GLASILO SOCIALISTIČNI ZVSZ! MIOVNiOA LJUDSTVA DOMZ^U Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 14. 12. 1983, LETO XXII, št. 16 nBMMHRMBMRMBNMfflHHHMHHflHMEMMM 9MKMH9HUS3I3 Okrogle mize o aktualnostih dela v ZK se je udeležil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ivan GODEC (levo na sliki) Na okrogli mizi komunistov, ki pomeni novo obliko idejnopolitičnega usposabljanja, so spregovorili o problemih, ki so jih nakazale 6. 7. in 8. seja CK ZKS ter 10. seja CK ZKJ. f00000000000000,00'e00000*0^0-00»ffSS90SS0ff ^00 fffM^fi Novo iz dela OK ZKS Domžale: Okrogla miza — nova oblika akcijskega usposabljanja komunistov Domžalski komunisti so si že ob zasnovi programa akcijskega usposabljanja za sedanje obdobje zadali nalogo organizirati nekatere nove oblike dela. Tako je v novembru mesecu Komisija za idejnopolitično usposabljanje komunistov pri OK ZKS Domžale pripravila okroglo mizo kot tako novo obliko dela. Na njej so obravnavali različne konkretne delovne teme, ki izhajajo iz 6., 7. in 8. seje CK ZKS ter iz 10. seje CK ZKJ. Dogovorili so se namreč, da bodo iskali konkretne iztočnice za take okrogle mize prav v gradivih in poročilih s sej CK ZKS, torej iz dela osnovnih organizacij. V samem poteku prve okrogle mize, ki so jo pripravili za izobraževanje članov ZK v štirih osnovnih organizacijah (Induplati, Tosama, Papirnica in za Center srednjih šol) sta pomagala izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ivan Godec in Janez Krneč, strokovni sodelavec*pri marksističnem centru CK ZKS. Skupno so tako na tej okrogli mizi, ki je trajala kar 4 ure, dodobra pregledali aktualnosti našega družbenega trenutka. Vsebinski povzetek razprav komunistov pa je,kot je ocenil predsednik Komisije za IPUK pri OK ZKS Domžale Lojze Sušnik — dobra obogatitev znanja čanov ZK, ki so sodelovali pri tej novi obliki izobraževanja. Brojan V sklopu rednega programa dejavnosti in po sklepu predsedstva Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je bil v mesecu novembru sklican akcijski posvet na temo "URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI TER UREJANJE MEDSEBOJNIH RAZMERIJ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU." Posvet, katerega so se udeležili predstavniki hišnih svetov iz območja Domžal, se je pričel z uvodnimi obrazložitvami, katerim je sledila razprava, v kateri je bilo največ pozornosti namenjene: - vlogi in nalogam hišnih svetov, skupnosti stanovalcev in organov samoupravne delavske kontrole pri razvijanju hišne samouprave za razvoj humanejših socialističnih odnosov med ljudmi, - gospodarjenju s hišami v družbeni lasti, njihovim vzdrževanjem, problemom ogrevanja, nalogam na področju SLO in DS, - delegatskemu vključevanju in povezovanju skupnosti stanovalcev s krajevno samoupravo, - vzdrževanju okolice stanovanjskih blokov ter povezovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo, - javni razpravi v zvezi z novimi odloki s področja stanovanjskega gospodarstva, - vzdrževanju reda in miru. V razpravi je bila postavljena vrsta konkretnih vprašanj, ki se sleherni dan pojavljajo v stanovanjskih blokih, najbolj aktualno pa'je seveda vprašanja ogrevanja, ki ga bo potrebno dolgoročno razrešiti (toplarna). Veliko problemov je tudi na področju vzdrževanja stanovnj, kjer bo potrebno čimpreje z ustrezno organizirano službo (posebna organizacija združenega dela) doseči sprotno popravljanje in odpravljanje različnih pomanjkljivosti. Sam posvet je dokazal, da je v sedanjih družbenoekomskih razmerah še kako pomembno, da resnično odgovorno ravnamo z družbenimi sredstvi, na drugi strani pa je razvijanje humanejših socialističnih donosov med ljudmi in nenehna skrb za razvijanje varnostne kulture in družbene samozaščite bistvenega pomena. V.V. Nov družbeni dom v KS Velika vas - Dešenj Otvoritvi je prisostvoval tudi Mitja RIBIČIČ, član predsedstva CK ZKJ Z veliko prizadevnostjo, odpovedovanjem in delom domačinov je zrasel nov družbeni dom v eni najbolj oddaljenih in nerazvitih krajevnih skupnosti Velika Vas - DeŠenj. Odprli so ga bo navzočnosti številnih družbenopolitičnih delavcev, predstavnikov občin Domžal in Litije in sicer v nedeljo, 27. 11. 1983. Slavnostni govornik je bil predsednik Izvršnega sveta Herman Breznik, ki je v svojem izčrpnem govoru poudaril prispevek tamkajšnjih kraje\ v NOB. Prav zahvaljujoč temu prispevku revoluciji se ni bilo težko odločiti za veliko mero razumevanja, solidarnosti občine, izvršnega sveta in drugih, ki so izdatno podprli gradnjo doma. V njem bodo našle svoje mesto družbenopolitične organizacije , krajevne skupnosti, gasilci, mladina, interesne dejavnosti in drugi. Upajo, pa. da bodo z novimi pogoji rešili v okviru doma tudi nekatere krajevne probleme, denimo preskrbo. Na tej prireditvi, ki se jo je udeležilo poleg Mitje Ribičiča tudi mnogo drugih narodnih herojev, so podelili tudi priznanja OF tistim družinam, ki so prispevale znaten delež v NOB in povojni graditvi. S to otvoritvijo so v tej KS prispevali svoj delež k praznovanju dneva republike oz. 40-letnici II. zasedanja A VNOJA. B. Predsednik RK SZDL Slovenije tov. Franc Šetinc je sredi novembra v imenu Zvezne konference SZDL Jugoslavije, izročil diplome samoupravljanja tistim KS in aktivistom, ki so dosegli pomembne rezultate pri razvoju samoupravljanja, humanizaciji življenja in dela in pospeševanju družbenega standarda v krajevni skupnosti v okviru tekmovanja „Program akcij krajevnih skupnosti 1981-1985". Med 14 dobitniki sta tudi dva iz naše občine in sicer tov. Marija Ivkovič, ki zaradi bolezni priznanja ni osebno sprejela, in tov. Anton Cerar, ki je priznanje prejel za svoje dolgoletno družbenopolitično delo. V. V. Otvoritve v Veliki vasi so se udeležili mnogi javni in družbenopolitični delavci, med njimi član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič - Ciril. V zadnjem obdobju je bilo v javnosti veliko glasov o kar „revolucionarnih" spremembah v davčnem sistemu in novih visokih davkih na dohodke in premoženje. Pa vendar v prihodnjem letu ne bo pomembnejših sprememb v obdavčevanju, ki bi lahko vplivale na socialni položaj družine in občana. Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1984 prinaša nekaj novosti, ki naj bi v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije prispevale k razvoju drobnega gospodarstva. Nova davčna lestvica: Pri obdavčevanju dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodka je predlagana sprememba razponov davčnih osnov in davčnih stopenj. Sedanje stopnje so pri začetni osnovi ..od 30.000 din" določene v razponu med 28 % in 33 %. torej v višini kot znaša skupna zbirna stopnja obveznosti iz osebnih dohodkov in pri končni osnovi ..nad 300.000 din" v razponu med 53 % in 58 7c. Ker valorizacija davčnih osnov ni bila izvedena od leta 1981, torej ni sledila vsakoletnim inflacijskim gibanjem, delovanje sedanje progresivne davčne lestvice ne ustreza. Zato je predlagana nova progresivna davčna lestvica in sicer tako, da bi stopnja davka pri začetni osnovi „do 60.000 din" znašala med 18% in 22 %. pri končni osnovi ..nad 800.000 din" pa med 56% in 58 %. Znižanje začetnih razponov davčnih stopenj naj bi prispevalo k realnejšemu izkazovanju poslovnih rezultatov obratovalnice. Polovica obrtnikov plačuje le prispevke Poudariti moramo, da davke plačuje le še polovica vseh obrtnikov v občini, ena polovica pa le prispevke kot sleherni delavec v združenem delu. V naši občini je v letu 1982 plačalo davek 451 zavezancev v skupnem znesku cca 100 milionov din. Od tega pa je bilo 178 obrtnikov odmerjeno kar 90 milijonov.torej 90 % vsega davka. To so zavezanci, ki pretežno poslujejo z združenim delom preko kooperantskih pogodb, zaposlujejo delavce in nekateri delajo tudi za izvoz. Njihov dohodek je lahko ugotoviti, saj je promet v celoti registriran, zato plačajo davke od dejanskih dohodkov. Tega pa ne bi mogli trditi za drugo polovico obrtnikov, ki ne prikazujejo ostanka čistega dohodka ali presežka preko OD. Resda nekateri v nizko-akumulativnih dejavnostih z ročnim delom ne morejo ustvariti visokih dohodkov, toda mnogi, ki poslujejo neposredno z občani in dobijo plačilo ,jia roke" gotovo prikrivajo del svojih dohodkov. V davčnih napovedih prikazujejo komaj osebni dohodek na ravni delavca v delovni organizaciji, poseben poudarek razvoju kooperacij-ske obrtne proizvodnje. V občini želimo v okviru možnosti, ki jih dajejo davčni predpisi in zavezujoč slovenski dogovor ohraniti hiter tempo razvoja teh dejavnosti. V kmetijstvu - manjši davki, višji prispevki Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da sredstva za uresničevanje teh pravic prispevajo tudi občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva in niso zavarovani kot kmetje. V osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in , invalidskega zavarovanja je ta prispevek predviden v višini 20 % od kata-sterskega dohodka. Zato je predlagano znižanje dosedanje davčne stopnje za takoimenovane „pol- kmete" s 25% na 13% (ali 10%). Kljub temu pa se bodo skupne obveznosti teh zavezancev nekoliko povečale. Davki za ..