso razumeli. Njegov pohod na Kllev ni imel osvoje val nega namena, pač pa fe hotel Pilsudski ustanoviti z neodvisno Ukrajino bazo proti ruskemu boljševizmu. Iz Litve je hotel napraviti neke vrste Švico s tremi kantoni: poljski, litovski is beloruski v tesni zvez! s Poljsko. Ta dva načrta sta se popolnoma Izjalovila. Pravta-ko ga niso razumel! tudi v pogledu notranje borbe, o kater! prav!, da pomeni nesrečo za novo državo. Pilsudski se Je izkazal tud! kot velik vojskovodja. Ne francoski, marveč njegov načrt se je uveljavit, ko Je bila boPševlška vojska pregnana Is Poljske. Neglede na vse te zasluge za na-cijonalno neodvisnost pa Je danes polovica poljske javnost! proti nJemu. JUDM1FŠU UBI OUrmi tednik: RAS70 PUSTOSLEMSEK Odgovorni mredmlk: VALENTIN KOPITAJL stran 10. ^SLOVENSKI NAROD4* dne 1. aprila 1922. Hcv. 76. Utabljana, Stari trg i9.ll 5 -*i'jrj5£ .'''^3SXSXSHG9(£^5iEn9nnSV39 NalkulantnaJii in najmodernejši anončni in reklamni zavod APOLLOM R. Golebiowski S5!5Jt-" rnsai ft LJubljana. Stari trg 19-11 tsdafa najmodernejše In n»?uspeinejla) rakla Toina postreiba. ma naroHta sa vsa ta In inosamske Časopisa. — Kakor tuđi naroČila za vsakovrstna tiskovina atikat it* Konkurentne cene. Hauanlamo preselitev trgovlao H. BHBRH saloga razgledale ta slik — z Dunajske ceste št. 6 aa AleksandiOro cesto &?. 7 ter se cenj. občinstvo priporočamo. 2756 i KROJAČ! IN KROJAČIH! ftauzpeSHiam vsakovrstne krojna vzorce ca dama In gospo*« po poljubnih slikati. Kroja izdslusm pa doposJani mart In Sto serijah normalnih mer. Raroćtn« »rorce Izvršim v 14 dneh. ALOJZIJ KNAFSSfJ« strokovni učitelj za krojaštvo LJUBLJANA, KRIŽEVNIŠKA ULICA ŠT. 2, I. nad. Na dobro hrano SE SPREJME ŠTIRI GOSPODE ali GOSPODIČNE s 1. aprilom. Kriievniska ulics 10 I. levo. 3133 3282 Ilzolačne ploice Izolačno zmes Celesit In sTatproof Portland cement Živo apno Opako zidno In stresno Alabaster-gips In druge et^vben« potrebščine nudi LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA LJubljana, Sfeforeiaova oesta itev, 18« Prevzema asfaltavanja in izvrševanje ksllolltnega tlaka! RnberoSd, hamburškl Stresno lepenka Lesni cement (smole) Stfe&nl I k Katran In karbollnei Asfalt n* ravni in umetni Bitumen (asfaltni kit) klopni stoli, lopi in mize. nžmanc & Komp. LJubljana, BOrJe 4 391 fstne kandite (ata&5lee) prodaja po najniljl oanl UH»M______1___J!l____I • Ll!__: ittisaz Gradišče 17 la Rimska eests 6. zaloga usnja BRATA NOSKOVIC - LJUBLJANA aotnifs vse vrste tu- In taezemskih podplatov, krapoaov, koksteletlBi Se vre Itn ta fc s rwac po aafaf tlik dnevnih aaaafe. Stalno skladišče ribje masti (fiStrana) in degrasa. EIekfr$rivi«dka A. MEHBAJS UUBLJANAe fios^osvetska c. 13. (Kolizej). Prodaja in dobava: vsakovrstnega inštalacijskega materijala za slabi in močni tok, žice, telefonov, svetilnih teles, likata« kov, žarnic itd.itd. Sprejema: vsakovrstne inštalacije zvonil, telefonov in elektr. luči kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravil*. Proračuni inceniki nazahtevo! Primerno naiali|e eeael Točna ln solidna postrežba! SfoitiSfe m vilo SE PRODA PO NIZKI CENI. Ponudbe pod »Idil« ns upravo »Slovenskega Narode«. 2193 umni iuuuuuuuuui i a n jL-rjujLJu^LiLL^LiJULiLiJij amrem Najprimer >še darilo za Veli so *so« |e najnovejša Me S kova knjigo Naie življenje Debi M za nos M* W— t Narodni ka-lgarnl Prešernova ulica itev. 7 Proda se hišica s tremi sobami, kuhinjo (12 X 6 kvadratnih metrov) in sadnim vrtom (580 kvadratnih metrov) v 5t. Vidu. — Poizvc se pri A. Belcu, St Vid nad Ljubljano. 3161 Vodno žago VZAMEM V NAJEM za več let. — Ponudbe pod »Stalna voda 3114« na upravo »Slov. Naroda«. Nov čebelnjak SE PRODA PO ZELO UGODNT CENI. — Naslov pove uprav-»Slov. Naroda«. 3112 Vs?Viaasfco verriran drž. ura«luifc stranski 7i*M*k ZA POPOLDANSKE URE. — Sprejme tudi deV> na dom. — Po* nnđhe pod Delo'3220 na upravo lista. Deklica želi mesta učenke z vso oskrbo v hi5i. Zmožna je tudi nemščine v govoru in pisavi. — Ponudbe pod »Pridna/3237« na upravo »Slov. Naroda«. Več ifmh\m ejfcetaje prvovrstna restavracija. Ponudbe nat se pošljejo na upra* ve »Slov. Nar.« pod »§t.20'3t66«. Sedf nt sta"bn!h »wnel v velikosti od 500 do 800 metrov, !e£e£ih rb Zeleni jami se iz proste roke PRODA. — Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. 3041 Stroj za tnmtbnice v selo dobrem stanju, skoro po« polnoma nov, SE PRODA radi opustitve; električen in nožni pogon. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3157 Maslinovo ulje prve vrsti, r>oBve bistro, veoma tikusno, hrr tr>^. Hsa u kenteme od 18 litara, po 20 di* nara liter, pakovanje i poštarina na« pose i novac barem d«komično una* nred. SAL.TE Samuel PEROJEVIć. Makarska. 2903 Kot družabnik k manjšemu tvorntSVermi aH trgov* skemu podjetju 2ELI VSTOPITI <;*m«lri. trgovsko naon ražen KNJ1» GOVODJA srednje starosti s kapi« talom 100 do 150 tisoč Din. Prvo* vr^fna roo? re komercialno vodstvo takih poejjelff. — Ponudbe nod »Or* ganieetor/3158« na upravo liata. POZOR! POZORI Gostilničarji in troovdl Ker nameravam opustiti vinsko trgo* v»no in se posvetiti drugi trgovini PRODAM vso svojo malo zalogo (okrog 40 hektolitrov) dobrega, prvo« vrstnega starega Štajerskega vina, m o* zler, rizling itd. Kupec, kateri previs« me vse skupaj, dobi pri litru 1 krono oopusta. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Staro vino/3020«. Kurjače za (Biirrer in Hofmann sistem) KROŽNO PEC SPREJME CENTRALA GORNJERAD« GONSKIH OPEKARNISKIH PODJETIJ v Gornji RADGONI. Tozadevne ponudbe, dokase o dose« danjem uspešnem službovanju, stan m službene zshtevke je poslati na Se označeni naslov. 2819 Crno vino liter M K če« vliee. Vsak petek sveže rite midl gostilna ari Tetaka), Sv. Jskfba trg it. c. Za obilen pose! se pil porota Ivanka Videa ar, 92Zi rostilnttsrka. Cement, gips. ftpnoe it, strašno la- pCssko* katrbolfaaif drvoCV)-fBCttsf VVntprOOef £ipa*^lo66at oaMftno tfnoOo •terolt (Hat-sehak) It&NUDI PO NAJ. NIŽJI CENI Keafa NOVAKO VIC la aVej LJUBLJANA, MJk1o««eT« c 13. 2asto|!slvo kakršnekoli stroke ŽELI trgov-s sko naobražena GOSPA; event. tudi lokal na razpolago. — Po nudbe pod »Afjilnost/3141 upravo »Slov. ?sT??roda«r. na Knjigovodio-bilančnika nrvovrstno, samostojno moč daljšo prakso I5ČE VEČJA TO* VARNA NA DEŽELI. Plača dobra in prosto stanovanje. Na* Stop pO dogovoru. — Ponudbe pod »Zaupno mesto/3226« na upravo lista Išče se Dospodična. inteligentna in pridna, ki si £e!l dru* flnsko žlvllenje. in KI BT PREVZE« LA VZGOJO TREH OTROK (4 do 8 let starih). Prednost ima trgovsko naobražena. — Ponudbe a navedbo dosedanjega službovanja in po mož* nosti a sliko na: Poitni predal 3 Celju. 3147 Diamalt! Posor, pekli Diamalt — tovarne Hauser m Sobolka, Dunaj-Stadiau. v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku zo Jugoslavijo Etfvarel Duianeo, Zagreb. Sklad'šre: Stro«niajer)eva uHca 10. Trn mesto LJuklJana dob! se Diamalt v pekarni V1UEM BIZJAK, Go-Kp svetska cesta 1, po orig nalni tvor-niSkl ceni. 3123 MebUrano stanovanje iščem sama ss mesec jullj-avgust zs 4 odi as)e osebe, po možnosti s kopal nlco In v pora bo vrta v Ljubljani ali v bližini. Pivo vrstne reference na razpolago. Ponudbe pod .Poletno stanovanje* ns oglasni zavod J. Zorman, Glcdalilka ulfca It. 2. 3042 Dve posestvi nnprotfui. 8 oralov, od tega je 2 orala gozda, lep adonosnlk, njive obse Jane hiša in hlevi v dobrem stanja s orodjem ss K 800.000 Pismene ponudbe aH ustmene na II Bril« Sv. Marjeta na D av. polju, al na Eitl, Vič 12 prt Ljubljani. — 6 ora lov, od tega 4 orale njiv obsejanlh, pol orala debelega smrekovega lesa za po sekati, t krava in gospodarsko orodje Cena 700.000 K Ponudbe na traso I rt'f posestnik na Dobrovdh, p. Hoče pri Mar boru, ali na Ertl, Vič it. 12 pri Ljubljani. 3181 Akcijonarska družba za prometne in železniške potrebe L ubijana, Karlo vsi: a cesta 30« Lokomotivo, vozički« prekuonilcl. platoskl vozovi, oiiolotja za po? sko zelem ee ter vsakršen drugI materijal za poljsko že« onlco točno in cono a skladišča v Ljubljani aH Zagrebu. — Zahtevajta po* rudbe! T11S koli 14 oralov f ravnikov in njiv, vse arandirano, popolnoma ravnih, v neposredni bližini nekega mesta Slovenije, se zamenja za zemljišče, hišo ali drugo realno posestvo v Avstriji ali pa se proda proti gotovin.i Vprašanja na unravo Slov. Na-roda pod Travnik 3228. nih dru Dne 14. aprila 1923 godtne u 11 sati prije podne održat če se ustmena licitacija (dražba) za nabavku tvrdih ogrevnih drva, u kancelariji Intendanture Komande Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišica, objekt XIV., prije Belgijska vojašnica), za slijedeće garnizione i količine: Maribor............. 7800 kubnlh metara, Celje . •............ 2200 kubnih metara. Ruj............... 977 kubnih metara« Slovenska Bistrica..........140 kubnih metara. Ponude primaju se i na manje količine. Dobava (isporuka) mora se izvršiti u vremenu od U juna 1923 godine do 31. decembra 1923 godine. Kaucija: 5V« urednosti ponudjene količine drva. Uslovt — pogoji — za nabavu drva mogu se vidjeti fvalri dan kod označene Intendanture, kao i kod Komande Vojnog okruga u Maribora I Celju i kod Komande mesta u Ptuju i Slovensko) Bistrici. Komanda Dravsko divizijske oblasti, E. Br. 5/76/1 od 26. marta 1923 godine. 3253 Dr. DraUtJa 1*61 rast las, za-braa]n]o Ispadanja tor arbanla ta prahljaj, krapi ta tadavlto ažlirtja ftives. Glavna zaloga sa prosfajalalea: ISIS. d. d. odtL Juri Pralla Zaajral), Pnlmati« tava nlloa braj 66. UNITED STATES LINES 96 Lesni manipulant SE SPREJME ZA TAKOJŠEN NA* STOP. Večletna praks« in znanje italijanskega jezika pogoj. — Ponud* be na upravo »Slov. Naroda« pod »Draga/3295. i n i c a r, ofenjen, brea otrok, srednie starosti, Kiden, polten, zanesljiv, SE SPREJ* E V TRAJNO SLU2BO na večjo vinogradno posest na Dolenjskem. — Ponudbe na "pravo »Slov. Naroda« pod »Vinlčar/3259«. Meblovano sobo eventualno s hrano, išče mlad, samostojen gospod. Naslov v upravi Sloven. Naroda. 3205 Ceno se proda zemljišče TIK KOLODVORA V LJUB* LJANI. — Vprašati pri anonč* nem zavodu Drago BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica St. 5 pori: »KLADISČE«. 3132 Prošnja. Dotičnemu, kdor mi da naslov (ali če se sam oglasi pri Anončnem zavodu »Apollo«) od g. Mio Fajta, kateri je bil med vojno v Kru^evcu pri vojakih ali ve od njega kakšne reference, kaj se je z njim zgodilo, dam primerno nagrado. — Naslov na Anončnl in reklamni zavod »Apollo«. Ljubljana, Stari trg 19/IL 3307 Kupi se vpeljana drogerija v Sloveniji. Prednost v sledečih mestih: Ljubljana, Celje, Maribor. Ponudbe pod »Diogerija" na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana. Kongresni tre 3. 3?85 Lokal za — na Bledu = In loka! za brivnito na najprometnejšem prostora se od dasta. Pojasnila A. Wdlfling, Bled. 3277 Hiša s trgovskim lokalom v Ljubljani SE ZAMENJA radi bolezni s kakršnimkoli posestvom ali gozdom POD ZELO UGOD. NIMI POGOJI. — Ponudbe pod »Vdova« na Anončni zavod Dra* go BESELJAK in drug, Ljublja* na. Sodna ulica 5. 