Številka LETO Uli, 13. AVGUST 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 4 STRAN 9 p4«/>rn SUPERMARKET jAGER M0Z|RJE STRAN 10 STRAN 20 bf«ut hnwiM'iB >iWto|«uBiRW Trampolin 305 cm x 210 on Negotovost pred bližajočim se šolskim letom Za zaposlene v vzgoji in izobraževanju pogoj PCT? V Solčavi proslavili občinski praznik s hvalnico zemlji, vodam, goram in prednikom Na 51. Lučkem dnevu prikazali ohcet s pobiranjem rajtnge in prepevanjem zdravičk Monika Hrastnik s podporo navijačev do drugega naslova evropske prvakinje Oglasi Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021 2 Vsebina Tretja stran Mozirje Vis-Bau z donacijo za Mozirsko kočo zaključil gradnjo stanovanjskega objekta.................6 Občinski svet Nazarje Vrtec v Nazarjah se širi, zato je potrebna nova sistemizacija.......6 Občinski praznik v Lučah Zahvala zaslužnim za dosežene uspehe in pregled načrtov za prihodnost......................7 Guesthouse S Druga prejemnica zelenega ključa v Lučah.................8 Zadruga 3RRR in Društvo 3RRR Z osebno asistenco preprečujejo socialno izključenost.......................12 V veljavi novela zakona o pravilih v cestnem prometu Nižje kazni za prehitro vožnjo, višje za telefoniranje.......................14 Festival Europa Cantat 2021 Kvartet Štiglic na Družinskem DO RE MI....................15 Šmihel nad Mozirjem Odpovedan tudi letošnji Ovčarski praznik................................15 Akademska slikarka Uršula Skornšek Slikarstvo in grafika, preplet dveh polov ustvarjalnosti.............17 Športni tabor za otroke na Rečici Druženje in razvijanje psihomotoričnih sposobnosti ... 19 Uspehu košarkarjev v Tokiu ob rob Na more vsak postati Luka Dončic, lahko pa..................21 Janja Garnbret pred 12 leti zmagala v Mozirju Se en dokaz, da iz malega (z)raste veliko...................22 Nas jeseni čaka »katastrofa«? »Projekcije kažejo, da se bolezen ob različici delta tako zelo hitro širi in okuži tako zelo veliko število ljudi, ki imajo dejavnike za hud potek bolezni in hkrati še niso zaščiteni, da lahko to preplavi bolnišnice,« je pred dnevi izjavila vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beovic in dodala, da je izjemno pomembno, da se do jeseni precepijo vsi, starejši od 50 let, za katere je večja verjetnost, da bo bolezen potekala huje. »Če se to ne bo zgodilo, nas jeseni čaka katastrofa oziroma prepolne bolnišnice,« je napovedala. Kako se počutite, ko slišite ali preberete besedo katastrofa? Če na vprašanje ne morete takoj odgovoriti, si besedo večkrat ponovite v mislih. No, kakšni so občutki? Ne poznam nikogar, ki bi se ob besedi katastrofa počutil dobro oziroma bi imela nanj pozitivni učinek. Najbolj pogosta oblika reakcije na to besedo je strah, v najbolj blagi obliki pa nelagodje, zaskrbljenost. Prepričan sem, da to dobro ve tudi ugledna zdravnica, doktorica znanosti in univerzitetna profesorica Bojana Beovic, zato obstaja velika verjetnost, da je besedo katastrofa uporabila namerno, da bi nas spravila v čustveno stanje zaskrbljenosti, da bi se ustrašili. Domnevam, da si je želela, da se prestrašijo predvsem tisti, ki se še niso cepili proti covidu-19, kajti prav slednji postajajo nacionalni sovražnik številka ena. Prej je bil to virus, zdaj so to necepljeni. V javnosti se medtem pojavljajo predlogi in tudi zahteve, da cepljenje proti covidu-19 postane obvezno, če že ne za vse pa vsaj za določene družbene skupine, kot so na primer zaposleni v zdravstvu in v vzgoji ter izobraževanju. Seveda tovrstne pobude v Sloveniji niso unikum, zaslediti jih je mogoče v marsikateri drugi državi, v ZDA, kjer so vedno nekaj korakov pred nami, pa imajo obvezno cepljenje že tik pred sodno obravnavo. Guvernerja Virginije in Marylanda sta namreč predpisala obvezno cepljenje za nekatere skupine javnih uslužbencev. Tisti, ki se ne bodo cepili, se bodo morali tedensko testirati, možnost pa je tudi, da delajo od doma, se izolirajo in se ne vključujejo v javno življenje. Podobno sta se za nekatere skupine javnih uslužbencev in delavcev v zdravstvu odločila župana New Yorka in Los Angelesa. Postopek pred sodiščem je sprožil profesor prava, ki je co-vid-19 prebolel. Kot prebolevnik, trdi, ima visoko stopnjo zaščite, kar dokazujejo njegovi testi za protitelesa, zato je prepričan, da gre za kratenje pravice do zavrnitve nepotrebnega zdravljenja. Tožbi je priložil skupno izjavo dveh profesorjev medicine s Stanforda in Harvarda, ki pravita, da je več recenziranih študij, ki so proučevale naravno imunost in imunost po cepivu, pokazalo, da naravna imunost zagotavlja enako, če ne celo večjo zaščito proti težjemu poteku korone kot cepivi Pfizerja in Moderne. Pri nas bo za šolnike in vzgojitelje od 1. septembra dalje, kot kaže, obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik BR 7 ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 32, 13. avgust 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjste novice št, 32,13, avgust 2021 3 Tema tedna NEGOTOVOST PRED BLIŽAJOČIM SE NOVIM SOLSKIM LETOM Za zaposlene v vzgoji in izobraževanju pogoj PCT? Predstavniki ministrstva za zdravje so pred dnevi ravnateljem vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter predstavnikom sindikatov v vzgoji in izobraževanju predstavili, kakšno epidemiološko situacijo pričakujejo 1. septembra. Zavzemajo se, da bi za zaposlene veljal pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), hitri testi pa bi veljali dva dni. Več podrobnosti, kako bo potekal pouk, bodo ravnatelji izvedeli 24. avgusta. jeva, ki pričakuje, da se bo novo šolsko leto začelo tako, kot se je končalo prejšnje, vključno z nošenjem mask. VEČ INFORAMACIJ 24. AVGUSTA Večina ravnateljev si želi, da bi čim prej dobili konkretne in jasne informacije, kako se bo 1. septembra začel pouk. S tem je namreč povezana tudi sestava urnika in seveda kad- Šolniki in tudi šolarji si želijo, da bi čim prej dobili konkretne in jasne informacije, kako se bo 1. septembra začel pouk. (Foto: Freepik.com) SAMOTESTIRANJE ZA UČENCE IN DIJAKE, PCT ZA ŠTUDENTE Dokončnih odločitev v zvezi s tem še ni. Za novo šolsko leto je predvideno samotestiranje učencev zadnje triade osnovnih šol in dijakov srednjih šol, za študente pa je predviden pogoj PCT. Slednji se predlaga tudi za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, je po sestanku povedala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj: »Slišali smo, kakšna so pričakovanja za naslednje šolsko leto, glede na to, da različica delta zelo hitro napreduje. Vseeno naj bi vrtci in šole ostali odprti, pogoj pa bo zagotavljanje PCT. Hitri test bo veljal 48 ur, PCR test 72 ur. Samotestiranja za zaposlene ne bo, povedali so nam, da so ti testi premalo občutljivi.« KDO BO PLAČEVAL TESTIRANJE? Po oceni Bogatajeve je v vrtcih trenutno cepljenih okoli 40 odstotkov zaposlenih. Kdo bo torej plačeval testiranje zaposlenih, če se bodo morali testirati vsaj dvakrat tedensko? Odgovora na to vprašanje na sestanku s strani pristojnih ni bilo. »Vsekakor pa je vsak odgovoren, da zaščiti sebe in tudi druge,« je še dodala Bogata- rovske razporeditve. Vse te informacije naj bi ravnatelji dobili na srečanju 24. avgusta, kar bo sorazmerno pozno, zato časa za pripravo ne bo prav veliko. PRIČAKOVANJE, DA BODO UKREPI BOLJ URAVNOTEŽENI Direktor Šolskega centra Škofja Loka Martin Pivk, ki je na sestanku zastopal ravnatelje srednjih šol, je izrazil pričakovanje, da bo jeseni »vse bolj uravnoteženo, ne pa da so se v preteklosti zapirale le šole, vse ostalo je bilo pa odprto. Tudi zato je želja, da bi se cepilo čim več ljudi.« Dodal je še, da bo pogoj PCT v določenih primerih morda obvezen tudi za dijake, vendar ne za obvezne vsebine, ampak za popoldanske krožke in neobvezne vsebine. V ŠOLAH POTREBNE PREZRAČEVALNE NAPRAVE IN UV-ČISTILCI ZRAKA 2e pred sestankom so v sindikatu SVIZ ponovno opozorili na potrebo po ustreznih prezračevalnih napravah in UV-čistilcih zraka v šolskih prostorih, saj je to po njihovem mnenju edini smiselni ukrep, ki bi omogočil, da vzgojno-izobraževal-ni zavodi ostanejo odprti. Glavni tajnik SVIZ Bra-nimir Štrukelj je spomnil, da so na to opozarjali že lansko poletje: »Zdaj pa se zanašamo na srečo, da okužb ne bo veliko, in namesto, da bi naredili vse, kar je možno, svetujemo naravno zračenje.« KAZNOVANJE TISTIH, KI SE NOČEJO CEPITI? Glede pogoja PCT in testiranje vsaka dva dneva je Štrukelj odločen: »Ta testiranja so napovedali brez dogovarjanja z nami in ob nejasni zahtevi, da je to strošek delodajalca. Če delodajalec sprejme ukrep, mora plačati tudi stroške tega ukrepa. S takimi odločitvami zgolj poglabljajo spore. Je pa dejstvo, da gre pri tem ukrepu za kaznovanje tistih, ki se nočejo cepiti, kar se mi zdi zgrešen način, saj bodo sprožili le odpor.« Franci Kotnik O 4 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Tema tedna, Iz občin Vesna Lešnik, ravnateljica Osnovne šole Nazarje: »Zaposleni v vzgoji in izobraževanju smo pred začetkom novega šolskega leta zaskrbljeni, saj nimamo natančnejših navodil, kako bomo 1. septembra pričeli z delom in kako bo potekalo šolsko leto. Kljub želji, da bi se na novo šolsko leto temeljito pripravili, je načrtovanje pedagoškega procesa in s tem povezanih urnikov ter razporeditev in zadolžitev kadrov precej oteženo, saj bomo podrobnejša pojasnila s strani MIZŠ prejeli šele 24. 