čiste kmete" se ne spreminjajo, višina prispevkov pa bo odvisna od vrste zavarovanja. Nadzor nad oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov Z dogovorom se občine zavezujejo, da bodo vzpostavile posebno evidenco o oddajanju stanovanj in stanovanjskih prosotorv. Ocena, da je družbeni nadzor pri tej vrsti dohodkov med najmanj učinkovitimi, gotovo drži. K doslednejšemu obdavčevanju teh dohodkov bodo poleg inšpekcijskih služb veliko lahko prispevale krajevne skupnosti, hišni svet in občani sami. Nasploh pa s samozaščitnim ponašanjem občanov na področju ugotavljanja dohodkov, obrtne dejavnosti brez dovoljenja šušmarstvo, nezakonitim pridobivanjem premoženja ipd. ne moremo biti zadovoljni. Razen redkih „anonimk" je malo primerov, da bi občani pomagali pristojnim službam pri odkrivanju špekulantov in kršiteljev davčnih in drugih predpisov. Bistveno višji davek na prodajo rabljenih motornih vozil S 1/1-1984 bo povišana stopnja posebnega občinskega davka ha prodajo motornih vozil od sedanjih 4% na 15 % za vozila, ki so bila prodana pred potekom enega leta od pridobitve oziroma na 10 % za vozila, prodana po poteku enega do dveh let. S tem naj bi ostreje posegli na dohodke, ki ne izvirajo iz dela. V občini smo formirali tudi posebno komisijo, ki bo ugotavljala pravo prometno vrednost prodanega vozila v primerih poskusov špekulacij. V skladu z načelom, da za družbene potrebe največ prispeva tisti z največjimi dohodki, se davčna stopnja za ostanek dohodka nad 800.000 zopet povečuje, kar pa ob učinkih davka na skupni dohodek občanov ni tako pomembno. Torej se davki ne bomo zmanjšali, nova lestvica pa naj bi potegnila v obdavčitev več zavezancev tudi z nižjimi dohodki. Nove olajšave za zaposlitev delavcev Pa vendar se tudi zavezancem z obsežnejšo dejavnostjo obeta nova ugodnost. Olajšava za zaposlitev novih delavcev (10 % od povprečnega OD v gospodarstvu cca 20.000 v fiksnem znesku) naj bi prispevala k hitrejšemu zaposlovanju v obrti. Nekateri ocenjujejo, da je ta olajšava premalo stimulativna, saj novo delovno mesto gotovo stane 20-krat več. Kljub temu pa možnosti za nove zaposlitve v obrti še niso izkoriščene, zato bodo olajšave morda le odpravile zastoj v zaposlovanju v zadnjih dveh letih Spodbuditi nova vlaganja v obrt V domžalski občini se je obrt močno razvila tudi zaradi občutnih olajšav za vlaganja v razširjeno repro- dukcijo. V zadnjem obdobju pa je opaziti relativen upad olajšav, kar je odraz manjših vlaganj in sprememb davčnih predpisov. V večini občin v ljubljanski regiji ugotavljamo, da zelo stimulativne olajšave za vlaganja v deficitarne dejavnosti (40 % od vloženih sredstev) v praksi niso izkoriščene, v proizvodnih dejavnostih pa ne dovolj spodbudne. V dogovoru o davčni politiki v SRS bodo črtane nekatere omejitve teh olajšav, v odlokih o davkih občanov pa jim bomo skušali napraviti bolj stimulativne. V separatu Kreigherjeve komisije o malem gospodarstvu je dan 35 % zamudne obresti Zamudne obresti za neplačane davke in prispevke so se v letu 1983 povečale z 12 % na 25 %, od 1 /10-1983 dalje pa kar na 35 %. Trimesečni obračun (7., 8. 9. mesec) obresti je marsikoga gotovo zelo neprijetno presenetil. Zato se bo davčna disciplina verjetno še izboljšala, čeprav že sedaj večina občanov redno poravnava svoje obveznosti. Za tiste, ki se plačilom izmikajo, pa bodo ukrepi za izterjavo še ostrejši. Ob tem pa moramo ugotoviti, da pogosto pride do primerov plačilne nesposobnosti zavezancev iz opravičljivih razlogov. Zaradi visoke stopnje splošne nelikvidnosti v gospodarstvu, obrtniki ne dobijo rednih plačil za svoje usluge ali izdelke. Predpisani plačilni roki za družbeni sektor kljub prizadevanjem v občinah in republiki, še ne veljajo za poslovanje z zasebniki. Davčne obveznosti pa zapadejo v plačilo tromesečno in mesečno in treba jih je poravnati ne glede na ..likvidnostno situacijo" obrtnika. Kdaj točkovanje stanovanjskih hiš in stanovanj? V prihodnjem letu pri obdavčitvi stanovanj in stanovanjskih hiš ne bo bistvenih sprememb. 70 m 2 stanovanjske površine je davka oproščeno, priznavajo pa se tudi olajšave za večje število stanovalcev. Odločitev v ponovnem vrednotenju stanovanjskih hiš in stanovanj po sistemu točkovanja v občini še ni padla, v prihodnjem letu pa bo zakonsko določbo gotovo treba uresničiti. Skupne družbene obveznosti lastnikov stanovanj in stanovanjskih hiš pa so se tudi letos nekoliko povečale zaradi višjega prispevka za zaklonišča in nadomestila za stavbno zemljišče. Obračun amortizacije poslovnih prostorov Obrtnike opozarjamo, da morajo po novem zakonu poslovne prostore vpisati v knjigo osnovnih sredstev za leto 1983 in obračunati amortizacijo. Natančnejša navodila za vrednotenje in obračun amortizacije gradbenih objektov bodo (so) objavljena v reviji Obrtnik. Pripravljajo se še nove spremembe v zakonodaji in ukrepi s področja davčne politike, ki naj bi prispevali k uresničevanju stabilizacije in pravični porazdelitvi davčnih bremen med občani. S spremembo odloka o amortizaciji bo uvedena ..pospešena" amortizacija, ki bo odvisna od višine povečanja dohodka obratovalnice; v pripravi je nov dogovor o ugotavljanju osebnih dohodkov obrtnikov; valorizirane bodo davčne osnove za davek iz skupnega dohodka občanov itd. O tem kaj več drugič. Maks JERAN Občinske proslave ob dnevu republike se je udeležilo veliko število občanov, ki so zavzeto spremljali lep kulturni nastop domžalskih pevskih zborov in glasbenih skupin. Uspela proslava dneva republike Ob jugoslovanskem državnem prazniku je skupščina občine pripravila 25. novembra 1983 v hali Komunalnega centra veliko proslavo, ki se jo je udeležilo veliko število občanov. Slavnostni govornik je bil predsednik SOB Domžale Karel Kušar. V svojem govoru je orisal zgodovinski okvir II. zasedanja AVNOJ, predočil gospodarske okoliščine tako širše kot ožje družbene skupnosti. Istočasno je opozoril tudi na naloge, kijih čutimo na mnogih področjih družbenega življenja. V kulturnem sporedu so v prazničnem ambientu sodelovali godba Domžale, Mešani pevski zbori: Domžale, Delavsko prosvetno društvo Svoboda Mengeš, Pevsko društvo ,Jožef Virk" iz Doba, Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale, Mladinski pevski zbor Šolskega kulturnega društva osnovne šole Josip Broz Tito, Folklorna skupina Delavskega prosvetnega društva Svoboda Mengeš in recitatorji. —1 Odlikovanja in priznanja Predsednik skupščine občine Domžale, je 24.11.1983 na priložnostni svečanosti ob 25-letnici delovne organizacije Agroemona TOZD Prašičereja Ihan podelil nekaterim delavcem te delovne organizacije priznanja in odlikovanja. Ob tej priložnosti je poudaril vlogo in pomen, ki jo je v dveh desetletjih in pol imela ta delovna organizacija pri uresničevanju kmetijske politike in pridelovanju hrane, saj se je v teh letih razvila v enega največjih tovrstnih objektov v državi. Podeljena priznanja pomenijo temu kolektivu, ne le priznanje za opravljeno delo, temveč tudi vzpodbudo za naprej. Tako je predsedstvo SFRJ z ukazom štev. 90 odlikovalo ob 25—letnici obstoja in za posebne zasluge ter uspehe, dosežene pri pospeševanju svinjereje, s čimer je pomembno prispevala k gospodarskemu napredku države,delovno organizacijo Agroemona TOZD Prašičereja Ihan z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM, z ukazom štev 98 pa za zasluge in dosežene uspehe pri delu pomembnem za socialistično izgradnjo države Bajt Gregorja, Čandek Alojza, Gnidovec Franca in Rotar Ivanko z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO in za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države Hozjan Andreja, Lenič Jožeta, Ložar Franca in Vezenšek Leopolda z REDOM DELA S SREBRNIM VENCB/ Na podlagi sklepa komisije za odlikovanja in sklepa skupščine občine Domžale pa je bil odlikovan z srebrno plaketo občine Domžale tudi tovariš Krivec Lucijan za dolgoletno vsetransko delo pri razvoju farme Ihan in širjenju tehnologije vzreje prašičev po domovini in preko njenih meja. BEV J, r OBVESTILO OBČANOM Obveščamo vas, da bo Televizija Ljubljana predvajala v četrtek, 8, 12. 