46. številka.
Ljubljana, v soboto 26. februvarja
XX. leto, 1887.
Izhaja vsak dan >veCer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst i- i j sko -ng ers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 1<) kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po SO kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolna". Upravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 ,,
„ četrt leta........3   ,,   30 .,
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
n Četrt leta........4   „   — ,,
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
19" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravtiiJitvo ,,Slov» Naroda".
Volitve v državni zbor Nemčije.
Neso še povsem dovršene in znane volitve v nemški državni zbor, ali to, kar se jih je dovršilo na 21. dan t. m., na dan glavne bitke, kaže za dosta, da je diktator države, knez Bismarck, dose gel, kar je hotel, kar je dosezal s pripomočki, ki glede smelosti nadkriljujejo vse dosedanje vladno agitacije v katerej državi koli. Nemški državni zbor je sedaj zverižen in vkupe nagnan za glasoviti sep-tennat, po volji železnega kancelarja.
V prvej vrsti je popolnem razbita stara stranka „svobodnjakov" (Freisinnige). Izgubila je sedem de-setink svojih prejšnjih mandatov. Propali so celo nekateri njeni voditelji. Jednaka usoda je stranko zadela 1878. leta. Tedanja napredna stranka se je skrčila na 24 mož, zato, ker je odklonila bila zakon proti socijalistom in ker se je volilo pod uti-som Hodelovega in Nobilingovega atentata. Ali to bilo je za stranko častno, ker premagana je bila, ko se je borila za državljansko svobodo. Posledice,
ki so izvirale od zakona proti socijalistom, kazale so, da je napredna stranka zagovarjala prava načela in volilci so so spokorili ter storili, da je stranka že čez tri leta povrnila se v državni zbor 110 poslancev močna. Toda to ni trajalo dolgo: ob volitvah 1884. leta izgubila je stranka po svojej krivdi 4f) mandatov. Simpatij starih si ni mogla pridobiti več. Četudi je v ime ustavnih in liberalnih načel pobijala septennat, volilci jej neso zvesti ostali. Sedaj bode komaj trideset glasov imela. Volilci so se dali preslepiti od B'smarckovih agitatorjev, ki so zlasti proti »svobodnjakom" napenjali vse sile. Eugen Richterjevo krdelo bode odslej Bismarcku služilo le za ironične opazke. Umestne ne bodo, ali Bismarcka kaj tacega ne briga.
Z mandati, ki so jih izgubili „svobodnjnki" in Welfi, pomore si prejšnja manjšina do večine. Stranka VVindlhorstova, ki je bila preje jedro večine, nasprotujoče Bismarckovej politiki, ne hode več imela tega pomena, nego del bode manjine. Nova veČina državnega zbora bode sestavljena od tistih treh strank, ki so dne 14. januvarja mogle le 154 glasov postaviti proti 183 nasprotnikom sep-tennata, bodo pa sedaj izza 21. februvarja imele 200 glasov, tedaj večino, — r.amreČ od stranke konservativne, državne ter nacijonalno liberalne.
Knez Bismarck bode tedaj kmalu imel pod streho svoj septennat. Po Bismarckovej logiki bi bil potem zagotovljen mir ni j Nemčijo in Francijo. No, vsa rabulistika vladnih nemških organov ni nijednoga razsodnega človeka prepričala, da bi res moglo biti kaj zveze mej septennatom in mej fran-cosko-nemškimi razmerami. In tudi sedaj nihče ne bo verjel, da so Nemci rešeni francoske osvete. Ta bode prišla prej ali slej. pa naj tudi ves nemški državni zbor trobi v Bismarckov rog. Vprašanje septennata je bilo le sredstvo in morda se ni moglo bolje ustreči knezu Bismarcku, kakor da je prejšnja večina zavrgla predlogo o septennatu. Tako je kancelar mogel hitro razpustiti državni zbor in ustvariti si novo večino, kakeršna je bodoča. Njemu je bilo treba parlamenta, s katerim lahko vladal notranjo politiko. Dobil ga je z veliko silo in 21. dan t. m. je važen za notranje razmere nemške, ne pa za vnanje. Morda bodo to Nt mci prevred skusili in za-čutivši pest Bisinarckovo na svojej svobodi in svo-
jem gospodarstvu bodo se kmalu kesali, da so bili ob volitvah take ovce.
Četudi teci *j uspehi teh volitev ne segajo v mej narodne razmere, zdi se umestno poudariti tri momente, ki jih so pokazale zadnje volitve.
Prva zanimiva prikazen je to, da je knez Bismarck klečeplazil okolu rimskega papeža ter istega, čegar veljavo je hotel v svojem področji popolnem uničiti, klical na pomoč proti nemškim državljanom. Lev XIII. je pokazal voljo pomagati, tudi nekaj storil, da nemški katoliki neso s staro srditostjo nasprotovali očetu „kulturkampfa". Rimska kurija pod egido sedanjega bistroumnega in blagega papeža želi mir, pa tudi želi pogojev za svobodniši razvoj katoliškega življa v protestantskoj državi. Rim se drži svojih načel. Kdor pa je zatajil svoje, to je knez Bismarck. — Zatajil jih je za skledo leče, šel je y Kanoso, storil celo papežu obljube glede na svetovno suvereustvo Petrovega naslednika. Vse to bode skoro pojasnila bodočnost. Knez Bismarck bode bržkone tudi zategadelj zaslovel kot genijalen politik, v resnici pa je veternjak brez načel, ki bega in podi narod po svojej samovolji.
Drugo, kar je zanimivo v teh volitvah, je dokaz, da so socijalni demokratje v Berolinu silno narastli izza zadnjih volitev. Dasi nanje pritiska obsedno stanje, dasi jih neprestano preganjajo po licijske šikane, pobili so socijalisti v nemškej metropoli pristaše septennata z večino 20.000 glasov. Ta kolosalni naraščaj najbolje priča, kako mnenje vlada v državljanstvu o blagostanji Nemčije, in knez Bismarck, ki tako rad posmehljivo govori o soci-jalno-deuiokrutskem gibanji, utegne vender čutiti, da njegov Olimp ne stoji baš na rožicah. Tudi po drugih velikih mestih pokazal se je prirastek in vsega vkupe je soeijahio-demokratski živelj v Nemčiji faktor, ki predočuje mogočno nezadovoljstvo državljansko, ki izreka sijajno nezaupnico nemškim vladam in njihovemu  načelniku,  knezu Bismarcku.
Poleg teh naraščajočih „protestlerjev" zoper gospodarski položaj srednje Nemčije, pokazala je zadnja volitev lepo število državnopravnih „protestlerjev". V Alzaciji in Loreni izbrani so vsi „pro-testlerji", in to je dokaz, da velika večina Alzača-nov in Lorenčanov ne mara za Nemčijo, da ne mara zanjo navzlic mnogim vabilnim in svarilnim nared-
LISTEK.
Potopisne arabeske.
(,Tretja serija.) IV.
Gospod urednik! Jutrno solnce je plavalo že za dobrp tri sežnje nad temenom Učke Gore, ko sva z g. Miklavčičem dospela mimo Pazinskega ko-lodvora po hribu gori v Lindar.
Tu je moj spremljevalec, ki mi je do semle iz svoje volje posodil pot, krenil v župnikov dvorec, jaz pa po trgu okrog, ogledovat po svoji navadi najprej novi nepoznani mi kraj.
Trg Lindar stoji uro hoda od Pazina proti iztoku, na robu visoke planote, spuščajoče se ob njem kaj strmo v dolino, po kateri teče Borutski potok. Prebivalcev ima okolo 1200. Nekateri mej ji mi so jako imoviti. To se jim vidi na trdnih, lepih, iz kamena zidanih hišah.
Po narodnosti so vrli Lindarci inalodane vsi iskreni Hrvati. Imajo svojo „Čitaonico" ter se ne dajo v kozji rog ugnati od Pazinskih italijanisimov.
O tem pričajo narodne trobojnice, s katerimi, kakor Vam često poročajo novine, izjavljajo o vsaki priliki omenjenim „ jamar jem" svoje mišljenje.
Lindar je bil nekoč močen tabor, utrjen z debelim obzidjem. To obzidje, kateremu se še zdaj vidi sled okrog trga, stalo je bojda še leta 1645. Na tabor spominja Vas še sedanji zvonik, stoječ od cerkve daleč v stran. Sezidan je iz velikega kamenja, v obliki niske, široke, štirivoglate kule.
Župna cerkva Lindarska, katerej pripadajo tri podružnice, ustanovljena je 1. 1005. Posvečena ie sv. Mohorju in Fortunatu.
Ondi pred cerkvijo se Vam odpira diven raz-ghd po širni okolici, zlasti po zapadnem polukrogu. Z jug« Vas pozdravlja iznad solnčnega holma Stari Pazin z belo svojo cerkvijo. Pod njim doli v kotu je razvrščeno Pazinsko mesto s pisanimi hišami, iznad katerih ponosno v zrak štrli temnosivi zvonik s kamenito piramido na vrhu. Okrog mesta se razgrinjajo olčji vrti, prepleteni s trsovimi venci in latniki. Tamle nasproti na zapadnem obzorji stoji Trviž z vitkim svojim zvonikom. Tu zadaj na desno se blišči Golagorica s svetlo svojo cerkvijo. Okrog nje se vr.sti krdelo strmih gričev z globokimi udrti-
luuni vmes. Ob njih se svet znižuje doli k (Jepis-kemu jezeru. In za tem se dviga v dolgi potezi mogočna Učka, znižujoča se proti jugu s kršnim Sisolom ondi ob Plominu navzdol k morju. In ondi-le gori proti severu vspenja se iz doline goli hrib Pci-čekaj. Na južno-zapadni njegovi polici teče železnica sem doli od Divače v Pulj, dočiin se za njegovim hrbtom razgreba slavna Čičarija. In če zasledujete železniški tir sem doli v nižavo, obvisi Vam pogled na Cerovlji, ki čepi ondi na levo nalik sivej golobici na zelenem holmci.