8. Zato se pripravljamo na različne modele izvedbe pouka, kar pa tako od odgovornih kot tudi od učiteljev, ki v poletnem času pripravljajo svoje letne delovne priprave, zahteva precej več dela, kot ob običajnih razmerah. Iz težko pričakovanih navodil, ki jih bomo dosledno upoštevali in z njimi seznanili tudi starše, naj bi med drugim izvedeli tudi, kako bo s samotestiranjem učencev tretje triade in z uresničevanjem PCT pogojev za zaposlene. Skratka, precej je še nejasnosti. Informacije tudi tokrat, tako kot v preteklem letu, prihajajo z zakasnitvijo, pogosto zanje izvemo najprej iz medijev in šele nato dobimo navodila pristojnih služb. To pa ne deluje motivacijsko na nikogar od nas, hkrati pa povzroča zmedo tudi pri starših in s tem posledično povečuje njihove pritiske na vodstva šol. Mi si vsekakor želimo odprte šole in vrtce, brez morebitnih ponovnih zapiranj. Naša želja je otrokom ponuditi čim bolj optimalne možnosti za razvoj vseh njihovih potencialov. Nenehna zapiranja in odpiranja šol in vrtcev, spremembe modelov za izvajanje pedagoškega procesa, zapoznele informacije z navodili in podobno prinaša zmedo tudi med otroke in zaposlene, ki si želimo predvsem tako imenovanega pedagoškega miru, da bi lahko svoje delo opravili kar najbolje, v najvišje dobro otrok.« OBČINA NAZARJE Novi nadstrešnici na Prihovi Občina Nazarje je ugodila dolgoletni želji krajanov in na Prihovi postavila novi leseni nad-strešnici na obeh avtobusnih postajah. Nadstrešnici se po izgledu ujemata z ostalimi, ki stojijo višje ob regionalni cesti proti Radmirju. VEČINA AVTOBUSNIH POSTAJ V OBČINI Z LESENIMI NADSTREŠNICAMI Ob regionalni cesti Nazarje-Gornji Grad je na območju Občine Nazarje večina avtobusnih postajališč že opremljena z lesenimi nadstrešnica-mi, le v centru Nazarij in pri šoli so kovinsko-ste-klene. V Spodnjih Krašah je občina pred leti postavila nadstrešnico iz okroglih brun, ostale starejše, na primer v Kokarjah, so iz opaža, pritrjenega na konstrukcijo. NOVI NADSTREŠNICI IZ MACESNA IN STEKLA Z namenom, da bi imeli v nazarski občini nad-strešnice, ki se ujemajo z ostalimi po Zgornji Savinjski dolini, je občina za postavitev na Priho-vi naročila izdelavo pri podjetnici Sonji Strgar (podjetje EM-CE) v Lučah. Nadstrešnici sta iz macesna in stekla, vsaka je stala 3900 evrov. Javno podjetje Komunala Mozirje je pred njuno postavitvijo izdelalo betonski plošči ustreznih dimenzij. Nastasja Kotnik OBČINA MOZIRJE pri športni dvorani in v Lokah V Mozirju se nadaljuje izvajanje kohezijske-ga projekta gradnje kanalizacije. Podjetje Esotech iz Velenja s svojimi podizvajalci dela trenutno izvaja na dveh lokacijah, v Novih Lokah in pri športni dvorani. V ZEMLJO POLAGAJO TUDI OSTALO NAPELJAVO Na zahodnem delu Mozirja poteka gradnja med prostori celjskega podjetja VOC in stanovanjskimi objekti na koncu Savinjske ceste. Na tem delu je potrebna tudi izgradnja črpališča. Novi nadstrešnici se po izgledu ujemata z ostalimi, ki stojijo višje ob regionalni cesti. (Foto: Nastasja Kotnik) Dela pri športni dvorani morajo biti zaključena še v avgustu. (Foto: Benjamin Kanjir) Hkrati z gradnjo kanalizacije menjajo vodovodne cevi, v zemljo pa polagajo tudi ostalo napeljavo. Dela na tem gradbišču morajo biti zaključena še v tem mesecu, saj se nato začne novo šolsko leto, kar prinese bistveno povečanje prometa. Podobna dela potekajo v tem času tudi v Novih Lokah, tik pred zbirnim centrom in čistilno napravo. Gradnje na tem območju so se lotili najprej, saj so občani izrazili željo po individualni stanovanjski gradnji v tem delu občine, kjer je še precej stavbnih zemljišč. V Novih Lokah in Lokah bo v okviru omenjenega projekta zgrajenih več vej kanalizacije, s čimer bodo zagotovili priklop vseh stanovanjskih objektov. Začela se bo tudi gradnja oziroma razširitev čistilne naprave, ki bo s tem še sodobnejša in bo še izboljšala ravnanje z odpadnimi vodami. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 5 08482727 Iz občin OBČINSKI SVET MOZIRJE Soglasje za kredit V času poletnih počitnic so v Mozirju izvedli sejo občinskega sveta, na kateri so se svetniki seznanili z realizacijo proračuna v prvi polovici leta. Prihodki so bili glede na sprejeti proračun realizirani v višini 35,5 odstotka, odhodki pa v višini 31,7 odstotka. Zapadlih obveznosti do dobaviteljev nimajo. Občinski svet se je strinjal s predlogom župana za najem likvidnostnega kredita do 500 tisoč evrov. Občina bo denar potrebovala za financiranje gradnje kanalizacije do prejema sredstev iz kohezijskega sklada. Štefka Sem VIS - BAU ŠOŠTANJ Z donacijo zaključili gradnjo objekta Po letu dni gradbenih del je v neposredni bližini Upravnega centra Mozirje zrasel še en večstanovanjski objekt. Zgradilo ga je podjetje Vis - Bau iz Šoštanja. Po uspešno zaključenem projektu se je ustanovitelj in direktor podjetja Visar Kurtaj odločil, da del dobička donira v sklad za gradnjo nove Mozirske koče na Golteh. V novem večstanovanjskem objektu je 23 stanovanj, vsa pa že imajo svoje lastnike. Povpraševanje je bilo ogromno, zato so bila stanovanja takoj, ko so prišla na trg, razprodana. Ob tako ugodnem poteku prodaje in z namenom prihodnjega sodelovanja z lokalno skupnostjo se je Visar Kurtaj odločil pomagati z donacijo. Na račun sklada za gradnjo nove Mozirske koče je nakazal 2.000 evrov. Donacijo podjetja Vis - Bau je simbolično sprejel župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Benjamin Kanjir Visar Kurtaj je pred novim objektom v Mozirju simbolično predal donacijo županu Ivanu Suhoveršniku. (Foto: Roman Bor) KNJIŽNICA V LUCAH V NOVIH IN VEČJIH PROSTORIH Preglednejša postavitev in razširitev nabora storitev Dosedanji prostori knjižnice v Lučah so se sčasoma izkazali za neprimerne in premajhne, zato so knjižnično dejavnost z avgustom preseli na novo lokacijo, v najemniške prostore obnovljene Poberinove hiše na spodnji vasi. V okvru Lučkih dni sta nove prostore namenu uradno predala župan Občine Luče Ciril Rosc in v. d. direktorice Osrednje knjižnice Mozirje Petra Šir-ko Poljanšek. POMEMBNA PRIDOBITEV ZA KULTURNI UTRIP KRAJA Kot je uvodoma povedal župan, so po osemnajstih letih v Lučah dobili novo knjižnico, kar predstavlja za kulturni utrip kraja pomembno pridobitev. V novih prostorih razpolagajo s 56 kvadratnih metrov površin, osmimi čitalniški-mi sedeži in manjšim prostorom, ki je namenjen predšolskim in šolskim otrokom. PROSTORI, NAREJENI POSEBEJ ZA NAMEN KNJIŽNICE »Ne zgodi se pogosto, da knjižnica dobi čisto nove prostore, narejene posebej za njen namen,« je dodala Petra Sirko Poljanšek. Nova lokacija omogoča preglednejšo postavitev gradiva in razširitev nabora storitev. Poleg vsega naštetega je knjižnica v Lučah tudi e-točka, kar pomeni, da je uporabnikom omogočen dostop do svetovnega spleta in elektronske pošte, urejanje dokumentov, kopiranje in skeniranje. Barbara Rozoničnik Knjižnica v Lučah je tudi e-točka, je povedala v. d. direktorice Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek. (Foto: Barbara Rozoničnik) OBČINSKI SVET NAZARJE Vrtec v Nazarjah se širi, zato je potrebna nova sistemizacija Občinski svet Občine Nazarje je na julijski seji potrdil soglasje Javnemu zavodu Osnovna šola Nazarje k sistemizaciji za šolsko leto 2021/2022 za vrtec Nazarje in vrtec Šmartno ob Dreti. Ravnateljica Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik je občinskemu svetu predlagala sistemizacijo za osem oddelkov. OTROCI V ODDELKE RAZPOREJENI GLEDE NA STAROST Osnovna šola Nazarje je v Savinjskih novicah objavila vabilo k vpisu otrok v vrtec za prihajajoče šolsko leto. Glede na število vpisanih otrok je ravnateljica Vesna Lešnik ob upoštevanju pravnih podlag oblikovala število oddelkov, število otrok v posameznem oddelku in pripadajočo sistemizacijo delovnih mest. Otroci so v oddelke razporejeni glede na starost, število otrok v oddelkih pa se razlikuje glede na to, ali so oddelki starostno homogeni, heterogeni ali kombinirani. V NAZARJAH JESENI DODATNA SKUPINA V vrtec Nazarje je vpisanih 105 otrok, v vrtec Šmartno ob Dreti pa 32 otrok. Nazarskemu vrtcu bo s prihajajočim šolskim letom priključena ena dodatna skupina, v kateri bo enajst otrok. Glede na število oddelkov je v sklopu sistemizacije strokovnega in tehničnega kadra Osnovna šola Nazarje dodala 0,30 delovnega mesta vzdrževalca računalniške opreme. Le-ta je potreben zaradi novih meril na področju opravljanja dejavnosti predšolske vzgoje. V Nazarjah so sklenili pogodbo z zunanjim izvajalcem, in sicer podjetjem Pegaz iz Velenja. Nastasja Kotnik 6 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Iz občin PROSLAVA V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE LUCE Zahvala zaslužnim za dosežene uspehe in pregled načrtov za prihodnost V četrtek, 5. avgusta, je v športnem centru v Lučah potekala osrednja proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj za letošnje in preteklo leto. Lani je prireditev zaradi omejevalnih ukrepov odpadla. POSEBNO PRIZNANJE OBČINE ZA DELOVANJE V ČASU EPIDEMIJE Zupan Ciril Rosc je ob tej priložnosti spregovoril o nedavnih projektih in prihodnjih investicijah ter podelil priznanja občanom in organizacijam, ki so s svojim doprinosom še posebej zaznamovali utrip kraja. Tokrat so podelili tudi posebno priznanje Občine Luče za nesebično in požrtvovalno delovanje organizacij in krajanov v času epidemije. Za glasbeno kuliso dogodka je poskrbel oktet Žetev, z recitalom ob glasbeni spremljavi pa so ga obogatili mladi krajani. ŠPORTNI CENTER IN ČISTILNA NAPRAVA NAJVEČJA PROJEKTA Občinska prireditev je bila lep uvod v že 51. etnografsko prireditev Lučki dan. Župan je nanizal pomembnejše dogodke v zadnjih dveh letih. Lani so namenu slovesno predali Športni center Luče, kar je tudi največja investicija v sodobni zgodovini občine. »Žal zaradi epidemije dvorana za rekreacijo in večje športne ter kulturne prireditve še ni v celoti zaživela, ima pa nedvomno velik potencial, ki ga bomo v prihodnje izkoristili,« je dejal Rosc. Drugi večji projekt je bila izgradnja osrednje čistilne naprave, ki že daje pričakovane rezultate. Lani so obnovili prostore vrtca, s tem rešili prostorsko stisko in zainteresiranim staršem omogočili vpis otrok. Za leto 2020 je zlato plaketo Občine Luče prejela Marija Robnik za dolgoletno