3294 Manipulant lesne stroke, star 24 let, odslužil voiaSčino, I5ČE SLTTžBO KOT ŠUMSKI POŠLO* VODJA, VODJA ŽAGE ali kaj slič* nega, spadajočega v lesno stroko. Spričevala na razpolago. — Ponudbe pod »Samostojna moč/3317* na upra» vo »Slovenskega Naroda«. Zastopnik, ki je dobro vpeljan po vseh večjih krajih Slovenije, starejša moč, ŽELI PREVZETI PROTT PROVIZIJI SE KAK DRUG PREDMET ŠPECERIJ. SKE ALI KOLONIJALNE STROKE. — Ponudbe se prosi pod »Zastopnik 500/3286« na upravo »Slov. Naroda«. Nova enonadstropna hiša 3 na Skofeljci, ležeča ob cesti, oddaljena od kolodvora komaj 5 minut, z dvema stanovannjema, od kateri) je eno takoj na razpolago, se proda. Hiša Je pripravna >a vsako obrt Pojasnila daje odvet. pisarna dr. M. PIRCA, v Ljubljani, Ciga'etova ul. 1, kjer se izvedo pogoji. se išče za umetni mlin in žago na dve turbini, vsaka po 20 HP na dobri vodni moči. Istotam se proda 1 lokomobila 20 HP. Ponudbe na: Štefan Kumparič, Razkrižje pošta Strigova, Medji-murje. 3271 THE UNJVERSAL CAR ( Prodam lahek dvosedefirt 4 kolesni gnmivozIPek. Naslov pove uprava Slov. Nar. 3342 Kupimo dinamo enakomerni tok, 110 Volt 20—30 K W Tvornica d rož in Špirita, tvrdka MAKS ZALO KER, Ljubljana 3341 «bplm raMJeaa Maga|ao (VVertheitnJ §t. 1 aH 2 ter dobro ohranjeno moško KOLO. Ponudbe z navedbo cene in natančnim pop som pod »Dobro ohranjena 3343- na upravo Slov. Naroda. 3343 litem no posodo 10.000 dinarjev proti gotovini Obresti plačam 25 od sto za celo leto in denar vrnem v 3 mesecih. Naslov pove uprava Slov. Nar. 8339 Deklica 18 let stara, ima veselje do Šivanja ali kaj sličnega, je pridna, poštena in marljiva, Zeli priti k samostojni šivilji na štiri leta učne dobe. Ponudbe pod .Vsa oskrba 3361* na upr. SI. Nar. 3361 Lesni strokounlab z najboljšimi referencami in večletno prakso išče mesta kot akviziter aH kaj sličnega pri kakem večjem podjetju. Ponudbe pod .Akviziter 3360* na upravo Slov. Naroda. 3360 Skoro nov voziček ZA PREVAŽA NJE BOLNIKOV SE PO UGODNI CENI PRO. DA. — Trobevšek, Šiška, Gasil* ska cesta 233. 3221 Prodam prvovrstno vrtno seno. Ljubljana Vil, Slovenska cesta št. 284. 3263 PRODAM TAKOJ s 1. majem novodograjeno vilo blizu Gosposvetake ceste in prostim stanovanjem, obstoječim Iz Štirih sob, kopalnice, predsobe, sobe se alufld* njo. kuhinje ter enakih krasnih klet* nfh prostorov. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3262 Oprema Električno svetlo, starter In trobilo. ' Razstavna in nadomestna platišča. Streha s stranskimi deli in vetrobran. Kompl. orig. FORD-orodje teža samo 750 kg i Cena h crn si. oaza ul postavno LI is bi Jan a. Dobauno takoj, s n VELIKU ZHLOGH oseh pcssmeznfb delca In pribora ponujajo BarešićfiSabec lastama fordfce r. Camernlk Ca. * L ubijana, ^ ****** cesta »• • Zastopstvo in zaloga motornih koles: IVanderer, Indlan, Aastro - Motorette. Vžigalnc sveče: C H H IH P I O IL „Koranit" zalamaeno pravi aabastnl škrti! sa krlfle strah. Koranit ne premoči, ne od-zebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m9 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najbotjSa in najcenejša streha, ker ne potrebuje nikdar popravila. Fran Hočevar tlravBln (Bitli) t«re«!ak» Priliki! v &|«bi!aal ob široki cesti na Rožnik je proti gotovini naprodaj le vsled priličnih razmer 6003 m2 velika atavbetia p areala v lepi, proti severa in severozap. zavarovani, južni legi, pripravna posebno za stavbo sanatorija ali večjo gosposko vilo, mnogo Izpod vrednosti po ugodni nizki ceni 50 Din za m*. Mimo teče potoček, ob cesti kanalizacija, vodovod in elektr. napeljava. Stavbi? :e prosto obč. davščine ta nezazidane parcele. Načrt 20 Din. Resni kupci naj pišejo na: Ljubljana, glavna pošta postni predal 135. Dobro investirana kupnina, pridelek krme obrestuje glavnico. 327S NajlepSa velikonočna zabava za mladino je prvi Jugoslovanski vrtiljak 1 (TOageb^iel) i kJ je dospel lastno elektr. razsvetljavo In automaMčniml konji, ta praznike v Tivoli. Poleg se na kaj a moderna „brsototacnraf «f a'41 s : 5 •>probuoa«» UUBL3ANA GRADBENI ODSEK 5 , kvBIIO POD i ti J t IZHHIŠHA nSAFIlA IHŽALOJZ Hi'ovvr INZAIItIH Čl Pil F- OBLASTVENO aytc>rizifah* OVJLHA INŽENJERU _ m _ MC5TITI SIAVBOnK . JOSIP MUDROVOC enwiHdo ♦ i V najem se vzame hBA IN KUHINJA v Ribnici Dolenjskem. — Ponudbe pod i -nica'325S« na upravo lista. {___.- ■ ^ Išče se nrazno sobo V PREDMESTJU. — Ponudbe se prosi pod »Prazno/3256« na upravo »Slov. Naroda«. Gostilna se vzame v najem, event. TUDI Z MESARIJO. — ^onudbe r00* "Dober napredek '254« na upravo »Slov. Naroda«* Rabimo žanarja 7A POLNOJARMENIK. Samci majo prednost. — Naslov: Jera* nova u!ica 13, Ljubljana, 3267 Zamenjam stanovanje, stoječe Iz dveh K-pih sob. kubinje priti^lin z večiim, s tremi ali štl* mi sobami, istotnko v mesrn. proti 'Sradi. — Ponudbe na: Poštni nre* I il št. 41. 3214 projektira m rzvašuja t VISOKE STAVBE: enoDRUžmsKe niša, vilb, HOTELE, SOLE, cerkve, kapele, JAVNA POSLOPJA V MODERNEM NARODNEM SLO-OU S CELOTNO NOTRANJO OPREMO, OHRANITEV, ADAPTACIJA m REKONSTRUKCIJA zoodoVINSKIH STAVB L t. o. INŽENJERSKE ZGRADBE: izraba VODNIH SIL, elekTRARNE, MLINE, ŽAOe, VODOVODE, KANALIZACIJE, MOstove, ŽELEZNICE IN CESTE, BETONSKE m 2ELEZOBETOM* ske ZORADBE, TOVARN. po* 84.0PJA, SKLAOlfČA, HLEVE, aaaaaaa konstrukcije itd, eoooo ODDAJA ooooo TEHNIČNA MNENJA IN OCENE Vec malo rablisnih otroških vozičkov SE POCENI PRODA. — Ljub". Ijana. Zvonarska ulica 1. 3215 PORTM, z železnimi roleti se proda. Tvrdka Henrik KENDA. Ljub. liani. 3299 Tako! *s sHreimeta dva dobra T7RARSKA POMOČNIKA. — Ponudbe naj se poš* lieio na tvrdko R. Bizjak, urar, Maribor. 3225 - - - mm i 4 IŠČE SE energičen, zveden • v m oozam čuvaj. ProSnje je poslati na gozdni ura; ME TAKOJ V NAJEM ALI NA' RAČUN. — Ponudbe pod: »TaŽ koj 3000/3315« na upravo »Slo*) venskega Naroda«. ---«, Zastopnike SPREJMEMO v vseh krajih Slo*] venije pod zelo ugodnimi pogojL; — Pismene ponudbe na: Glavna]] zastopstvo, L* Union, francoske zavarovalna družba, Ljubljana.j Sv. Petra cesta 33. 3303! ZAGREB Eral?6¥Skf loM gatilal aparati uamke fJMnklMAXu so w Izviral livriiivl nedosainl vsled prvovritea kaaih akcije In tako]io|e nporabe, kakor indl vsled tegaf ker prev« same tvrdka Jamstvo sa njih afilakovltost sa dobo 10 let. Aparati se vedao v zalogi ter ae lahko takoj dobavljajo. Sposobni zastopniki se sprejmejo še za nekatere okraje- Pismene ponudbe je poslati glatacmn zastopstvu za Slovenijo, Josip Belušič, Ljubljana« Gradišče it 7.t Il.nad.j - - - • i |Colandski £loyd Rednibrzi ina I Mm Ameriko at ■< Vsa potrebna aavodlla daje Kraljevski Dolandstd Lloyd Glavni zastopnik za Jngoslavijo 3igeslaveuka kuka 9. i irafc. Brzojavni naslov: ^allo^rd. Zagreb; Firmo Karal Bastiančić waletaPflWtaa itehalčniml ta elektrotehničnimi potraaialnaH ter atrojl, centrala LIabl]aaa •e noji • ten aunaniti vsem p. n. odjemalcem, elektrarnam in firmam, da se je s 1. aprilom 1.1. s svojo pisarno z Miklošičeve ceste Štev. 13 preselila ¥ palačo Ljubljanske kreditne fc^&e Dnnafska eesta t Di. nadstropje. tava 00 56 1 Stran 12 •SLOVENSKI NAROD« ane 1-aprila 1923. štev. 76. Palaca LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Le prvo* vrstno in najcenejše blago Reglstrir blagajna s Šestimi predali, store- popolnoma nova, se vsled opustitve podružnice proda. Natančneje se izve pri Frana Prijatelju, Tržišča, Dolenjsko. 3374 Tihi družabnik s 150—200 000 Din v gotovini se sprejme takoj v veliko trgovino z mešanim blagom v večjem mdustrl skem trga na deželi. Naslov se Izve v ■ pravi lista. 3201 I na ljubljanskem veleaejmo, zidan, velikost 4 krat 4 m, naflopil stori pripraven za razstavo in pisarno, se proda. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod Paviljon 608/3241. Jfogavicc, rokavice! ft*Jre£|a Izbira pri tvrdkJ StfrI tisoč bron nosrnde Mor mi preskrbi eao sobo o kuhinjo v sredini mosta tor tat ali dva sobi sa pisarno. Za to nagrada posebej. Ponudbe na upravo lista pod Plate dobro 3399. Vesele velikonočne praznike fen svojim cenjenim gostom ta sporoča slava, občinstva, da toči čez praznike svoja priznano dobra vina Čez ulico K 4 prt litra ceneje Toplo se priporočata MINKA in PAVEL JEMC, oaarJlaa pri Viteza, Mmelfana, Srag It. cena* Izdeluje atojno pletilstvo fj frROFOFR znaten popnst — AUTOM STzUJTaT BEGUNJ?^ S^SCAH. * Tro°~ 1145 Turbina Uvodni pogon sistem Gerard, n dobrome stanju, sada još v po-*bt, 68—80 HP, aa ca. 4*20 m pada i maksimalno 1*5 m9 koli-£ne vode, kompletna sa 2 konopcima (Seilscheiben), vodenim Sajrabljarna i ratvoricama radi pregrađuje, prodaje se povoljno. 1 Reflektanti sglasiju naj se pod šifru »Turbina 65—80 PH* na !opravu .Slov. Naroda*. 8336 I Inž. TumM & Co laduslrilako-taieatrsko podlat|a v Lfabliaai, Sadna ul l ima v zalogi motorje na vrteči tok 320/380 voltov. 3 HP , . . i.....• . . a Din 5.000 — 4 HP ........ . ... a Din 6.000-— 5 HP............a Din 6750-— A. DULAR, Ljubljana, Dunajska c 65, Apff\t\nm trgovina, velika, bogata izbira moškega in ženskega li Mtm nima tinte Sfiasmr 8 Sdđcsiag« i M se priporoča vsem p. n. trgovcem za v nakup. jBamo en grool Snsno en »i Modni salon Stuchly-Maške Ljubljana. Židovska ulica 3 Priporoča nalnooelse modele Bttoo, sonanm klobnboo m IGRALKE KARTE v sest vrst aHporoia HI. Tičar Uubliana Trbovellsbl premog in drva stalna v zalogi vsaka množina. Dražba linija. Ljubljana. Kralja Petra trg 8. — Tet 220. 2243 Aikadont F zobna pasta, ustna voda. zobni prašek. Dobi se povsod. — Glavna zaloga: irogemo A, RAK, LJoblfana. izbira etreifttb vezKkev. evefcstes M HvaleO stejes eoceni. f. umi. imuni, m m » „TRIBUNA" Tevaree eveketM ta atroSterti voHCTcev IMa* .samb ara) 4 - 2m*ib ifia t Nogavice v veliki izbiri in po najnižjih Trstjc za strope Teod- Korn, Ljubljana Palja.sk. Mat. ttet< e. Krovec, stovbatL Izdelovanje posod Iz pločevine za flr-než, barva, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) ta konzerve. Vreče, {rabljene in dobro ohranjene KUPI Jon. Bahorec, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. «• Klavirska delavnica - RalVarbinek Uobllana* HitSerieva ulica 5. Popravljam in ngl«§ajeni klavirje in harmonije a tre) k o vri o In Staro ljutomersko vino. Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni, ka 1922, SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena In pogoji pri vi« nogradnlku in trgovcu IVANU VESELICU V ORMOŽU 320 Albina Bogataj isdelcvalcfca parila, Židovska ulica i, IX na da trop] e, izdeluje fino in tudi priprosto perilo za dame in gospode ter prevzema naročila oprem za neveste. Strojno valjanja motivov la čipk. Sroioe sa gospoda — po mari —• 3358 Opekarne, milni, industrije, j Nudiva premog lignit, na (b sije vrsta i kesevec...............Din 1S00*— kockasti...............Din i«0O« - orehovee...............Din 1S00*— adrob ..... ..........D ta 1100*— sa 10 ton franko vagon prem o gob ep, Rudolf Zore * Homp, Ljubljana 3291 LOKOMOBILE alt vallkostf najmodtmtjir ko n stana kol je>» PARNE ŽAOE, kompletne naprave, polno jermenfld, krožne zage Lit REMSCHE1DSKO ORODJE, vse orod|e za obrabo lesa PARNE MLATI LNICE, poljedeljskl stroji In orodje, jeklene vfle za gnef Ltd. TIRI ZA POLJSKE ŽELEZNICE, 600 mm razdalje, kompletne s prekucni m voziCkJ TRAČNICE, za stavbene namene la industrijski Ud PLINOVE IN VARILNE CEVI crne In podnkane STAVBENO iN KONSTRUKCIJSKO ŽELEZO PLOČEVINO, črno In poncinkano dobavlja takoj po konkurenčni cent sklad. Maribor mOUOTAiSKO MP0RTH0 I* EKSPORTNO PODJETJE, MARIBOR. TraboTjtaa stat Telefon Interen mmm S2, Modni salon In preoblikovalnlea Barborič-Završan Uubliana, Mostni trg 7. Velika zaloga svilenih klobukov, slamnikov, rujnovejBh modelov in nakita. Ismrn^mm^ ITIOŽIcJfl IClOblllCOV po najmodernejših vzorcih in najnižjih cenah, ker se izdeluje v lastni prcobLikovalnici, Prava turska električno prazena la mleta kava zajamčeno popolnoma čisia In odlikovana z zlato kolajno, se dobi vsak dan sveža najceneje samo pri tvrdkl J ovo H* Jovan o v/le, Tuzla (Bosna). Razpošiljamo v poltnih zavitkih od 5 kg naprej po povzetju. 