1983 ob 18.40 uri in petek, 16. 12.1983 ob 18.40 uri dva filma iz programa usposabljanja delovnih ljudi in občanov za 1.1983, z obrambno tematiko. Področje RKB orožja in zaščite pred njim bomo obravnavali na predavanjih ob demonstraciji o praktični uporabi zaščitnih sredstev. Obvestila o kraju in času predavanj boste prejeli pravočasno. SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA POMOČ PRIZADETIM OB POTRESU NA KOPAONIKU Na pobudo Koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije poziva KO ZA RAZVIJANJE SOCIALISTIČNE SOLIDARNOSTI PREDSEDSTVA OK SZDL DOMŽALE VSE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, DRUŽBENOPOLITIČNE, DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA TER VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE, da s prostovoljnimi prispevki pomagajo ob potresu prizadetemu prebivalstvu na območju Kopaonika. Kot je znano, je to območje 10. septembra 1983prizadel potres. Končna ocena škode sicer še ni opravljena, vendar že sedaj ocenjujejo, da občine ne bodo zmogle same odpraviti vse povzročene škode, še posebej pa zagotoviti bivalne pogoje prebivalstvu. Vsi lahko prostovoljno prispevke nakazujejo na žiro račun: 50101-678-51579 Rdeči križ Slovenije ,ja pomoč Kopaoniku". 2. STRAN OBČINSKI POROČEVALEC r RAZPORED LUTKOVNIH PREDSTAV IGORJA SOMRAKA PO OSNOVNIH ŠOLAH ..KITARA IN MARELA " - OTROŠKI KABARET Datum in ura Kraj prireditve Osnovna šola 12.12. ob 8.00 OSJBT Domžale JBT, mala šola, 1.2.raz. 12.12. ob 9.30 OŠ Slandrovc brigade Slandrovc brigade, 1.2. razred 12.12. ob 11.30 OS Vcnclja Pcrka Venclja Perka, 1.2. raz. 13.12. ob 8.00 OŠ Mengeš OS Mengeš, 1.2. raz. 13.12. ob 9.30 OS Trzin Trzin, 1.2. raz. 13.12.ob 11.30 OS Dragomclj Dragomclj. 1.2. raz. 14.12. ob 8.00 Oš Radonijc Radomlje, 1.2. raz. 14.12. ob 9.30 OS Olge Avbelj Posebna OS O.Avbelj, 1.2. raz, 15.12. ob 8.00 OS Dob OS Dob, 1.2. raz. 15.12. ob 9.30 OS Krtina Krtina, 1.2. raz. 16.12. ob 8.00 OS Brdo Brdo, mala šola Šentvid, 1.2.raz. 16.12. ob 9.30 Krašnja Krašnja, mala šola, 1.2. raz. 16.12. ob 11.30 Blagovica OS Blagovica, mala šola, 1.2. r. 19.12. ob 8.00 Moravče Moravče, mala šola, vrtec,1.2. raz 19.12. ob 10 00 Vrhpolje Vrhpolje 1. in 2. razred NAUČIMO SE NOVO PESMICO Pesmica o DEDKU MRAZU JANEZ BITENC Datum in ura Kraj prireditve Osnovna šola 19.12. ob 8.00 19.12. ob 10.00 19.12. ob 12.00 20.12. ob 8.00 20.12. ob 10.00 20.12. ob 12.00 21.12. ob 8.00 21.12. ob 1000 OS Venctjs Perka Dom OS Slan. brigade Dom. OS Josip Broz Tito OS Mengeš OS Trzin OS Drago melj OS Radomlje OS Olge Avbelj OS V. Pcrka Domžale OS Slandrovc brigade Domžale OŠ Josip Broz Tito Domžale OS Mengeš OS Trzin OŠ Dragomelj OS Radomlje OS Olge Avbelj Za vse otroke malih šol, 80-urncga programa, ure pravljic in 1. razrede osnovne šole. NAUČIM) SE NOVO PESMICO - JANEZ BITENC Datum in ura Kraj prireditve Enota WO 12.12. ob 9.00 12.12. ob 10.30 12.12. ob 12.00 13.12. ob 9.00 13.12. ob 10.30 13.12. ob 12.00 14.12. ob 9.00 14.12. ob 12.00 15.12. ob 9.00 Savska Janko - Ihan Dr. Igor, Vir Količevo Kekec Radomlje Prese rje Mengeš V. Vlahovič, Rodica Stanka Varšek Lija Savska. Stolpič Janko, Ihan Dr. Igor. Vir Količevo Kekec Radomlje Preserje Mengeš V. Vlahovič, Rodica Stanka Varšek Lija Vse otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo, vabimo v vrtce ob dnevu ODPRTEGA VRTCA. V vrtcu se bodo otroci lahko igrali z vrstniki, spoznali življenje v vrtcu, si pridobili nove prijatelje. Vsi vrtci bodo odprti za obiskovalce 29.12.1983 od 8. do 12. ure. Otroci naj prinesejo s seboj copate. OSTALE PRIREDITVE OB NOVEM LETU Datum in ura Predstava Kraj 27.12. ob 15. in 16.30 28.12. ob 15. in 16.30 29.12. ob 15. in 16.30 Otroška opera Janko in Metka prof. Osredkar Janez in učenci OŠ M. Blejca-Matevža Mengeš Alenka Vrabec: Zadnje sanke Dedka Mraza - ŠKD OŠ Radomeljske čete Lutke ŠKD OŠ Krašnja Kinodvorana Domžale Kinodvorana Domžale Kinodvorana Domžale Razpored novoletnih kino predstav za predšolsko in šolsko mladino bo poslan direktno v WO in po osnovnih šolah. Že imate plinsko izkaznico? Pobuda izvršnih svetov občin, sklep zbora občin SML, z dne 3.2.1983 in pričakovane odredbe IS S RS in določbe Pravilnika o prometu s TNP (tekoči naftni plin), Ur.l. SFRJ, št. 24/71, je osnova za način enotnega evidentiranja potrošnikov TNP v jeklenkah in drugih tlačnih posodah. Osnovni namen evidentiranja je zagotoviti izvedbo rednega pregledovanja plinskih instalacij v smislu določil, Ur.l. 24/71, ki imajo končni smoter večjo varnost uporabe TNP ter boljše planiranje potreb. V izvedbi, pa bi s pomočjo plinske izkaznice in evidenčnega lista, distributerji TNP dobili trajni vpogled v gospodinjstva, katera uporabljajo TNP, namen uporabe, mesto uporabe ter glavno, v stanje kontrole plinskih instalacij. Pri tem bi morali uveljaviti pravilo, da sme distributer izročiti potrošniku TNP le, čc mu kupec predloži Srečanje internirancev in pregnancev Že v oktobru je bilo v Mengšu točneje v tovarni Trak, tovariško srečanje internirancev in pregnancev, ki živijo v naši občini. Srečanje sta organizirala Občinski odbor ZB Domžale in komisija za pregnance in internirance pri občinskem odboru ZB Domžale. Vsem prizadevnim organizatorjem: prisrčna hvala! Poleg internirancev in pregnancev, so se udeležili srečanje, predsednik Skupščine občine Domžale tov. Karel KUŠAR, ki je prisrčno pozdravil vse udeleženec predstavnik OK SZDL tov. TOMC in drugi. Slavnostni govornik na srečanju je bil tov. Alfonz AVBELJ -Savo, ki je začrtal trnovo in krvavo pot internirancev v raznih taboriščih smrti po Evropi in pri nas, kjer so umirali v nečloveških pogojih. Po slavnostnem in pozdravnih govorih' je sledil lepo izbran kulturni program, ki so ga še popestrili učenci osnovne šole iz Mengša s folklornim nastopom in odrasli s svojimi pesmimi. Sledilo je prijazno srečanje s petjem in plesom. Bilo je prav veselo in prijetno. Razšli smo se dobre volje z obljubo, da bomo še naprej nadaljevali naše delo, v borbi za mir, prijateljstvo med vsemi narodi sveta, proti nasilju, lakoti, zatiranju, vojnam, še posebno za razorožitev in proti atomskemu spopadu, ki grozi vsem z uničenjem. V sedanjih zaostrenih gospodarskih in političnih razmerah doma in po svetu, se bomo borili za uresničitev stavilizacijskih načrtov. Danica Zidarič PROGRAM NOVOLETNIH PRIREDITEV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH DOMŽALSKE OBČINE Čas prireditve Kraj Iz KS Nastopajoči NEDELJA, 25.12. 0. uri 4. uri 6. uri 5. uri 4. uri 6. uri 5. uri 7. uri TOREK, 27.12. 7. uri 7. uri 7. uri 7. uri 6. uri PONEDELJEK, 26.12. 7. uri 7. uri 7. uri 6. -18. uri 7. uri SREDA, 28.12. 