prostovoljno delo v organizacijah Rdečega križa in Karitas ter nudenje nesebične pomoči občanom. Sodelovala je pri razvozu hrane in pomagala pri krvodajalskih ter dobrodelnih akcijah. Vrsto let je pomagala soustvarjati etnografski del programa v okviru prireditev Lučki dan. Že skoraj tri desetletja je aktivna v Društvu upokojencev Luče in je ena najbolj prizadevnih prostovoljk v programu Starejši za starejše. Priznanje Občine Luče so prejeli Katarina Resnik za uspeh na maturi in naziv zlata maturantka, Klavdij Strmčnik za dolgoletno aktivno sodelovanje v številnih društvih in velik an-gažma pri gradnji športne dvorane ter Silvestra Robnik za aktivno sodelovanje v kulturnem življenju v Podvolovljeku. Župan Ciril Rosc (levo) z lanskimi in letošnjimi nagrajenci Občine Luče. (Foto: Barbara Rozoničnik) RACIONALEN PRISTOP PRI VSEH INVESTICIJAH Zadnja leta za podlago asfaltnih cest pridobivajo gramoz iz vodotokov, kar investicije poceni in pripomore k poplavni varnosti. Na ta način so lani asfaltirali nekaj cestnih odsekov v Krnici in Podvolovljeku. Staro gasilsko cisterno so zamenjali z večjo in zmogljivejšo, ki bo poleg osnovnega namena zadostila tudi potrebam pri gašenju visokogorskih požarov in za prevoz pitne vode do oddaljenih kmetij ter planinskih koč. Cisterno bodo v uporabo predali prihodnje leto. CENIJO PRETEKLOST IN IZBOLJŠUJEJO SEDANJOST Z dograditvijo treh objektov, kapelice, stare gostilne in sanitarij, so zaključili izgradnjo etno vasi starih poklicev ob Savinji ter postavili stalno razstavo kraja na starih dokumentih. Lepo je zaživel projekt Prostofer, s katerim starejšim omogočajo dostop do oddaljenih storitev. Ker prejšnji prostori knjižnice niso ustrezali sodobnim normativom, so dejavnost preselili v najete prostore v obnovljeni Poberinovi hiši. Znotraj projekta Zamigaj, zadihaj in uživaj bodo obnovili staro Erjavčevo pešpot z razglednimi točkami ter postavili zunanje fitnes naprave na Hočevarjevi njivi na lokaciji prejšnje čistilne naprave ter notranjo fitnes opremo v športnem centru. Kot pravi župan, je občinska infrastruktura nikoli končana zgodba. Letos bodo asfaltirali nekaj odsekov cest v Krnici, Konjskem vrhu, Raduhi in Podvolovljeku in se tako približali točki, ko bodo tudi najvišje ležeče in najbolj odmaknjene domačije povezane z dolino z asfaltom. PRIHODNJE LETO GRADNJA OBVOZNICE? V sodelovanju z Občino Kamnik bodo pričeli z asfaltiranjem odseka ceste proti Veliki Planini, nadaljujejo pa tudi s projektom lučke obvoznice. Izvedli so ponovne odmere zemljišč, sledijo odkupi in pridobitev gradbenega dovoljenja. »Upam, da bo v prihodnjem letu prišlo do izbire izvajalca in pričetka gradnje, saj ima aktualna vlada velik posluh za to investicijo,« je optimističen Ciril Rosc. Barbara Rozoničnik Za leto 2021 je zlato plaketo Občine Luče prejelo Turistično društvo Podvolovljek za 20 let uspešnega delovanja. Društvo skrbi za družabne prireditve in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine, kjer izstopa obnavljanje in vzdrževanje Žagerskega mlina, edinega še delujočega mlina na vodni pogon daleč naokrog. Uredili so tudi učno pot proti Repovemu slapu s slikovnimi oznakami in opisnimi tablami. Posebno priznanje Občine Luče so prejeli posamezniki in organizacije, ki so v času epidemije nesebično in požrtvovalno delovali ter kljub težkim razmeram omogočali kar se da običajno življenje vsem občanom. Priznanje bo imelo častno mesto v vitrini na javnem mestu v prostorih Občine Luče. Priznanje je v imenu nagrajencev prevzela Darinka Pečnik, poslovodkinja trgovine Kea Luče. Županovo petico so prejeli de-vetošolci, ki so vseh devet let dosegli odličen uspeh: Karin Gradišnik, Lana Robnik in David Robnik. Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 7 Organizacije, Oglasi OBLETNICA KAPELE NA LOKI POD RADUHO Ob jubileju slovesna maša in dobrodelna akcija Le malce nad kočo na Loki pod Raduho stoji lesena kapela Svetega križa, ki so jo posvetili leta 1991. Od takrat bo kmalu minilo 30 let, ob okroglem jubileju pa so pripravili slovesno sveto mašo, ki jo je daroval župnik v Lučah Viki Košec. KAPELA ZADNJE DELO ARHITEKTA JOŽETA KREGARJA Leseno kapelo Svetega križa, ki je bila zadnje delo arhitekta Jožeta Kregarja, so posvetili 8. septembra 1991. Z njo upravlja župnija Luče, Jubilej kapele na Loki pod Raduho so obeležili s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Viki Košec. (Foto: Boštjan Goličnik) svete maše pa so v njej občasno preko poletja. Na jubilejni slovesnosti 25. julija se je zbralo lepo število planincev, pohodnikov in drugih obiskovalcev. 50 PORCIJ ŠTRUKLJEV ZA NOVO MOZIRSKO KOČO Za dodatno dimenzijo dogodka je poskrbela Mojca Kramar Kokalj, oskrbnica koče na Loki pod Raduho. Z dobrodelno akcijo je priskočila na pomoč Planinskemu društvu Mozirje, ki zbira finančna sredstva za gradnjo nove Mo-zirske koče. V ta namen je podarila 50 porcij štrukljev, po katerih je koča znana daleč naokoli, oziroma izkupiček od njihove prodaje. Za njeno dobrodelno gesto se ji je zahvalil predsednik mozirskih planincev Boštjan Goličnik. O kapeli, Mozirski koči, planinah in treh desetletjih slovenske države je udeležencem spregovoril Tonč Žunter. Benjamin Kanjir Guesthouse S druga prejemnica zelenega ključa v Lučah Zeleni ključ je okoljski / trajnostni znak, vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. Ta prestižni okoljski znak pomeni zavezanost podjetij, da v certificiranih obratih spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo (FEE). Program Zeleni ključ velik poudarek namenja obveščanju in vključevanju obiskovalcev v traj-nostne in okolju prijaznejše ukrepe, ki jih v obratih izvajamo. Zagotavlja, da je osebje v obratih dobro obveščeno in primerno usposobljeno na področju okolju prijaznih in trajnostnih praks, nenehno išče nove - trajnostne - načine poslovanja in uporabe tehnologije, z namenom, da bi se z zmanjšanjem porabe virov in količine odpadkov zmanjšali vpliv na okolje ter stroški poslovanja. Zeleni ključ simbolizira zavezanost okolju in trajnostnemu razvoju, ki je za potencialne goste izjemno privlačna. Pridobitev okoljskega znaka Zeleni ključ, pomeni za nas tudi dodatni način promocije, saj potencialnim gostom s pridobitvijo omenjenega znaka sporočamo, da izpolnjujemo stroge okoljske kriterije ter aktivno, celostno in sistematično izboljšujemo svoje traj-nostno naravnano poslovanje. »Lastniki in zaposleni v Kavarni in turistično--namestitvenem objektu Guesthouse S smo želeli svojo obstoječo ZELENO miselnost primerno formalno umestiti v svoje poslovanje preko mednarodnih standardov, skozi postopek cer-tificiranja za pridobitev trajnostnega certifikata GREEN KEY / ZELENI KLJUČ - za namestitve (v postopku vključitve v sistem Zelene sheme Slovenskega turizma - ZZST).« je ponosna lastnica turističnega objekta. S pridobitvijo znaka Green Key / Zeleni ključ -enega izmed v ZSST priznanih mednarodno veljavnih trajnostnih ali okoljskih znakov - ter pod- pisu ZELENE POLITIKE SLOVENSKEGA TURIZMA, je turistična namestitev Guesthouse S izpolnila tudi pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Accommodation (v postopku vključitve v sistem ZSST), s čimer se bomo na savinjskem, slovenskem, evropskem in globalnem trgu tudi formalno pozicionirali kot okolju in družbi prijazna namestitev. PR 8 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Iz občin OBČINA SOLČAVA »Naša vizija je povezana, zdrava in trdoživa gorska skupnost Letošnji občinski praznik so v Solčavi počastili z osrednjo prireditvijo na god farne zavetnice Marije Snežne. Običajno tematsko obarvana prireditev je bila tokrat posvečena goram, rekam, poljem, slovenskemu življu in našemu materinemu jeziku, torej naši domovini Sloveniji, ki ima zadnjih 30 let status samostojne države. SOLČAVSKE MODROSTI, PRIGODE IN SPOMINI Kulturniki so v program vtkali tudi stare pripovedi in spomine Solčavanov ter opomnili, da je moral solčavski človek skozi stoletja nabrati številne modrosti, da je lahko kljuboval zahtevnim življenjskim pogojem. Podbrežnik je na oder povabili izkušenega, dol- Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik je z obiskovalci delila pregled dogajanja v tem odmaknjenem delu Slovenije. HVALNICA RODOVITNI ZEMLJI, BISTRIM VODAM, MOGOČNIM GORAM ... Uvodoma je mogočno zadonela Zdravljica, ki so jo zapeli člani okteta Žetev. Pevci so v nadaljevanju poskrbeli tudi za glasbeno povezavo programa. Franci Podbrežnik in člani Kulturnega društva Franc Herle so se v sliki in besedi sprehodili po Solčavskem s prelepo Vinko Slapnik (desno) je v pogovoru s Francijem Podbrežnikom natresel obilico solčavskih modrosti, prigod in spominov. hvalnico vsem naravnim danostim - rodovitni zemlji, poživljajoči vodi, mogočnim goram, klenemu, delovnemu človeku in našemu maternemu jeziku. re v polnem teku. Lani so obnovili odsek ceste v Logarski dolini in zgradili novo vodovodno omrežje, v okviru odprave poledic naravnih nesreč so sanirali strugo vodotoka in cesto proti domačij Rebrnik, nedavno so posodobili cesto do kmetije Gradišnik. PRIPRAVA STRATEGIJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DO LETA 2030 Poleg omenjenega so pridobili dovoljenje za novo telovadnico, katere gradnja je načrtovana za prihodnje leto. V sklopu upravljanja Krajinskega parka Logarska dolina so zaključili z obnovo tematske poti po dolini, v teku je priprava strategije trajnostne-ga razvoja Občine Solčava 2030. »Naša vizija je povezana, zdrava in trdoživa gorska skupnost v harmoniji z ohranjeno krajino in močno alpsko identiteto,« je povedala Prelesnikova. « Solčavsko je leta 2016 med prvimi v Sloveniji vstopilo v Zeleno shemo slovenskega turizma, destinacija Logarska dolina-Solčavsko je lani prejela zlati znak Slovenia Green Destination. vila avtobusna povezava tudi s Šaleško dolino. Poleg