3048 gospodinje Posestniki novih stavb 1 se vljudno opozarjajo na naSo veliko izbiro nižje navedenih pred" metov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poStev in sicer: Velika Izbira preprog vseh vrst lz volne, jute, kokosovega vlakna tat Unoleia In umetnlako Izdelanih sastorov na kose Is metre. Sloketl In gobelini za prevleko otoman In dlvaaov. Platno za rolete ln verande. BazUčno posteljno perilo, kakor rjuhe brez siva, gradi za tlmnlee ln blazine, pernice, flanelaste tat volnene odele, šivane odele Is klota, kr e tona, volne la svile. ^ri-A.«LJRafceriie,l| 2ITHB RRUB je najbolj zdrava in tečna tirana. 9PIISKVSITE! TnUHRNR C-LIHCGfii. BLAGO Sivino) ZA KLANJE prasce« tela, ovce Ltd. prima nz najpovoljnije nvjete n komisionarskn prodaju firma J. Sucharda, Praga-Karlin veletrgovina blagom. Svsjt vlastite HA mm I fintzidiL TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA UI^ICA »Ta 1 POPRUZMCEi Maribor Devo ttsaato Rakek 81 o mm n j g rado* Slovenska BIstHei (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTI« BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000- x Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-: Brzojavi i Trgovska Tolofonli 1S9, 148, 458 EKSPOZITURE i Konjloe alate - Dravograd Ljubljena (menjalni, oo v Koloslvorokl ul.) 66 Stcv. 76. »SLOVENSKI NAROD« dn« 1- aprila 1923. slran. 13. Brez He« ne vlečejo na črno aH modro čisto bela Izdelujem pod lamstvom BRUŠENJE STEKLA MVITRUM" Novi-SAD*lll, Futoški pul 84 OGLEDALA Pozor! Ipti, ženini i neveste. Pozor! Prvovrstne žične modroce za postelje po najnižjih tovarniških cenah vsake željene velikosti. Žične pletenine za ograje, presipanje peska itd. v pocinkani in žgani žici v vseh vseh velikostih dobavlja ŠLmen Sablatnik, tovarna EHMI Jesenice-FuUne. Knjigovodja dosto^n, spreten in zanesljiv se sprejme za v SnSeftt, zmožen ob enem arvatskega in nemškega dopisovanja. Paednost imajo oni vinske stroke in likerjev ter dobri prodajalci vporabljivi za potovanje. Istota/n se sprejme tudi dobro vpeljani provizijski potnik za Kranjsko. Cenj. ponudbe z navedbo dosesanjega službovanja in plaće na upravo tega lista pod Snšafe 3334. enodružinsko fnsico ali rilo s prostim st*r>oranjefn. obstoječo iz 4 do 5 sob, kuhinje in pritiklin, ne preodda!]eno od Ljubljane na progi Sv. Vid—Medvode. Ponudbe do 10. apriia 1923 na tmravni^tvo Slovenskega Naroda nod P. K. 8 33**2. imi VELIKA ZALOGA porcelana, emajlirane in luksusne p^sodGi Prtpopofc« •• Aaa Sns, L ubrana, Beslfeva cesta 4 Tečna postrežba! 8275 Solidne cena I Parna pe&grnti Iran ZaZelc Skofia L9ba želi vesele velikonočne praznike vsem svojim uglednim odjemalcem v Ljubljani in na deželi; ob enem si dovoljuje sporočiti, da je sezija za pristne loške preste z Veliko nočjo pri kraju ter se z najlepšo zalivalo za dosedanja naročila priporoča za S77D nadat j no naklonjenost. II. Seguardt9 delavnica za precizno meiianito LJubljani, Seleabarajeva uVoa 4 (na dvoriščni Theodolfte, tachvmerre, ntvelacrske instrumente, p'animetre, pantografe, nivelačne in trasirne letve. «?rilne trakove, libele, lo-garitm. računala, šablone za pisma, tri oglata, prismalična in druga precizna merila. Blaalaa orodfa, risalne stote. Aparate za svellotisk, svet« lobne, prozorne in dr. tehniške papirje ima stalno v zalogi. 3284 Vsa v široko spadajoča popravila se izvrše točno in solidno. to* jiiuuui m 1I mM motor za vrti ai tok 4 k s. 220 3^0 volt za D.n 7S0O— . . . . 3 . . 230,3*3 . . . ««nf>— . . . . 2 , . 720/3«) . . . 5000-— . . . . v, , . 2 387389 . . . 250O— r jetitigir^cn. bmt^acmil in ujgMifafem. V ^aiogi so vst druge vistc motorjev In đinaoi. EicktrnoMleri al po nnjniž Ih cenah. Earol nkNtfaatifi, CeSJo, te!elo«3 št 94 3148 ! Po nižji ceni kakor v seziil se sprejmejo v popravilo in shrambo damski in moški kožuhi. — v zalogi vsakovrstna kožuhovina. Krznarstvo Le ROT LJUBLJANA, GradiSie Stev. 7. Medlctnalaa mila: lyso1noy katranov©, katrsno-ivealeno« žvepJetiomlecno, lanefinovo, boraks kakor fudi vse vrste toaletnega mila nudi ob nalngodaafstk cenab v znani natbollsi kvalitetu Tvernfea eapuoa „MIRIS" d. d. Snšak Glavna zastopstva ta zaloga sa COlo Slovenijo: Dratba „SLOVENIJA", Ljnb- Hana, Ooaposka ali ca 4._2942 Največji davki katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupuiete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poskusite enkrat z Ilintrovanlm fca*aloigoei tvrdke M. Suttner, (metrik H««* t* i Matlr«), Ljubi jmnm Št. 3. Ta Vam svetu'e resnično dobre ure. Specijalne znamke ,!KO* iz rastne tvorni« v Švici, kakor tudi druge dobre fepne ure, zapestne, svetilne in stenske «re, veri&ice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmsk a darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tud norabne predmete kakor: Škarje, nože. britve, lasestriine in brivske stroja, stekiorer.ee, doze za tobak, svalčtce in smotke. nažlga'e in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdkl: H. SUTTftCR, (imetnik Nemi Matre), liutolfena §i, 3. Specialna trgovina perila HED. SMC ielealriirtova ulica it. 5. Oprem« sa neveste. ■ Perilo za gespođe po meri. V*em lekarnarjem tn saraomkom 13#o*s*l#o: fiafnToderneiSe anglelko In EeSko sukno, razno* prstne obleke, poorlnlkl In raglanL mornarske In Športne obleke za dečke. - Obleke po meri se izorSuIeJ? po nafnooe]šem kroju In fazoni o lastnem salonu Sv* Petra cesta 20 3191 LOŽflR 4 BIZJAK ter nstalemn nbemstna se// vesele velif(bqočne pras/fike kem. farm. laboratorij in drogerija na veliko Mli 3>h. J. JTcid*. McsieSelo 25. C/uhl/ana in se priporoča' L Stanf. Uunijaim, Cajnnrjera ti. 4 kcpfrs ssnstVaHs sl5*rxe na platno in kation. Po« veoute umetniške in poHra!1nskw ra*?»e4nlc9f potrete in fotografife ter vse drage sffke po skrajno niskih cenah, Za javne nameščence na*ugodue»Ši plačilni pcgcjL 3345 Trgovska hiša r najnl'ij! p«r»I rt i Llabl ne, s 15 stanovanji, z zelo dobro Hofo g^stil-n»iko in hotelsko obrtio s koncestto. 1 veMka co< Mn 5ka loka a. 3 velike klet! ITprtnaamme za veetr oviio z v»nom\ vei'k ko?*t pnsWntillri vrt, d e ve iki skladišči (prik adni ra vsako ve^etr^ tvinej veliko gospodarsko pos op e obsežen ze-lenjadni vrt vodovod električna razsveUf.nva v hisi. tik ob žele/nfSki proaH, vso v na lep-cm stanju se radi preseiitve takoj proda. Za trgovce in obrtnike briljantna naložba k^ritala Nas'ov pove uprava Slov. Naroda. 3113 i Ravnokar pttapeJi I <# pomladanski in ^a> g i letni modeli za dame s ■ kakor: kostumi, obleke tn plašči. S I Velika zaloga damskih Žalnih oblak t 5 a Za gospode tn dečke vedno v zaloeri naj- F I IIVIp ■i modernejše obleke in površnike priporoča le LUIVIv, * Cene brez konkurenca! LjutolJan*, Pred Škofllo 19 ■ ' 3 lil LUKSUSNI aVTOMOBJU POtfl 1» RABLJENI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH O. ŽUŽEK LJUBLJANA, 80DNA Ul_. 11. TELCF. 461 Prof In najstarejši specijalni strokoumi-tehnlCno-artlstlfni atelfe za Crboslffkarstna na steklo, kovine, les. zid, platno Itd. iimiMtimmtiiinmfiitiimKttiiMirmiimiMMftrim PRISTOU ft BRICELJ HHmjiMttiiiuMHiHHiiiiinNnniiMiiiiiiiHiiMiHiiirnnniiuMiiMiiiiiiMHiiiiimm Izorllfeo toCna, oknsna In precizna o nalmodernejiem 2argonn. Spect-|a!ista o IzoTieaanfa napisna na sleklo. — Slikanic grkoo pred ni u ML IColeisarJI, poa:ort '^Z&V&Z0* Puch in Ufaffenrad, Bagumnljbii najboljše ncmlke znamke ter vse druge potrebščine PmCllUulLU po najnižjih cenah pri tvrdki Llablfana, Sodna oTfca T. Podružnica: Novo mesto, Glavni trg 73. 2809 OBLMiLIilCA ZA ftOVEIUJO R. Z. Z 0. Z. U LJUBLJANI CErTTRJILIIO SKLAOISČEi v r, Kresi ji • (vhod iz Linga njeve ulica S t. 1, prve nadati*.), PODRUŽNICI] v Stritarjevi ulioi nt. 9 in na Dunajaki ceati v fiiaal „Gospodarske PODRUŽNICA w Sombopu (Bačka), Aleksandrova «L ftt. II. LASTNA KONFEKCIJSKA TOVARNA. ttiii postretto ii stfiiie m Tal. ftt. Ufc ZALOGA ZGOLJ PRU0URSTHE5A HAKUFAKTURHEGA BLAGA 3828 /. Zupančič: Velikonočna. Bruhal farizejev, vlačug in pijanih Judov se bUia: *He, he. če si sin božji, čemu visiš? No, stopi s križa! Ne moreš, d? Na glavi trnjeva kro na, žeblji v kosteh, na licu kri, v zobeh molitev, nebeški mir v očeh. . Le zri v nebo in kliči na zemljo kazen za greh — božje postave in tvoji nauki leže poteptani na tleh. Med nebom in zemljo visiš ljudem in pticam v zasmeh, ker si hotel ločiti telo od duše. Mi smo pa bratci obeh in tato smo na tleh; svoj greh zarezali smo v meh in rajamo ž njim in duši nas veselje In smeh ■..« • Krist molči. Glavo s trnjevo krono je sklnnU na stran, rdeče kaplje krvi mu drse iz razsekanih ran. V petek ob treh je bil boi med dobrim in zlom končan. m Pravno, da se te stresla zemlja, iz groba da mrtvi so vstali, da solnce je potemnelo, v svetišču pretrgalo se zagrinialn — pa menda ni res; farizeji so čili in zdravi ostali, Na Kristov grob zavalili so težko skalo, pred grob so postavili greh, z lažjo zapečatili vrata in odšli domov na Veliki petek ob treh. •. fn vsako lato, ko se približa pomlad, gredo na grob, da vidijo, če je trden pečat, če je na mestu čuvar, če ni še skrhal bodala in če morda ni zbežalo iz groba trohnenje... L ZUPANČIČ: Trinajsti apostol. Pozno v noč se je vrnil ▼ svoj brlog. Boječe je odprl vrat«, ozrl se je po vseh kotih, kakor da bi se hotel prepričati, če ne sedi morda za pečjo ali pod mizo to, kar se plazi za njim že več dni. Lepo okroglo, z motnimi, maslenimi očmi. z dobrodušnim smeh« 1 jajem na rdečkastem obrazu, v črnem Iraku in modrih hlačah, svilenim rob« cem v prepotenih rokah. »Klanjam se. gospod ravnatelj«, mu je zvenelo v ušesih, ko je postavi! zakajeno sve« tilko na nočno omarico. »Sam sem brez očeta in matere, po svetu so me nosili valovi življe ja, izčrpali so vse moje moči. Sedaj sem se vrnil, da naj* dem mir bolni duši in pokoj trudnemu telesu. V službo bi stopil, kruha ml primanjkuje In hlače so dobile ns ko* lenih oči. Morda bi vi, gospod ravna« telj, takole kaj skromnega, malega, samo za kruh* za krpe na kolenih, prosim...« »Hm, hm«, mu je zvenelo še bolj jasno v ušesih, ko je potegnil s poste« lje raztrgano rjuho. »Ne vem, če bo kaj. Ne morem. Preveč je vsa, ki ni« mate kruha, pa tudi aicer, veste, težko je, dan za dnem me nadlegujejo. Ne sprejemam več, poskusite drugje. Od* trgal je rob rjuhe in prsti so sami za« čeli zvijati tanko vrvico. Zazvenelo je v drugem ušesu. »Klanjam se, gospodi Star sem petindvajset let, v šolo sem hodil, po« tem sem bil čuvar na okrvavljenem polju. Bil sem rob v tuji zemlji, sedaj sem svoboden ne svobodnih tleh. Samo kruha nimam In hlače so ponošene. Morda se usmilite vi, k! nosite dobroto v očeh m plemenitost ns obrazu. Po« skušal sem: lovil sem srak« požiral — ne gre, brez kruha ne gre, gospod. Hlače sem obesil na peč, da si odpo* čijejo, da z slive rane ns bolnem tc'e* su — tudi ne gre. Brez novih ne gre. gospod. Prosim. Zazvenelo je v obeh ušesih, ko so drhteči prsti zvili vrvico. »He. he, tudi ti, kaj? Trinajsti apostol si, ki prihajaš danes k moji mizi. Ni več prostora, gostje so že za mizo in večerja je že pripravljena. Sero venientibue... He. he prijatelj, nič ne bo, kar potrudi se hitro čez prag.