6. uri 7. uri 7. uri 6. uri OŠ Rova Gasilski dom Peče Gasilski dom Vrhpolje Dom KS OŠ Krašnja OŠ Blagovica Kulturni dom Lukovica Kulturni dom Šentvid Garni hotel Trojane Delavski dom Vir Kinodvorana Radomlje Dvorana Trzin OŠ Dragomelj OŠ Šlandrove brigade OŠ Dob Kulturni dom Moravče Dvorana v Mengšu OŠ Venclja Perka OŠ Ihan OŠ Venclja Perka OŠ Josip Broz Tito OŠ Krtina Rova WZ Moravče Vrhpolje - Zalog Velika vas Dešen Krašnja Blagovica, Češnjice Lukovica Zlato polje Prevoje, Rafolče Trojane Vir Radomlje, Homec Trzin Dragomelj Slavka Šlandra Dob Moravče Mengeš Vencelj Perko Ihan Simon Jenko Jarše-Rodica KS Krtina OŠ Radomeljske čete WZ Moravče WZ Dorržale OŠ Jurij Vega Krašnja OŠ Krašnja OŠ Janko Kersnik OŠ Janko Kersnik OŠ Krašnja OŠ M. Koželj Dob OŠ Radomeljske čete Kulturno društvo OŠ V. Perka Domžale OŠ Slavka Šlandra OŠ Martin Koželj OŠ Jurij Vega OŠ Matije Blejca OŠ Vencelj Perko OŠ Ihan OŠ Venclja Perka OŠ Josip Broz Tito OŠ Martin Koželj veljavno plinsko izkaznico. Uradni list SFRJ št. 24/71 določa: 5.2.1.9. Z napravo za plin sme ravnati le strokovna, za to usposobljena oseba, kar dokazuje s pismenim potrdilom distributerja TNP (izkaznica) 5.8.4.1. Brezhibnost opreme za uporabo plina (instalacije, kuhalniki, grelniki razsvetljava), preizkusa pred prvo uporabo, ter od časa do časa kontrolira distributer TNP ali strokovna oseba, ki jo ta pooblasti. 5.8.4.4. Plinske naprave in trošila se pregledujejo: od časa do časa na zahtevo uporabnika, vendar najmanj enkrat na leto, v gospodinjstvih pa najmanj enkrat na dve leti. V prehodnem obdobju izdajanja izkaznici oziroma evidentiranja uporabnikov, poteka izvedba na dva načina: A. Novim potrošnikom se izda izkaznica ob prvi montaži in predhodnem zapisniku o namestitvi in pregledu plinske naprave. B. Obstoječim potrošnikom ob prvem nakupu TNP, s tem, da predhodno izpolni rubrike na evidenčnem listku, ter, da upoštevamo navedbo potrošnika o datumu zadnjega pregleda plinskih naprav. Enako bi izdali izkaznico potrošnikom," kateri naročijo dostavo na dom. V občini Domžale so sledeča prodajna mesta, kjer se dobi (naroči) izkaznico za področno krajevno skupnost in sicer: - TP Napredek, PE Kurivo, Masljeva 4 (izkazni :e se naroči v Veleblagovnici ha Kreditnem oddelku v prvem nadstropju) KS Ihan, KS Dragomelj, KS Venclja Perka, KS Simona Jenka, KS Šlandrove brigade. - OSENK STANE, Trdinova 7, Domžale za KS Rodica, Jarše, KS Mengeš, KS Trzin, KS Preserje, KS Homec-Nožice. - RODE ŠTEFKA, Dob 27, za KS Dob, KS Krtina, KS Lukovica, KS Toma Brejca, KS Rova, KS Rafolče, KS Radomlje. - CERAR DAN1EL, Goričica 1, Ihan za KS Moravče, KS Peče, KS Vrhpolje - AVBELJ LADO, Krašnja 54 za KS Blagovica, KS Češnjice, KS Krašnja, KS Trojane, KS Zlato Polje. Izdajanje plinskih izkaznic je po načelu - ena izkaznica za eno gospodinjstvo - po domicilu mesta uporabe. Gospodinjstva z vikendom, bodo prejela dve izkaznici (npr. pri TP NAPREDEK za gospodinjstvo, pri CERAR DANIELU za vikend v Vrhpolju). Za izvedbo zgoraj navedenega načela, bodo spiski občanov mehanografsko urejeni po KS in bodo izločili večkratne prejeme, oz. prejeme več članov istega gospodinjstva. Uporabniki se bodo morali pri prevzemu plinske izkaznike izkazati z veljavno osebno izkaznico. Janez Škrlj Zakaj šepa pridelava mleka v občini! Možnosti so velike, mleka namolzemo mnogo manj NA SEJI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE SO RAZPRAVLJALI O VPRAŠANJIH SLABE PRIREJE MLEKA PRI ZASEBNIKIH? KODER PRIDOBE MANJ MLEKA CELO OD REPUBLIŠKEGA POPREČJA. INFORMACIJO JE NA IZVRŠNEM SVETU POSREDOVAL dr. ANDREJO RESNI K. Po podatkih, ki so bili na seji Izvršnega sveta predočeni, imamo v zasebnem sektorju v občini 4049 krav in telic, od tega števila pa je 3800 krav - molznic. Ob tem imamo v družbeni lasti še 586 krav. Tak stalež živine se ne povečuje, saj se ohranja že 10 let. Glavni problem je v tem, da je v naši občini mlečnost bistveno manjša kot znaša v republiki, izsto-časno opažajo tudi velike defekture v delu osemenjevalne službe. Posredno s tem, pa se kažejo rezultati takega ravnanja tudi v slabši plodnosti. Le-ta ni posledica kakih bolezni, temveč napak v znanju in tehnologiji predelave mesa. Zaradi tega sta Biotehnična fakulteta in Emona Kooperacija že pripravili posebno specializirano1 zimsko šolo za kmetovalce, ki jo je obiskovalo 130 kmetov. Na tem izobraževanju so se posvetili posebej konkretnim problemom prireje mesa, ki bi bila ob boljši usposobljenosti lahko bistveno večja. Tako ocenjujejo, da bi lahko ob istem številu živali lahko pridelali 500-800 telet več, to pa pomeni za 250 ton mesa več. Ta večja prireja in dosega večje mlečnosti (tudi za 100 bi bila lahko večja), sta nalogi, ki kmetovalca tačas najbolj zadevata. Ob tem pa velja omeniti tudi naloge, da izkoristimo v večji meri tudi kmetijske površine, saj je njihova izkoriščenost slaba. Kot ugotavljajo strokovnjaki pa je dobršen del krivde za takšno stanje tudi tu, v neustrezni strokovni usposobljenosti kmetovalcev. Večja prireja hrane bo ob vsem že omejenem zagotovila tudi boljše rezultate v vsem kmetijstvu, kar smo si v občini sicer zadali kot eno najpomembnejših družbenih nalog. Bomo te naloge uresničevali s predvideno hitro rastjoo? Brojan r Občinska konferenca ZRVS Občinski štab TO Sekretariat za LO Občinski odbor ZZB NO V Zveza kulturnih organizacij Domžale PROŠLA VA OB DNEVU JLA - 22. decembru - Prireditev bo v dvorani Delavskega doma Vir, ir sredo, 21.12.1983 ob 18. uri. V kulturnem sporedu bodo sodelovali: Godba na piha/a Domžale, Šolsko kulturno društvo „Martin Koželj" Dob, mešani pevski zbor, Jožef Virk " Dob. OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 3 Dober $m *$zmt&tekl občan: Lado Škrjanec_ Tokrat žetim predstaviti Lada Škrajnca, ing. organizacije dela, ki je že 30 let zaposlen v tovarni Helios Domžale na obratu Količevo. Je tudi dolgoletni družbenopolitični delavec. Leta 1932 je bil rojen v Mengšu, kot sin očeta Ladota in mame Marije Mrak. Oba sta bila delavca, oče Lado je bil pa tudi poštar v Mengšu. Osnovno šolo in večerno gimnazijo je uspešno končal v Mengšu, šolo za organizacijo dela pa v Kranju in to ob delu, tako, da je sedaj ing. organizacije dela. ..Kj« ste bili doslej zapsoleni? " ,.Moja prva služba je bila v Leku. kjer-sem se izučil za laboranta. Solo sem uspešno končal leta 1949, nakar sem v tej delovni organizaciji kot laborant ostal do leta 1952, ko sem odšel k vojakom. Po odsluženju vojaškega roka sem se v mesecu oktobru leta 1953 zaposlil v takratni Tovarni barv in lakov na Količevem, ki se je kasneje priključila nekdanji Kemični industriji Domžale, le ta pa se je kasneje preimenovala v Tovarno Helios Domžale. Tako sem sedaj v tej tovarni zaposlen že 30 let." „K«j vse ste pa v teh letih delali v tovarni? ..Opravljal sem različna dela. Dolga leta sem bil vodja laboratorija, pa šef proizvodnje, šef servisne službe, sedaj sem pa obratovodja nitro oddelka in topilnice. Bil sem predsednik sindikalne podružnice, pa tudi podpredsednik, pa predsednik upravnega odbora in delavskega sveta." „Trideset let v nekem podjetju je lepa dobi. Kako se spominjate prvih let in kaj je bilo narejenega v teh 30 letih? " „Da sem se zaposlil v tem podjetju, je pripomoglo poznanstvo z mojstri oddelkov, s katerimi sem obiskoval tečaje, ko sem bil še v Leku. .Laboratorij so ob prihodu v podjetje še urejali. V tem času se je tovarna specializirala predvsem za izdelavo lakov v lesni industriji. Kot demonstrator teh lakov sem prepotoval takorekoč celo Jugoslavijo. Takrat je lesna industrija prešla iz uporabe šeleka na obdelavo lesa z nitro laki. Z razvojem lakov sem se ukvarjal tudi kot raziskovalec, kasneje kot vodja laboratorija in kot šef servisne službe. Kasneje je bilo delo razdeljeno med tehnike in inženirje. Ob prihodu v Tovarno lakov na Količevem je bilo tu še malo zaposlenih, saj je bila tovarna zastarela. Po razdružitvi te tovarne s tovarno Color v Medvodah leta 1952 je bila proizvodnja na Količevem majhna, saj letna proizvodnja ni presegala niti 200 ton letno, medtem ko sedaj proizvedemo mesečno preko 2.600 ton, pa še ta količina se hitro veča. Pogon je bil s pomočjo transmisij. Transportnih sredstev takorekoč ni bilo, razen nekaj industrijskih tirov. Zposlenih je bilo le približno 20 delavcev in 6 uslužbencev. V laboratoriju sem bil v začetku sam in en inženir, kasneje, ko