tega je stekel avtobusni prevoz okrog Kamniško--Savinjskih Alp kot še eden od korakov k trajnostnemu razvoju de-stinacije. SOLČAVA S SAMOSTOJNOSTJO OKREPILA PREPOZNAVNOST Ker je bila prireditev posvečena domovini in prelomnim dogodkom pred 30 leti, se je županja ozrla tudi na prehojeno pot lokalne skupnosti. Prizadevanja Solča-vanov so bila usmerjena v ustanovitev samostojne občine, kar se je uresničilo leta 1998. »S tem ga leta v utrip kraja močno vpetega Vinka Slapnika Plodrove-ga, ki je v pogovoru natresel obilico solčavskih modrosti, prigod in spominov. DELA NA PODROČJU JAVNE INFRASTRUKTURE V POLNEM TEKU Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik je obiskovalcem od blizu in daleč izrekla prisrčno Člani Kulturnega društva Franc Herle so se v sliki in besedi sprehodili po Solčavskem s prelepo hvalnico vsem naravnim danostim. dobrodošlico, nato pa z njimi delila pregled dogajanja v tem odmaknjenem delu Slovenije. Kot je dejala, so dela na področju javne, predvsem prometne, infrastruktu- UPRAVLJANJE PROMETA IN OKOLJSKE IZBOLJŠAVE Na Solčavskem si nenehno prizadevajo za izboljšave na okolj-skem področju. Med prvimi v Sloveniji so leta 2016 vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma, destinacija Logarska dolina--Solčavsko je lani prejela zlati znak Slovenia Green Destination. Postopno, a vztrajno delajo na področju upravljanja prometa. Prelesni-kovo veseli, da že nekaj let občine ob Savinji povezuje kolesarski turistični avtobus, letos se je vzposta- smo prevzeli odgovornost za svoj razvoj in dobili številne priložnosti,« je spomnila Prelesnikova. V letih po osamosvojitvi je Solčavsko močno ogrožal Macesnikov plaz. Leta 2000 je bil odprt meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo, ustanovljena sta bila režijski obrat in Center Rinka. V obdobju od osamosvojitve do danes so bili izvedeni številni projekti, ki so povečali prepoznavnost Solčavskega v Sloveniji in po svetu. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 9 Ljudje in dogodki 51. LUČKI DAN Od moke do medenih dobrot Občina Luče je drugi konec tedna v avgustu v sodelovanju z društvi in zavzetimi krajani organizirala 51. Lučki dan. Namen prireditve je predvsem ohranjanje kulturne in etnološke dediščine kraja, obujanje starih običajev in navad ter predstavitev lokalnih društev in ponudnikov. PRIKAZ MLETJA MOKE V 250 LET STAREMU MLINU V okviru prireditve so v Podvolovljeku pripravili prikaz mletja moke v več kot 250 let starem Žagerskem mlinu na vodni pogon. Kot pred stoletji voda tudi danes poganja mlinsko kolo, ki preko lesenih zobniških prenosov vrti par črnih kamnov. Zanimivost tega mlina je, da se ne vrti ves čas enakomerno, saj količina vode v potoku niha. Približno vsaki dve minuti se količina vode zmanjša oziroma poveča, kar povzroči spremembo hitrosti obratov. VRATA ODPRL TUDI ČEBELARSKI CENTER LUČE Dan odprtih vrat v Čebelarskem centru Luče Prikaz mletja moke v več kot 250 let starem Žagerskem mlinu na vodni pogon. (foto: arhiv občine) je pospremila dobro obiskana razstava čebelar- center nahaja, so obiskovalce razvajali tudi s ske opreme, predstavitev plemenilne postaje in pokušino medenih dobrot. vzreje matic kranjske sivke. V Lučki Beli, kjer se Barbara Rozoničnik DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE Ohcet s pobiranjem rajtnge in prepevanjem zdravičk V Lučah se ob Vlcerski bajti na Šmici ob šumenju reke Savinje radi zbirajo domači ljudski godci in pevci. Tako je bilo tudi v času letošnjega Lučkega dne. Ob igranju in prepevanju starih viž, prikazu vlcerskih in gozdarskih iger, metanju previti in zabijanju žebljev so člani Društva upokojencev Luče z igranim programom obudili spomin na ohcet s pobiranjem rajtnge in prepevanjem zdravičk. DA ŽIVLJENJE PREDNIKOV NE BI SLO V POZABO Društvo upokojencev si prizadeva za ohranjanje tako snovne kot nesnovne kulturne dediščine kraja, je povedala predsednica Marija Krivec. V okviru Lučkega dne so pripravili zabavni igrani program s prikazom zadnjega dela ohceti s pobiranjem rajtnge, denarnega prispevka namesto darila, in petjem zdravičk na način, kot Člani Društva upokojencev Luče so z igranim programom prikazali ohcet nekoč. (Foto: arhiv občine) so potekale poroke v Lučah v času okrog druge svetovne vojne. VROČA KRI OB ZBADLJIVIH ZDRAVIČKAH Zdravičke so bile tako dobronamerne kot tudi zbadljive in so lahko povzročile med svati nemalo vroče krvi. Gre za nekakšne napitnice v rimah, ki so si jih svatje običajno kar sproti izmišljevali in v njih želeli zdravja in blagostanja ali pa so z njimi med seboj obračunali kakšne stare zamere ali neporavnane račune. Kot je povedala Krivčeva, je za Luče ohranjenih zelo malo pisnih virov, zato stare običaje ohranjajo predvsem na osnovi ustnega izročila. VAS STARIH POKLICEV DOBRO OBISKANA Prikaz starih opravil in razstavo vlcarskega orodja so si obiskovalci lahko ogledali na lokaciji etno vasi starih rokodelskih poklicev ob reki Savinji, kjer je na novo na prostem postavljena tudi stalna razstava Luč na zgodovinskih dokumentih in fotografijah. Hiške v etno vasi so zgrajene iz starega lesa in opremljene s staro opremo ter rokodelskim orodjem. Vas zaokrožajo mizarska (tišlerska), čevljarska (šošterska), krojaška (žniderska) in kovaška delavnica, črna kuhinja, mlin in hiša s krušno pečjo ter stara lekarna, po novem pa še gostilna in cerkev. Barbara Rozoničnik 10 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Ljudje in dogodki 51. LUČKI DAN Prikaz ponekod še živega ofiranja Za ohranjanje tradicije in obujanje starih običajev je v okviru Lučkega dne poskrbelo tudi Kulturno umetniško društvo Tone Mlačnik s sobotnim prikazom ofiranja in pridnimi pericami na vaškem perišču. Z GODCEM OBIŠČEJO GODOVNIKA Ofiranje je ponekod še živa navada, ko se na večer pred godom zberejo sosedje in prijatelji. Skupaj z godcem obiščejo godovnika, zraven pa udarjajo na pokrovke, kuhalnice, žlice, vile in drugo orodje ter prepevajo. Slavljenec jih poškropi z vodo, da odnehajo in povabi v hišo, gospodinja pa ofirovce pogosti. NA KMEČKI TRŽNICI OD ŠTANTA DO ŠTANTA Na kmečki tržnici na zgornji vasi so v nedeljo k nakupu vabili ustvarjalci in rokodelci domače obrti. Ponujali so lesene izdelke in izdelke iz domače volne ter kulinarične dobrote. FESTIVAL PITNE VODE S POKUŠINO RAZLIČNIH VIROV Dogajanje je popestril Festival pitne vode s pokušino in ocenjevanjem različnih vodnih virov iz Kamniško-Savinjskih Alp. Projekt Mreža vodnih poti nadgrajuje projekt Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp in z ozaveščanjem o pomenu ohranjanja čiste pitne vode vodne vire premišljeno in skrbno vgrajuje v turistično ponudbo območja. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Pridne perice na vaškem perišču Na kmečki tržnici na zgornji vasi so k nakupu vabili ustvarjalci in rokodelci domače obrti. Prikaz starega običaja, ko ofirovci skupaj z godcem obiščejo godovnika. Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 11 Oglasi ZADRUGA 3RRR IN DRUŠTVO 3RRR Z osebno asistenco preprečujejo socialno izključenost »Smo družinski člani, smo hčere, smo vnukinje, smo mame in očetje, smo babice, smo tudi prababice in vsak se je na neki točki življenja znašel v težkem položaju. Kot družina smo stopili skupaj, vendar smo morali za izboljšanja položaja in višjo kakovost to urediti tudi formalno. Ustanovili smo zadrugo 3RRR z.o.o., so.p..« V Društvu za izvajanje osebne asistence 3RRR imajo zaposleno • strokovno delavko, • 16 redno zaposlenih asistentov, • 15 pogodbenih partnerjev. NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA PO MERILIH SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA S temi besedami ustanovitelji zadruge 3RRR odgovarjajo na uvodno vprašanje, kdo so. Zadruga deluje po merilih socialnega podjetništva kot neprofitna in nepridobitna organizacija, ki s svojo socialno usmerjenostjo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi, rešuje socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme, zagotavlja ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, in razvija nove možnosti zaposlovanja ter poklicno re-integracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. DEJAVNOSTI ZADRUGE 3RRR V zadrugi 3RRR izvajajo svetovanja za starejše in invalide, nudijo administrativno podporo starejšim, svetujejo na področju kmetijstva, varstva okolja in ekotehnolo-gije, pripravljajo projekte in nudijo tehnično pomoč pri projektih. PROJEKT AKTIVNA STAROST NA PODEŽELJU Zadruga 3RRR izvaja tudi projekt Aktivna starost na podeželju, katerega namen je ljudem zago- toviti kvalitetno in varno bivanje v domačem okolju ter zadovoljitev potreb po medčloveških odnosih. Gre za podporo storitvi socialne oskrbe na domu, predvsem pri vzpostavljanju in ohranjanju socialnih stikov na način, da se ljudem omogočijo pogovori, druženje in spremljanje pri opravkih ali sprehodih. Tako so vse aktivnosti bolj varne. Projekt je podrt s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DRUŠTVO ZA IZVAJANJE OSEBNE ASISTENCE 3RRR V okviru projekta Aktivna starost na podeželju so zaznali vrzel oziroma pomanjkanje izvajalcev osebne asistence, zato so se kot zadruga poskušali registrirati tudi za to dejavnost, vendar statusna obli- namenjena neodvisnemu življenju, pri čemer neodvisnost ne pomeni, da invalid nujno živi sam, ampak pomeni samostojnost pri upravljanju z lastnim življenjem, pri sprejemanju odločitev - pomeni svobodo izbire. Uporabnik se vključuje v AKTIVNOSTI PROJEKTA AKTIVNA STAROST NA PODEŽELJU: • individualno družabništvo glede na želje in potrebe uporabnikov, • družabništvo na domu (pogovor, branje, petje, družabne igre ...), • spremstvo pri opravkih izven doma, • vzdrževanje in vzpostavljanje stikov, • skupinsko medgeneracijsko druženje, • vključevanje ranljivih skupin med