« V ušesih mu ni zvenelo več. Samo v glavi mu je še šumelo in pred seboj je videl ravno polje, rupa tam razrito in razorano kakor da je oral pijan Fr.2.: Podgane. Da se človek stara, prihaja največ od let v zvezi Je, bi rekel, z naravnimi zakoni. Je tedaj povse utemeljen in neumljiv pojav, ki ne bi smel biti povod kakršnimkoli očitkom. Moja žena pa me hodi božat po licu in govori; »Saj si naS revež, kaj ne, da si?« in zraven Sobi usta, kakor bi govorila z dojenčkom« Zdi se ml. da ni prav in da trni ugled kulturnega delavca, najsi je siv, če ravnajo z njim kakor z nebogljeno siroto. Pa se tudi krši disciplna v domačem krogu, ki je živo potrebna zlasti ob mnogobrojni deci. Spričo tega položaja nI brez koristi, da imam službo tako. da moram včasi z doma za en dan ali dva. Ta* čas žena vsaj lahko poizkusi In se prepriča, kako je. kadar ni mene, ki sem ji »revež« in sivolasa sirota. in mi je bilo v veliko zadoščenje, ko me je žena ob taki priliki komaj dočakata In ml Je hitela praviti, da vso noč nI mogla spati, ko me nI Ulo (loma. seljak... Okrog pa so bili raztreseni nezariti mrtvi plodovi — krvava, raz« mesarjena telesa, odsekane roke. noge in glave s steklenimi očmi. s spačenimi obrazi in pritajenim prokletjem na ustih. Prsti pa so krčevito zvijali tanko vrvico, ki je bila sedaj mehka tn topla, sedaj ostra in hladna, kakor ledena sveča. Zazeblo ga je. Stegnil je prste misleč, da mu pade vrvica iz rok. Za« pela se je za gumb in obvisela na njem. Ozrl se je v kot, na mizo, pogled mu je zdrsnil po praznih, zaprašenih ste« nah in obstal na vratih. Dobra roka neznanega človeka za zabila vanje že* belj. Stopil je bližje in pogledal še enkrat. Žebelj! Zarjavel. bog*ve koliko tet je že tičal tam. Roke so se stegnile, prsti so oklenili žebelj, skrčili se in potegnili desno, levo. navzgor, navzdol — trdno, ne maie se. Potem so ovili žebelj z vrvico, zavezali zanko in jo položili okrog vratu. In snet mu je jazvene'o v ušesih: »Gospod, verjemite mi, ne gre. Odpiral sem usta. požira) zrak — ne gre brez kruha. Samo za kruh. za krpe na kolenih kaj skrom* nega. malega, prosim ... Nič ne bo tam so vrata, potrudi se. Trinajsti apostol, prepozno si prišel, gostje so za mizo. ni več prostora.« Noge so se same ločile od tal in trinajsti apostol je obvise! na tanki vrvici. Z jutra i so prišM sosed ie. Stara gospa in star gospod z mlado, komaj raze vel o hčerko. Čudno se iim je zdelo, da sosed danes tako do'«o spi. Vedno je Ml rano na no*«h. ^tnr* gospa fe potrka'a. »Ej. gospod, norno ie. v«*a* nite! Služba ne bo hodita k vam. Da« nes ste bili namenieni znova na pot. Trkajte, mnogo ie vrat in č«*s*e so kljuke, odpro vam!« V«e tiho. CJosood ie poa'edat gospo ip hčerko in v«? triie so začudeno sta'i prd vr»ti. Po*em ie gospod pritisni* na kf,nVo. Ze**cr»«*i so zar t sveti tečan' in neka i ie za *t?^elo po tleh. »Križ božji. Kristus NaznwsM!« je vzkliknila stara gos^a. »O^-e«*?1 se jet Ka? bo z njegovo ^ti^o? fTr«»h. o greh! Molimo zanf, ^okVr du?*» ?e ni poffub' jena!« Stara f*o<^i le nrekri^a'a čelo tn «k,nn?,g rjaviš m»e^ nooVbo k*** ženega Mesije * kotu. r*ari gospod je pokimal z gi«vo. »Vene! sem. d« bo končal tako. CuoSe mis'i so mu roifle no glavi in včasih Je govoril. k«Vo~ da je prišel z onega sveta. Ne razumem sedanjih ljudi. Ne more do zvezd, pa vtakne glavo v zank y m misli, da je storil komu uslugo. Sicer pa, Bog mu daj dobro, poštenjak je bil in nikomur ni stori) krivice.« Komaj razcveta hčerka je pogle* dala skrivaj v staro zrcalo, popravila lase, ki s 3 ji silili na čelo in vprašala s zaspanim glasom: »Mama. zakaj pa nocoj ni tuYila burja? Pravijo, kadar se kdo obesi, tu'i burja tri dni in tri noči.« Nesrečni trinajsti apostol je bil v življenju član kulturnega društva. Ho« dil je redno k sejam, samo članarine ni p'ačal nikoli, ker nI imel nobenih dohodkov. Zgodilo pa se je. da je kmalu po njegovi smrti predsednik kulturnega društva sklical sejo. Dvig« nil se je. ginljivo je pozdravil zbrane člane, potem je naštel po vrsti nepre« cenljlve zas'uge. ki si jih je pridobilo društvo na vseh poljih javnega življe* nja in še marsikaj zanimivega in po« učljivega je povedal. Tudi druge točke dnevnega reda so bile dokaj važne in stvarnemu razmotri van ju uglednih čl a* nov, ki so se oglasili k besedi, so sledili manj ugledni člani z veliko napetostjo. Celo z glavami so kimali, kadar je pametna beseda našla plodovi ta tla. Sklepov o bodočem dehi, o težkih in odgovornih nalogah, o skrbi tn podpt* ranju članov je tajnik kulturnega dni« štva napisal tri pole, ki jih je skrbno položil med druge društvene akte. Nato je bil izčrpan dnevni red in na« stopil je konec seje. Predsednik se je zahvalil, tainik priklonil, člani pa so s mimo vestjo in z zadovoljnimi obra« zi vstali s svojih sedežev in nekdo je že odprl vrata z namenom, zapustiti zakajeno dvorano. Takrat pa se je situacija hipoma izp-emenila. Tajnik se je spomnil, da je nekaj pozabil. »£e trenutek, gospoda«, je zaklical in oči so se mu zasvetile na vso moč. »Gospod ko*ega«. je šepetal na uho presenečenemu predsedniku: »Dobro bi bilo, če bi se pri tej priMki spomnili umr'ih članov našega društva.« In stisnil mu je v roko košček papirja. Predsednik ie prečital nekaj imen, med njimi je bil trinajsti apostol, o katerem ie predsednik pripomnil, da se je obe* sil zato, ker je obupal nad težkim življenjem. »Vstanimo in počastimo spomin pokojnih članov«, je dejal in povesil oči. »Slava jim, slava jim«, so odgovorili člani in tudi -ovesili oči. Dr. V. K. Svoj čas je zamudil. »Dve manj ko osemdeset bom o svetem Andreju: pa si kar sam kuham, ker nimam žene.« Tako mi je odgovoril moj počitniški sosed Lopanov And rejec, ko sem ga vpraša) koliko je star. Drugi del njegovega odgovora se sicer ni nanašal na kako od mene stavljeno vprašanje; oči-vidno ga je pa pridelal« da bi mi pojasnil, zakaj je lomil suhi jad za kurivo in Jo nosil pod ognjišče. »Vidite, vidite! Ker se niste oženili, morate pa samovati.« sem jaz pristavil. On pa je pogbdal proti nebu kakor kokoš, kadar pije vodo, ler je z visokim pojočim glasom odvrnil: »Bi se že bil. pa sem svoj čas zamudil« Rekši pa je odnesel naročaj suhih drv v svojo stanico, ki mu je služila hkrati za kuhinjo, obednico in spalnico, dasl je bila komai nekaj korakov dolga in široka. Sicer pa. ker je bil vedno zdrav In je imel nekaj podedovanega premoženja, se mu ni slabo godilo. Vkliub starosti je v svojem življenju le malo izkusil in videl. Pdino mesto, ki ga je poznal, ie bilo Celie. navdal*ša njegova pot jc pa bila. ko je romal na Sv. ViŠarje. V vojake ga niso vzeli, ker je bil ravno toliko pošvedran na duhu in telesu, da hi ga ne mogli rabiti: in zato mu je niegovih oseminsedemdeset let poteklo ta ko enakomtrno. kakor teče koto na dobre namazanem vozu M^d bel'm kruhom in sladko kavo so vega-M vzori n;?govcga življenja. Le enkrat, pred dobrimi tridesetimi leti. je trn**! prestati malo krizo. Takrat je namreč tudi vani udarila liubczen. pozno sicer, zato pa tudi ne s toliko sitn da bi ga spravila v obup in nesrečo. Oplazila ga le le po vrhu: ravno pa ko se mu ie začela razi-zati Že tudi po drob'u. ga ie nena Ina rPadna k^pei iztreznlla ponV nivši raz mega rrhdo Ijnb^zen In vso z njo združeno, n^uke pretečo navlako. To na je bilo tisti čas. ko je njegova soseda Počkalka ovdovela. ?e prei. ko je Počkal živel. Je rad pog! dal za njegovo brhko Pol no. kadar je drobila mimo njega.; ne všečno mu tuei ni bi! . če je ti;na tam kako besed«, z niim izprfgovorila: ka;ti P Iona le znala zmera slaviti besede tako, da te bilo boli za smeh kol na iok. Neredke ga ic celo tako prijel^, da io ie PnCkalu zavidal, četudi je vedeL da je te vrste zavist posebno nelepa in pregrešna. Tedaj pa. ko jc ovdovela, so padli taki in enaki oziri; saj on je bil fant, popolnoma zrel za ženitev. Ona pa. ker je bila zakona že vajena, kaipada tudi ni bila negodna za možitev. Zato je pa odslej ni samo takrat pogledal fn nagovoril, kadar ie zgolj slučaj nanesel. temveč očitne priložnosti je iskal, da bi jo mogel videti in z njo govoriti. Ker pa sta bila soseda, prilike za to ni bDo težko dobiti. Odkraja. kadar sta se sešla, jo je pomiloval zaradi moževe smrti. Seveda mu ni prihajalo ravno Iz globine srca, ampak le bolj dol s konca jezika, ko je pomilova je dejal: »Kaka škoda za moža. kakršen je bil tvoj ranjki!« »Kaj ne. Andrejec? Bog ml pomagal!« je tedaj mlada Počkalka zaihtela tn si s predpasnikom o tirala solze. Kesneje ji pa moža ni več v misel jemal: obžaloval je samo Se, da Je tako osami i ena in zapuščena. »Prav v srce se mi smiliš, Polona! Ali te ni nič strah ponoči, in kadar grmi in treska?« »Hudo je, hudo!« je tedaj zatamala. sileč se na jok. »Ce zboli m. nimam človeka, ki bi mi šel po gospoda. Pa kaj se hoče? Mi je že tako namenjeno,« ie vdano pristavila, obrnivši oči proti nebu. Ccz nekaj mesecev Je pa ni več pomiloval. marveč pomaknil se je, kakor je sodil za en korak bliže svojemu smotru, svetujoč ji. da bi se omoSfla. »Je že lepo to-le Žalovanje m samo vani c! Vendar pa mora vsaka stvar imeti svoi konec. Jaz bi rekel, da bi ne bilo napak, ko bi se vnovič omožila. Imela bi vsaj koga. ki bi ti pomagal pri hiši In na njivi.« Ko je pa Polona zardevši vsdfhnila: »Oh. človek res ne ve, kaj bi na-p a vil: ko pa je tako težko dobiti moža, kakršen zJihnila in se hlinila žalostno, kar ie na brli mogla. Vendar Andrej- čevih, sicer dobrih, pa v jedru sebičnih nasvetov si le ni k srcu jemala. Vse prepozno le prišel z njimi; kajti po soseski se je že šepetalo, da ima fanta, ki se hodi Zenit pod okno njene spalnice. Potokarjevega Lojza. ki je pred kratkim prišel od vojakov in bil kajpada čisto kaj drugega kakor Lopanov Andrejec kaj drugega po letih, telesu in duhu. Ko je prišla ta govorica tudi An-drejcu na uho. ga je nekje tam doli v drobju hudo zaskelelo. Najprej ga je pograbila jeza do Polone; toda jezo je kmalu izpodrinilo drugo čuvstvo, ki mu je Polono še bolj omililo in mu sčasoma dozorilo trdni sklep, da mora postati njegova. Začno ga je pa navdalo pekoče sovraštvo do Potokarjevega Loza. one vrste sovraštvo, ki ga rodi ljubosumnost. Najrajši bi ga bil premikastil. da bi si še na sodnji dan ne mogel v red spraviti kosti svojega rojstva. Seveda, ko hi mu bil kos: Pa to ie ravno, ko sta volja in moč tako redkokdaj eno-liki! Da bi pa Polono pregovoril in pogovoril, je sklenil isto pot ubrati, ki jo je Lojz tako uspešno ubiral, sklenil je Iti zvečer pod njeno okno; osobito ko je bilo to tudi edino in najpametnejše sredstvo, se z njo sniti: edino zato. ker se ga je zadnji čas Polona izogibala, tako. da jo je le malokdaj videl; najpametnejše pa raditega. ker se mu je zdelo, da je noč za ljubezenske po-menke in srčne izlive mnogo priprav-neiša od belega dne. No tn pravzaprav je takole zvečer, ko je legal v postelj, začutil tudi največje hrepenenje po Poloni in zato je menil, da bi v takem razpoloženju znal najlepše zastaviti besede, zastaviti tako, da bi Polono v srcu zgrabile. In tako se je nekega pomladanskega večera, ko je seč za njegovo kočo vonjavo dehtela, odpravil oknarit; pa zgodaj se je odpravil, kmalu, ko se je zmračilo: prvič, ker mu doma ni dalo miru, ampak kar vleklo, kar vleklo ga je nekaj proti Počkalovini; drugič pa. ker je sklepal, da je bolje prej ko pozneje, češ, da bi ga Lojz ne prehitel. Prišel je torej pod okno, ko je Polona Še luč imela v spalnici. Slači se, je rekel sam pri sebi; pri tem se ga je pa huda radovednost polotila: Vse bi bil rad videl in še kaj povrhu; toda pisana zavesa, ki je bilo z njo okno zastrto, je visela med njim in med njo kakor poosebljena zavist tako da ni drugega videl nego motne obrise, ki so se premikali na levo ln na desno, navzgor In navzdol, kakor se je pač Polona kretala« ko si je snemala dele obleke. Zares je bil Lopanov Andrejec tedaj vsega usmttjenia vreden: Sope I je kakor kovaški meh, srce mu je pa tolklo, da bi mu bflo skoro ogrodi razbilo. In gotovo bi ga bila takrat kap zadela, in sicer uprav tista, ki udari na srce, ko bi se ga ne bila Polona, sevede nevede In nehote, usmilila s tem, da je luč upihnfla. Ker zdaj šele, ko ni ničesar več videl, mu Je toliko odleglo v srcu fn sapniku, đa Je spet prišel k zavesti, kaj da hoče. Zato Je tink, tink! rahlo potrkal na okno: In ko ni bilo takoj odgovora, vdrugič tink, tink! Nakar opazi, da se Je okno začelo počasi odpirati. Takoj nato pa pomoli Polona nosek skoz odprtino ter salepeČe: »AH si ti?