Nekako milo se mi je storilo pri pogledu tega neznatnega sela. Tu je bila namreč poslednja postaja sedaj umirovljenega župnika Jakova Volčiča, znanega nabiratelja isteiskih narodnih pesnij in prislnvic
Ker tem svoj čas že bil podal kratek obris o življenji tega izvoljenega „ljubimca tužne Istre", dovolite mi, da Vam o tej priliki navedem nekaj označujočih potez iz njegovega pisma, poslanega mi iz Cerovelj dne 21. oktobra leta 1884, v katerem piše mej drugim:
„. . .Jaz sem več delal za Hrvaščino, nego za Slovenščino s tem, da  sem po Istri nabiral in
bam od strani nemške države. Še dandanes upirata se deželici proti Frankobrodskemu miru 1871 leta in noben terorizem ju ne more prenagniti, da bi odposlali v državni zbor može, ki bi izražali spri-jaznjenje z Nemčijo. Skoro se vidi, da ostane istinito prorokovauje velikega Viktorja Hugoa, ki je nekdaj v Bordeaux dejal, da bode morda zmagovita Nemčija imela deželo sužnjev, surovost vojašnice, parlament, katerega bodo krotile ječe, in pa cesarja z božjo pravico, toda nekaj je na svetu, česar ne bo imela, to so srca prisvojenega francoskega prebivalstva. Francozi se zahvalno spominjajo svojih odtrganih rojakov, in sami največji domoljubi se klanjajo, se čudijo francoskemu rodoljubju v Al zaciji in Loreni. Srd pa se kuha najbolje v Bis-marckovih prsih. On zna, da je tamo pri Vogezih nemška meja Francozom popolnem odprta in da se bodo tam francoske čete v vojni na rokah prenesle na nemško ozemlje.
Kakovo zadovoljnost naj tedaj ima knez Bis-marck s svojo najnovejšo zmago? Parlament ima se stavljen s silo in za silo — zato pa je moral zanikati celo dobo, osmešiti ves svoj boj proti Rimu, ob jednem pa tudi pokazati, da to, kar je storil, rodilo je nezadovoljnega državljana v središčih države in srdit upor na meji, na „državnej" zemlji.
Iz državnega zbora.
Na Dunaji, 24. februvarja. Finančni minister odgovarja na interpelacijo poslanca barona Goedelna in tovarišev slovenskih, stavljeno dne 11. maja 1880 in ponovljeno dne 22. oktobra 188G, naj se škoda po slani vino gradom in sadju storjena oceni in primerno davka odpiše. Minister pravi, da je ocenitev ukazal ter na podlagi Najvišje odločbe od 16. jan. 1860 zaukazal oškodovanim posestnikom davka odpisati v okrajih: nemški Landsberg 670 gld. 37 kr., Lipniškem 2702 gld 28 kr., Radgonskem 1106 gld. 71 kr., Ljutomerskem 4885 gld. 41 kr. Podobno odpisalo bode se davka tudi drugod, kadar bodo dotični računi in poročila dognana.
Minister brainbovski zuhteva za deželne brara-bovce 3,024.43o gld., za orožje in strelivo 191.997 gld. in obleko črnej vojski 7,745 623 gld., vkup blizu 12 milijonov.
To je zopet občutno breme, katero se nalaga narodom. Ugovarjal sicer nihče ni za trdno, vender vsak je čutil, da vedno žrtvujemo brez primernih dobrih činov od strani vlade. Poslanec Menger hva-lisai je pri tej priliki zvezo z Nemčijo ter grajal avstrijske politike, ki v to zvezo ne kažejo toliko zaupanja več, kakor pred nekaterimi meseci. Mahne tudi po dr. Riegerji, ki je dopisa tel j u „ Ruskega Kurijera" v zasobnem pogovarjanji dejal, da bi zveza z Rusijo več koristila Avstriji. Očital mu je tudi, da njegovi otroci ruski govore. Rieger ga krepko zavrne, da je Menger jo res slabo pogodil s svojo hvalisauo nemško zvezo. Denarji se ministru dovolijo jednoglasno.
Danes 25. t. m. odgovarjal je minister bram-benski na več interpelacij in ko Sturm z odgovori ni bil zadovoljen ter zahteval debato, mu je zbornica to odbila s 124 proti 113 glasom
Nadaljuje se debata o zavarovanji delavcev za
slučaj bolezni. Poslanec Rogel nasvetuje, da bi nezakonske matere bile izključene od dobrot te postave. Suess in Luegger zagovarjata nezakonske matere ter jih res ubranita.
Ob konci seje prebere se interpelacija do mi nistra notranjih zadev, stavljena od slovenskega poslanca dr. Gregorca in tovarišev, zakaj okrajni glavar v Mariboru, g. baron Hein, ne potrdi volitev v okrajni zastop sv. Lenartski v Slov. Goricah ter še stari odbor posluje, Čeravno je že davno pretekla mu postavna doba in je 1 V3 meseca prešlo od poslednje volitve.
Prihodnja seja 9. marca.
Politični razgled.
UTotraiiJe dežele.
V Ljubljani 20. februvarja.
Budgetni odsek državnega zbora imel je zadnji čas vsak dan sejo in jo že skoro končal svoje delo. Zborovanje državnega zbora se bode pretrgalo do 10. marca, ker se v torek snideta delegaciji v Budimpešti. Od 10. marca do 1. aprila bode pa neprestano zboroval in rešil budget, bančno predlogo in zakon o preskrbovanji udov in sirot vojaških osob. Po veliki noči pridejo druge predloge o nagodbi z Ogersko na vrsto. Poletne drža vnozborske počitnice začno se še le koncem maja ali pa začetkom junija.
V u a u. j c države.
V „Times" se poroča z Dunaja, da Rusija jako ovira ohranenje miru. Ako kmalu ne bode no vega shoda treh cesarjev, je vojna neizogibljiva, Morda bomo v kratkem izvedeli, da car in cesar Fran Josip želita osobno častitati cesarju Viljemu na devetdesetletnici. Tak povod shodu treh cesarjev bi bil dober. Misel, da se ob devetdesetletnici cesarja Viljema snidejo cesarji, se je že od neke strani sprožila. — Če bo na ta način le za dve leti še ohrani mir, je že nekaj. — Po d nizih poročilih pojde v Berolin k devetdesetletnici cesarja Viljema cesarjevič Rudolf, in bi tedaj s shodom treb cesarjev ne bilo nič.
Poročilo francoskega lista „Pariš", da Bolgari nameravajo nazaj poklicati kneza Aleksandra in se bolgarsko regentstvo o tem že pogaja z Du-naJBko, Berolinsko in Londonsko vlado, se ne potrjuje. Nemška in avstro ogerska vlada bi pa tudi tako pustolovno početje naravnost odsvetovali, kajti vojna bi bila skoro neizogibna, ko bi Bolgari učinili tako neumnost. Avstrijski veleposlanik v Carigradu, baron Calice, priporočal je že sedaj zastopniku bolgarske vlade Vulkoviču, da naj Bolgari zmerno postopajo.
Turikn vlada je naznanila liolgarBlteJ, da bode v Sofijo odposlala izrednega komisarja. Kakor se poroča iz Carigrada, bode zato izbrala generalnega kuratorja pri kasucijskem sodišči Risa beja. — Častnika, katerega so bili v Carigradu zaprli, ker so zvedeli, da namerava umoriti Can-kova, so vsled posredovanja bolgarske vlade zopet izpustili. Vlada ga je nekda bila odposlala v Carigrad, da bi opazoval delovanje bolgarskih emigrantov. Da namerava umoriti Cankova, izmislili so se bolgarski emigrantje, ker jim ni ugajalo, da je vse njihove korake opazoval.
Kakor se „Standardu" piše z Dunaja, je ru« ■nunski minister Sturdza vlani bil pohodil grad Lubien in Berolin, da se je pogajal z Avstrijo in Nemčijo, da bi tudi formalno priznali neutralnost Rumunije. Rekel je, če Avstrija in Nemčija priznata neutralnost Rumunije, bode se potem rumunska vlada začela pogajati tudi z druzimi velevlastmi.
Avstrija in Nemčija sta mu pa dali razumeti, da bi taka pogajanja pač ne imela nobenega uspeha, ker bode jedna velevlast gotovo ugovarjala. Ko je Ru-munija videla, da ni misliti, da bi vlasti priznale neutralnost, začela se je oboroževati in zlasti utrjevati prestolnico. Ko je zbornica dovolila še 30 milijonov lei za obrambo, je proglasilajvlada neutralnost Rumunije, ne da bi bila zahtevala, da jo kdo pri pozna. Berolinskej in Dunaj skej vladi je naznanila, da se bode z orožjem branila rušenju njene neutralnosti in da je odklonilo obnovljenje vojaške pogodbe iz leta 1877. Na Dunaji in v Berolinu bili so s tem zadovoljni. Avstrija je naznanila Rumu-niji, da bode tako dolgo spoštovala njeno neutralnost, dokler jo ne bode kdo drugi rušil.