družabnike, • širjenje mreže članov zadruge, • vzpostavitev povezave z javnimi zavodi na lokalni ravni, • preizkus možnosti dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. ka ni bila primerna. Zato so ustanovili Društvo za izvajanje osebne asistence 3RRR, preko katerega izvajajo osebno asistenco pod okriljem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Na tem področju imajo zaposleno strokovno delavko in 16 asistentov. KAJ JE OSEBNA ASISTENCA Osebna asistenca je pravica invalidov, med 18. in 65. letom starosti, do katere so upravičeni na podlagi odločbe, ki jo izda center za socialno delo. Osebna asistenca je socialno okolje, s čimer se preprečuje socialna izključenost. Pomeni tudi to, da oseba ni več pacient, oskrbovanec ali varovanec, ni več predmet skrbi, temveč postane uporabnik, ki sam ali preko svojega zakonitega zastopnika samos- tojno sprejema odločitve o svojem življenju. Storitev je prilagojena individualnim potrebam vsakega uporabnika. VSAK NAČRT OSEBNE ASISTENCE PRILAGOJEN POTREBAM UPORABNIKA Skladno z zakonom o osebni asistenci Društvo 3RRR nudi osebno asistenco vsem invalidom z veljavno odločbo. V okviru osebne asistence izvajajo storitve, namenjene osebni pomoči uporabnikom, storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in pri drugih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in pri izobraževalnem procesu in pomoč pri komunikaciji. Z vsakim novim uporabnikom opravijo osebni razgovor in na podlagi njegovih želja ter potreb izdelajo načrt izvajanja osebne asistence in izberejo osebne asistente. Društvo 3RRR izvaja redna usposabljanja osebnih asistentov in uporabnikov ter jih pripravi na delo v skladu z etičnim kodeksom. PR 12 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Zgodovina in narodopisje PETER WEISS Duhovni prispevki posameznikov v skupno zakladnico človeštva so nadvse različni. Tako je tudi v jezikoslovju, stroki, v katero spada tule obravnavani Franc Lekše. Po poklicu je bil duhovnik, poleg tega pa je dobrem desetletju ob koncu 19. stoletja prispeval v slovensko jezikoslovje nekaj še danes opaženih zapisov. Veliki jezikoslovci se izkazujejo s knjigami in v strokovnem spominu še po dolgih letih, ob tem pa delo in prizadevanje manjših piscev marsikdaj ni zanemarljivo. Marsikaj velikega temelji na manjših prispevkih mnogih posameznikov, ki se izkažejo za pomembne šele pri seštevanju. Tako nekako je tudi z delom jezikoslovnega pisca ali publicista Franca (Šaleškega) Lekšeta. (Pridevek Saleški se iz časov, ko so še kaj dali na godove, imenu Frančišek ali Franc ali France lahko dodaja zato, da se ve, da ta goduje 24. januarja.) V okviru Zgornje Savinjske doline je vreden naše pozornosti zaradi več povezav. Rodil se je 27. januarja 1862 v Pustem Polju v Zadreč-ki dolini, in sicer v hiši pri Marki očetu Francu in materi Mariji, rojeni Praznik, ki je bila Govekova iz Kokarij. Rojstni kraj je treba pri njem še posebej poudariti zato, ker v starejših virih piše, da je bil rojen na Rečici ob Savinji (tu je bil krščen, saj Pusto Polje spada v župnijo Rečica) ali v Spodnji Rečici, kar je povsem brez osnove. Jezikoslovni pisec Franc Lekše (1862-1928) (1) ko je bil še kaplan, pozneje, ko je bil župnik v Lu-čah, pa ne več. Skoraj vsi njegovi članki so izšli v ilustriranem mesečniku Dom in svet. Teme njegovih prispevkov so dobro zajete v naslovih njegovih jezikoslovnih objav: Recimo katero o našem pravorečju! (1888): o tem, ali naj se črka l v knjižnem jeziku izgovarja kot l ali kot dvoustnični v (w); Nekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru in pismu (1890): besede je razvrstil v 57 skupin in iz Zgornje Savinjske doline prispeval nekaj narečnega gradiva; Franc Lekše, jezikoslovni pisec in duhovnik (Iz arhiva Jožice Lekše iz Mozirja) Dr. Vatroslav Oblak (1896): zapis ob prezgodnji smrti tega profesorja na univerzi v Gradcu ter Lekšetovega sošolca na gimnaziji v Celju in prijatelja; »Knezoškof« ali »knez in škof«? (1898): »barbarizem« knezoškof so jezikoslovci ob začetku rabe odklonili in Lekše je ob nihanju med enim in drugim priporočal slednjo obliko, pravzaprav zvezo: obveljala je oblika knezoškof. Lekše je poleg teh objavil po en članek o arheologiji, umetnostni zgodovini in zgodovini, nekaj življenjepisov in tri prevode iz ruščine ter opis svojega potovanja v Prago. Zapisal in objavil je tudi ljudsko pripovedko Iz Zadrečke doline (leta 1895). ODMEVI NA LEKŠETOVO DELO O prvem Lekšetovem natisnjenem jezikoslovnem prispevku - o doslednem izgovoru črke l v rodilniku množine v oblikah samostalnikov del, čebel, dežel in tal - sta spregovorila v tistem času najvplivnejša slovenska jezikoslovca, in sicer Stanislav Škrabec in Vatroslav Oblak. Škrabec je Lekšetovemu nasprotoval in predlagal izgovor dew, čebew, dežew in taw. Danes se l večinoma izgovarja tako, kot je zagovarjal Lekše. V enem od svojih člankov je Lekše zapisal: »Hočemo li kdaj imeti jedinstven jezik, postaviti se nam je na kritična tla.« Očitno je bil pri pisanju za tiste čase in za revijo Dom in svet preoster, saj je ob njegovem besedilu urednik povedal, da resno jezikoslovje potrebuje umirjeno kritičnost, brez nestrpnosti. Na nasprotovanje je Lekše z objavami naletel že leta 1890 pri sodobnikih v reviji Ljubljanski zvon. Lekšetova jezikoslovna kariera se je zaradi izkazanih samovoljnosti, ki so bile podobne tistim pri jezi- Gimnazijo je obiskoval v Celju, na Ptuju in na Sušaku, bogoslovje pa v Mariboru, kjer je bil leta 1888 posvečen za duhovnika. Nato je bil kaplan v Radljah ob Dravi, v Kamnici (pri Mariboru), v Vojniku, na Ptujski Gori in v Cirkovcah, skoraj tri desetletja, v letih 1897-1926, pa župnik v Lučah. Umrl je 2. februarja 1928 na Polzeli; pokopan je v Lučah. GLAVNA JEZIKOSLOVNA DELA Z jezikovnimi vprašanji se je začel ukvarjati kot bogoslovec in je objavljal dobrih deset let, Zapis iz krstne knjige župnije Rečica ob Savinji Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu (1891): to je nadaljevanje iz prejšnjega letnika z besedami, ki so bile razporejene v 24 skupin; Naš jezik in naša književnost (1892): obravnavan je jezik v knjigi Pegam in Lambergar; do nadaljevanja ni prišlo, ker je Lekšetovo objavljanje končal urednik Doma in sveta; Imena rodbine in svaščine (1893): še danes nepogrešljiv in še vedno neprekosljivo bogat prispevek k obravnavi sorodstvenih ali svaštve-nih poimenovanj; koslovno usmerjenem Franu Levstiku (ki ga poznamo predvsem kot pisatelja), kmalu zatem kar končala. Lekšetove objave so služile kot vir besedja, ki je bilo objavljeno predvsem v Slovensko-nem-škem slovarju Maksa Pleteršnika (v letih 18941895). Naslednjič si bomo podrobneje ogledali njegove zapise ali opazke z oblikami iz zgornje-savinjskega narečja. Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 13 Nasveti OD 11. AVGUSTA V VELJAVI NOVELA ZAKONA O PRAVILIH V CESTNEM PROMETU Nižje kazni za prehitro vožnjo, višje za telefoniranje Državni zbor je pred parlamentarnimi počitnicami sprejel novelo zakona o pravilih v cestnem prometu, ki med drugim prinaša nižje kazni za prehitro vožnjo in višje kazni za telefoniranje med vožnjo, uvaja pa tudi možnost zavijanja v desno ob rdeči luči na semaforju. Z RADARJI V NASELJIH BODO ZASLUŽILI MANJ Če ste doslej, na primer, v naselju omejitev hitrosti 50 km/h prekoračili 30 do 50 km/h, vas je - poleg kazenskih točk - doletela denarna kazen tisoč evrov. Po novem bo globa za prekoračitev hitrosti v naselju 30 do 40 km/h znašala 500 evrov, če boste prehitri za 40 do 50 km/h, pa 750 evrov. Kazni se znižujejo tudi pri omejitvi hitrosti 90 km/h ter na hitrih cestah in avtocestah. KAZEN ZA TELEFONIRANJE VEČ KOT PODVOJENA Za kršitev prepovedi ustavljanja ali parkiranja na označenem parkirnem mestu za invali- de je nova globa 200 evrov, prej je bila 80. Strožje je sankcionirana tudi uporaba telefona med vožnjo - s prejšnjih 120 evrov so kazen dvignili na 250 evrov in tri kazenske točke. Takšna je kazen tudi za ostale aktivnosti, ki vozniku zmanjšujejo zmožnost obvladovanja vozila, kot so uživanje hrane, ličenje, uporaba prenosnega računalnika ... DOLOČENI POGOJI Z ZAVIJANJE V DESNO OB RDEČI LUČI Zanimivo novost predstavlja možnost zavijanja desno ob rdeči luči na semaforju. Novo pravilo namreč vozniku dovoljuje, da ob rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan prometni znak za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju, zapelje desno, vendar le, če je smer prosta. REGULIRANA VOŽNJA Z ELEKTRIČNIMI SKIROJI Z novelo se določajo tudi pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu, kamor sodijo invalidski vozički, skiroji in rolke na električni pogon. Z njimi je sedaj dovoljena vožnja le po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, morajo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. METER IN POL BOČNE RAZDALJE ZA PREHITEVANJE KOLESARJEV Sedaj je določena tudi primerna bočna razdalja 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morajo imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Nastasja Kotnik 10 20 30 50 90 110 130 30 70 G L O B A 40 € 130 € + 3 kt 120 € + 3 kt 60 € 40 € 500 € + 7 kt 250 € + 5 kt 120 € 60 € 1200 € + 18 kt 500 € + 7 kt 200 € + 3 kt 120 € 750 € + 9 kt 400 € + 5 kt 250 € + 3 kt 1200 € + 18 kt 1200 € + 18 kt 400 € + 5 kt 1200 € + 9 kt nagzorn Tabelo oblikoval: Jakob Grošl 14 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Ljudje in dogodki, Oglasi FESTIVAL EUROPA CANTAT 2021 Kvartet Štiglic na Družinskem DO RE MI V Ljubljani je potekal osemdnevni Europa Cantat Festival 2021, eden največjih mednarodnih glasbenih festivalov. Organizator letošnjega festivala, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je pripravil Pevke Kvarteta Štiglic med nastopom v Slovenski filharmoniji. (Foto: Janez Eržen) PRIMOŽ PRI LJUBNEM Blagoslov križa in