se je laboratorij povečal,pa so bili tu zapsoleni 3 tehniki, 3 laboranti, čistilka in vodja laboratorija. Laboratorij je bil drugačen kot v Leku. V njem so bile opravljene manjše kontrole izdelkov, več skrbi je pa bilo vloženo v razvojno delo, predvsem pa poizkusom uporabe pigmentov in smol za vezilna sredstva. Veliko je bilo tudi izdelkov na lanenem olju, kuhali smo pa tudi različne lake in smole. Veliko je bUo tudi požarov, saj je leta 1953 pogorela topilnica in še kasneje je bil večji požar v topilnici. Razmah tovarne lakov se je pričel po razdružitvi s Colorjem, rapidno je pa pričel naraščati po združitvi s Kemično industrijo Domžale. Tovarna je prešla na modernejše stroje, saj je bilo prav v strojni park vloženih veliko sredstev. Ob delu sem ves čas zbiral arhivsko gradivo obrata na Količevem, saj imam zbrane vse dokumente od pričetkov te tovarne, do pravil poslovnih odborov, bilance, barvne kataloge, etikete in še bi lahko našteval. Del te zbirke je bil prikazan na razstavi ob 50 letnici* tovarne Helios v preddverju domžalske hale. Zbral sem tudi dokaj lepo zbirko furnirjev, ki jo še vedno hranim, veliko tudi iz eksotičnega lesa. Sedaj je na Količevem zaposlenih približno 380 delavcev in uslužbencev. Močna je razvojna služba, ki zaposluje veliko ing. in tehnikov in je razdeljena v razvojni in kontrolni oddelek. Razvojni oddelek se deli po sektorjih v lesni in kovinski, ki se zopet deli v osnovne premaze in belo tehniko. Močna sta tudi oddelek avtolakov, še posebej pa smol." „Rekli ste, da je bila tovarna ob vasem prihodu zastarela. V teh letih je tovarna dobila povsem drugi izgled- Malo več o tem." „V tem času je bilo na obratu Količevo veliko narejenega. Precej se je že gradilo, ko je bil direktor tov. Velimir Krašcvec, saj je bil takrat zgrajen nitro oddelek, zgrajeni so bili bunkerji za skladiščenje celuloze, parne Manična delavnica in garaže. V tem času se je močno razširil nitro oddelek, ki je do leta 1959 delal v majhnem prostoru. Takrat se je pričel razvijati tudi oddelek za lesne premaze, ki je trenutno v delni stagnaciji, vendar smo trg obdržali. V času, ko je bil direktor ing. Jurij Detiček je šla tovarna v močno razširitev za pridobivanje novih strokovnih kadrov, saj se je število zaposlenih občutno povečalo. Vloženih je bilo veliko sredstev v oddelek smol, bilo je pa tudi veliko prezidav, prizidkov in nadzidkov. V času direktorja ing. Jerislava Cukrova se je tovarna močno utrdila z gradnjo novih sodobnih objektov. Zgradil se je oddelek pigrnentiranih in raznih premazov, pa razvojni center, zgrajen je bil pisarniški objekt, tovarna je pa dobila tudi asfalt po celem dvorišču. Pogoji dela in sam izgled tovarne je postal drugačen. V času, koje postal direktor dipl.oec. Uroš Slavincc se je položaj tovarne močno utrdil in tovarna po samoupravni poti pridobiva na poslovnem uspehu. Danes je tovarna Helios med vodečimi tovrstnimi tovarnami v državi. Ko je vodil tovarno ing. Detiček, smo pričeli izvažati v Sovjetsko zvezo, tja izvažamo še sedaj. V zadnjih letih je izvoz močno prodrl tudi na področje trdnih valut, velik izvoz je pa tudi v nerazvite države. Zadnja leta se je predvsem razvil oddelek za pigmente in premaze, pa tudi oddelek smd je dosegel dokaj lepe rezultate, saj znaša proizvodnja preko 1.000 ton mesečno. Veliko te proizvodnje imamo za lastno porabo, ostalo pa za domači trg, večje količine pa tudi za izvoz." ..Že v uvodu sem omenil, da ste tudi druienopolitični delavec. Kje vse ste bili družbenopolitično angažirani? " „V začetku delegatskega sistema sem bil 2 leti delegat v zboru združenega dela, v drugem pa predsednik zbora združenega dela, sedaj sem pa delegat družbenopolitičnega zbora. Vmes sem bil polnih 8 let predsednik komisije za uresničevanje zakona o združenem delu, sedaj pa sem le član te komisije. Sem tudi član občinskega komiteja ZK. V preteklem mandatnem obdobju sem bil tudi delegat v zboru združenega dela SRS, sedaj sem pa tudi delegat v zboru občin SRS." „Kako se je po vasem mnenju v Domžalah razvijal delegatski sistem? " „Delegatski sistem smo v Domžalah razvijali zelo uspešno, vendar je krepitev delegatskega sistema še vedno naša naloga. Ze od samega začetka dalje je dosegal dokaj lepe rezultate, čeprav v tretjem mandatu vidimo, da bi morali o tem več govoriti. Videti je, da je vse preveč prešlo v zakonsko odločanje, čeprav je delegatsko odločanje še vedno zelo v redu. Trenutno so v tem odločanju manjše krize, ki so posledica gospodarske situacije, na drugi strani je pa vse preveč administrativnega odločanja. Samoupravni akti, ki so bili osnova zakona o združenem delu, so bili sprejeti v vseh okoljih. Dosti smo se ukvarjali z vsemi delovnimi organizacijami, pa tudi izven delovnih organizacij, čeprav mislim, da je vse tisto kar zahteva zakon zvodenelo v množici drugih samoupravnih aktov. Kar so bile včasih pogodbeso sedaj samoupravni sporazumi in vsled tega se izgubljamo v množici teh samoupravnih aktov, ki jih je sedaj že preko 2.500, zato so važnejši samoupravni akti preveč v senci množice različnejših sporazumov. Važnejše akte, ki urejajo delovna razmerja in dohodkovne odnose v delovnih organizacijah^ sprejemamo vse preveč kampanjsko, s premalo razlage in premalo razumevanja. Slaba stran sprejemanja nekaterih samoupravnih sporazumov je pa tudi v tem, da imajo v končnih določbah še napisano „če ne bo sprejet ...". Veliko je bilo tudi naporov pri sprejemanju samoupravnih aktov o dohodkovnih odnosih in minulem delu, vendar so ti akti še dokaj nedodelani in so zaenkrat še odprti." „Za svoje dolgoletno delo v delovni organizaciji in družbenopolitično delo ste prav gotovo prejeli več priznanj? " „Prejel sem medaljo dela, bronasto plaketo občine, srebrni znak sindikatov, zlato plaketo Heliosa in več drugih priznanj." „Kako ste kaj zadovoljni z Občinskim poročevalcem? " ,,Občinski poročevalec mi je v zadnjem času zelo všeč, saj je pester, zanimive so tudi slamice. Tudi oblika sama je prikup-nejša in se tudi pO vsebini precej razlikuje od prejšnje. Je na višini. Pogrešam pa več objav občanov, kajti poročevalec naj bi bil odraz krajanov. Več naj bi bilo sestavkov o delu posameznih krajev in krajevnih skupnosti. Več naj bi bilo tudi svojih lokalnih časopisov, več pisali o svojem kraju bi seznanili tudi širšo okolico in novodošle v svojem kraju." „Verjetno imate poleg dela v službi in družbenopolitičnem delu še kakšen hobi? " „Imam jih kar več, vendar imam za to bolj malo časa. Zelo rad zbiram smešnice, saj jih imam zbranih že okrog 8.000, pa znamke, furnir, največje veselje pa imam z zbiranjem raznih žuželk, ki jih zalivam v poliester, tako da bodo ohranjene za dolga desetletja. V glavnem se s hobiji ukvarjam zvečer ob poslušanju radija. Če bi vprašali ženo Miro, ki je sedaj upokojena, bila pa je zaposlena v tovarni Lek in hčerko Polono, bosta rekli obe, predvsem pa žena, da zanemarjam dom in družino. Kaj grenka izjava, ali ne? " Ladotu Skrjancu želimo pri njegovem nadaljnem delu še veliko uspehov, kasneje pa, ko se bo upokojil, še veliko užitka pri raznih konjičkih, kajti upokojencu, ki nima nobenega hobija, čas poteka prepočasi in ne takOjkot bi si želel sam, pa tudi drugi. Tone Ravnikar Pred 125-letnim jubilejem mengeške pošte_ V predzadnji številki Občinskega poročevalca sem pisal o jubileju mengeške pošte, ki bo prihodnje leto slavila 125 letni jubilej. Prav v zvezi s tem ponmbnim jubilejem mislim, da je prav, da pošti v naši občini posvetim še več teh sestavkov, ki bodo še objavljeni pod tem naslovom. Tokrat naj prikazem poštno povezavo med Dunajem in Gradežem in podam sestavek o poŠti v Trzinu. Iz poštnega potovalnega priročnika za notranje in tuje države, posebno za avsto-ogersko monarhijo, ki je bil tiskan na Dunaju leta 1830,je razvidno, da je hitra in paketna poŠta iz nekdanjega cesarskega Dunaja Sla preko Gradca, Maribora. Celja, Ljubljene in Trsta do Gradeta, ki leži med Gorico in Oglejem. Za to pot je poštna kočija s konjsko vprego rabila 39 ur in pol. torej 3 dni ter 3 ure in pol. Zanimivo je prav to, da je ta poŠta potovala skozi naSe kraje. Iz Dunaja do Maribora je rabila 18 ur in četrt, do Celja 22 ur in četrt, do Ljubljane pa 27 ur in tričetrt. Na območju naše občine sta omenjeni poštni postaji v Sentoiboltu pri Trojanah in Podpeči pri LUkovici, kjer je bila sploh najstarejša poštna postaja na Slovenskem. Iz Ljubljane, je pošta potovala preko Vrhnike, Planine, Postojne, Sežane, Trsta, Tržiča do Gradeža. Iz Dunaja je poštna kočija proti Trstu vozila trikrat tedensko in to v sobotah, sredah in petkih. Odhod z Dunaja je bil zjutraj ob 5.70 uri, prihod v Ljubljano pa naslednji dopoldan ob 9,15 uri. Vsekakor zanimiv podatek za danes, ko razdalja od Dunaja do Ljubljane z avtomobilom ne predstavlja takorekoč nikake razdalje. Sedaj pa še zapis o pošti v Trzinu. Po podatkih v Mllerjevi knjigi „Grosses Handbuch der Obstempelungen von Altsterreich Wein 1926" je bila pogodbena pošta v Trzinu odprta 31.10.1899. Prva pogodbena poštna uslužbenka je bila Marija Sicherl, rojena 1869, ki se je v Trzin preselila iz Kamnika v letu 1896. Ta pogodbena pošta v Trzinu je imale svoje prostore na železniški postaji y Trzinu do leta 1925-Tega leta se je pošta preselila v prostore v Trzin hišno Številko 2 pod hribom. Od leta 1936 dalje pa je imela pošta prostore v Trzinu št. 99, v hiši, katere lastnik je bil Kvas. To pošto je od leta 1899 do upokojitve leta 1927 vodila Marija Sicherl, od tega leta pa do letal936 pa njena hčerka Štefka Sicherl. Od leta 1936 do prihoda okupatorja v letu 1941 pa Nada Durjava. Okupator je s tem letom ukinil to pošto, ker je smatral, da pošta v tem kraju ni več potrebna. Pošta v Trzinu je v času avsto—ogerske monarhije imela dvojezični žig Tersein — Trzin. Po prvi svetovni vojni v letu 1918 je bil iz kovinskega žiga odstranjen neniki napis, tako, da je bil žig le v slovenščini Trzin. Ta žig je bil uporabljen na znamkah ,,verigarji", in je bil v rabi v letih 1918 in 1919. Kasneje, do ukinitve pošte v Trzinu, je pošta uporabljala dvojezični žig v slovenščini in srbohrvaščini. Tone Ravnikar Plaketo Nagrada Ljudske tehnike Boris Kidrič je bila podeljena Janku NAG LICU. Priznanje Janku Naglicu Znani domžalski javni delavec iz vrst obtnikov Janko Naglic, je pred dnevi prejel zvezno nagrado Ljudske tehnike. Ta nagrada, ki jo je prejel za posebne zasluge pri širjenju tehnične kulture, mu je bila podeljena ob priliki skupščine občinske Zveze organizacij za tehnično kulturo, kjer je bil tudi izvoljen za novega predsednika te zveze. Janko Naglic, ki dela na področju tehnične kulture že IS let inje bil tudi med ustanovitelji Modre ptice, je ob priznanju poudaril: „Vsekakor največjo pozornost namenjamo delu z mladimi, saj nanje prenašamo znanje in izkušnje, hkrati pa jih vzgajamo v patriotičnem duhu, da ne bodo nikoli zatajili svojega materinega jezika. Vesel sem, da imajo naši mladinci zelo dobre uspehe v šolah, pa tudi na tekmovanjih segajo po najvišjih mestih. Iz njih nastajajo naši priznani strokovanjaki, delček zaslug za to pa pa gre tudi njihovemu delu v ZOTK. Skoda je le, da imamo tako malo razumevanja. Zdelo bi se normalno, da so nam povsod vrata odprta, pa se žal še celo zapirajo. ^_ B. Julijana CERAR, štirideset let pri žganjekuhi: Kačja slina z Moravškega _ Žganjekuha je domača „dejavnost" povsod tam, kjer je raslo sadje pa naj gre za sadjevec, kakršnega kuhajo na Moravškem ali kaj drugega. To delo si navadno pridržijo starejši družinski člani, ki močno kapljico radi strokovnjaško preizkušajo, svoje pa povedo tudi sosedje, ki pridejo na obisk ob takih prilikah. Med starejše družinske člane z gotovostjo sodi naša sogovornica enainosemdesetletna Julijana Cerar iz Zaloga pod Trojico št. 12 v Krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog. Cerarjeva to domačo dejavnost -Žganjekuho opravlja že nad štirideset let. Kljub njeni starosti, ji delo gre dobro od rok Verjetno je edina-ženska, ki opravlja žganjekuho na Moravškem v častitljivi starosti. V začetku meseca oktobra t.l. sva se z sogovornico srečala na dvorišču, kjer je kuhala v bakrenem, sedemdeset litrskem kotlu. Odpadno sadje je pripravil njen mož Tone. Ob najinem klepetu mije zaupala, da je žganjekuha odgovorno in precizno opravilo, saj zahteva celega človeka. To delo opravlja že nad štirideset let: v tem času je skuhala cca 1.200 litrov - pristnega domačega žganja; v glavnem iz hrušk in iz jabolk. Za žganjekuho so najboljše hruške, ker je kvaliteta večja, Julijana pravi, da ji je žganjekuha v razvedrilo, posebno je vesela, če priteče dobra „kapljica". Sicer pa žganje prodajo le malenkostno, večji del ga vzamejo sorodniki, znanci in prijatelji. Žganje je tudi zdravilno če je človek prehlajen, uporabno je za razne čaje, posebno pa je dober „cvet" kot zdravilo za masiranje. Julijana predlaga mlajšim, da se naj več zanimajo za žganjekuho. Škoda je, da bi se sadje puščalo na vrtovih, potrebno ga je pravočasno in pravilno spraviti in iz njega kuhati žganje. Jože Novak Mlade pevke z Vrhpolja se predstavljajo! Dekliški zbor je bil ustanovljen na željo deklet in tukajšnje mladinske organizacije v začetku leta 1982. • Zbor vseskozi vodi uspešno in vzorno pevovodja Marija KLOPČIČ z Vrhpolja. Vaje potekajo ob sobotah zvečer na domu pevovodkinje. Na vaje prihajajo redno z območja vse krajevne skupnosti. Do sedaj je dekliški pevski zbor nastopal na več javnih prireditvah, prvič ob lanskoletni proslavi dneva žena. Zbor je izvajal narodne, zabavne in ljudske pesmi kot so: Slovenska deklica, Tam gori za našo vasjo, Ko sem še majhen bil. Mati draga in Beseda materina, besedilo Milke Hartman, harmonija Janez Petjak. Pevke so bile deležne gromkega splavza, saj so morale slednjo pesem še ponoviti. Nastopale so na proslavi na Vrhpolju ob 40-lctnici pomembnih dogodkov iz NOB in sicer so 18.9.1983 ob spremljavi citer Eme Cerar, zapele dve partizanski pesmi.- Kaj pravi Marija Klopčič, pevodja, sicer študentka Biotehnične fakultete za živinorejo v Ljubljani? ,,Dekliški zbor šteje 13 pevk. Njihova starost je od 15 do 21 let. Zbor sem prevzela v pričetku leta 1982. Sprva sem ga nameravala voditi le nekaj časa. A ker so v zboru samo dobra mlada dekleta, je z njimi lepo delati in tudi rada delam. S posebnim čutom in odgovornostjo pa se je zbor predstavil že na več prireditvah in proslavah v domačem kraju." Dekliškemu pevskemu zboru želim uspešno in plodno nastopanje. Jože Novak 4 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC Mali oglasi Zamenjamo dvostanovanjsko vrstno hišo — tretja gradbena faza, v Ljubljani, za primerno hišo v Domžalah. Informacije po telefonu 721-408. Našel se je digitron — dobi se pri Čebuljevih v Trzinu, Rakefova 6. V varstvo vzamem otroke, informacije na tel. 721-126. PREKLIC Pire Andrej, Spodnje Loke 27, pošta Lukovica, preklicujem neresnične besede pisane v pismu Resnik Silvotu, Spodnje Loke 3, p. Lukovica in se opravičujem. ZAHVALA Vsem, ki ste sodelovali pri iskanju Pestotnik Vere, se iskreno zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo Janku Ravnikarju in Marjani Lavrič. Pestotnikovi Pojasnilo uredništva: Kako je z zahvalami in osmrtnicami? Kakšno leto je tega, ko smo na uredniškem odboru našega glasila ugotavljali, da prostor za osmrtnice in zahvale zavzema ob simbolični vsoti plačila vse več prostora, skratka, da sega tudi že po ''rugih straneh. Zaradi tega smo nekaj i isa tekste zahval in osmrtnic močno krčili, še več, pripravili smo troje vnaprej izdelanih predlogov zanje; po njih naj bi svojci sestavljali svoje tekste zahval. Tako je trajalo nekaj časa, zahteve občanov pa so bile vse glasnejše, naj vendar vnovič objavljamo fotografije in neskrajšane zahvale sorodnikov. Tako smo se vnovič odločili, da poslej objavljamo tekste in fotografije -kakor želijo svojci. Vendar: tako ravnanje naj ima svojo ekonomsko ceno, ki jo na Delavski univerzi od primera do primera (vključno z obračunom za objavo fotografije) tudi že zaračunavajo. Ob tem smo se seveda dolžni opravičiti sorodnikom, tistih, ki so bili prisiljeni objaviti močno skrajšane