Ncm&kl državni zbor bode imel dosti dela. Najprej mora rešiti vladno predlogo in državni budget, potem pa pride mnogo druzih zakonov na vrsto. Bismarck bode pač dobro porabil svojo zmago. No-vej zbornici bode predložil mnogo načrtov novih zakonov, katerih bi se prejšnjemu ne bil upal, dobro vedoč, da bi jih ne vsprejel. Z udano mu večino bode kolikor se da omejil svobodo v Nemčiji in po-vekšal vojaška bremena, zlasti, če bodo tudi narodni liberalci hoteli slepo hoditi za vlado. Vladni listi se nadejajo, da bode novi državni zbor pred vsem skrbel, da se utrdi moč države. Sicer pa čakajo vlado takoj z začetka težave v državnem zboru. Zborovanje se začne že 3. marca, ker Bismarck želi, da se hitro reši vojaška predloga. Opozicija pa misli, da se zborovanje ne sme po ustavi začeti, dokler neso tudi ožje volitve končane. Kakor se govori se opozicija pred ožjimi volitvami zborovanja ne bode udeleževala, in zbornica tedaj ne bode sklepčna. Ožje volitve končajo se pa še le dne 10. marca.
O izgredih v Amsterdamu se poroča Dunaj« skim listom sledeče: V ponedeljek priredili so socijalisti v kavarni Willemstraat slavnost obsojenemu vodji iiiseozeniNltllij socijalistov Domeli Nieuvven-huysu, in njegov kip olepšali z venci, pojoč puntarske pesni. Pred kavarno zbralo se je mnogo naroda in policisti, ki so hoteli udreti v kavarno. Socijalisti so se ustavljali. Ko je policija ulomila vrata, začeli so socijalisti streljati z revolverji na policijo in narod. Nastala je vel'ka zmešnjava, katero so porabili socijalisti in zbežali skozi zadaja vrata. 30 težko ranjenih prenesli so v bolnico. Nekateri so takoj drug dan umrli.
Dopisi.
Iz 1*111 ja 24. februvarja. (Veselica. — Vaje eskadre.) Ples čitalnice naše dne 19. t. m. obnesel se je vrlo dobro, sijajen uspeh presegel je vse naše nade. Po vsestranskej sodbi bila je ta veselica, ako ne vzamemo v poštev mornarske kazine, najsijajnejša cele sezone.
Za nas je bil ta večer posebno pomenljiv zato, ker nam je prinesel veselo iznenadjenje, vzbudivši v nas upanje — in ako nas prvi u t is ni varal, opravičeno upanje — da se bode odslej v Pulji merilo na vse strani z jednako mero. Človek, ki se je rodil in živi kje drugej in ne pri nas, bi se čudom začudil, da se s tem ponašamo, češ: „Jaz Vas ne umejem, čemu toliko hrupa?! Jednaka mera za vse, to je vender nekaj, kar se saino ob sebi umeje, to je najnaravnejša stvar na svetu!"
Da, mož bi tako rekel, ker ne ve\ kaj je — irredentovski liberalizem. Nam pa, ki nam je usojeno, da moramo v obilej meri okušati „dobrote" tega liberalizma, nam je jednaka mera za
Bftf Darje v prilogi.
nabral mnoge rokopise glagoljitske, katerih sem cele kupe pošiljal v Zagreb ter jih oslobodil iz italijanskega zatvora. S Kukuljevičem sva si trideset let dopisovala in on me je se svojim sinom doktorjem, ki je zdaj v Bosni, prišel v Istro obiskat. In kadar me najde v Zarečji v nekej razdrti kočici, zaupije : „Što, ovdjeka Vi bivate!" . . .
. . . Potujoč lani (I. 1883) dr. Jagič po Istri, prišedši iz Petrograda, "bil je tudi pri meni z ne kimi prijatelji iz Pazina. Spomenovši se še mojih nekdanjih stvarij v „Novicah", vpraša me: ,V katerih krajih ste službovali?" Jaz mu povem, kje povsod ter da j a ta moja služba že deseta. Upraša me, zakaj sem se tol i krat premestil. Jaz mu rečem: Da sem samo v jednem kraji služboval, bi bil malo nabral, a on mi reče; „U tej stvari imate pravo" . . .
. . . Jaz mislim, v narodu je slog, so rečenice našega jezika ter se najbolje javljajo v prišlo-vicah, pesmih in povedkah ..."
Za postscript temu svojemu pismu pristavlja meni, ki sem videl, v kaki — bedi je živel vrli mož tu v^Cerovlji, še nasledujoče besede:
„Pokojni naš vladika Legat, ako bi rod jen Slovan, Slovanom nebijaše prijan! To znam ja—!"
Gospod urednik!  Da-li  Vam  ne odmeva iz
poslednjih besed dolgo let v duši zadržana pritožba o krivičnem preziranji talentovanega in zaslužnega moža, katero je usoda vseh nadarjencev — o tem imamo dovolj  uzgledov i pri nas na Slovenskem ! Puhloglavci, licemerci in prilizovalci sede i tu na odličnih mestih ter se oholo ozirajo s priklečeplaz-jene svoje višave, bistre glave, odkritosrčneži in resnicoljubi pa jim strežejo ter jim v — proslavo stradajo vse življenje. O tem sem videl na svojem potovanji mnogo užaljivih, srce trgajočih prizorov, ne samo ob periferiji naše domovine, recimo na Štirskem in — Primorskem, nego i v samem prestavljenem središči njenem!   Nehote zaječal sem v tem oziru često s pesnikom:
„0 da imel bi človek roki prosti! Gorjača bi okrog ušes vam pela . . ."
Iz zalega premišljevanja ob nemili usodi vrlih naših mož vzdramil me je jovijalni moj spremljevalec in ž jim prišedši tedanji Lindarski kapelan, g. Vitežič.
Po običajnem predstavljenji in pozdravljenji vrnili smo se v župnikovo hišo, da se poklonimo č. g. župniku Klemenčiču. Sivolasi, 82 letni starček nas je \sprejel kaj ljubeznjivo. Ko je Bližal, da prihajam iz Ljubljane, zaigrale so čestitljivemu mo-
žaku v očeh solze. Bil je namreč porojen Idrijčan ter se radostno spominjal „bele Ljubljane". „0, jaz je ne bodem videl več!" uzdihnil je ginjen in kakor čujem preselil Be je blagi mož v tem že v obljubljeno deželo, kjer ga ne bodo preganjali grdo-gledi lahoni . . .
Od župnika stopili smo v Lindarsko „čitaonico."
Tu nas je vsprejela vesela družba ondotnih bogoslovcev in dijakov, ki so bili baš isti čas doma na počitnicah. V kratkih trenotkih bili smo si dobri prijatelji in prodno smo vedeli kedaj, razlegale so se po čitalniških prostorih hrvaške in slovenske pesmi ter oduševljeni govori ob uzajemnosti Hrvatov in Slovencev. Tu se je zlasti velenadarjenega govornika pokazal prej omenjeni kapelan Vitežič, (rodom isterski Hrvat iz Vrbnika . . .
Po kosilu vrnil se je moj veseli Ciceron, g. Miklavčič nazaj doli v Pazin.
Mene pa so čili Lindarski mladeniči izpre* mili do razkrižja Puljske in Reške ceste. Ondi sem se poslovil od iskrenih Lindarcev ter se odpeljal proti — Gračišću.
Prostoslav Kretanov.
Priloga »Slovenskemu Narodu" fct. 46. 26. februvarja 1887.
vse nekaj čisto novega, nepoznanega. Mi smo bili dosedaj vajeni kuhati z vodo, mej tem, ko so drugi sedeli pri vrhoma obloženi mizi ; privadili smo s« tako biču, da od veselja poskakujemo, ako nas kdo — ne da bi nas Bog zna kako rad imel, — ne tepe. Človek, ki je vse svoje dni jedel ovsen kruh, ne zna biti izbirčen. Ljubi bralec nas že zvedavo pogleduje, kako da je neki bilo ono veselo iznenađenje. Le malo potrpljeuja, zvedeli bodete takoj.
Vrnimo se k plesu. Ob Va9. uri začela je izborna godba svirati divni, večno — lepi na! »Naprej" in mej tem je napolnila dvorano do zadnjega kotička.
Od odličnjakov, ki so nas počastili, tlošel je prvi — nanlcdiiik g<!M|»o<lii Kllii!U*li«*gu.
To je bilo ono veselo iznenađenje.  Na pozdrav govornika veseličuega odbora odgovoril je tu gospod v — lepej slovenščini. O, gospod urednik, Vi ne veste,  kako dobro je delo srcu,  čuvši glasove milega našega materinskega jezika iz teh ust! Do segaj smo čuli od te strani vse druge, odurne gla sove. Odličnega gosta odpeljali smo v okusno okra šeno ložo, godba je svirala cesarsko himno, cel ko mite ustopil je v kolobar pred ložo, drugo občin stvo bilo je razvrščeno za njim in Še neso potihnili zadnji akordi veličastne himne, zaorilo je po dvorani:  „Živela Avstrija!"   Bil Vam je svečanosten moment, bila Vam je demonstracija eminentno pa-trijotičnega značaja, kakeršnih nesmo vajeni videti po isterskik mestih.
Počastila so nas tukajšnja društva po tlepu-tacijah, videli smo okrajnega šolskega nadzornika, več častnikov, lepo število civilnih in pomorskih uradnikov, kakor tudi meščanov — Italijanov. Bili so vsi brez izjeme polne hvale o nas. lleči smemo, da ni nijeden nezadovoljnež zapustil veselice naše S kako vztrajnostjo da se je plesalo, nuj Vam bo to v dokaz, da je zjutraj proti 6. uri plesalo še nad 50 parov. To je že nekaj, kaj ne da V!