« »Da, da! Jaz sem, Andrejec. Lopanov Andrejec! c »Tli Kaj pa Je vendar?« se Polona začudi. Andrejec pa suho zakašlja. kakor da bi se mu bila drobtina ovsenega kruha zaletela v gol tancu, ter zamolklo pravi: »Oženil bi se rad.« »Kaj pa hodiš to meni pravit? Le se, te se!« »Vel, Polona, pa ne smeš* biti huda. vprašat sem te prišel, kaj. ko bi se midva vzela.« Ta njena izjava je tem tehtnejša. ker so združene z mojo osebo v gluhi nočni dobi neke pose'ne ra mere. Priznati moram namreč, da Imam spanje k Tkor toliko hrupno. Te okolnosti m: ne ka?e tajiti Piir-jena je po Štirih pričali, možeh v uglednih bančnih služI ah. In ni. da hi se jim očitala laž. Ti možje so se cnodušno zakleli pri svojem iz veličanju, da ne gredo nikdar več z menoj ne na OoPco ne v Aljažev dom. ne nikamor drugam, k ter bi moral! prenočevati v isti sobi kn kor jaz ali tudi le v Istem poslopju ali v okolišu poslopja do daljave petih sto metrov. Rekli so. da me čislajo zaradi zgled« nega rod^nskera življenja In zaradi spodbudnih mojih načel, toda smrčanje moje. so rekli, da je katastrofalno in da jim presega meje prijateljske ozimosti. Ne prikrivam nič In nič ne olepšavam, dasi se ml zdi. da prijatelji pretiravajo. Le mimogrede omenjam, da nI na primer mene moje smrčanje ne za hip še motilo v spanju. In vendar že dolgo vrsto let spim ne le v Isti sobi. nego celo v isti postelH fn mi vrhu tega spanje niti nt bai naj- Pa kak* ikoli — lahko se vzame za dejstvo, ua v spanju hi pijem, saj tudi žena piavi da, in je * e eno, s k ko de hi opijem Slo. Toda je f. na izjavila, in to ie to, kai rrie je v *l >. da listo nK, k sem I il zaradi tesja ni rno^ia spati, kc> ie z ■Soje posieUe ^ nevata nevajena mučna tišina in ni bilo čuti mojega diha. Nele torci. da ji n'so v nadlego §ep<~"re-al: je ne ' >čne pojave, ki o1 ič- o sfneiolfojo spanje m^je ose1-n^sti! To naj si ■■' ^a z^fcd han^ni n Štirim pr"rateljem in mislim, naj1 M? prijatelj Je vendarle žena. čeprav ni bančna, in sem ji odpustil reveža in siroto tn vse. Potem je pač prišlo na dan. d: omenjena njena Izjava ni izvirala le Iz skrtvnostnlh gloMn srčnih simpatij, nego je slonela vsaj deloma tudi na realnejši podlagi. Pa si tega moja ljuba žena nemara odkraja še sama nI bila s ve s ta . Stanujemo v tretjem nadstropju. Poprej smo stanovali v dmcem, pa smo se Iz proste volje nresM'H v tret-ie. Ne zaradi ljubezni do višav, nego nam Je stranka nad glavami nrehnm-ne imela *knmie In smo dejali, raišl tae? delali mk Toda smo se urezali: Stanovanja I res nT n mo več nad saf^o In stranke s Škoroj . marveč je nnd našim sta-novanjern kot podstrešje. A so v pod-«>re'j»! podgane^ Če j h ni večje Števil . tri s^ ™to\ o. In mislimo, da so e«=tne n let? preMvajo v hll*n|rh kanalih trda z'ma pa jm nažene da «=? porečejo zavetja no tujih hi*ah. in tv leno od rre^tne občine, da se sama ne briga s* -Mo žlvaL Podncvu iih ni Čuti, nemara po-či'vajo. Noč j:b oa orivi in fe poznam njih ve navade. Dve vprizarjata te-':alne tekme preko ovir in sta še začetnici, ker se pod nHma ovire vsevprek podirajo. Tretja bo obrtnega , stanu. Ima svojo delavnico baŠ v ko-t j nad ženino posteljo »n vztrajno in neprestano pil? in obdeluje ne ven al' les ali oprko. in je za moj okus ta ^adnia naivni j zonma dasi naxHno nisem nenaklonjen mMl obrti. Pi «e vobče ne brigam dost? za podgane vse trt. ker mi nis^ mar In ne sn*dn-io v mo?e nodnVMe, bi r*e so mestne, naf se mesto br?«1^ zanje. Drugače moja žena. Ta fe nhlo. čntna. venomer trdi. dp se n!f nr raz-burja, tod* se. Podmjne J? ne denejo dobro. Po dnevu Jih preganja s »tra- pi, po noči pa Jih posluša in se obrača In stoka ln je strup draga stvar in nas bodo strupi spravili čisto na kant blizu smo že» Dejala je: »Oh!« in »Nak! Strupa sem jim nastavila novega, najfinejšega, drogist je rekel, da bi ga angele! jedli, če bi ga imeF. Naše podgane pa se ga še dotaknil« mso, srajce ljubljanske razvajene! AH,« je dajala, »nekai dmceTa sem zanazita. fc"adar zasmrčiš. tisti hp utihnejo. Kakor M plbn'1. se potuhnejo, gotovo se plahe poskrMejo Roe ve nn katero snvrn^no zver jih spominja tvoje smrčanle!« Odgovoril nl^em n?č. Odkrit n p -vedrino, od kraia so «?e mi malo zdele Ženine besede. P>tcm pi rre ie polhoma lo nriče^n prijetno ogre1 r nrsel* bvara Rog i. ?n nekaj vendnr še zale?em pri bR| - podgan** n 1 odiranfam1 — Človek l^re v 1c*a n s *taro«:*Jo prMe skromnost Nmeslo jc da sem gorjpt šel na not. Svoje p^Je sem nonrvf! Nr^o in *cm se vrn;l Ifj drvi veXrtr I fuba mola *ena r^e le *or~ie!a nrl**-no ln nrvo kar ml fe poveoV*tn, **e h?l^ to. kak dirmdai da fe Ml stn~(*? pod streho, menda so k vršile tekme z »Ne bodi neumen, pa kar urno se spravi od okna, da te one — da te kdo ne vidi! Kar hitro se poberi! Prismoda stara, kdaj si že ti svoj čas zamudil!« Rekši pa je jezno zaloputnila okno. V Andrejcu pa je zagomezelo, kakor da bi se bilo stotisoč mravljincev razlezlo po njegovem hrbtu; tla pod njim so se zamajala, Počkalovina s slečeno Počkalko vred je zaplesala pred njegovimi očmi, tam nad gorovjem Do-brovljami pa je videl hkrati kar deset luninih srpov postrani viseti, katerih se mu je eden grše režal kot drugi. Kakcr polit kuža, je Lopanov Andrejec mencal pod oknom ter se je predramil Šele, ko se je nenadoma istinita ploha uliJu po njem. Namreč uprav tisti večer se je tudi Potokarjevemu Lojzu. kakor že tolikrat, zaskominalo po mehki postelji vdovice Polone. Zato je tudi on šel k njej vaso-vat Kako neljubo pa je bil presenečen, ko je drugega vasovavca zalotil po J njenim oknom! Odkraja se je ljuto razhudil, da se drzne kdo hoditi njemu v razore; in že je izdrl močan kol iz plota, da bi udrih-nil. Ko je pa tekmeca spoznal, se mu je jeza polegla. In kako bi se mu ne, ko je Andrejec bil podobnejši kupu nesreče nego ljubimcu! Pa tudi malo junaško se mu je zdelo, da bi se po fantovsko znesel nad pohabljenim starcem. Zaradi tega je kol spet odložil pa stopil k vodnjaku, kjer je stalo z vodo napolnjeno vedro. To je zgrabil pa se z njim tiho približal Andrejcu, in ravno v tre-notku, ko se je temu zazdelo, da se mu je hkrati vseh deset luninih srpov, poševno visečih nad Dobrovljami, strašno grdo zarežalo, tedaj pljusk! z vodo pO njem, da je revež obupno zagrgral, ker ga je curek dušil, za srajco in hlače se mu je pa hladna tekočina tako plohoma ulila, da mu je namah pogasila pereči ogenj ljubezni. Nezavedoma je odskočil od okna pa tekel in tekel, kar se je dalo, premočena obleka na njem pa je klopotala liki kolobar počenih kraguljcev. Ko pa je, domov prišedši, snemal kos za kosom obleke raz se, ki se ga je držala, kakor da bi mu bila h koži prirastla. tedaj se je šele dokopal do popolne zavesti svojega žalostnega in sramotnega položaja. »Sem pač svoj čas zamudil,« je vzdihnil, »svoj čas! Tako mi je Polona oponesla in prav je imela.« Take in enake turobne misli so se plazile Andrejcu po glavi, ko se je spravljal k počitku. In Lojze, njegov tekmec? Kakšen nasprotek! — Ta se je takrat opajal v ljubezenski slasti. A. Debeljak: Princ Božidar Karadžordževič. Ob rojstveni šestdesetletnici princa Božidara Karadžordževiča L 1921. je izdalo pariško založništvo L a R e v u e M o n d i a 1 e njegove posmrtne novele »Mnogotero Življenje« (La vie multip-le), o katerih sem že dolgo nameraval izpregovoriti. Ta član ugledne družine je živel v Parizu leta In leta pod priimkom »Čarobni kraljevič« (Prince Char-mant). Njegovo krstno ime se je čudovito skladalo z njegovo osebo. Narava ga je namreč neobično obdarila. Bil je umetnik, pesnik, romanopisec ter umetnostni kritik. V vseh teh strokah je ostavil osebne vtiske.. Šege ln navade, čuvstva in obrede je znal predočiti z izbrano spretnostjo in v tako dovršenem francoskem slogu, da ga mnogi presojevalci stavijo poleg Pier-rea Lok j a, katerega nadkriljuje z nekaterimi eksotičnimi miki. Njegovo delo »Opazke o Indiji« (Notes sur P Inde) je bilo pravcato razodetje o tem magičnem carstvu, katerega so pred njim že prenekateri opisali, ne da bi se jim bilo posrečilo, prikazati tajlnstvene težnje tamkajšnjih prebivalcev. V področju umetelnega obrta je zasnoval marsikak duhovit načrt, katerega je pariška industrija uspešno udejstvila... Kot veščak v raznih jezikih in brezprimeren sobesednik se je globoko prikupil v artističnih in slovstvenih, kakor tudi v posvetnih slojih Med drugimi se je občudovanje Marije Baškir-ceve za princa Božidara izrazilo v portretu, ki odleže za njene »Zapiske« pri poznavanju nedostopne duše mlade Moskovčanke, katere Življenje in dela so bila napravila tolikšen dojem na francosko in drugo razumništvo ob zori tega veka. Najslavnejši portretist! so tekmovali, kdo bo bolje pogodil izraziti obraz princa Božidara ln njegovega star-šega brata AJekseja. Med pokojnimi veljaki so Franeois Coppee ln Sully Prud'homme poleg mnogo drugih, med živimi pa gospa m ■ i ii n m m ■ .....i ■...... n ■ ■ — i gosti za prvenstvo In da nI vso noč zatisnila niti pol očesa. In še mi je razodela, ker mene ni bilo, da je sama poskušala smrčati, ali se podgane za njeno smrčanje niso prav nič zme* nile, in se ml zdi, ženi to ni bilo prav. Za večerjo sem dobil juho, pra-Ženo teletino s krompirjevo salato ln neko sladko reč s prismojenimi man-delji, ne vem. kako se pravi tej reči. Žena je bila jako ljubezniva in je rekla, da se nič ne razburja, ali podgan da se boji, in me je prosila, ako bi premalo smrčal, ali Itle sme zbuditi, da bom močneje. Seveda sem ji dovolil, saj ima tudi ona križe z mano in je drugače dobrega srca. Mislim, da je še predobrega, kajti sem posnel iz njenih besed, da je že obljubila dvema prijateljicama, da me bo njima posodila, kadar bom bil doma pregnal podgane. Moja hči hodi v gimnazijo ln je rekla, tem zadnjem stavku exactum »bom bil«, »bom bil«. In se mi čudno zdi, da našim književnikom tako redko služi futurum exactum. Ali pa bom mogel ustreči onima dvema prijateljicama, to je drugo vprašanje. Imam pomisleke, ali ne bo Eoper ugled kulturnega delavca. !n bom rajši preje vprašal pri Društvu atpoalovcev. humanistično da mora v stati futurum Ni napačen