zahvale, četudi so želeli objaviti daljše besedilo. Tak primer je bil s svojci Ivana Slabiča iz Spodnjih Jarš 20 in še marsikaterim občanem. Poslej torej velja - tudi pri objavi zahval veljajo ekonomske cene. Občane tudi obveščamo, da lahko dvignejo fotografije svojih svojcev, ki so jih v preteklih nekaj letih priložili k osmrtnicam oz. zahvalam. Fotografije dobe na Ljubljanski 94 (nad Majheni-čem). Uredništvo RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica CIRILA GOTARJA iz Limbarskc gore se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in sorodnikom, ki ste nam stali ob strani, mu darovali cvetje. Posebna hvala TOZD Rašica Moravče, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Magda, sin Dušan in hčerka Marinka Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete IVANE GABROVEC Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vso potrebno porroč. Iskrena hvala tov. Florjančiču za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ob boleči izgubi našega dragega, skrbnega očeta, dedka in pradedka JERNEJA LEVCA iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in mu dajali poguma. Zahvaliti se želimo vsem za cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem, dr. Cclcstini, predstavniku podjetja Obrtnik iz Mengša za poslovilni govor in venec. Hvala pevcem za zapete žalostinke, pritrkovalcem za poslednje zvonenje in gospodu župniku Franciju Juvanu za lep pogrebni obred. Hvala vsem vsi njegovi. r KOLESARJI VABIJO NA OBČNI ZBOR Kolesarski klub DISK Domžale vabi vse, ki jih zanima kolesarski šport, da se udeležijo OBČNEGA ZBORA, ki bo 23.12.1983 ob 18. uri v sejni sobi Občinske skupščine Domžale. VABLJENI Ob boleči, mnogo prerani najinega moža in očeta izgubi FRANCETA ROGLJA sc iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in denarne pomoči. Predvsem sc zahvaljujeva sosedom stanovalcem bloka Prešernova 28 za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala velja Ani Rosul-nik za njeno nesebično pomoč. Zahvaljujeva se tudi gospodu župniku iz Domžal za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot( še enkrat hvala. Žalujoča žena Marijana in sin Franci izgubi Ob boleči, mnogo prerani dragega moža in očeta JANEZA VESELA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Ivanu Ravnikarju za požrtvovalno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ob izgubi našega moža, ata in dedka RUDIJA PROSENCA iz Kolovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Se posebej se zahvaljujemo tov. Juriju Vulkan za poslovilne besede, tov. Nadi Tomšič za izkazano pozornost, pihalni godbi, pevskemu zboru, vsem praporščakom in g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi. Ob smrti naše drage TONČKE MANCIC se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam izkazali pozornost. Vsem, ki ste ji v njeni dolgi bolezni kakorkoli pomagali, iskrena hvala. Vsi njeni r r Ob boleči izgubi mojega moža, očeta in brata J02ETA VRENJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem -posebno gasilskim društvom in Jamarskemu društvu Simon Robič Domžale. Vsi njegovi "A OSNOVNA SOLA OLGE AVBELJ HOMEC, 61235 RADOMLJE Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela in naloge KURJAČA centralne kurjave za novo šolo na Rojah Pogoj: — opravljen tečaj za kurjenje nizkotlačnih kotlov - zaželjena je končana srednja poklicna šola (električar, strojni ključavničar) in nekaj prakse. Delo bomo združili za nedoločen čas. Za opravljanje del in nalog je določeno 3-mesečno poskusno delo. Prijave pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po končanem razpisnem roku. TOVARNA USNJA KAMNIK Odbor za medsebojna delovna razmerja TOZD Usnjena konfekcija OBJAV LJA prosta dela in naloge 5 ŠIVILJ in 2 KROJILJI za obrat Mengeš Pogoji: - KV šivilja - eno leto delovnih izkušenj - tri mesečno poskusno delo Pismene prijave z dokazili pošljite v Splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave. Sestanki upokojencev Društvo upokojencev Domžale vabi vse upokojence na novoletne informativne sestanke, ki bodo v naslednjih središčih: nedelja 8.1. ob 8. uri v Zadružnem domu Lukovica nedelja 8.1. ob 10. uri v Krajevni skupnosti Šentvid-Prevoje sobota 14.1. ob 15. uri v Osnovni šoli Dob sobota 14.1. ob 17. uri v Zadružnem domu na Viru torek 17.1. ob 16. uri v Gasilskem domu Jarše robota 21.1. ob 1S. uri v Osnovni šoli Radomlje sobota 21.1. ob 17. uri v Gasilskem domu Homec sobota 4.2. ob 15. uri v Osnovni šoli Ihan nedelja 5.2. ob 8. uri v dvorani Krajevne skupnosti Blagovica Na sestankih bo predstavnik društva podal širše poročilo o delu društva in o splošni problematiki upokojencev. Člani bodo lahko vplačali članarino, ostali upokojenci, ki še niso člani društva pa se bodo lahko vpisali v društvo. Vse upokojence vabimo na področne sestanke in jim želimo srečno in zdravja polno novo leto! Društvo upokojencev Domžale J OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 11 SPB—1 v centru Domžal raste. Prva faza gradnje se izteka, pred nami je druga faza. Tole je pogled na maketo, ki Tole je pogled z zahodne strahi. Levo spodaj na sliki je obstoječi silos ljubljanskega »Žita« kaze kakšen bo dokončni objekt. Pogled je z Ljubljanske ulice. DOBENSKE IVERI: PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE: Prvi avto na Dobenu Pred enajstimi leti je priplezal s pod k ladanjem prvi avto na Do beno. Pred desetimi leti pa smo se domenili s vaščani, da bomo usposobili cesto za normalni avtoprevoz od spodnjega dobena (RuČigaja) do pod hriba in dalje do občinske meje Šiška. Kajti, v tistih časih, ko je začel prodirati avto vsepovsod, je bila stara cesta še nemogoča za promet. Nekaj časa smo jo vzdrževali z ročnim delom, seveda pa to ni vodilo nikamor. S tem smo le tratili čas in moči. Po dogovoru smo začeli zbirati denar. Zbranega je bilo 385.000. din, kar je zadostovalo, da smo najeli buldožer in kupili nekaj orodja za ročna dela. Seveda je imela pri tem delu levji delež krajevna skupnost Mengeš. Seveda pri takšnih delih nastane tudi kakšna škoda, dogodila se je tudi nam, ko je odletela buldožerju izpušna cev. Ob zaključku del smo imeli malo slavje. Nekateri so se nanj pripeljali že z avtomobili. Posledice nove ceste! Avto promet je Začel preganjati pešce s svojim prahom, ropotom in plinom, pretile so nesreče. Pri kmetih so se začeli oglašati na Dobenu „trgovci z novci". Tedaj so bili kmetje potrebni denarja, zato so radi pristajali na kupčijo s prišlimi dolinci, ki so prihajali s debelimi malhami. K sreči je sla kupčija za zemljo, ki je plitko pokrivala skale. Neki kupec je godrnjal češ, da je preveč skal in da je zato zemlja predraga. Ko je kmet to slišalje modro rekel „kaj si mislil, da bodo .Jlancati"?' Res je, da so zemljo kupovali le tisti, ki se niso bali dela. Ta zemlja je bila za marsikaterega dobra preizkušnja. Do sedaj je bilo prodanih 105 parcel. Zemlja se je začela obračati,začelo je rasti rastlinje, sadje in različna drevesa iz drevesnic in gozda. Iz hibovskih livad so začele nastajati kultivirane livade z negovano travo. Nato so začele ropotati motorne kosilnice, motorne žage, motorni betonski mešalci. Nastal je Babilon, tu se mesa, zbija, prekucuje, vrta, močne eksplozije pretresajo Dobeno, ropotajo traktorji, buldožerji, motorji vseh vrst in avtomobili. Pa tudi vpitja ne manjka, tudi ne radio kričačev. Občasno se pojavi tudi kakšen prijatelj tuje lastnine. Koliko in kaj je zgrajeno? Na teh 105 prodanih parcelah pa zgleda takole izgotovljenih hišic in hiš je 27. Pokritih in nezgotovljenihi je 19 vikendov. Začetih gradenj je 8, medtem ko je praznih parcel še 54. Sedaj je že opaziti, da bo nadaljna gradnja močno prizadeta zaradi vsestranske krize, pričelo pa se bo nemara tudi bolj umirjeno življenje. Kako je in kako bo s turisti? Turisti so prišli ob lepi kes gozda in livad na Dobenu. So pa pridobili na prahu, ropotu. Divjih živali se jim ni treba bati, ker jih ni več in tudi pred ptiči bodo imeli več miru, ker je tudi teh veliko manj,kakor jih je bilo. So pa tudi turisti bolj iznajdljivi; njihovi