Naj se nam ne reče, da ples je ples in nič druzega, in ni vredno, da se o njem potrati toliko besedij. In oni izmej naših krogov, ki s tem demonstrativno kažejo svoje nazore, da se ne udeleže nijedne čitalnične veselice, naj blagovoljno pomislijo, daje treba, ako hočemo priti do političnega upliva, priboriti si spoštovanje in častno ime v socijalnom življenji. To je pa mogoče, ako se pokažemo v masi, da bo svet vedel, koliko du nas je. Saj si ne moremo misliti, da bi bilo koga sram, ker so mej nami tudi možje delavskega stanu ?! Da, delavskega stanu so ti možje, ali so možje, celi možje! Klobuke raz glave pred njimi! Nas pa je posebno užalilo, da ni bilo onega, ki smo ga željno pričakovali — „Sočinega" dopisnika. Je znabiti to odgovor na našo apostrofo?! Obžalujemo prav odkritosrčno.
Letošnje vaje eskadre vršilo se bodo v večjej meri, nego druga leta. Določene so sledeče vojne ladij e:
Oklopnice: Tegetthoff, Custozza. Albrecht, Kaiser Max, Don Juan d1 Avstiija, Prinz Evgen; torpedne ladije: Lussin, Panther, Leopard; parniki na kolesa: Fantasie, Greif, Kaiserin Elisabeth ; Transportna Indija: Pola; in 15 torpedovk prvega, oziroma druzega in tretjega reda. C—t—č.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je »Ljudski kuhinji" v Ljubljani 150 gld
— (Odlikovanje.)   Kneznadškof goriški, Zorn, dobil je dostojanstvo tajnega svetnika.
— (Za  Erjavčev  spomenik in usta novo)  nabranih je po  zadnjem   izkazu 974 gld. 28Va kr-. v katero vsoto pa od družbe sv. Mohora darovanih 500 gld   ni uštetih.
— (Za naše igralce.) — Prijatelj našega lista nam piše:   Ona klika Ljubljanska,  katera iz sovraštva do našega, naroda ni hotela oddajati lož za slovenske predstave apeluje sedaj, ko so igralci brez zaslužka, tudi na milosrčnost slovenskih mesca nov. Nesreča ne pozna narodnosti a že star pregovor pravi, da je vsak samemu sebi najbližje.   Zato pa opozarjamo danes, du je \sled požara v deželnem gledališči   tudi   predstavljajoče osobje slovenskega dramatičnega društva prišlo ob zaslužek, kateri so mu dajale predstave. Ta zaslužek je že sam po sebi bil jako pičel;  a naši predstavljalci so iz ljubezni do .stvari sume vender vztrajali in ravno v tej sezoni imeli smo priliko opazovati  prav  izdaten napredek slovenskega gledališča. Zato zasluži slovensko gledališko osobje v sedanjem kritičnem trenntku priznanje   občinstva.   Ker   bode  jutri javna predstava v čitalnici, prilika je, da se to priznanje pokaže pri blagajnici s p o d p o rami in p re plačili. — Nadejamo se, tla naš glas ne bode glas upijočega v puščavi, ker beremo imena narodnih mož mej darovalci za nemško gle dališko osobje.
— (Slovenska predstava.) Ker dramatično društvo do sedaj še ni dobilo dovoljenja od visoke deželne vlade, prirediti v tukajšnjej čitalnici predstavo, preložiti se bode morala na do sedaj še ne določen dan. Ako dovoljenje dojde do danes večera, objavila se bode predstava z gledališkimi listi. — Odbor narodne čitalnice odstopil je dramatičnemu društvu za letošnjo sezono dvorano brezplačno.
— (Krasna naša ravnopravnost!) Z Notranjskega nam piše prijatelj našemu listu: I)o-spevšemu danes dne 26. t. m. v Šentpeter, izvesti! mi je prijatelj naslednjo dogodbico: Pred mesecem dnij poslalo je c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini r Bralnemu društvu" v Zagorji po tamošnjem županstvu nemško tiskano polo, na katero bi se imelo napisati število udov, društveno premoženje in drugi statistični podatki. Ker društveni predsednik nemški ne zna in ker se ima po pravilih le slovenski obče vati in dopisovati, vrnil je predsednik dotični dopis z opazko, naj se blagovoli društvu slovenski dopi-savati. Čujte, kak odgovor je na to popolnem opravičeno zahtevo okrajni glavar g. vitez Schvvarz poslal! Poslal je živ o d govor, v podobi c. k r. žandarma iz Šentpetra. Le-ta imel je dolg, seveda ne niš k nalog, da naj se poda v bralno sobo in ude prešteje. In tako se je tudi zgodilo. Komentar o tem pridržimo si iz lahko umevnih razlogov za prihodnji teden.
— (Nestrpnost.) Včerajšnji »Slovenec" kliče ognja in žvepla z nebes na našo tiskarno in to zaradi nekega pogrebnega lista. Z očmi proti nebu zasukanimi kriči: „Vsebina je navadna, krščan-
ska ■ olepšava, olepšava!" Ta da je paganska, ne ■ uviiia grehota. Ne vemo. kod so že Slovenčevi sotruilniki po svotu hodili, zatorej jim povemo, da se jednaki emblemi, kakeršni so na dotičnom po grobnem listu nahajajo na vseh raznih pokopališčih, v Tratit, da Dunaji, v Pragi in drugotl, ne da bi kdo zaradi tega klical „Zeter in Mordio!" Kar se t če poganske spake ki je Slovmčevega sotrudnika oblila z rudečico sramožljivosti. opažamo samo to, d a se jednake podobe nahajajo v Vatikanu samem in v sv. Petra cerkvi v Rimu. da golota še ui tolik greh, sicer bi Adama in Evo v raji tudi morali slikati v kožuhu itd Ako je „Slovenec" res tolik varuh sramožljivosti. zakaj ni povzdignil svojega tnogoCoega glasu ob drugih kričečih prilikah. Sporni-natnosamo na dogodke v Kopanji! Sapi' nti sat! Sicer pa ves napati diši po umazani konkurenci, katera je nekaterim gospodom glavni smoter in žal, skoro že versko načelo, kar naj pojasnjuje nastopna dogodim: Pred malo dnevi vprašal je narodnjak odličnega duhovnika, zakaj je „Narod" v semenišči prepovedan. „Zato, tla se „Slovencu" malo na noge p 'inoga, sicer pogine,   bil je odgovor
(Slavnostni koncert  v Gorici) v spomin nepozabnega Frana Erjavca in na korist ustanovi in spomeniku njegovemu, bode dne 6. marca v prostorih slovenske Čitalnice Goriške. Goriški Slovenci nap osili bo najboljše moči,  da bi sodelovale pri trj besedi, želeč napraviti koncert dostojen možu, kakeršnih ima Slovenija le malo. Radostno priznamo, da so tudi vsi naprošeni vsprejeli radovoljno svojo nalogo in da se vsi trudijo in skrbijo, tla bi nalogo častno rešili. Brez ugovora vsprejela je blagorodna gospa Lucila Podgornik Tolomei, celebriteta na mu-zikalnem polji, skrb in nadzorstvo za muzikalni del programa. Spremljevnln bode najprej gospico Jelico Jegiičevo, ki hode svirala Anton Dvofakove legende. Na to bode pa sama igrala koncertno parafrazo za klavir o treh narodnih  jugoslovanskih pesmih iz Kuhačeve zbirke, katero je sama sestavila. Anton Dvofak je jeden prvih slovanskih komponistov, nje govi umotvori so res krasni in v slovanskem duhu sestavljeni.   Da si je izbrala gospa Podgornikova imenovano gospico za to točko, ni brez pomena, gos-pica Jelica Jegličeva je njena učenka in tako spretna igralka na klavirji, da moremo biti Slovenci nanjo ponosni. Gosp. S. Gregorčič sestavil je poseben prolog za oni večer, iz njega posnete so pa bile besede kantati, katero je uglasbil na odborovo prošnjo gosp. Anton Foerster, nalašč za ta večer. To delo je po izreku veščakov izvrstno, mojstersko, hvaležni moramo biti gospodu Foersterju, da je tako hitro rešil in radovoljno vsprejel to nalogo,.  Istotako hvaležni smo gospej Sirk-Matevčevi, ki bode nastopila ta večer v veseli igri „Igralka", v kateri ima glavno nalogo.  S tem je igre uspeh zagotovljen, kajti gospa Sirk je za oder rojena in njen izreden talent v tej stroki je pripoznan vsestransko.   Sicer pa jo bodo podpirale tudi drugo izborne moči: gospica Pavlica, gosp. E. Klavžar in gosp. Sivec. — Da bode tudi petje izvrstno, o tem ni dvomiti.   Kdor preeiznost in natančnost našega pevovodje g. Marcine pozna, ve, tla bo šlo vse prav in natanko. Imenovani Go spod je odločil slavnosti primerne in krasne pesni. Radovoljno obljuhili so pa tudi gospodje pevovodje
Iz pozabljenih spominov.
•t'eSki spis.i V&oalav Benei-Tfe l>i aaky ) i Dalje.) XI.
Ko je bilo v Čehih vse že zopet v dobrem redu, ko so imeli grajščaki pogodbe, katere so lahko dosegli, temeljito zapisane, uradno potrjene, s podpisi mnogih svedokov podkrepljene in v deželne deske na večne čase prenesene, da bi se ne mogel nihče izmej pravih dedičev nikdar oglasiti za očetov imetek, in ko so se ogreli novi lastniki na teh posestvih  - začeli so iskati zakladov.
Iskanje zakladov se je polastilo mrzlično takrat vsake glave Povesti o skritem zlatu in srebru, 0 višnjelkastem plamenčku včasi nad zazidanim ali zakopanim bogastvom poletujočem, prihajajo ponaj-več iz teh dob.