Juliette Adam, Loti ter drugi pisatelji, politiki in veliki umetniki ohranili nepozabne spomine na srbskega kraljeviča, ki se je uspešno udejstvoval v razvoju predvojne francoske misli. Ta kraljevič je bil prepričan demokrat. Dočim so se gizdavci njegovi osebi laskali in lizali kraljevemu bratrancu, se je veliki artist prepuščal svoji ljubezni do dela. Delo je bilo njegovo božanstvo; to pa tem bolj, ker ni maral živeti na račun bogatih niti ni hotel prodati svoje osebe s tem, da bi bi! sprejel zlato petične dedinje. Ubadal se je in trudil za skromni zaslužek. Več let je bil prisiljen živeti ob rokodelstvu. Pogodil se je za službo v delavnici za cizeliranje v predmestju Saint - Antoine. Prihod tega pariškega imenitnika med delavce v predmestju je vzbudil velikansko pozornost. So-drugi so oboževali svojega kneževske-ga tovariša, ki se je znal priljuditl tako s svojo dobroto kakor z nenavadnimi zmožnostmi, ki jih je uporabljal za prenovitev obrtne umetelnosti. Artist je često kosil s svojimi drugovi v ljudskih gostilnicah ali celo po javnih vrtovih sedeč na klopčici poleg drugih delavcev, na katere je ugodno vplival s svojo skromnostjo in treznostjo. Lahko si mislite, kako so Parižani strmeli, ko so izvedeli za to pobratimstvo v skupnem delu! Zvečer pa je odložil poselski jopič in se vrgel v frak, da je mogel dostojno nastopiti v višjih krogih. t Spričo svoje nagonske življenjske modrosti je preziral vsakdanje, podedovane nazore o ljudeh in stvareh. Dogodke je presojal po nujnostih svoje eksistence. Navkljub otožni usodi, ki ga je preganjala, se je vselej kazal zadovoljnega s svojim deležem. Življenje obeh kraljevičev, zakaj BoŽidarov starši brat, princ Aleksis, je živel poleg njega in njegove matere, princezinje Sarke, je imelo nekaj veličastnega ter obenem silno ginljivega na sebi. Nasprotno z razbrzdanim obstankom »Prognanih kraljev«, katere je Atfona Daudet svoje dni mojstrski opisal« so Parižani dom v Avenue dti Bois, kjer je stanovala nesrečna starejša panoga Karadžordževičev, poznali in cenili kot prestolnico resničnih modrijanov« ki so anali združiti svojo nekdanjo veličino z ub oš tvom, da na rečem bedo. katera jih je neprestano spremljala. Oba princa sta bila p ravnuka slovitega Karadžordža. Njun ded Aleksis, rojen v Topoli L 1801„ se je bfl po srbskem porazu L 1811. umaknil v Avstrijo, od koder se je nekaj let pozneje preselil v Rusijo. Tam je bil sprejet v zbor oprod in je postal srčen prijatelj carju Aleksandru I. Oženivši se z imovito Romunko Iz Besarabije, je dobil sina edinca, princa Jurija, ki je vzel gdčno Sarko, hčer velikega srbskega brodnika, požrtvovalnega domoljuba. Princ Jurij se je nastanil v Franciji, najprvo v Niči, potem v Parizu, kjer mu je princesa Sarka dala dva sinova: Aleksisa (1858) in Božidara (1861.) Da se razume dostojanstvo m plemenitost eksistence Karadžordževičev, jo je bilo treba samo primerjati z zastopniki druge dinastije, z rodovino kralja Milana, ki je bival v isti Avenue du Bois de Boulogne. Dočim so Ob-renoviči s svojimi izgredi oslabili sijaj svoje hiše ter škodili dobremu imenu svoje domovine, sta princa Aleksej ln Božidar s svojo častitljivostjo in delavnostjo pripravljala trajne vezi med svojo prvotno očetnjavo in med adop-tivno državo. Oba brata sta bila vedno jako prijatelja vkljub različnemu značaju. Dočim je Ime! princ A!eksis vse vrline neuspelega vladarja, se je Božidar bolj tn bolj odlikoval v mnogo ličnih strujah slovstvenega in umetniškega delovanja. Toda to ga ni oviralo, da ne bi bil čuval svoje osebne časti. Moral je razvijati brezprimeren smisel za dostojnost, Če je hotel uravnovesiti oba svoja položaja, ki sta na videz nezdružljiva. Sicer pa Je bilo v njegovem obličju nekaj, kar je sobesedniku navdihovalo simpatično spoštovanje ln radovednost »Videti ni bil človek iz mesa in kosti,« kakor ga je nekoč označU senator Hugues Le Roux, »človek, ki ima žile, po kojih se pretaka kri, marveč je nalikoval bizantinski podobi, sliki na presnem apnu z dolgimi osebami, brez čutne istinitosti___ Obraz mu je bil zgolj prerez, prisiljena brada je podaljševala končino nosu. Oči so mu bile na pošev; rame in roke so mu padale. In svoj živi dan je spominjal na križanoga Krista.« Vendar pa je za tem vidnim trpljenjem plapolalo krepko žit je. Oči so se mu pogostokrat mogočno bleščale. Pri njem si pojmil, kako malo pomeni telesni omot spričo dušnih sil. Njegova strast do lepote, njegova vselej budna misel sta nadmodrili njegov nezgodni stalež, s katerim ga je usoda obremenila. Vsi proizvodi njegove umetniške duše so na ta način odsevali nekaj nad-čurnega, ki je bilo v ostrem nesoglasju z vsakdanjostmi pariškega življenja. Preostale rokopise je prevzel filozof Finot, da jih obelodani skoro gotovo njegov sin, ki se je vkljub svoji mladosti že lepo predstavil v francoskem slovstvu. Tolminski punt. (Odlomek iz predavanja ravnatelja Jo-ško Cveka v društvu »Soča« dne 3. marca t. 1.) Krvav bič žvižga in zven* verige, po vseh vasčh pošilja grof trabante, ki gonilo na Grad može m fante in žgejo stara pisma nam tn knjige. Dr. Alojzij Oradnlk. Dornberg prav in so upornike kaznovali. Leta 1702. je grof Jakob Anton Co-ronini naložil kmetom davke oziroma užitnino na vino in meso, zaradi česar je nastal proti grofu očiten upor. Kmetje so odrekli plačevanje teh davščin iz razlogov, ker že itak plačujejo neznosne davke, odrajtujejo desetino, robotajo itd., da se že od samih »dajatev« kar šibijo. Temu nasproti je pa nastopil grofov glavni davkar Bandel s svojimi biriči z vso brezobzirnostjo in je pobral užitnino s silo, ako ni šlo z lepa. Bandel je bil poznan kot brezsrčnež ln velik seblčnež. Kot naddavkar je v par letih postal iz reveža bogataš na denarju in nepremičninah. Zato so Imeli kmetje tega človeka posebno na piki. Ost puntarjev nI bila obrnjena le proti grofu, marveč tudi proti Bandlu. Vodja puntarjev je bil takrat: Simen Golja s Kneze. Ker Coronini s svojimi pretiranimi ln krivičnimi zahtevami nI odnehal, le Sel Oolja z deputacijo upornih kmetov na Dunaj, misleč, da pripomorejo potom cesarja pravici do veljave. PriledŠl na Dunaj, so se zglasilt v dvorni kancelariji, kjer so deputaciji obljubili, da Jo naznanijo cesarju v avdijenco. Ali namesto obljubljenega so cesarjevi biriči pograbili puntarje in jih vtaknili v zapor. Istočasno s puntarsko deputacijo je prispelo na Dunaj tudi poročilo grofa Coroninija, ki je bilo merodajno za are- Dne 20. aprila t L poteče 209 let, odkar se je odigrala na Travniku (glavnem trgu) v Gorici ena največjih tragedij našega naroda. Omenjenega dne je — na cesarjev ukaz in po želji vsemogočnih grofov — padlo pod krvni-kovim mečem 11 žrtev s Tolminskega, borečlh se za »staro pravdo«, za svobodo, jednakost in bratstvo, kar so našemu ljudstvu dosledno odrekali grofovski trinogi Cedadski zgodovinar Marc Anto-nio Nicoletti piše, da se je vsled neznosnih razmer tolminske ljudstvo že v srednjem veku rado puntalo. Posebno hudo je postalo, ko so Tolminsko s silo zavzeli goriški grofje, ki so uvedli nad kmečkim ljudstvom pravo strahovlado. Zgodovinska kronika bilježi prvi večji punt na Tolminskem leta 1542., ki pa je bil vdušen z grofovskimi vojščaki, ne da bi bili prišli puntarjl grofovski gospodi do živega. Krivce je zadela huda kazen, izvršena deloma na dvorišču, deloma v temnicah »Kozlovega roba« (tolminskega gradu, ki se v urbarjih prvič omenja leta 1063.) Leta 1627. je tolminski glavar grof Dornberg naložil kmetom nove davke, in sicer na vse na novo iztrebljene se-nožeti in novoizorane njive. Kmetje so videli v novih davkih veliko krivico, zato so se plačevanju uprli. Vodje takratnih puntarjev so bili: Jurij Kobal, Lenart Golja, Tomaž Kragulj in Jernej Mavric. Pravda je tekla v Gradcu m na ____ ... ,„ Dunaju, kjer so končno odločili, da ima I tacijo deputacije. Cesarsko sodišče ni dolgo zasliše* valo in se tudi ne pomišljalo; marveđ je puntarje obsodilo v strogi zapor in izgubo premoženja, ki naj pripade deloma grofu v odškodnino, deloma državi. Tudi ta slučaj priča, kako je bil cesarski Dunaj vsikdar pripravljen plačevati zvestobo našega naroda s — kri* vi ca mi Po čudnem naključju se je Simona Golji posrečilo pobegr.iti iz dunajskih zaporov. Ali domov se ni smel vrniti, kajti bil bi ob glavo, ako bi ga zalotili grofovi biriči. Žalosten se je potikal po svetu in iz tujine tožil sinu Štefanu svoje srčne boli. — Sin Štefan Golja je bil za časa velikega punta 1713. župnik na Knezi, kjer je delal Tolminskemu grofu neprilike. Duhovniki so imeli takrat gotove predpravice in jim niti vsemogočni grofje niso mogli lahko do ži* vega. Stroga kazen, izrečena nad pun-tarji na cesarskem Dunaju, Tolmincev niti najmanje ni oplašila. Navidezni »mir« je bila le tišina pred nevihto. Med grofom Coroninijem. naddavkarjera Bandlom in njegovimi biriči na eni ter tolminskimi kmeti na drugi strani je bfl nepremostljiv prepad in smrtno sovraštvo. Treba je bilo le iskrice, pa bruhne ogonj sovražnosti do nepreglednih posledic. In ta prilika je bila izzvana sredi marca 1713. Kakor običajno, so se bili 13. marca 1713. napotili Tolminci v Gorico, da si deloma v zameno za maslo, meso, jajca itd., deloma pa za gotov denar nabavijo raznih potrebščin. Ko so imeli svoja živinčeta že otovorjena in za odhod proti domu pripravljena, je naddavkar Bandel s svojimi biriči obkolil tovor, zaplenil blago ln Živino, spremljevalce pa aretiral in zaprl v goriški grad. S tem nasilnim činom Je hotel Bandel oplašiti tolminske kmete, da bi se ne upali upirati plačevanju naloženih davkov. Ali dosegel je ravno nasprotno. Vest o Bandlovem nasilju se je takoj izvedela po vsem Tolminskem ln povzročila silno razburjenje. Na mah se je sovraštvo podvojilo. Vodje puntarjev: Ivan Gradnik, Gregor Kobal, Lovrenc Kragulj in Martin Munih so nemudoma sklicali uporne kmete k Sv. Luciji, od koder so ob-, orožen! v velikem števUu odkorakali proti Gorici, in sicer: z glavnim namenom, da osvobode zaprte tovariše la kaznujejo Bandla za njegovo nasilno po-j Četje. 2e so pri Solkanskem mostu, ko jim pride nasproti grof Jakob Anton^ Coronini z baronom Orzanom, vračajoč" se Iz Gorice v Tolmin. Grof. videč pred seboj toliko število oboroženih kmetovj osupnen vpraša, kaj da hočejo in česa/ iščejo v Gorici. Puntarjl se pa s Corr>j nlnijem niso marali meniti, kar je ta tudi takoj opazil, obrnil konja in odjezdi! poročat deželnemu glavarju grofu Adamu Strassoldo v Oorico, kaj se godi na Solkanski cesti ln bliža Goric!. Do-Želnl glavar se je — obdan z vojaki —j nemudoma napotil v Solkan, kjer je trčil skupaj z uporniki in jih vprašal, kaj nameravajo In česa želijo? Puntarjl so* glavarju odločno odgovorili: »Zahtevamo, da nemudoma izpustite na gradu zaprte tovariše. Ko se to zgodi, se bomo dalje pogajali.