kipa svetega Florjana na Frgelovi domačiji Ljubenski župnik Martin Pušenjak je poleg obnovljenega križa blagoslovil tudi kip svetega Florjana. (Foto: FA) Na Frgelovi domačiji v zaselku Primož pri Ljubnem so se drugo junijsko nedeljo zbrali sosedje, številni znanci in prijatelji domačih, ki so se udeležili skromne slovesnosti ob posvetitvi lani obnovljenega križa ob poti nedaleč od domačije in lesenega kipa svetega Florjana, ki ga je izdelal ljubenski mojster Tadej Brgles. Mašo je daroval ljubenski župnik Martin Pušenjak in med njo opravil blagoslov križa ter omenjene skulpture. Križ je bil na tem mes- pester program in nekaj posebnih projektov. Eden izmed njih je bil tudi koncert Družinski DO RE MI, na katerem so nastopile tudi članice Kvarteta Štiglic z Ljubnega. Družinski koncert je potekal v soboto, 17. julija, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Na njem so se z raznolikimi programi ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Odpovedan Ovčarski V Smihelu nad Mozirjem bi, če bi vse teklo po ustaljenih tirih, naslednji vikend organizirali 45. Ovčarski praznik, ker pa razširjenost bolezni covid-19 terja spoštovanje omejitvenih ukrepov, ki v veliki meri otežujejo organizacijo množičnih prireditev, so se organizatorji odločili, da praznika tudi letos ne bo. BREZ ZADOSTNEGA OBISKA NI MOGOČE POKRITI STROŠKOV V Društvu podeželske mladine Smihel nad Mozirjem, ki ga vodi Katja Pačnik, so sprejeli odločitev, da Ovčarskega praznika tudi letos, kot že lani, ne pripravijo. Pomemben del prireditve namreč predstavlja veselica, katere zaradi strogih ukrepov ne bi mogli pripraviti v želenem obsegu. Organizacija tako velikega projekta za sabo pote- predstavili pevski sestavi bližnjih ali malo manj bližnjih sorodnikov. Med šestimi pevskimi skupinami je bil tudi Kvartet Štiglic z Ljubnega ob Savinji. Pevke so se predstavile s slovensko ljudsko Studenček, Avsenikovo Plovi, plovi in pesmijo Mister Sandman Pata Ballarda. Tatiana Golob tudi letošnji praznik gne velike stroške, ki jih brez množice obiskovalcev ni mogoče pokriti. MORDA PRIHODNJE LETO, ČE ... Ovčarski praznik je namenjen prikazu življenja in dela domačinov, ki na pobočju Mozirske planine že stoletja sobivajo z naravo in kljubujejo njeni neizprosnosti. Klenost in pogum, ki sta potrebna za preživetje na območju, ki praktično nima ravnin, sta vsako leto magnet za obiskovalce, seveda pa je potrebno tudi veliko dobre volje in resnega pristopa mladih, ki dajo na razpolago svoj čas, da so obiskovalci na koncu zadovoljni. V Smihelu upajo, da bo v prihodnjem letu epidemija z vsemi različicami vendarle ukročena in da bodo vzpostavljeni pogoji za ponovno izvedbo Ovčarskega praznika. Benjamin Kanjir tu že od leta 1988, ko ga je Jožica Pustoslemšek dobila v dar od svojih staršev na Robnikovi domačiji v bližnjem Konjskem vrhu, kip zavetnika pred ognjem svetega Florjana pa je kmalu po blagoslovu našel svojo mesto na zunanji steni domačega hleva, od koder se vidijo vsa poslopja na domačiji, zato bo s tega mesta lahko varoval domačijo in tudi širšo okolico, je na kratko opisal Joško Pustoslemšek, gospodar na Frgelovi domačiji. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 15 Ljudje in dogodki, Oglasi KINO POD ZVEZDAMI V LOGARSKI DOLINI Doživetje lepote zveri iz prve roke V okviru Solčavskih dni je bil predviden tudi kino pod zvezdami, a je zaradi vremenskih razmer zvezdnato nebo ter obrise okoliških gora v soju lune nadomestila dvorana hotela Plesnik. Prvo soboto v avgustu so si obiskovalci v osrčju Logarske doline lahko ogledali švicarski dokumentarni film Medved v meni. Okrog petdeset obiskovalcev si je kljub spremembi lokacije z velikim zanimanjem ogledalo film o raziskovanju življenja neukroče-nih kosmatincev. Sredi aljaške-ga polotoka se filmskemu ustvarjalcu uresničijo otroške sanje, ko se pridruži strastnemu raziskovalcu medvedov. Avanturista iz prve roke izkusita lepoto teh divjih živali, obenem pa spoznata, kako težko je preživeti v neprizanesljivi in nepredvidljivi divjini. Filmsko predstavo so pripravili v sodelovanju z Društvom za gorsko kulturo. Barbara Rozoničnik Medved v meni je film o raziskovanju življenja teh neukročenih živali na aljaškem polotoku. 19. BINETOV MEMORIAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Ujeli in izpustili 77 rib Ribiška družina Ljubno ob Savinji je v sklopu letošnjega Flosarske-ga bala pripravila 19. Binetov memorial, ki je potekal v soboto, 31. julija. Pri ribiškem domu na Ljubnem se je zbralo 15 tekmovalcev, ki so ujeli skupno 77 rib, ki so jih nato iz- pustili. Prvo mesto je zasedel Gregor Križnik, ki je ujel 15 rib, na drugo mesto se je uvrstila Sonja Zem-ljak z desetimi ribami, tretje mesto pa je pripadlo Mateju Podkrižniku, ki mu je uspelo uloviti devet rib. NK Na letošnjem Binetovem memorialu se je pomerilo 15 ribičev. (Foto: Nastasja Kotnik) SraJnja ¿droviLvvnu in Muli mlj; nn sota C c^i. 1. ■; Lr: :lJB i . «on ■ li:. E" . i'!-.--. - . WWW,«kiC-*[ 16 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Ljudje in dogodki V SPOMIN Peter Brezovnik 1960 - 2021 Po težki bolezni je umrl Peter Brezovnik iz Poljan, dolgoletni predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji. Odraščal je na Borsečki domačiji kot prvorojenec. V otroštvu sta se mu pridružila brat in sestra. Po končani osnovni šoli se je odločil za šolanje na kmetijski šoli in pridobil znanja, ki jih je kasneje s pridom uporabljal na svoji domačiji. Bil je namreč izbran za gospodarja. Z življenjsko sopotnico Olgo sta ustvarila družino. Rodila sta se jima sinova David in Aleš. Skrb za družino in dom sta Petru vedno veliko pomenila. Njegova lastnost je bila tudi ta, da je po tehtnem premisleku vedno našel pravo rešitev. To se je pokazalo tudi v času osamosvajanja Slovenije. Skupaj s pokojnim očetom sta se namreč odloči- la, da Borsečka domačija postane tajna lokacija za hrambo orožja takratne Teritorialne obrambe. Za to pogumno dejanje so Peter in njegova družina prejeli priznanje Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, Peter pa je bil tudi častni član te organizacije. Družina je prejela tudi zahvalno listino in naziv Slovenska družina. Peter Brezovnik je bil pokončen mož z veliko notranje človeške topline. To se je pokazalo tudi pri delu v Prostovoljnem gasilskem društvu Rečica ob Savinji, v katerega je vstopil že v otroških letih. Njegovo vodilo je bilo vedno pomagati sočloveku. Prav zaradi te vrline je bil leta 2008 izvoljen za predsednika društva, to funkcijo pa je opravljal vse do svoje prerane smrti. V času aktivnega dela v gasilskih vrstah je prejel več odlikovanj in priznanj. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline ga je odlikovala s priznanjem tretje stopnje, Gasilska zveza Slovenije pa s plame-nico III. in II. stopnje. Skozi vsa leta gasilske službe se je izobraževal in dosegel čin gasilski častnik 2. stopnje. A priznanja in zahvale mu nikoli niso bile motivacija za delo. Pomembnejše mu je bilo, da so gasilci imeli najboljše pogoje za delo in da so krajani imeli najbolj usposobljene gasilce. Vedno je bil pozoren tudi do gasilcev veteranov, katere je spoštoval in cenil. Iskreno se je vselil tudi uspehov mladih gasilcev in drugih tekmovalnih desetin, vsi ti ga bodo sedaj zelo pogrešali. RŠ AKADEMSKA SLIKARKA URŠULA SKORNŠEK Slikarstvo in grafika, preplet dveh polov ustvarjalnosti Uršula Skornšek pogosto črpa navdih iz mističnih in zgodovinskih zgodb, svojim izdelkom pa dodaja pridih sodobnosti. (Foto: osebni arhiv) Uršula Skornšek iz Mozirja je po likovni gimnaziji v Velenju nadaljevala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Sprva se je posvečala predvsem risbi in slikanju ter združevala različne stile in tehnike. Pri tem jo je najbolj zanimal preplet med abstraktnim in figuralnim. Danes se posveča zlasti grafiki in ilustraciji. Njena dela so motivno raznolika, nemalokrat v sebi nosijo prikrito sporočilnost in simboliko. Ustvarjalno je tesno povezana s sosednjo Šaleško dolino, do sedaj se je predstavila na štirih samostojnih razstavah. ŠKRTARNICA, KJER NASTAJAJO IZDELKI Njena dela so prodajne narave, saj je slikarstvo in ustvarjanje njen poklic. Kmalu po študiju je nastala Škrtarnica, kjer nastajajo njene umetniške grafike, ilustracije in drugi izdelki, ki jih prodaja na sejmih in umetniških tržnicah. Izdelki mlade umetnice se nahajajo tudi na prodajnih policah nekaterih lokalnih trgovin ter v spletni prodaji. MED DVEMA SVETOVOMA Februarja je v Mestni galeriji Šo- štanj prvič postavila na ogled obe področji svoje ustvarjalnosti, izdelke slikarske in grafične tehnike, razstavo pa poimenovala Med dvema svetovoma. Predstavila je igrive in nekatere celo šaljive grafike in ilustracije, ki nagovarjajo širšo publiko. V nasprotju s slikami ne spodbujajo pretiranega dialoga ali kritičnega mišljenja, ampak želi z njimi v gledalcu zbuditi izgubljeno otroško domišljijo in preprosto opazovanje brez skritih pomenov. MISTIKA IN ZGODOVINA KOT USTVARJALNI NAVDIH Pri ustvarjanju Skornškova pogosto črpa navdih iz mistike in zgodovine, saj jo privlačijo zgodbe preteklosti. To navdušenje jo spremlja že od malega in prav ta radovednost jo je sprva vlekla v študij arheologije. »Spominjam se, da je imela stara mama star kovček, poln fotografij prednikov, družinskih fotografij, posnetkov raznih običajev, razglednic in pisem. Velikokrat smo se zbrali in jih pregledovali, poslušali zgodbe in obujali spomine. To se mi je zdelo tako čarobno, popeljalo me je v nek drug svet,« je spominja Skornškova. Pri svojem ustvarjanju se pogosto naslanja na zgodbe, ki jih poskuša v delih zaviti v pajčolan mističnega, skrivnostnega in simbolnega ter takšne prenesti na platno. SCENOGRAFIJA IN LIKOVNO- PEDAGOŠKE VSEBINE Poleg slikarstva Skornškova deluje tudi na področjih scenografi- je in likovno-pedagoških vsebin. Pripravlja različne ustvarjalne delavnice in tečaje grafike, otroke in odrasle poučuje risanje in slikanje. Je aktivna članica umetniško-kul-turnega društva Koncentrat, zadnja leta pa tesno sodeluje tudi z Galerijo Velenje. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 17 Organizacije, Oglasi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Tabor preživetja odlična izkušnja za najmlajše gasilce V začetku junija se je 22 otrok, podmladek Prostovoljnega gasilskega društva Okonina, podalo na dvodnevno preživetje v naravi. V družbi mentorjev in pod budnim očesom višjega vojaškega inštruktorja Staneta Jurkoviča, specialista za preživetje v naravi, so doživeli veliko novega. TABOR V GOZDU OB MELIŠAH Na začetku druženja jim je Jur-kovič podal osnovna navodila, kako bo tabor potekal, nato pa so si udeleženci nadeli nahrbtnike in izpred gasilskega doma vzeli pot pod noge ter odšli dogodivščinam KAKO Z MALO SESTAVINAMI PRIPRAVITI ENOLONČNICO Kruh, pripravljen in spečen na prvinski način je bil zelo okusen. Tudi surovo meso so sušili nad dimom. Naučili so se, kako se lahko z zelo malo sestavinami pripravi okusna enolončnica. So pa za otroke mentorji vzeli zraven tudi hrenovke, ki so kaj hitro zadišale nad ognjem. NEPOZABNO DOŽIVETJE V NARAVI Po večerji je zopet sledilo nabiranje drv za ogenj, ki je moral goreti celo noč. Otroci so se razdelili v Vsi udeleženci tabora so se potrudili za dobro večerjo. (Foto: arhiv PGD Okonina) naproti. V gozdu ob Melišah so se manjše skupine, ki so se vsako uro ustavili in glede na vremenske razmere takoj začeli izdelovati začasna bivališča. POSKRBELI ZA OGENJ IN HRANO Razdeljeni v dve skupini so si razdelili delo. Postaviti je bilo treba ognjišče in nabrati drva za ogenj. S pomočjo Jurkoviča so se naučili, kako v naravi, brez vžigalic in vžigalnika, zakuriti ogenj in kako se prečisti ali pridobi voda za preživetje. Vsi udeleženci so se potrudili za dobro večerjo, pa naj je bilo to s čiščenjem rib ali peko kruha v žerjavici. menjale in skrbele za ogenj. Proti jutru jih je presenetil hud naliv in jih prisilil, da so predčasno zaključili z nepozabno dogodivščino preživetja v naravi. Ko se je dež malce umiril, so pospravili stvari, pojedli zajtrk, podrli začasna bivališča, pobrali vse smeti in pustili naravo za sabo takšno, kot je bila ob prihodu v tabor. Nato so se odpravili nazaj proti gasilskemu domu, kjer so ugotovili, da so se naučili veliko novega. Na koncu je inštruktor Jurkovič vse udeležence nagradil s priznanji. Štefka Sem 18 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Šport, Organizacije DNEVNI ŠPORTNI TABOR ZA OTROKE NA RECICI OB SAVINJI Druženje in razvijanje psihomotoričnih sposobnosti Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je v sodelovanju z Blažem Weissom v juliju pripravilo dnevni športni tabor za otroke, na katerem so se družili otroci iz Savinjske in Šaleške doline, nekaj pa jih je bilo tudi od drugod. V dopoldanskem času so osvajali športne veščine in spoznavali osnove atletike, gimnastike, tenisa in kolektivnih iger z žogo ter plesa, po kosilu pa so urili ročne spretnosti z ustvarjanjem z različnimi materiali. Weissu so bili pri izvedbi tabora v pomoč animatorji - profesorji športne in likovne vzgoje ter študenti fakultete za šport. DAN BREZ TELEFONA IN DRUGIH ELEKTRONSKIH NAPRAV Ker so v času epidemije novega koronavirusa otroci postali asocialni, jim je udeležba na taboru koristila za aktivno druženje in razvijanje psihomotoričnih sposobnosti. Prav tako je to bila priložnost, da udeleženci preživijo dan brez telefona in drugih elektronskih naprav. V PRIHODNOSTI NOČITVE V INDIJANSKI VASI »Ko vidiš otroško igrivost, nasmeh na obrazih in zadovoljstvo v očeh, je delo poplačano. Poleg tega otrokom v počitniškem času, ko so starši v TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Blažu Weissu (desno) so bili pri izvedbi tabora v pomoč profesorji športne in likovne vzgoje ter študenti fakultete za šport. (Foto: RS) službah, manjka igranja z vrstniki in sproščene- veli tudi večer in noč in bi spoznali osnovne ta-ga druženja,« je povedal Blaž Weiss in napove- borniške veščine. V ta namen namerava urediti dal, da bo s tabori nadaljeval tudi avgusta. V pri- indijansko vas, kjer se bo vse to odvijalo. hodnosti si želi, da bi lahko otroci skupaj preži- RŠ Otroci uživali na plesnih, ustvarjalnih in športnih delavnicah Tudi letos je Turistično društvo Nazarje v sodelovanju z Občino Nazarje organiziralo štiri dnevne počitniške delavnice za otroke. Tovrstne delavnice pripravljajo že več kot 23 let. VSAK DAN DRUGAČEN PROGRAM DRUŽENJA IN AKTIVNOSTI Organizirane aktivnosti za otroke so v spremstvu animatorjev potekale od 6. do 9. julija. Udeležba je bila dobra, sodelovalo je naj- Animatorke so za udeležence počitniških delavnic vsak dan pripravile drugačen program. (Foto: Nastasja Kotnik) manj 12 in največ 27 otrok. V torek so na športnem igrišču v Nazarjah plesali in se zabavali ob igrah z žogo ter zabavnih športnih igrah. V sredo so se na športnem igrišču vozili s skiroji in roler-ji, animatorke pa so pripravile ustvarjalne delavnice. V četrtek je sledil pohod na Laze, kjer so se družili s taborniki, saj je v tistih dneh tam potekalo taborjenje. Otroci so si z zanimanjem ogledali taborniški prostor, s pomočjo taborniških vodnikov pa so spoznali, kako se strelja z lokom. V petek se je otroški direndaj preselil v Račnek v Šmartno ob Dreti. Tam so se otroci razgibava-li ob igrah z žogo in zabavnih igrah, nekateri pa so ustvarjali na delavnicah. SPOZNAVALI MAŽORETSKE TRIKE »Zelo vesela sem, da so otroci uživali, kar je ključno, da se res sprostijo,« je povedala predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer, ki je vodila projekt in prevzela pripravo ustvarjalnih delavnic. Ostale aktivnosti so izvajale in nadzorovale izkušene mentorice (učiteljice), devetošolka Natalija pa je otroke animirala na plesni delavnici, kjer so spoznali tudi nekaj mažoretskih gibov in trikov. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 19 Šport MONIKA HRASTNIK EVROPSKA PRVAKINJA V KOLESARSKEM SPUSTU S podporo navijačev do drugega evropskega naslova Monika Hrastnik je v Mariboru v nedeljo, 8. avgusta, po letu 2018 drugič osvojila naslov evropske prvakinje v gorsko kolesarskem spustu. 27-letnica z Lepe Njive je bila dvakrat, v letih 2016 in 2019, tudi evropska podprvakinja. DOBRI OBETI ZA SVETOVNO PRVENSTVO Teden pred evropskim prvenstvom je osvojila še peti naslov državne prvakinje. Vse to so po besedah Hrastnikove dobri obeti za svetovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Italiji. Njena doslej najboljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu je tretje mesto, ki ga je dosegla lani v Leogangu v Avstriji. V Bike parku Maribor na Pohorju bo konec tedna Monika nastopila še na tekmi za svetovni pokal. PREDNOST DOMAČEGA TERENA »V Mariboru sem se intenzivno pripravljala, saj je to edina pri- merna lokacija za trening v Sloveniji. Proga na prvenstvu je bila drugače speljana in so bili tako pogoji enaki za vse, prednost domačega terena pa sem prav gotovo imela tudi zaradi družine, prijateljev in navijačev, ki so me spremljali,« je po tekmi povedala Hrastnikova. HVALEŽNA ZA PODPORO »Vedela sem, da sem sposobna zmagati in to mi je tudi uspelo,« je z zadovoljstvom dodala. Vesela je, da ima toliko podpore s strani navijačev, domačih, ekipe Dorval AM in Kolesarske zveze Slovenije. »Odveč ni tudi zahvala sosedom Vrhov-nikom, Fužirjem in Hribernikom, ki mi omogočajo trening na njihovem terenu in me spodbujajo.« VSE ODVISNO OD VREMENA IN POČUTJA »Pripravljena sem dobro, proga v Italiji mi je všeč in je najtežja v svetovnem pokalu, vse pa je odvis- NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL FLOSARJA IN MEMORIAL SREČKA SOLARJA Nevihta ohladila ozračje, ne pa tudi vzdušja na igrišču V okviru praznovanja Flosarske-ga bala so na Ljubnem tudi letos organizirali nogometni turnir za pokal flosarja, ki je obenem tudi memorial Srečka Solarja. Na športnem igrišču na Forštu se je zadnjo julijsko soboto pomerilo 14 ekip. Turnir, ki ga je organiziral KMN Ljubno, je potekal v nestanovitnem vremenu, zaradi nevihte so morali no od vremena in trenutnega počutja. Ciljam na stopničke, kaj bo, bomo pa videli.« Sezona bo trajala do konca septembra, nato pa bo ponovno čas za pisanje diplome, ki še ostaja, da zaključi študij na Fakulteti za tehnologijo polimerov. Štefka Sem, fotoarhiv Monike Hrastnik Monika Hrastnik je bila v Mariboru hitrejša od vseh konkurentk iz Evrope. 