Ni bilo niti možno, da bi bili izselci vse pobrali. Česar neso s seboj vzeli so zazidali ali pa globoko v zemljo skrili, ker se pre zopet vrnejo in svojo detlščiuo prevzemo.
V Čehih tudi neso nikoli gosteje upotreblje-vali zaklinjnvcev in najrazličnejših eksorcizmov, kakor v drugej polovici stoletja sedemnajstega. Mo-
litve k svetej devi Koroni prepisovali so takrat strastneje, kot o naših časih navotle za igro v lote-i*.ji. Kdo bi pa kedaj na svetu ne hotel biti bogat? — Na starem listku, po plesnobi smrdečem in od moljev oglodanem, je ohranjen kos takšnega za klinjanja do današnjega dne, kakor nasleduje: te-t r a g r a m m a t o n al p ha et ornega...
Toda dosti tega. Utegnil bi morda kdo poskusiti, ker še je dandanes dovolj takšnih ljudij, ki bi za beden groš, če prav je zar uja vel, ako le ima dober zvenk, zapisali zlemu duhu vse, česar bi se le od njih zahtevalo. A potlej, če prč ne ume za klinjavec formule, s katero se zli duh zaklinja nazaj v temno kraljestvo, se mu usede ta na zatlek in revšče s*1 ga ne iznebi več celo življenje, kaj pa še le po smrti.
Niti  spati  radi  tega neso mogli takrat. Možno je, tla je bil uzrok brezsnim nočem tudi slaba vest in sicer tista, katerej moralisti pravijo: con scientia vigilans. Kaj bi bili zato dali, da so imeli vest, ki jo mernika označuje z izrazom: šopi ta vel dormiens!
Grof Papazoni de Mirandola je pregledal v Slavetinskem gradu po Sokolih iz Mora slednjo po-kotino; po vsakem bolj sumnem mestu v različnih
svodih je trkal s prstom in napel sluh, tla bi po zvuku spoznal otlino. Na jednej ploči kamenoj je načrtni morino nogo, preplazil velikega tedna klet vse križem, tu pa tam se mu je zdelo, da se reže temne šije, da se skozi črno temo nekaj blišči; ali bila je to zgolj ohmama. Laški grof, ki si je pridobil inkolflt v češkem kraljestvu s službo vohunsko in Bog ve, s čim še (tajni svet cesarski na Dunaji je kaj dobro vedel), je potreboval penez, kakor siromak kruha in riba votle. Hotel je založiti veliko ustanovo, potem je namerjal sedanji grad iz dna prezidati, tudi cerkev pre obnoviti, postaviti križ nekje nad reko, kjer so jedenkiat našli pre« bodjenca, v katerem so starše glave spoznale mladega Sokola, ki je priletel če-, vrhe pogledat, kakšno še je staro gnezdo rodu njegovega in kakšna je tam kukavica . . .
Moj Bože mili! V Čehih so hoteli v drugej polovici stoletja sedemnajstega križe staviti! Saj jih je videl človek, kamorkoli je pogledal, — žive, po mestih manje, na kmetih malone pod vsako streho. Njih jeziki so bili sicer kakor odreveneli; za to je pa bil izraz njih obraza pomenljivejši od najgrozo-vitejše žalohe.
(Duljr pri h.
iz Št. Petra, Št. Andrcža, Solkana, Ptracine in od drugod, da bodo pri tej besedi sodelovali ter najboljše pevce seboj pripeljali. Da nastopi tudi goriški ženski zbor, razume se samo ob sebi. Tudi prolog in deklamacija oddana sta jako spretnim močeni, tako da se je nadejati besede, kaker.šno Imai redkokrat priliko slišati. Zato pa opozarjamo slovensko občinstvo , naj ne zamudi te prilike ter naj se v obilnem številu udeleži te slavnosti. ne le, da bi slavilo moža poštenjaka, temveč tudi
1 ozirom na izreden užitek, kateri beseda ponuja.
— (Nezgoda.) Danes popoludne je pri podiranji pogorelega gledališča pala nekemu kaznjencu opeka na glavo in bil je težko ranjen.
— (S Krškega.) V nedeljo G. marca ob 4. uri popoludne bode v prostorih „ Bralnega društva" ustanovni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Krško in okolico, h kateremu uljudno vabi vse p. n. domoljube, kateri pristopiti nameravajo dr. J. Strbenec, dekan v Leskovci.
— (Naročnikov za Puškinova dela) oglasilo se je doslej 37. Na mnoga vprašanja v tej zadevi odgovarjamo,  da je cena v našem denarji
2 gld. in da bode za poštnino in možno razliko v kurzu kaj malega doplačati. Ko nam dojdejo knjige iz Rusije, objavili bodemo v listu, da se lahko vsak zanje oglasi.
— (Slovensko pevsko društvo n a P tuj i) začelo je ravnokar razpošiljati note za le tošnji veliki pevski zbor. Do sedaj imajo gg. poverjeniki dostavljene sledeče pesni: 1. A. Forster: „Vodnikovih pesnij venec" — mešani zbor. — 2. A. Nedved : »Nazaj v planinski raj" — mešani zbor. — 3. dr. B. Ipavic: „Na Preširnovem domu" — moški zbor. — Gospodje poverjeniki se uljudno prosijo, da skrbe za to, da se udje takoj prično va diti teh pesnij ter da društveniuo za tekoče leto v kratkem društvenemu odboru pošljejo. Če bi kateri poverjenik po naključbi ne dobil pesnij, ali če bi število poslanih glasov ne zadostovalo, naj se to blagovoljno društvenemu odboru javi — in dostavile se bodo takoj zahtevane pesnij in posamični glasovi.
Razne vesti.
Tujci:
tVbiuvurja.
Pri   MU tisi:   Uasch i Dunaja.  —  Tiipt'er iz Pra^e. — Ki>wy z Umiij.i. — Dorner iz Pindimpešte. — Pogačnik \l Kamnika. — Moli z Dunrja  — Iser iz Kočevja. — KIus mami h Celovca.
Pri i:   Kraus, (ioldmann z Dunaja — Se^ie
iz Trsta  — Meltner, Krunier ■ Dunaja.
UIIIITI!  K«>  V  LjlXS>Sj^»i :
24. februvarja: Reza Graj/.ar, kondukterjeva ženu, 50 let, Reber JI, z» jetiko.
25. februvarja: Helenu B»sof, privatnega uradnika lena, 43 let, Rimska cesta 9, za jetiko. — Alojzija Pukel-stein, posestni kova h;i, 4 leta, sv. Potra centa 18, za boi-jastjo. — Kdvaid JaukotNki, mestni ubog, 38 let, Karlovska r.»sta 1 /..i krvavenjem pluč. — Janez Stene, kaznenec, 6G let, Hrenove ulico 15, za vodenice
Meteorologično poročilo.
* (Potres v Italiji) prouzročil je nepopisen strah. Ljudje bežali .so na pol nagi na ulice, nihče si ni več upal stanovati v hiši. Živež se je grozno podražil. V« č preranih porodov je konstato-vanih, jedna žena je od strahu umrla. Kuhar, ki se je ravno bril, si je vsled potresa skoro vrat prere-zal. Tujci so kakor blazni bežali na kolodvore. Osem posebnih vlakov odšlo je v Pariz ž njimi 7000 tujcev, 4000 tujcev zbežalo je v Italijo Do 23. t. m. je 15.000 tujcev ostavilo Nizzo, zaradi tega prebivalstvo obupano. Potres segal je proti severu do Pavije, na jugu do Korzike, na vzhodu do Spezie, na zahodu do Marsseilla. Najhujše je bilo v Dianomarini. kjer je 250 mrtvih, 50 ranjenih in v Bojardu, kjer je 300 mrtvih. Ob vsej ligurskej železnici, to je 220 kilometrov, biva prebivalstvo pod milim nebom. V Mentonu je 150 hiš tako poškodovanih, da se ne more v njih stanovati. V Genovi je veliko ljudij prenočevalo na ladijah, v vozeh in omnibusih. Za prenočišče v vozu plačevalo se je za jedno noč po 100 frankov.__
Poslano.
Lepa priložnost ponuja se p. n. občinstvu kupiti si razno blago jako po ceni. Treba ho je obrniti samo ua E. Storcha na Dunaji, Adlergasse št. 4"J. Posebno je za ku-povalco ugodno, Ua se ni bati. da bi bil kdo osloparjen. kor se denar takoj povrne, ko bi blago m: DgaJalO. Sloet! pa opozorujeujo na inserut v danas ji številki.
Poslano« <3r©z;d.:ni d--u.lx "V sobi.
To je na prvi pogled gotovo nasprotje, kako pač more biti v sobi, kjer stanujejo in sopd ljudje, tedaj porabljajo kislik, šo zdrav, nikar še svež zrak, ki bi imel dovolj kislika ali še celo o/.ona. Ta uganka s<-, pa da lutro rešiti. Vsako osonujoSe Bredstvo eisti zrak, obnavlja porabljen kislik, jedno bolj, drugo manj, po svojej uotninjej vrednosti.
Če tako sredstvo poleg svojega r&fknievalnega upliv« razširja šo prijeten balzamieno dišeč dub jelovega gozda, mora se mu dajati prednost pred vsakim drugim manj prijetim dišečim podobnim izdelkom.
Izdelek, ki poleg svojega dobrodelnega upliva na sapne organe, da, na veH organizem, oživlja in krepča kožo, če se Tsak dan pri lijo vodi za umivanj*-, pri toni pa razširja prijeten pristen duh jelovega gozdu ter se najbolje rabi kot parfum za sobe iu robce, je le <ili.vllai»j«|cv gozdni boiujuet, katerega izdeluje in ima glavni: z.ilo^o izdelovalec parfumskega blaga G. vvciiriniorier, na Dunaji, Hernals, Verouikagasse št. zategadelj se ta izdelek vsakemu priporoča.