« Strassoldo ja pun-tarjem svetoval, naj se mirno razidejo/ ter jim za ta slučaj obljubljal olajšave. Ko se je prepričal, da besedičenja nič ne pomaga in da kmetje trdovratne! vstrajajo na prvotni zahtevi je zauka-zal mušketirjem z orožjem navaliti na uporne kmete, pri čemer jc bil eden pnintarjev ustreljen, dva pahnjena v Sočo, kjer sta utonila, več ranjenih, 25 pa aretiranih in odpeljanih na goriški grad. Ostali so bili razkropljeni proti Sv. Gori in Plavem. V. M. Kontumac. Tiste dni pred volitvami mi je obolel otrok na škrlatici. Kakor je v takih slučajih potrebno, sem javil ne« zgodo mestnemu fizikatu. Tam so me potolažili samo s štirinajstdnevnim kontumacom, ako namreč oddam otro« ka v bolnico. In so mi "e povedali, da bom kontumaciran celih sest tednov, ako Ga obdržim doma. Posvetovala sva se z ženo, kako in kaj bi. To se pravi, ona je imela pomisleke proti bolnici, ČeS da se nemara tam ne bodo tako brigali za otroka, kakor se lahko brigamo doma. In se tudi n i čisto nič ustrašila sest« tedenskega kontumača, češ da večjega in hujšega kontumaca ni pod božjim solncem nego je uradniško življenje že samo po sebi. Ugovarjal sem ji le. da se utegnejo okužiti še drugi otroci in da bi bil tudi sicer greh, ko bi tičali v teh prijaznih pomladanskih dneh kar poldrug mesec v zatohlem stanovanju, ki ga že skoro vso zimo niso bili pre* stopili. Moja žena ni trmasta in si da kaj dopovedati, kar je gotovo hvalevredna lastnost. Videl sem, da je stvar lepo in trezno prevdarila in da je nvaževala moj ugovor. Ko sem jo še zagotovil, da vedo v bolnici bolje ravnati a tako boleznijo nego doma in da bom otroka priporočil zdravnikom in sestram, sva aa torej odločila sa Tako sva prebdela še eno noč in prekladala bolnika is ovitka ▼ ovitek, da bi mu olajšala opasno vročino, ki se je trdovratno držala na 40.5. In res je otroku proti jutru odleglo ter sem potem precej pomirjen poklical ra« Silni voz. Ne bom pravil, kako so nam potem razkužili stanovanje s fonnalinom, da še danes smrdi po tej peklenski kemikaliji. Povedati pa moram, da so nam obesili na hišna vrata tablico z debelim napisom »Škrlaticac, kar Ja pomenilo začetek štirinajstdnevnega kontumaca. Kontumac. hm, kakšna pošast je to pravzaprav? Kakor pač kdo vzame! Jaz sem postavim premislil, da je takle kontumac pravzaprav nekaj prav bla* gega, celo nekaj idealnega. Naj me pes opali v vsej tej nesreči, če al tako! Recimo, da pride t a čas mobilizacija «■» kaj me brigal In Če pride eksektitor — bo bežal kakor hudič pred križem, ta če pride nevemkdo, obrnil se bo pred vrati, zakaj tam Visi magična tablica, ki bi ie tatu preplašila. Da, ta magična tablica vzbuja skoro več strahu nego pištola in bi morala prav pogosto viseti na vratih... V kontumaca sem se torej po eni plati prav dobro počutiL Užival sem mir, ki mi ga ni smel nihče kaliti. Tako se oddahneš komaj poleti kje v plani« nah. Samo formalin, ta peklenski for« Bližale pa so se volitve in to je bila druga plat kontumaca. Res, da nisem kandidiral in tudi nisem bil v nobenem izvrševalnem odboru ali ka« korkoli udeležen na volilnih pripravah. Sporočile pa so ml menda vse stranke, da sem resnično vpisan v volilni ime« nik pod to in to številko in da volim tam in tam. Na vseh dopisnicah se je to ujemalo z minucijozno natančnost« jo. In je vsaka stranka zanesljivo ra* čunala z mojo kroglico. Tako, jaz pa v kontumacu! — Toda svoje držav« ljanske pravice vendar ne pustim kar tako. In mislim, da je malo moža, kdor ostane ob volitvah doma! Napisal sem dopisnico mestnemu fizikatu, naj ukrene kakor se mu zdi, samo da mo ne prikrajša v volilni pravici. Dopisnico sem oddal skozi okno n^kl ženski* naj jo vrže v nabiralnik In Sem nestrpno čakal na odgovor, Drugb Jutre pa — čujte ljudje bolji, kl tako tad! zabavljate čez našo pol to t — mi je prinesel pismonoša tato dopisnico s skrbno in lapidarno pripombo nečitljivo podpisanega post« nega uradnika: »InfakeUska nevarnosti — Retour!« Quousqtte tandem? AH naj nam stopim na fizika t? — To ne gre; bog« znaj kakšna kasen bi me doletela I Ali naj poskusim obvestiti vodstvo stran« ko, ki sem jo nameraval voliti? Prav« zaprav dobra misei Tam aa bodo pač ie sa« radi kroglice.. Pa napišem pismo, da bi varnejše dosegel svoj cilj. Se pisavo na kuverti sem popačil. Zopet jc prišla mimo ista ženska in vzela je pismo. In točno naslednjega dne je bil tudi pl« smonoša pri meni, z mojim pismom« dat Na pismu je stala ista lapidarna opazka z istim nečitljivim podpisom* Neverjetno in vendar resnično. Pa naj reče še kdo, da naša pošta ni vzorna.. Tisti dan, ko mi je vrnil pismo* noša pismo, so bile tudi že volitve« Ostala mi je še dina tolažba, da me pride iskat ta sli ons stranka z vozom« morda celo z avtomobilom. To bi bilo imenitno, nikoli se še nisem peljal s avtomobilom. Naj pride že katerakoli stranka, peljal se bom, prava reč! In še prav široko se bom vsedel. •. Čakal sem ves dan, pa nobenega vraga ni bilo blizu. Nemara je bila tudi volilna komisija obveščena o mojem kontu« macu, — Morda je stalo o tem celo kja v časopisih ali na kaki javni deskL Sploh pa se mi je zdelo, da se slehern* človek izogiblje naše hiše. Se tista pri« jazna ženska je hodila po drugi strani ceste. Da, tista nesrečna tablica in pa formalin. formalin« fuj! *m No, minilo je, hvala Bogu! Minile SO volitve. Tablice ni več na vratih —• minil je tudi kontumac. In tudi otroku se obrača na bolje in bo menda prej doma nego se razsmrdi formalin — ta peklenska kemikalija! Stran 16. y —■- / Kakor strela s jasnega le delovala ased kmetskim ljudstvom na Tolminskem ta vest. Dvignili so se tudi ornah-Uvd ter očitno prestopili iz »rezerve« v puntarski tabor. Vodje puntanev skli-čcjo potom zvonenja in prižiganja kresov puntarske kmete k Sv. Luciji, kjer Jm Ivan Gradnik predoči resnost tre-notka ter jih pozove k vstrajnosti in Baomajni zvestobi: vsi za enega, eden ga — vse! Ko je bilo zbranih okoli 5000 Oboroženih puntarjev, ukaže Gradnik razvrščeni »armadi« pohod na Gorico, kjer se bo zahtevalo zadoščenje za krute žalitve, nasilnosti in očitni rop. Med potjo so se Tolmincem pridružili tudi Kanalcl in tako se je bližala »puntarska vojska« Solkanu. Solkanski klanec je bil še pred prihodom puntarjev zaseden po domobrancih in mušketirjih, s katerimi je hotel glavar Strassoldo sahraniti Tolmincem pohod na Gorico. Voditelji punta so pa bili o glavarjevih nkrepih natančno obveščeni, zato so si skušali na »diplomatičen« način pridobiti za-se domobrance, kar jim je tu-*d! Čudovito hitro uspelo. Znali so domobrance o upravičenosti svojih zahtev lako prepričati, da so ti ne le ostali pa-grvni marvač nekateri celo prestopili k Irnornikom. Po tem uspehu so puntarjS jsaskačill mušketirje, jih pretepli in po-fcnafi v beg. nakar so v sklenjenih vrstah, ne da bi jih še kdo ovirat odkorakali v Gorico. Tepeni mušketirji so .seveda bežali naravnost v mesto in vsi jplainl razbobnaii. kaj se bliža. V velikem strahu so meščani zapirali svoje jtrgovlne hi zaklepali hišne duri. Nekateri bolj plašni in slabovestni so pa celo fz mesta pobegnili. Strah je bil pa nepotreben, ker je bilo puntarjem od stradal voditeljev pod smrtno kaznijo z 'ustreljenjem prepovedano, storiti meščanom najmanjše zlo ali vzeti česa, kar bi se takoj ne plačalo. Mesto je bilo kot izumrlo, ko so »/korakali puntarji na glavni trg »Travnik«, kjer so obkolili palačo glavarja grofa Strassoldo. Grof Coroninl je iz strahu pred uporniki opustil potovanje V Tolmin in se je skril na grad, kamor je bil že tudi ubežal Dandel z družino. Glavar se je — seveda pri previdno aapahnjenih durih — pričel pogajati s puntarjl. Obljubil jim Je vrniti blago, Žt- »SLOVENSKI NAROD« dne 1. aprila ivx$ štev. 76. vino, priznati razne olajšave ta ponujal celo denar, ako se mirno razidejo. Voditelji upornikov so mu odvrnili, da je predpogoj nadalinih pogajanj: izvršitev zahtev, katere so mu že v Solkana naznanili, to je: izpustitev zaprtih tovarišev. Med pogajanji z glavarjem se je del puntarjev lotil Bandlove hiše. Ker je bila zaklenjena, so vdrli skozi streho v notranje prostore, od koder so pometali vse pohištvo in druge predmete na ulico. Strassoldo, videč, da puntarji trdovratno vstrajajo pri prvotnih zahtevah, veli skrivoma prenesti svoje zaklade v kapucinsko cerkev, sam z družino pa po podzemski poti pobegne na grad. Med tem so puntarji postajali vedno bolj nemirni m glasni Sporočili so glavarju, da zadene njegovo palačo ista usoda kot Bandlovo hišo, če nemudoma ne zadosti njihovi zahtevi Glavar, videč, da je situacija od trenotka do trenotka nevarnejša, se je končno s težkim srcem vdal, izpustil vjetnike, izročil konfiscirano blago s konji ter tolminske kmete z lastnoročnim pismom odvezal od plačevanja davkov, katere jim je bil naložil tolminski grof Coro-nini. Ravno, ko je bilo puntarjem preči-tano glavarjevo pismo, so prikorakali na »Travnik« H zapora izpuščeni tovariši, katere so uporniki sprejeli z velikanskim navdušenjem. V triumfalnem sprevodu, pevajoč narodne pesmi, so jih nosili po mestu in dajali na vse mogoče načine izraza prisrčni radosti. Kako lep izgled tovariške zvestobe pred 200 leti! Naposled se je i meščanstvo, videč, da puntarji ne nameravajo z nitmi nič hudega, opogumilo ter odklenilo svoje hiše, odprlo prodajalne, gostilne itd. Dne 28. marca 1713. so puntarji z navdušenimi vskliki in prepevanjem zapustil Gorico. Pred odhodom je hotel del puntarjev demolirati palačo Coro-ninijevega tovariša grofa Della Torre, kar je pa preprečilo iz Gradiške došlo vojaštvo, katero je poklical Strassoldo na pomoč. Pač pa so spotoma porušili v Kanalu hišo tamkajšnjega dacarja, Dandlovega prijatelja. Nekateri puntarji so krenili namesto proti domu v Brda hi Vipavsko dolino, kjer se jim je posrečilo zanetiti upor proti lokalnim graščakom. Celo Devinčani so se uprli svojemu grofu in mu odrekli pokorščino. Ta upor je pa kmalu udušilo iz Kranjske poklicano vojaštvo. Na Tolminskem je nad tako sijajno uspelim puntarskim uspehom zavladala obča zadovcljnost kajti vsakdo je bil prepričan, da se bližajo ljudstvu svobodnejši čast Tolminci pa so preveč zaupali Strassoldovemu pismu in niso slutili, kake zahrbtne naklepe kuje proti njim trenotno premagana grofovska gospoda. Grofa Coronhii fn Strassoldo po kapitulaciji pred tolminskimi puntarji nista imela več mirnega spanja. Puntarska zmaga ju je neizrečeno bolela, zato sta noč in dan študirala, kako bi se nad uporniki čim krutejše maščevala. Dobro vedoč, da imata pri cesarju in njegovih svetovalcih popolno zaslombo, sta napisala ovadbo na kabinetno pisarno, v kateri sta zaprosila za vojaško pomoč in kazensko ekspedicijo v uporne tolminske vasi. Seveda je glavar Strassoldo svojeročno pismo, s katerim je ukinil od Cconinija puntarjem naložene davke in priznal obenem razne druge olajšave tolminskim kmetom, previdno zamolčal. Da je cesarski Dunaj grofovski gospodi brez odloga ustregel, ni treba omeniti. Cesar je poslal Strassoldu in Coroniniju vojake — Hrvate, katere sta — s prideljenimi Špijoni — brez odloga nastanila po puntarskih vaseh. Vojake je morala plačevati in preživljati dotična vas oziroma občina. Lrudstvo je bilo kar čez noč obkoljeno od vojaštva in ovaduhov. Pričele so se brezobzirne persekucije. Kolovodje punta so brez nadaljnega aretirali in odgnali na goriški grad. Voditeljem je sledilo veli'o število onih. ki so bodisi sodelovali ali pa bili sodelovanja osumljeni. V ljudstvu je sicer vrelo, ali pomagati si ni nihče vedel, ker je imel proti sebi oboroženo silo. Kdor je bil tako nepreviden, da je zinil žaljivo besedo o tolminskem grofu, je plačal svojo neprevidnost tudi z življenjem, ker vojaki so bili vedno pripravljeni z odprtim! »petelini«. V mučnem strahu je pričakovalo prebivalstvo konec tega preganjanja. Ko so bile ječe goriškega gradu že napolnjene s puntarji, je na višje povelje prispela dne 29 julija 1713. Iz Grad- ca v Gorico specijelna zasliševaina komisija, ki je pričela z vso vnemo svoj posel. Ker so bili zaprti puntarji »trmasti« in niso brez nadaljnega izpovedali tako kot je želela cesarska komisija, so jim pričeli — kakor so se Izrazih — izbijati »trmo« z različnim trpinčenjem. Celih devet mesecev je trajalo »zasliševanje«. Šele pričetkom aprila 1714. je prišlo do razprave. 