20. NOGOMETNI MEMORIAL IPAVEC - GREGORC V SOLČAVI Zmaga prekaljenim Avanturistom za krajši čas celo prekiniti igranje, a so športni dogodek kljub temu uspešno pripeljali do konca. Zmagala je ekipa Tandem bar, drugo mesto je pripadlo ekipi Brunarica projekt, tretje pa ekipi Katakombe. Naziv najboljšega igralca turnirja je osvojil Matic Ajnik, član drugo-uvrščene ekipe Brunarica projekt. Nastasja Kotnik Zadovoljni zmagovalci jubilejnega nogometnega memoriala Ipavec-Gregorc (foto: arhiv ŠD Solčava) Zadnji konec tedna v juliju se je va v prihodnje želeli s strani organi- Na koncu se je zmage veselila ekipa Tandem bar. na igrišču v Solčavi v malem nogometu pomerilo sedem ekip. Športno društvo Solčava je namreč pripravilo 20. memorial Ipavec-Gregorc v malem nogometu. Zmago si je priborila ekipa Avanturistov. Po besedah predsednice društva Jasmine Štiftar je na območju doline v istem terminu potekal še en turnir v malem nogometu, kar zagotovo ni smiselno, zato si Štiftarje- zatorjev športnih prireditev več koordinacije in usklajevanja. Dogodek sta z zabavnimi komentarji vodila Dejan Ikovic in Luka Prelesnik, ki ju poznamo pod umetniškim imenom Jazbc&-Kojn. Na koncu so si zmago priborili prekaljeni Avanturisti, drugo mesto so osvojili Lufterji, tretje mesto so zasedli Juniorji. Barbara Rozoničnik 20 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Šport TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI V RADMIRJU Najboljša dvoj Kaja V okviru Flosarskega bala na Ljubnem so v četrtek pred glavnim nedeljskim programom pripravili turnir dvojic v odbojki. Zaradi reno-viranja šolske telovadnice je bil turnir prestavljen na igrišče na mivki v radmirskem športnem parku. Ekipe so bile izžrebane pred samim začetkom turnirja, po zanimi- ica Nika Vertot -Kolenc vih obračunih pa je bila na koncu najboljša dvojica Nika Vertot - Kaja Kolenc. Turnir je sicer potekal v prijateljskem druženju igralk OK KLS Ljubno, dekleta pa so dokazala, da igrajo kvalitetno in atraktivno odbojko, in se že veselijo jesenskih ligaških tekem. Franjo Atelšek Dekleta pa so dokazala, da igrajo kvalitetno in atraktivno odbojko. (Foto: arhiv OK KLS) TURNIR V TENISU NA LJUBNEM OB SAVINJI Pokal flosarja je odnesel Mitja Božič Med dogodki v dobrem teden dni dolgem programu letošnjega Flosarskega bala je bil turnir v tenisu za pokal flosarja in memorial Franja Jakopa vsekakor med bolj zanimivimi. Dogajanje v Športnem centru Jakop je potekalo od torka do sobote, tekmovalo pa je 24 tenisačev. Na koncu, v soboto, sta se v finalnem obračunu srečala Mitja Božič in Jernej Retko. Ko je bil fi- nale pri rezultatu 8:4 za Božiča prekinjen zaradi dežja, je Retko predal dvoboj tekmecu. Pred tem je v pol-finalu Božič premagal Andreja Grlico z 9:5, Retko pa Tomaža Žerovni-ka z 9:2. V finalu tolažilne skupine, v kateri so igrali poraženci prvega kroga, sta se pomerila Tina Slatin-šek in Tomaž Poznič, zmaga pa je z 9:3 pripadla Slatinšku. Tekst in foto: Franjo Atelšek USPEHU KOSARKARSKE REPREZENTANCE V TOKIU OB ROB Ne more vsak postati Luka Dončič, lahko pa ... Mitja Božič je v finalu pokazal več in je zasluženo zmagal. Košarkarska reprezentanca Slovenije je s četrtim mestom na olimpijskih igrah v Tokiu nadaljevala niz uspehov naših reprezentanc v ekipnih športih v zadnjih letih. Slovenci smo ponosni na osvojene medalje naših roko-metašev, odbojkarjev in košarkarjev in tudi uvodoma omenjeno četrto mesto (ter tako imenovano leseno medaljo) na olimpijadi lahko dodamo v ta sklop. Tako visoko namreč na olimpijskih igrah še nismo bili (doslej najvišje rokometaši s šestim mestom v Rio de Janeiru 2016). Za komentar smo prosili dolgoletnega košarkarskega sodnika in delegata ter aktualnega športnega direktorja Košarkarskega kluba Nazarje Tomaža Križnika: USPEH VSE PREJ KOT SLUČAJ »Tokratni uspeh seveda ni slučajen, saj je bila polovica igralcev že v reprezentanci, ki je v Is-tanbulu, 17. septembra 2017, postala evropski prvak z devetimi zmagami in brez poraza. Takrat je bil vodilni mož reprezentance Goran Dragič, tokrat je na njegovo mesto stopil 22-letni Luka Dončič, ki je res na poti, da postane prva zvezda svetovne košarke. Kar še posebej veseli, je to, da smo bili skozi tekme blizu prvi medalji na olimpijskih igrah vse do zadnje sekunde polfinala s Francijo, ki smo ga izgubili z 89:90. Žal je francoski igralec z odlično obrambno akcijo preprečil koš Klemna Prepeliča ... , nato pa je v naslednji tekmi našim igralcem preprosto zmanjkalo moči in so nas Avstralci zasluženo premagali v tekmi za tretje mesto. NA OLIMPIJADO PREKO NAPORNIH KVALIFIKACIJ Ob tem ne smemo pozabiti, da je slovenska reprezentanca bila v pogonu kakšen mesec dni več kot zadnja nasprotnika, saj se je na olimpijado morala uvrstiti preko kvalifikacij v Litvi, kjer je v zadnji tekmi pred 11.500 gledalci na vi- Tomaž Križnik dez gladko premagala favorizirano domačo ekipo, a je bilo za to vloženega ogromno truda. SO KOŠARKARJI NAVDUŠILI TUDI MLADE IN NAJMLAJŠE? Skratka, olimpijske igre so za nami. Čeprav zvezdnik ameriške NBA profesionalne lige je Luka Dončič na omenjenih reprezentančnih tekmah pokazal, da je košarka kolektivni šport. Verjamem, da so tekme z zanimanjem spremljali tudi mladi in najmlajši športniki Zgornje Savinjske doline in tisti, ki to še bodo. In da so jih navdušile odlične igre naše reprezentance. NI TOLIKO POMEMBEN TALENT KOT VESELJE DO IGRE Res je, ne more vsak postati Luka Dončič, lahko pa se vsak poskusi naučiti katere izmed veščin in potez, ki jih je na vsaki njegovi tekmi veliko. Vsak se lahko s prizadevnostjo nauči košarkarske igre. Ni toliko pomemben talent, ki ga nimamo vsi, bolj je važno veselje do igre in uživanje na tekmah, ko se enkrat naučiš osnovnih prvin. Za te prve korake je možnost tudi v naši dolini. Začetek sezone je tik pred vrati, zato vabilo, da se nam mladi navdušenci pridružijo v Košarkarskem klub Nazarje, ki s svojimi trenerji že dvajset let vzgaja mlade košarkarje.« Franci Kotnik Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 21 Šport, Oglasi TURNIR V KEGLJANJU ZA POKAL FLOSARJA NA LJUBNEM Zmagovalci le za dva keglja boljši od zasledovalcev V Kegljišču Ermenc na Ljubnem ob Savinji je v okviru letošnjega Flosarskega bala potekal tradicionalni turnir v kegljanju za pokal flosar-ja. Na turnirju sta sodelovali dve ekipi domačega Kegljaškega kluba Ljubno, ekipa Kegljaškega društva Črna na Koroškem in ekipa Kegljaške- ga kluba Šoštanj, kar pomeni sami stari znanci, ki se že vrsto let v tem času srečujejo na lju-benskem turnirju. EKIPE PO LANSKOLETNEM PREMORU ŽELJNE DOKAZOVANJA Tokrat je bilo vzdušje še posebej napeto, saj so bile ekipe po lanskoletnem premoru zaradi znanih epidemioloških razmer še kako željne dokazovanja svojih sposobnosti, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Pogoji za tekmo so bili odlični, odločala pa je trenutna forma in morda tudi malce športne sreče. KEGLJAŠKI POKAL LETOS OSTAL DOMA Zmagovalna ekipa Kegljaškega kluba Ljubno je namreč svoje mlajše tekmece premagala za le dva keglja s skupno 562 podrtimi keglji, kar je za borbene igre zavidanja vreden rezultat, najboljši do sedaj, je poudaril Beno Ermenc, kegljač domačega kluba in lastnik Kegljišča Ermenc. Tretja je bila ekipa iz Črne na Koroškem s 451 podrtimi keglji, tretje mesto pa so zasedli Soštanjčani s 418 podrtimi keglji. Na letošnjem turnirju je manjkala ženska ekipa KK Šoštanj, ki je bila sicer v preteklih letih redna udeleženka tega turnirja. Franjo Atelšek Kegljači v sproščenem vzdušju po končanem tekmovanju (foto: Simon Koštrun) JANJA GARNBRET PRED 12 LETI ZMAGALA V MOZIRJU Še en dokaz, da iz malega (z)raste veliko Pogrebna služba - cvetličarna >># MOHANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 "^L nJ GSM: 041 672 115 E-mail: info(Simcirai>a.ji AlekSB"der Slebluvravt m i enter r-.Wnn, pfvonartsfrflii^oMMl ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. OTROCI NAS P0TR£8UJ£J0 TM Zbiramo šolske potrebščine za 12.000 otrok v stiski S poslanim SMS sporočilom ZVEZEK5 no 1919 boste darovoli 5 EUR. Hvala! Pr i^prvtTfo ¡tjirkit upc?rrituuki Trlrkamn ifn irrrrrj c*, 4j, Tetemvchv, T-j fn flefc. * Karitas www.karitas.si 26 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Naročniški klub Svinjske ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS Nagrajujemo zveste naročnike Dragi zvesti naročniki Savinjskih novic, že desetletja se srečujemo vsak petek. Obveščamo vas o dogajanju v naši dolini, za vas pripravljamo nasvete, življenjske zgodbe, radi se z vami zabavamo, z nami sodelujete v nagradnih igrah, skupaj hodimo na izlete... Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega Časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne prispevke in dokumentira bogat utrip življenja v naši dolini. Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite dobre vsebine, hvala, da nas tudi v teh drugačnih časih spremljate. savinjske.com SPLETNI PORTAL Med prispelimi pravilnimi odgovori Iz prejšnje številke je bil žreb naklonjen Ireni Kosmač, Raduha 57. Nagrajenka prevzame darilni bon v tajništvu Savinjskih novic najkasneje do 27. avgusta 2021. In prav zaradi tega, dragi prijatelji, se vam želimo na nek način oddolžiti, zato smo za vas pripravili nagradno igro, v kateri lahko, če boste izžrebani, dobite darilni bon za 20 EUR, Naročniški klub ¿s ' Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod S j vinskih novic plačate manj kot pri vašem prodajalcu časopisov. ■ Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. ■ Dostava na drug naslov Med dopustom ali med dalj Jo odsotnostjo vam Savinjski novice dostavimo na drugi želeni naslov. * Popusti NaroinikE Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. ' Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. ki vam ga podarja market Kfifll KUPON ST. 7 Nagradno vprašanje V kateri občini ima Trgovina Kea dve trgovini? a) v občini Rečica ob Savinji b) v občini Luče 0 v občini Ljubno m Ime in priimek: - Moj naslov: Obkrožite en odgovor Tel/GSM; izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in £a do torka, 17. avgusta, pošljite na naslov: Savinjske novice, šmiMska cesta 2, 3330 Mozirje. Med ¡1 ra vora h no prispelimi pravilnimi odgovori bpmp iizrehali dobitnika darilnega bona, ki ga podarja trgovsko podjetje Kea. r 1AGER ' \/J«n bOO l/m rM Baien 1>J36 F< ^EOnKfr.'. cm HJjtttlia naftna TeaLi Tti5«-12J2IA (niigtjikl rurtfi A+ +/ tapKtet) lili(J)Hij(/g icljr 5ri kHf, i- nanji edtrta - hn^rijii siftomiitsh) iii:la lena J IBgrttaJb I jfJfX'tIjI 569'? .5899? Su perma rket Mozirje, Orožnova ulica 3330 Mozirje moiirjt^trgtfvinejager.coFr.tehnSka.niozirjeiStrgovireiagEreoni, te k sttLrn o rf rje (»trgovl nej i.com Delovni čas: PON-50 B; 7:00-20:00, Ni D: ZAPRTO TOČAHOA BE0RAZ DEL! HAETA Poitreino m LEDENI ČAJ ARIZONA - Granat-io jabolka ČISTILS AJAX Ei D'JL.1 j Lida/Lin ion j. BotiiHci/ sivka, Thaicnsl ¡(me, Lacaon. 3#ng " LiLt. (ViLd 1 L barcaffš liAVA BARCAFFE MJeLi rr(lOg 3ijiss <)-o-.o.r uttti 3(50 Sogištj 5;i!*iu I »nm.Ugiinrtjjgir.to«. VtljiVJioi! it