pohodi so se umaknili temu strnjenemu naselju, zato pa gredo čez drn in strn na cros pota. Je pa danes že tako, da lahko greš kjerkoli in ne uideš nesnagi, ne v dolinah, v hribih ne v planinah, kakor tudi ne pozimi in ne v poleti. Danes je nesnaga že zastrupitev, povsod sežejo hrupeči glasovi. Kje so se čiste in učitne vode? Na Dobenu gotovo ni čiste vode razen vodovoda. Meteorne vode v vodnjakih ali drugače zbrana voda je močno onesnažena; v sebi zadržuje ne samo bakterije, ki jih je od 4000 do 12000 na enoto kubičnega centimetra, poleg tega je še mnogo saj letalskih motorjev, itd. Kdo je pravi vikendaš? Danes biti vikendaš je težko zlasti tu na Dobenu. Tu gori pri nas je že pregosto naseljeno, to je prava stanovanjska kolonija. Vsakdo sliši, vidi vse, voha vse ne samo od prvega soseda. Zato ne moreš biti ne telesno in ne duševno sproščen; s to danostjo življenja se čutiš v naravi žal prizadetega. Danes je vikendaš tisti, ki mu je vikend vsa naša domovina, ta lepa Slovenija, ki te vodi po dolinah in planinah, preko pašnikov. Ta vikendaš lahko vidi in spozna floro kakor tudi favno. Po takšni turi, ki te utrudi, te prijetni trud položi v posteljo, kakor te je položila mati v posteljo mladosti. To ni suženjstvo, to je blagodejna spokojnost. Te pa na Dobenu ni več. Ivan Dobršek Ograja ob stavbi občinske skupščine Domžale že nekaj časa kaže pestro sliko. Vodilna športna društva Domžal, med njimi tudi turistično, imajo namreč v ograji vdelanih 8 ličnih vitrin, ki prikazujejo njihovo dejavnost ali uspehe na športnih področjih. Menda najstarejšo domovinsko pravico ima prav Planinsko Društvo Domžal, saj je omarica prva ob stavbi občine. Skoraj tedensko lahko mimoidoči sledi dogajanju v društvu, ki premore trenutno preko 1100 članov, kateri v mnogih sekcijah delajo vse, kar je v zvezi s planinstvom. To številno članstvo vodi .kolektivni organ" treh predsednikov, ter odbor, kateri odloča in potrjuje na samoupravni podlagi. Splošno mnenje je, da je prav sekcija za izlete, pravijo med najaktivnejšimi, katero vodi ženska, in to Francka Matičič, saj je pod njenim vodstvom bilo letos 12 uspelih akcij. Za konec letne sezone je že kar navada, da se za člane društva, pa tudi njihove svojce pripravi že kar tradicionalni pohod V NEZNANO! Lično vabilo v omarici je obveščalo, da se naj planinci zberemo 23. oktobra ob 7.30 uri na avtobusni postaji, z namenom preživeti en lep planinski izlet, kateri je kot običajno povezan s presenečenji, pa je zato udeležba polno številna. Ko se nas je zjutraj zbralo kar 53 pohodnikov, /največ doslej/ so bile misli vseh skoncentrirane le na eno, kam gremo?. V vlogi detektiva smo bili razen enega, dveh, skoraj vsi, pa smo sklepali,: „aha, avtobus tam okoli 8 ure, ni drugega kot Moravčan", smo ugibali, saj dolina premore dosti lepih variant, toda kje še nismo bili in detektivi so imeli polne glave misli. Moravče, morda Peče, Kandrše, in uradna vodiča France Vesel pa Marjan Grilj sta se vedla kar preveč skrivnostno, pa, saj vraga povejta;do kje moramo vzeti vozovnice, toda, neizprosna moža sta bila trda. Zato na sprevodnikovo vprašanje kam, smo vzeli smer „prosim karto do „ne vem kam", pa je že razumel tisti kraj /ne vem kako / in iz prepolnega vozila smo rinili na cesto na končni postaji za Peče. Naša tiha napoved nam gre kar nekako v račun, smo bili zadovoljni. Kaj pa morda so le Vače to smo že doma malce slutili, takoj si bomo na jasnem. SAJ NI RES-PA JE! DETEKTIVI SO IMELI PRAV VAČE! SMER Ko so kovinske osti palic luknjale cesto, kmalu zavije kolovoz v desno, proti jugu se obrne, proti navzgor ležečim Vačam, tedaj neznano že ni bilo več skrivnost, in prav smo imeli, v središču Slovenije še nismo bili. Precej mrzlo, toda sončno nedeljsko jutro, pa malce zadihana kolona se je raztegnila precej na dolgo. Bolj starejši, med nami tudi Ciril Cerar /Špornov ata/ so bili vedno bolj v ospredju, pa so zato mlajši malce zaostajali, in kaj hitro smo bili v zaselku Klanec, kjer se pot odcepi. Na križišču sta nas Vesel,tudi predsednik P.D. in Grilj seznanila z zgodovino teh predelov posebno Vač, Grilj pa nam je prikazal medvojno delovanje aktivistov, borcev in tragedije prebivalcev, terencev, saj je kot mlad fant vse to kot domačin tam sledil takratnim dogajanjem. Zaradi časovne stiske Vače nismo obiskali, pa smo krenili ob markacijah „zasavske poti" proti Zg. Slivni. Precej spominskih obeležij smo tisti dan srečavali, in si tudi v Slivni ogledali spomenik borcem Kamniško zasavskega odreda. Prišel sem v Domžale. Kajti slišal sem, da se da pri vas v eni minuti obiskati 1001 lokal. Ali res? Še o srnjaku Marsikdo nam ni verjel, ampak je res. V petek, 28. oktobra, pravzaprav že v četrtek, 27. je obiskal v nočnih urah poslovni del novega naselja v centru Domžal SPB-1 sam srnjak osebno. V nekaj urnem bivanju v centru mesta si je samoiniciativno ogledal izvedbo lokalov, ki ležijo proti železnici. S svojo glavo na kateri so poganjali komaj nekaj centimetrski rogovi je preizkusil tudi trdnost šip. Zakaj se je odločil za obisk ne vemo, domnevamo pa, da se je želel napiti sveže vode iz slapa, o katerem smo pisali v zadnji številki. Kakorkoli že: presenečenje je bilo popolno, zlasti za lastnika lokala Franca Mušiča in njegove fante. Presenečeni so bili tudi možje v modrem, pa zelena bratovščina, pa še kdo. Tudi v Loki pri Jakovi Meti so bili presenečeni, ko je druščina prišla polnoštevilno celokupna iz Domžal proslavit Srnjakov obisk. Ta v Loki ni bil več zraven, ker se je tačas že sprehajal po trzinskih gmajnah. Ljudje pa, ki so doživeli srnjakov obisk, ga videli, otipali, vozili sem ter tja so enoglasni v oceni: „Živali so pa res nenevarna bitja..." V gostišču smo potešili lakoto, nato pa še streljaj naprej in, že smo bili tam, kamor je bil cilj izleta, geometrično središče SR Slovenije. GEOSS .. V Sp.Slivni nastaja nova in privlačna ter zanimiva turistična atrakcija. Na tej geometrični točki stoji posebno kamenito znamenje in lipa, ter drog s vetmim petelinom in slovensko zastavo. Ploščad je tlakovana iz kresniškega kamenja, na močnem granitnem stebru so vklesani vsi važni podatki, na severni strani o lokaciji, višini 844.842 m, ter geografske in geodetske koordinate. V bližini, ob poti so zasadili alejo dreves v spomin na predsednika Tita. Komaj par deset metrov od tam je doma, tisti dan „taglavni", Marjan, ter je vedel in pozna tisti kraj, ko nam je polnil naše radovedne butice, pa se ga je prijelo ime: „fant iz zlate sredine". Razgleda s takega zanimivega kraja ne doživljaš vsaki dan, pa nas je še vzpon na Zg.Slivno poplačal s še bolj čudovitim razgledom na vse strani. Vse tod je območje delovanja K.Z. odreda v zadnji vojni. Cerkev Sv.Neže se prvič omenja 1526, po ustnem izročilu je še mnogo starejša, toda to ni motilo nikogar, kajti že so korajžni hiteli v zvonik, odkoder je zadonelo pritrkovanje. V hiši ob cerkvici smo se vpisali v knjigo, žigosali izkaznice, ter se spustili navzdol po „Zasavski pešpoti" (Nadaljevanje prihodnjič) Že mladi Domžalčani se znajdejo Da se "stari" Domžalčani znajdemo po tem slavimo že izven slavnih občinskih meja. Da se pa "mladi" lepo vključujejo v tradicijo občine je pa sploh vzpodbudno. V šolah so otroke lepo zadolžili, da mora vsak od njih prinesti določeno količino starega papirja. Ker tega ni dosti, so po blokih lepo pobrali kopice še nerazdeljenih "Občinskih poročevalcev" ter zagotovili nov surovinski zagon papirni industriji. Krasno, otroci (in starejši),... KRITERIJI V svetu veljajo različni kriteriji ocenjevanja stopnje razvitosti, urbanizacije, ekološke in druge (ne) osveščenosti, itd. Švedi so denimo znani, da porabijo največ vode na prebivalca. Nemci so znani, da popijejo največ piva na prebivalca, Italijani so znani, da pojedo največ testenin, Francozi so znani, da porabijo največ sirov .. Domžalčani pa smo že znani po tem, da imamo največ gostinskih lokalov na prebivalca. Na občini pravijo (kjer dajejo obratovalna dovoljenja), da ni več daleč dan, ko bo prišlo na enega prebivalca 3,7 lokala.