Poslano.
Podpisana naznanja, da meso od bolnega Za-laznikovega vola, ki je bil po tnesogl du Terk-man-u pregledan in po občinskem slugi pri cerkvi priporočan, da naj ga kupujejo ni kupil Janez Kos, mesar na Vrhniki, - ampak T. Kos.
Če bi tedaj kdo govoril, da ga je kupil in prodajal Janez Kos, bi bila to neresnica,
Vrhnika, dno 21. februvarja 1887.
Čas opazovanja
Stanja Tem:
Ve-i m v i
Nebo
Mo-krina v mm
7. zjutraj i 743 38 mm. -- 7ii' C brezv. megla 2. pop.   741'PJmm.      G'4 C si. svz. jas. 9. zvečer, 741*64mm.      0"2 G si./.ah. jas.
0 00 mm.
Sređuju temperatura — 03', za 0 9° pod normalom.
3DTjL3a.a,j©^©* "borza
dne 20. februvarja t. I. [zvirno telegraflčiio poročilo.)
včeraj
ild.
?S:85 79-85 lOH-K) 9645 850-— 274*60 1-J8 06
Papirna renta .... Srebrna renta ...
Zlata renta ......
5°/0 marčna renta Akcije narodno banko . . Kreditne akcijo .... London ....
Srebro........
Napol. . ....
C. kr. cekini ....
Nemške marko ... 4°/0 državno srečke it 1. 18f>4 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlatt< renta 41/,, . . Ogerska papirna renta rV ., 5°/0 štaj« rake zemljišč, odvez. Dunava reg. srećke 5°/,, Zemlj obč. avHtr. 4Vi°/0 z'ati zast. listi Prior, oblig. Ehzabotino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke   .... 100
Kudolfove srečke.....10 n
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v.
- gld
10 12 6-01 62 72'/, 250 gld.
101! gld.
oblig. 100 gld
121» gbl.
167 ,
96
86 ..
106 „
113 „
126 „
* ;
174 „
1» n
104 n
209 „
danes
78-40
79 96 i 09*30
96-76 Kr)2*— 273*0 12815
10 iav,
6 01 '•2-70 — kr. 50 p 75 „ 80 „ 60 n 76 60
80 50
26
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar jo v vsakej sobi naj praktičiieje iu naj-i(. pše, nastavil sem svojim dlvanom za malo dama nizko ceno
Moji divani preoblečeni se •/ modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo ne jamči Divani imajo pod sedežem predalo, a na zalitevanje izdeluj-, m jih tudi brez istega. Resnim kup eni na deželi po šljem, če želijo, uzoree blaga franko. Gornja nizka cena vel a le za malo časa, torej prosim, so pravočasno oglašati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo so jamči.
'■ '". 'j-i^ --'X .j !
■fč'&č* suhj^aaj"
lupecirar v JLjiibljuiii, Kljuoarske ulice št. 3.
L-vjV,.- Vsa v mojo Btroko spadajoča dela, n. pr. salonsko garniture, zimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo ae po oeni, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost.      (54—11)
Št. 745.
(128—1)
za oddajo  službe  inženirskega pristava pri deželnem stavbenem uradu v Ljubljani.
Vsled sklepa deželnega zbora kranjskega dne 21. jnnuvarja leta 1887. razpisuje se za stavbeno tehnična opravila deželnega i tavbenega urmla siste-mizovana služba iiižeii5i'Mli.e^a pristava z letno plačo 1000 gld., s pravico do štirih petletnic po 100 gld. in s pravico do pokojnine po nornialu, ki je v veljavi za deželne uradnike.
Prositelji za to službo, kateri se po navedenem deželno-zborskeni sklepu morajo zavezati, da bodo, [»redno se definitivno nastavijo, službovali jedno leto za poskušnjo proti plačilu letnih 900 gld , naj svoje prošnje z dokazili o starosti, stanu iu o svojih družbinskih razmerah o neomadeževanem življenji, o znanji nemškega in slovenskega, ali katerega druzega slovanskega jezika, o telesnem zdravjl, dalje z dokazilom o dobro dovršenih študijah na kaki tehnični visoki šoli in o dovršenem teoretičnem državnem izpitu iz inženirske stroke, dalje o svojem praktičnem izobraženji v cestnih, vodnih in visokih stavbah — pošljejo
<lo ;S1. iiinrcra t. 1. in sicer prositelji, ki so že v javni službi, potom svoje predpostavljene obla.stiiije deželnemu odbuiu kranjskemu.
Od deželnega odbora kranjskega,
v . I ,in) liani.       ftdn uMari a i nn'i
Gospod GABRIJEL PICCOLI
r IJ u (»l.jaiii.
Moj nin bolebal je dve leti Vlled bolečin v žel dci, na slabem pn h>\\ ljenji, vetrovih in selo močnem krči.
Zarsidi neprestane nerednoati v prebavi in reji shujša' je neznano in postal ves zbegan.
Ni Vas ti''ba zagotavljati, d.t sem - sa sredstva, ki nam jih medicinska naša veda zadaje, poskusil, in da tudi raznovrstnih rudninskih voda nesem pozabil; ali sni da in"-inek vseh poskušenj niti olajSujo1' tu hiJ.
Naposled ]>ri<l ini na inisel Vaša toliko čislana *e-Io<l«*«'va in pri bež i m še v ih-,,o zavetje, nadejajo
se le še od nje reSitve. — In nesem se \ aral ! — ullo je tako nepričakovano dobro, da je moj sin, dasi jo komaj H tlašie to esenco ponžil, čutil se iak«»j vsega spreinenjenega in popustilo ga je vso preje nesnosno trpTenje; -- sago* tavij.itn Vas, ta ozd.avitev dozdevala se mi je kakor kak čudež. —
Ne morem biti toli nehvaležen, da ne bi po tako Oči vidno sijajnem uspehu vsaktereimi, ki trpi na slabom prebavljenji, hemeroj'dih in sličnih boleznih, Vašo želodčevo esenco nr»V g-orko ne pri))oroeal
Pooblaščuj eui Vas tudi, da to spričalo mojo hvaležnosti razglasite iu to kot zahvalo velezushiženeuni možu, ki je inoalel tako izvrstno sredstvo in lek, kojega ni mogoče dovolj prelival iti.
Vuf3 udano pozdravlja
Dr. Leon Levi,
<IomIii/,. x«lravaik.
V Trstu, 14. februvarja 1887. (112—2)
na deželi, v prijetnem, jako prometnem, tik železnice ležečem kraji, (87—3)
so takoj proda pod ugodnimi pogoji.
Trgovina obstoji nad 20 let, je renomirana in jako dobro upeljana. Itabi se 5000 gld., ostanek po do-membi. — Vsprejme se tudi
gttfttt
z jednako vložno svoto. — Ponudbe naj se izvolijo poslati npravništvu „Slov. Naroda"  pod „K. 416".
Dolarja Mvil
v tr^i« Siaias'iji pri .loisaii (St. Marein bei Erlachstein) na dolenjem Štajerskem je izpraznjeno.
Letne plače dobi 500 gld. za lečenje siromašnih ljudij iz okraja Šmarijskega, zraven je pa še tudi dovoljno privatnega in sodnijsko-lečniškega posla ter zaslužka.
Kdor želi to službo dobiti, mora slovenski in nemški znati, pa svojo lekarnico imeti.
Prošnje naj se pošljejo rt« 15. marca IttST na odbor okrajnega zastopa, ki je tudi pripravljen ostale pogoje itd. naznaniti.
Odbor okraj, zastopa v Nmnriji pri Jelšah,
dne 12. februvarja 1887. no ") Načelnik: Anderluh.
• Umetne (41—11) ♦
f In. I
J ustavlja po najnovejšem amerikanskoin načinu
# bre/. Moikih btdečin ter opravlja  |»louril»ovaii|H in *
vse zol»ci« oneravoll e ♦ i ♦
I zobozdravnik A. Paichel, t
poleg Sradeokoga mostu, I. nadstropje. X
V < uliiinoiii v Neveruej Auieriki
dne 86. junija 18b(i.
Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar poleg rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam, da sem prejel VaSo pošiljatev do-niarib .dravil, kakeršno Vi napravljate, v svojo največjo sadovoljnost. Prosim Vas tedaj še jedenkrat, po pošti poslati naslednjih Izvr tno uplivajočih domačih zdravil ter Vam hkratii' pošljem 9 dolarjev (nad 20 gld. av. velj.) za poplačilo treskov. Vzlie precejšnjih voznih treskov se ne ustrelim naročiti Vaših jako razširjenih domačih zdravil iz < ii l.utiei ;i. Mivliii£un, v Sv\ t riu-j Ameriki, ker jih moji tukajšnji rojaki po pravici močno zahtevajo.
Ostanem Vam udani
Josip Sclmeller, v Culmuetu, Mi<*liiguu, Ne v. Aiaorikn.
5 dvunajstodo IHar^JaoelJnUHi kapljic xu želodec,
proti zelodoevim boleznim itd., 1 steklenica 20 kr. 5 .avitkov kri ciMiluik krogljiv, 1 škatljiea 21 kr. 1 dvanajstorioa cvetu zoper trguuje po Ur. llsilit-i.
proti protinn, rovmutizmn itd, l steklenica 50 kr. 1 dvanajstorioa trnku kraujMkilt pluuinNkili zeliHč
s ppdtbsforno-kisliu] apnom in železom pomešanega, proti
pliieiiini bolesnim, kašlju in hripavostl, 1 steklenica f)G kr.