18. aprila je bila razg!ašena razsodba, ki se je glasila: »11 puntarjev se obsodi na smrt. Odsekajo se jim na javnem sramotnem odru najprej glave, nato roke in noge. Posamn) deli teles se porazobesijo tia najvidnejših krajih mesta in predmestij, ki naj služIjo v memento vsemu prebivalstvu, kako strašna kazen zadene one, ki si drznejo odreči pokorščino vladajočim grofom . . . « 150 obtožencev je pa bilo obsojenih v večletno ječo na goriškem gradu, od koder — pravi ljudska govorica — da se 5e le »nalokdo živ povrni!. Premoženje obsojencev le pripadlo deloma državi, deloma pa grofu. Z grozo v duši in trepetajočim srcem je ljudstvo sprejelo naznanilo te strašne obsodbe. Obsodba se je izvršila dva dni pozneje, to je 20. aprila 1714. Po vseh puntarskih vaseh je bila razglašena razsodba in vsi župani Tolminskega so dobili ukaz. da morajo prisostvovati justifikaciji enajstih obsojencev. Z župani je odšlo v Gorico tudi mnogo svojcev, sorodnikov in znancev na smit obsojenih žrtev. Napočil je z napetostjo rn grozo pričakovani krvavi dan 20. april 1714. V ranih jutranjih urah je bil postavljen na »Travniku*, in sicer na mestu, kjer se sedaj nahaja znamenje Sv. Ignacija, prostoren »oder«. Ljudstvo je že navsezgodaj od vseh strani drvelo na glavni trg. Ob določeni uri obstopijo prostor pred »odrom« oboroženi mušketirji z bobnarji. Kmalu nato stopi na »oder« sodni dvor z rab!ji: par minut po tem privedejo v spremstvu duhovnika vklenjene prve štiri obsojence bi kolovodje punta: 261etnega Ivana Gradnika, Gregorja Kobala. Lovrenca Kragulja In Martina Muniha. Vse oči na trgu zbranega ljudstva so bile obrnjene na obsojence. Marsikatero oko je zasolzilo. ko je zadnjič vzelo slovo od boriteljev in mučencev za »staro pravdo«. Ob grobni tišini prečita predsednik sodnega dvora še enkrat smrtno obsodbo. Duhovnik izpregovori par tolažilnih besedi obsojencem in jim poda sveto razpelo v poljub. Rabelj pozove Ivana Gradnika, naj poklekne tn se pripravi. Gradnik poljubi še enkrat razpelo, pogleda v slovo svoje zveste tovariše, poklekne In položi glavo.......Bobnarji zaropočejo, v zraku se zablesteče ostrobrušen meč in glava prve žrtve se je ločila od izmučenega telesa, mučeni-ška kri je pa poškropila v krogu stoječe morilce . . . Trenotno je množica osuplo zrla ta grozen prizor. Ali ko je ugledala Grad-nikovo krvavo glavo s široko odprtimi očmi ležati par korakov od telesa, so zlasti ženske s Tolminskega zaihtele. Enaka procedura se ie izvršila nad Ko-balom. Kraguljem in Munihom. Po justifikaciji so rablji razčetveriii telesa in razobesili posamne dele na visoke črne droge, postavljene na najvidnejših krajih mesta in predmestja, kakor je bilo tc v razsodbi zapovedano. Naslednji dan. t. i 21. aprila 1714 se je izvršila enaka obsodba nad na-daljnimi štirimi puntarji, a 23. aprila nad ostalimi tremi in sicer: Matijem Podgornikom, Andrejem Lahajnarjem in Valentinom Lapanjam. Več dni so viseli deli trupel na črnih drogih in vsakogar je pretresel do mozga grozepoln ta prizor, ki ga ozrtača pesnik dr. Alojzij Gradnik tako-le: Obešeni... Na Štirih krajih m v štiri vetrove: Brd. Krasa. Odr, Vipave, za strahove vise obešene na črn drog krvave glave, kosi rok in nog čez dan gavran k njim vrane v gosta sovo, ponoči govorijo s njimi sova. Strah žensk ln moških so. psov M otrok. Tako ni bU zapuščen križan Bogi Tako gnijo na drogih mučenik!.,» A daleč gori ob zeleni Soči od solz so mokra tia že v vsaki koči, tn pest se stiska, strašna pada kletev, O, dobro seme v zemljo to, krvniki vsejall ste! Zato bo dobra žetev. Klavirje La potrorfc BI ter gre tadi na deželo, rellks Povse m 1 1 — Ha|star«Jia slovenska Heskonko ln litasta delavnica am BRICEU, Dunajska c 19. se priporroca. Izvršitev točna, cene MODNI SALON MARIJA GOTZL Uubliana, Židovska ulica 8 in 7. Pravkar došli najnovejši pariški modeli in slamniki. POSEBNOST v promenadnih In večernih klobukih. Preoblikovanje slamnikov, svilnatih klobukov itd. se sprejemalo. Ogled samo v trgovini. Žalni klobuki vedno v zalogi. Odda se man|ia trgovina 79ST n mešanim blagom v najem. Več Ivan Dežrnen, Laveres. JU Slnkovie aasL K. fesi ajoolj«*«, BUstJtJ tr« ta. G!E. SLE. THONSOTL AflTIQ0E. FBfllfCaSRR LIHIM HAVRE NEWY0RK Najkrajša finija, Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb IVAN KRAKER LJUBLJANA lOLODVOBOI MUCI ŠTEV. 41 <. • ■ W.HN< t PTUJ Jamči Prvovrstni laneni firnež aa avfltlaeajav, v BOdia te roška*. olje, te iaaaao ol|e aađiate po najaifjte Hrovat & Comp., LJubljana. »rsojavfcat Hrovalaeri, Telefon teterarban 001. 2039 Za nakup blaga s« Mika tat iraške oblaka tat parila pa Mjatipb conah se priporoča tonika 3755 R. HiklOUC - LJubljano Llngarjeva nliea, Pred Škofija šU 3V Mađarska mlietu Jugoslovenski Lloyd d. d., Maribor MOŠKE OBLEKE SUKNO I Prodaja samo na preprodajalce. — Na željo tudi vzorci 1 i RuSka cesta 45 Mi izdelujemo v svoji 10.000* veliki tvornici z električnim pogonom na 200 strojih s OBLEKE « moške m^mmmmmmmmmmmM dečke deklice Ml imamo velike tovarniške zaloge nemikih in čeških predilnic: SUKNO » DAME »»»»»»»»»»»»»»»»»1 gospode OTROKE § Letna kolekcija že gotova. — Poset skladišča se priporočal j BnMHnB^ivnvaMnnvM BBS 56 rxg Zaloga klavirjev in pianinov rrajboV?i1i tovar en *JrS senate s^lrr, Cz opica, tTttrkar, H31zt, SehwelglioHr? Orlcjlnal Srtrtgl It*. Tudi na obtoke. Tu* na obroke Jerica Hatol rol Dolenc l/ubijam HšKsrieva el. 5 v Zagrebu v neposredni bližini gledališča se proda. Hiša je na dve ulici, z dvema vhodoma, dolga 47 m in ima 15 stanovao-. Cena 1,200.000 dinarjev Povprašati ARSENIĆ, Janez Trdinova ulica 8., I. nadstropje, od 12 do 14 ure. 3218 t lepim, prostim trgovskim lokalom v centrumu Ljubljane (100 korakov od glavne pošte) na najlepši in najprostornejši ulici ugodno na prodaj. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 3236 •13 Najhitrejši parobrodi sveta. Di rektni potntgkl tovorni in expres-ni rromet iz Hamburga ii Oiertanrp a Jhaffio in Kaiafc 4 dimniki 5'/» dni. Lastne Vabme, ia potnike HI. razred*. fVtnfkt' pren ijo izfc>iScni urdniki do uke vkrcanja, m jim proži o v v vsakem poete d u dragovoljno vsako romoč. Navodila daje Cunard Line Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: JugostaveDski banka I- d-, Zagrafe Glavno zastopstvo za Slovenijo: liubijćia, Mofanka ilica 26 gK- Brzojavni nnstov; „Cunard" I VODNETURBINE aajv«ćje tvorllnostl, dobrota lit cenenosti. Pat. precii. regulatorji TRANSMISIJE Str* j I ta Izdelovanja leseni ne. celuloze In papirja« Specialna tvomloa svetovnega slovesa I. M. VOITH St. Polten, Austrija. Heidenheim, Wurtemberg. Pisarna i VVIEli, IV. Argentinierstr. 24. Oprobojte svoju sreću! Vscenji V klase 5. ko'a Državne Klasne Lutrije traje od 7-og do -0-op -nali ove godine U ovaj klasi Ima se izvuđ 40.000 numera (od svega 100.000; ^ dobitkom od Dinara H.82\000*—. Pored premije od 600 000*— Ima i dobitaka po: 400.000-—. 200 000-—. i50000—, 100 000—, 80.000—, 70.000-—, 60.000-—, 50X00*— i veći broj po 30 000-—, 20X00 dinara Ltd. Ceaa srećkama za V klasu kola sledeća : I ceo loz sa poštarinom Din 242*—, pola loza sa poštarinom Din 122" četvrt loza sa poštarinom Din 62—. Ko želi učestvovati u ovom najslavnijem vučenfu. neka odmah poSa'je novac po§«an-kom uputneom sa označe njem tačne adrese, da bi blagovremeno sebi rezervisao srečk u. Po prijemu novaca srećku odmah Šaljem. Drlavn* klasne lutrije ovlaSčenl prodavač Aleksandar B. Pav'ovfd, Beograd — Jekarna iaga z .k m cenam, po a-ter h t> a staln velikansk pošliiatve r be dtrtkino \z prvih svetovnih fov?rcn. Zahteva rte cenik 221 7 HP 10 15 2=> 20 o2 24*0 3n 50 4 v^O 5t 75 j,1 10/70 J 1916 !=> ?5 72 ^ 26 42 34 19 Wolf 1914 19?0 1913 1912 19 Q |OOg 1916 I SOI H? 6? V) 70/*an 8>1 0 KO 1S0 130/153 1 -»0 2*X> 35 4^0 H? ,eo 7r fC 9r> 70/11 »m'13 0 170/2.T5 260/3» i »21 19,' t 1909 1913 1921 1914 38757 !) 1l>10 V ?ajta aa potvorbl Na prošnjo lastnice ge Helene Baudek iz Ljubljane se bo prodajala na prosinvol ni sodni dra/bi dne 5. apr'^ ob treh po-^o'dne na licu mesta ob Martinovi cesti, za tovarno za klej, parcela &t. 2h8, njiva d. o. Petersko predmestje L de), pripravna radi egre ob cest« v bližini železnice, sosebno za industrijska podjetja, ? d sk (30 do 40 žlebov), 25 plohov, mehkih, po 4 m dotgib m ca 12 težnjev velevja. Ponudbe, ločene za drva od 1 do 5 In za plohe, je najkf«neje da 12 aprPa 1 1. \ .-os'ati v z ti tem pismu na konk. upravitelja, g. dr. Alojzija Kil* menči?, odvetnika v Mariboru. Odob irev ponudbe si pridržue upniški odbor. Tekom 8 dn! po odobritvi nafvfljc 'n ra|ugodnfi*e ponudbe mora ponudnik položiU 8°/, va Svino. Drva »e murajo rrevze*i na licu m**sta In takoj plačati. Pojasn'ia glede drv od 1 do 4 daie g Frane S'omšek. posestnik v Sv. Jt* pri St. Jurju ob juz. žel., pledf* drv v PeWah i a uptavl'elju mase. Takso pia^a kupec. !*>CSj iBiara^ttriiraažžia^^rsaaa Došlo!! na]finB^lBanglBšlioiii^šfto suhno v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah zi pomLJao in letno sEZijo. Specialna zaloga a JRHGO SCH1VRB, LJIISLJR11R DUORm TRG 3 Ved^o ▼ zalogi vseh vrat oblega, ra«ilafi1y nevršnl%lv pelerine, def nI plašči, deloval Qlafić*t usnjen! aakanlaŠci (anto), ramo perila, čepice ln drugo modno blago- Snkno sa modna hlače. — Oddaja blaaja na metra; sprejemalo aa tudi nar o 611 a aa oblaka. Za]amSoa# prvovrstna Izdelava po mori v lastnem modnem salonu. BoeCfne v Členkth in sklepih, zatekli udje, sključene roke n noge, trganje, bodenje, vleče lih telesa, da, tudi alabotnost oči so posledice revmatičnih in protinskih bol n- ft ioSnio. Pišite ta-oj pa Vam pošljem avoi pomoćek in poučno razpravo popolnoma zastonj. Postanete še moj hvaležen pr s*aš. frpedltion tet fonJwMu Uiwi\ VI IMeiteug 91 Pozor Indastrijcl in obrtniki! aaaasaaaaaaaaaaaaaaaaars^aaa^ i iz Ijevanog željeza, kao i sav trgovački lijev dobavlja uz najniže dnevne cijene: „SMEV" tvornice strojeva : u Bjelovaru m m m m -•|."i.-!.*l."iVin*l.*!n*i^l.Bl-"l NalngodneJSa prilika! HinmdnJ fa ve sala agidnl eaal linoed «t»|liDiln n-r«^*! proifor v D^mfalali rrasfor kot t« v nacrta s»«namovn* rod črfeo B v Izmeri 3200 m- lati pri driavnl aoiti la Hk cesto na bolodeor ia kolodvora v iredln! Donsi^l. Nadvse |e pripraven %% Indoifrijo, bir si lihko s par fraCnicaail napravi in-datlrl aki tir, ko*l fa ta vsako Indastrfjo nilvainejs^gi nomnna. Bar so Dominik »e~0 prlv blf«ve vartod s ofn fcr=sns »eg», *l|oHI kraj cele Slnvenlje. Vsed tega le ta ril vsak obstoj bidl«l bikrrsn^g^UolI nođ et'« s'garan. Pred no at do nakopa Imajo v nrvl vrtti Ii oni, ko;l rffl» »tlraio na BiH prostor ras ta fntfattri|o« aao pa vab n*. »o pa prostor tadi peroeltra in tri al« Štiri stavbne parcele Vsrob orodae fe, ker ta v Donialah voelje vslci9. posinikanfa stivijmlh prostorov davek na aixs*ld«aa stavbna siasl| 4£a. iAtirosaatfa, pridite tn cgie.ti si, da ai tamodua ti aanavadto ugodno prllfkel rolasnila da]es Jak. Menart! trgovec, Domžale. 2452