P. n.
Jednakih zahvalnih pisem in naročil za doniaea zdravila !ckarncTUNKOCZY, zraven rotovža v Ljubljani, doilo je poslednji iz vseli držav konti-neuia. ua st<»line iz krotiovin Avsti'o-Ogerske in sieer od zdravnikov, lekurjev, /i* iiiozdra« nllcoi. «lu-liovuikov itd. itd. (792—19)
Na zahtevanje drugi ciklus.
Parizka limeieljsta izložba
steklenih fotograRj
Ljubljani, Schelenburgove ulice št. 4
v novi hiši tik kazine. V nedeljo 27. in v ponedeljek 2H fel»r.:
Anglija in Rusija.
V torek. 1. in v »re«lo 2. marca :
Italija in Belgija.    (.60 -10)
Nadalje vsak <lriiR- dan nova razstava. Odprto vsak dan od 2. ure popoludne do 8. zvečer.
1 »topnim*  zk oaobo %£€> kr. — Tm nettt u*iopuic vkupe OO kr. — I * topnim« «a dcca IO kr. \
V zalogi klobukov
ANTOK KREJĆI,
na Kongresnem Ir^u   na voglu Gledaliških ulic, ae dobe najfinejši in najnovejii
za gospode In! dedke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi iu po nizkih cenah.    iltfO—">1)
ICACAO!
ČOKOLADA
pČEVA ESENCA
JekarjaPiCCOlija
. v. LjuMjarii .
pripravna za prodajalnico, L-ostilnico in obrtnijo, proda se iz proste roke in po ni/.ki ceni na Dunajski cesti v Kra*nji blizu I.ukaflce. Hiša je v dve nadstropji in z opeko krita ter ima 7 sob, kuhinjo in klet za vino; zraven je dvojni hlev, 4 Strniti kozolca, njiva, gozd in dva vrta za cvetlice in salato. — Cena se izve pri
(125-1) «- Ferllr-1 v 14ra»nJI kt. !S3.
Spcdicijski bureau za ees. kr. avstrijske državne železnice
Nasproti   JOSIP   STRASSER Nasproti
kolodvora.    v inaprilka na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. N.if:i• čneja izvestja za vse obhode. Kombinovan* in  mej narodu i obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni hiteti za Severno in Juhi o Ameriko, Afriko, Avstra lijo itd. itd. (104—4) Iiotterdama   \        vozijo vsako nedeljo Iz in ; prekrasni parniki od cett. Ar.
rabil Hem z velikim uspehom proti zaBtaranim želod-čevim boleznim in /.latej žili in prosim mi takoj po-slati še 20 steklenic tega izvrstnega sredstva.
Dr. M. Zelli«u9 zdravnik, pri sv. Ani na Hrvatskem.
Izdelovatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gl-l. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenioah 4 10 kr. v LJubljani samo v lekarni Fioooll, ,,prl angeljl", Dunajska oesta.
V steklenioah a. 15 kr. v Novem Mesta v lekarni Rlzzioll in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem,
v Trstu, Istri in Dalmaoiji.     (.5 — 8;
1MCT0R
ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvej  Dunajskej razstavi  kuhirrske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamk« in firmo. (856—67)
DOlrivn  »e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli kates, v ■ijuhl.juiti pri g. Pet ni liiiNNiiik-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., AHegasse Nr. 48 (poleg jiiž. kolodvora).
in
Amsterdama
tasijonirae pamifte irižbe v
avstrijske vlade
nizozeinsio-amerišlp,
m.
Iz InSpruka via jVrlberg Je najkrajša in najcenejša pot.
Slednji dan na novo napolneno
ruiske. (4~9> nmrciio in iMick-pivo
iz pivovarne "bratov Kosler-jev
priporoča
A. MAYER-jeva
trgovina s  pivom v steklenicah.
Adlergasse št. 42,
— (284—23}
pošilja proti poštnemu povzetju, dokler ote ne izprazne zaloga, sledeče blago muogo ceneje, kakor stane izdelovanje.
Velika
množina suknenih ostankov!
3 V* metra dolgih, po najlepših uzorcih,
za celo moško obleko.
1 osteuek glđ. 8.75. SHsF~ Vsak neugajajooi ostanek vzame se nazaj.
I ostanek
posobne preproge
10—12 metrov dolg,
vseh barv, jako trajen, Kia. s.oo.
Kuhinjske
iz sivega platna, kompletno dolge. 0 komadov 7o kr.
Garniture iz ripsa
v najkrasnejšib  barvah, 2 p o* tel j n'   odejt   in uu-uiiziif prt, okolu in okolu z vrvico in cofi. Oarultura gld. 4.50.
Prt iz jute,
najnovejši uzorec, kompletne  velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad BO kr.
Prtlčkl
beli, platneni, */i v kvadratih, 6 kom. «1*1.1.40.
Kavini prtički
platneni, v vseh barvah. B kom. as kr.
Platnene
otirače,
"bele,   z radečl.i-n.i tt kom. gld. I.20.
Domače platno
1 vatel široko, 1 cel kos 20 vatlov,
gld. 4.20.
Delavske srajce
iz dobrega oksforda, kom -pletno dolge.
S komadi «1<I. 2.
Nedreci
izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti.
1 komad  70 kr.
Popotne plahte
iz teškega, črnega ali ruja-vega pliša, jako velike,
(poprej po gld. 8) aedaj Mamo gld. 4.
Z
iz dobre kotenine, s čipkastimi nstavki,
O kom. gld. 8.25.
Gospodinjski
as
iz močnega modrega platna, tiskani  po naj nov. u/.orcih.
6 kom. gld. l.SO.
Kravate
za gospode,
elegantno narejene,
4 kom. gld. 1.
Konjske
žebrake,
temna In sive,
z barvastimi krajci, 190 cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. gld. 1.50.
Žepni robci
obrobljeni, z barvasto tka niini krajci, elegantno narejeni.
1 dvan. za gospod.- gld. 1 1 „ „ gospe kr. »O 1    „      .  otroke    kr. »O
Slamjače
(popolnem ReSi te, jute-platno, pasaste v vseh barvah),
Uompletne velikosti,
1 kom. OO kr.
Prti
vseh barvah,
3 kom. °U veliki gld. I, 3    „   10/4   „    gld. 2.
Zastori
1 meter stroki,
v  veličastnih nzorcih 1 meter 25 kr.
1 pri iu 2 post«'I jiii odeji,
lepo narejena, kompletne velikosti, gld. ».50.
Posteljne odeje
iz rudečega kretona,
elegantno prešite,
kompletne velikosti. 1 kom. gld. B.
Damast arafll
za posteljne prevleke,
1 vatel Širok, izvrstna baza.
1 kos (30 vatlov gld. 5.50.
žepni
Polplatneni
robci
za modke in žcuHko, veličastno narejeni. 1 dvanaJHt. gld. l.SO.
-A.aa.g"ležlsl
popotni plaidi,
iz čiste volne, 3*5 m. dolgi, 1*60 m. široki. 1 kom. gld. 1.5«». Jermen za popotni plaid75 kr.
Frottier-
o^iir aee,
jako elegantne, z jako ru-dečimi kmjci in resami.
G kom. gld. l .r><».
■•rasni robe!
iz sivega platna, z rudečimi krajci. o kom. OO kr.
Robci za čist en je stekla
iz belega platna, z rudečimi krajci.   0 k oni. gld. 1.
Sifon,
jako dobre baze, izvrsten za moiko, žensko in otročje
perilo. 90 ehn. širok. 1 kos (o0 vatlov) gld. 5.
Namizje,
1 i>rt  in 1» priivev
iz platnenega damasta.
Ciariiltura gld -J :t<».
Zastor iz j ute,
2 dela, po 3'/4 metra dfll^a, z draperijo in  resami, lepo narejen, 2.»€>.
Sternbergsko
blago n posteljno obleko,
1 vatel široko, v vseh luuvah pasasto, gar. priBtne barve.
1 kos (30 vatlov) Kid. «.
Predposteljne preproge iz jute,
V;., in.tra dolge, okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 par gld. l.:*o.
Oxford,
30 vatlov, pristne Tostr^r©, gld. 4.
Platnena rjia
("tarez ži-vaj,
2 m. dolga, i Va ^ liroka, ia najboljšega ul&tua.
1 koH gld, no,
Bffave|«tt«
moške hlače
iz dobrega cheviota, jako pripravno narejeno.
k par gld. LSS,
Neugajajoče blago vzame se nazaj in
se denar povrne.
" Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih.
C$4C
9971
Služba.
Doslužen podčastnik, ali pa paznik, ki je že služil v kaki tovarni, neoroadeževanega značaja, dobi mesto v to varni na Kranjskem — Nekaj spretnosti v risanji bi se želelo. — Znanje slovenskega j ezika se zahteva. - Lastnoročno pisaue ponudbe vsprejema po<l V. !*<M» upravniitvo tega lista. (119—2)
Dobro preskrbljena moka rij a na jako dobro obiskovanem mestu odda M" takoj ali o st. Juriji v II a v lil. — Ponudbam odgovarja iz uljudnosti upravnistvo „Slovenskega Naroda". (lle*nS)
Najboljše in izkušenejse sredstvo za to je pristna fremcoslKa,
Ga t  P       T1 A    (Osteocolle saus odeur Ali Ij I\, 1 ii pour ciarifie«.
Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobiva se pri
llartmaiiii-n
v Ljubljani, Tavčarjeva palača, IMuiajska cesta.
Navod, kako se rabi, zastonj.   (B40— -1)
na pet vrst in s petimi moli?la*i, doneča, kakor do sedlaj še nobene ni bilo, proda m« po prav primerim nizki reni. — Več o tem pove V. Voillsek % l.juhljaiti. l*oljuu-skii fp<.(« (126—H
Pl
i\r e p r o m o č 1JI ve
alite za vozove
ilnl
kiTinarjiiK in trgovcem. H
Najfinejše žganje iz žita. . Najfinejša nlivovka . . . '<■■■. „ droženkn . . . Najfinejši 14 una.ruin . . . Najfinejše roaollje vseh vrst
bktl. aa 18 gld.
H      n   2rt n
■    - 38 „ i.   * *-J8 j, 28
Naslednjo pijače razpošiljajo se v hrastovih R,
sodili z železnim obročem blizo 4 litru s poštnim JVJ*
povzetjem franko na vse poštne poBtaje * Av- \Ž£<
iinol. R
4.80. 9.90.
i
Btriji, ne da bi prejemnik še kaj stroškov
Najfinejši eujsKi Ituni ii. Jamajke gld
Najfinejši Kiiba-runi...... „
Najfin. pristna MlriuijNka Nlivovka i Najfinejla »tajernka" vl*njevka . . „ Najfinejša urinjevkn „ Najfinejši kiineljnovec . : . . . „ Najfinejši kloftterMkt liker ^Benedikti nar) ............ r
■Cnciicu /a želodec iz gor-»kili zelišč, izvrstna zdravilna in okusna pijacu proti boleznim v želodci, kataru in krču v želodci. 1 steklenica z u;i v i k l < 11 n. kako se rabi .
3.60. o". 80. 2.<I0. 2.(>0.
3.8".
.40.
Razpošilja v obloženoj bukov* sti KriiNviiiMltit žfraiiijnri ja in tovarna
Benedikta Hertl-a, <hm-w)
v Konjicah na Spodnje Štajerskem.
§sF Dobro droženko vedno kupim in sode za 4 utre v dobrem stanju za 70 kr. nazaj vzamem.
v različnih velikostih  in  raznih  bazah,   dobe se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGrER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnioe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. 564-—J6
Dunajski, originalni, pristni
TRPOTCEV
iKvlećok  .*» (|>oclt"oH*«>i-nol«is»lif«>
afftlOm - železom,
kateri izdeluje sama lekar Victor pl. Trnkoczv. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113.
Izvrstno, že 20 let preskuSeOO in neprekos-Ijivo zdravilo. Pri začenjajoči se sušici tuberkulozi .|«'liki. Mlakosti piti«-, liluvanjii krvi pomaga Isvlcčkovo »pno  *0 s tem, da
gnojne dete ozdravi (zaapneni). — Proti pomanjkanju krvi, bledici, slabosti, »krofoljnim pomaga veluuplivno sW kri delujoče železo. "VS — Kašelj, krtpavost, katar, za-»lizenje, težko sapo olajša, ozdravi in t odpravi sW trpoteev Izvleček. Iz teb treh zdra-
vilnih sestavin je najgotovejše zdravilo za vse prsno in
plučne bolezni.
JPozor !
Znameniti zdravilni uspehi originalnega izdelka dosežejo se z dvojni ui u plivanje ui trpotcevega izvlečka v zvezi z i apiiom-žel eioni, k i r potrjujejo mnogi ozdraveli z zahvalnimi pismi — katera so v originalu j^/f       .' ■»
razložena na ogled. -y Posebno se opozarja, tla je treba paziti, d« so moj izdelek no zamenja s kakim drugim, ki se blizu tako imeti nje. Da se dobi vselej pravi izdelek, zahteva naj so pri kupovanji ..Trpot«•!•*• Izvleček s apnom-želc-zoiu iz FrnnziNkiis-lekarne na Dunaj 1*' (Hundstliuriustrusse 11 f). Da je pristen, mora imeti mi zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpotce va rastlina in sv. Frančišek). Originalna eena gld. 1.1«. po pošti '20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan raz-polina v provinci je, je. FranziskuH-Apotkeke, \\ ien. Ilinitlstliuniiatrusse Nr. 11S, (kamor naj se pošiljajo pismene naročbe).
Zaloga pri gosp. lekar]u IT. pl. Trnkoozy-Ju
v Izubijani In v lekarnah vseh večjih provin-o.ija'nih mest. (854—21)
pride začetkom meseca marca v Ljubljano, kier bode ordiniral. (m—-n
Dober postransk zaslužek.
Agenle za zavarovanje za življenje in proti osrnjn { za mesta, trge in večje župnijske kraje »•prejme dobra I iu Jak'«  priljuhlfeiia avstrijska ilriifcba.   Pri pri
j merno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vpra-j sanja pod m» IS67** poslati temu listu. «v70—8;
»n
'odpisani kupčijski vrtnar v Smoleto-vej hiši na Marije Terezije cesti it. 1
zahvaljuje se za do sedaj skesano mu zaupanje in prijazni obisk in si usnja hkrati naznanjati, da je. zaratli večje prirodnosti *p. n. občinstva vzel v nijem
v Slonovih ulicah, v Perlesovej hiši št. 9, štacuno,
kjer vsprejema naročila na različne
grobne vence in šopke
(bukete), prvo s trakovi ali brez trakov, z napisom ali Orez napisa.
Tudi se vedno dobe pri njem vsakovrstne eksotične in domače cvetke in semena,
sploh vsi v njegovo cbrt spadajoče stvari.
Postrežba je kar mogoče  hitra  in cena
nizka. vi x.
/ velespoštovanjem
(123--1)
LEOPOLD BARTULINI.
»••*«««0I
Marijaceljsle tajljice
za želodec,
katerim Be ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspvh pri vseli boli znib v želodcu in so neprekoaljivo sredstvo zoper: poiimnjkonjc slasti pri jedi, slali želodec, u rak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanie, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasa-nje, glisto, bolezni na vranici, na jetrih iu zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-cat 2 gld., 6 tueatov h.uuo 8 gld.
Kvasrilo!
Opozarjamo, da so te istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lel;arui Trnkoczy
zraven rotovžn na Veuketn trgu v Ljubljani. (685—21) Prtulaja
„LEKARNA TRNKOCZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
ip^" Razpošilja se vsak dan po posti. "THCJ
IMRKArZELLEk TR0PFEM, ?
NUR   ECHT BEI
APOTHEKER TRHKOCZV LAIBACH 1 STliCK 20
FRAN JOSIPova G-REN-ČICA.
„prijeten in priročen lek za s<Mš<Viije."
Prof. VAL EN TA, Ljubljana.
„ne prouzroča nobenih težav."
Prof. pl.BAMBERGEB, Doiutj.
„je uspešneje, kakor druge grencice."
Prof. LKIDESPORF, Dunaj.
Zahtevaj se vedno  izreeno: „ VIIA N - J OS 1P 0 V A ti K E N (M l! A". Zaloge povsod. (ioi—a>    Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Vsakovrstne stroje sa obdelovanje lesa
sa Sage, tesarije, stavbene inizarije iu mizarije za hišno opravo, za tovarne, ki izuelnjejo parkete, klince, sode, vozove, vaboje iu stole; Hlrojv. Ui hv uonijo sp«>ei|uIuo z roko ali nogo: ploščate iu krožne žage (Bandi umi KreisBage-), stroje za žlebanje in dollunje (FriisB- umi Stemm-Maschincni prtulaja kot specijalitete (722—11/
G. Tonnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani.
N.elalje »e še priporočil za popclno zgradbe tcvarn, izdelovanje tranamisij s koleBi za jermene iz kovanega železa in z zvezami po Dajnovejlib sistemih, skrbce iz železa in kovine.
prodajata najboljše in najcenejšo lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in lioiničiic barve in čopiče ter vse v
LJUBLJANA. S^^^^MV^: LJUBLJANA.
Odlikovan s polivalo Njega VclieaMfva cesar|»! F| 01cxex=£-vn.joži, ozona "toogreita.
^jffT ^ox«lni clult a sobi "^fte'lir
5     se doseže le z razprščeujem lekarja €<lij'Haiiy-Ja
gozdnega bouqueta.
Priznavajo in priporočajo ga prve zdravniške avtoritete! ..(io/.disi l»uui|iiet" pripravljen je iz svežih kouiferidb brstov in lepo dišečih go/.dnih cvetov, razkuži iu čisti zrak, oživlja sa|>ne organe, ter bino smel manjkati v nohenej otroskej, bolniškej in sploh slauovalnej sobi. Ako se prfdene kopalnej vod', gozdni bouquet s svojimi okrepćujoeiini in oživijijtieimi kakovostmi ilohcotlejiiii upliva na živca in kožo, ravno tako se lahko prilijo vsak dan vodi za umivanje. Zaradi trajnega svojega lepega duha je Ghvllanvjav gozdni bouquet bolj -i. nego vsako cinijo dealnfekeJ jsko Hre«it«i.vo in odlično parfumovunje v sobi in izvrsten pari um zti robce. — Cena na Dunaji: 1 velika steklenica 1 tfld., majhna (30 kr. (937—4) (i lavna zaloga in tovarile*' €1. Weltcu4lorfV>r, UuiinJ-Heriiule*, Veroiilka-it«sni* :t2.   Zaloga v Ljubljnni: Ci. Pivooli, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar.
SIMEN KUKEC,
pivovar v Laškem (3Iarkt Tiill'er) in v Žavci pri Celji v Savinjskej dolini,
priporoča svoje
marčno p^Itto
v sodčkih in steklenicah
ter zagotavlja čest. naročnikom im I ;hi<*mi<>, r*o«>ji<» in polteno poNtrežbtr. (98—2)
>3D
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno".