I/, baja vsak cotrtek. Cona mu jo 8 K na loto (Za Nomčijo 4 K. za Amorilco in druge tujo državo 6 K.) — Posamezne stovilko so prodajajo - po 10 vinarjev. ' prilogama: ,Haš kmečki dom" m »Naša gospodinja' Spisi in dopisi s»« pošiljajo: Uredništvu :Domoljubau. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in« sorati pa: 1'pravništvu ..Domoljuba". -Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Sfev. 30. V Ljubljani, dne 23. julija 1914. Leto XXVII. Ura odločitve. Kako daleč more še iti liberalna besnost ? Kar zdaj delajo, je podivjanost v najvišji stopnji. Fantje, ki so se v pijanosti zbili med seboj, surovi, vinjeni, klafači iz vasi so pravi golobčki nasproti njim. Besno sovraštvo proti naši stranki in njenim voditeljem, ki ne pozna nobene mejo, slepa strast, ki grize in kolje, kar doseže, je njihov program in edino njihovo delo. Ne ene rodovitno misli, ne onega pametnega nasveta nc dobiš pri njih, samo divjanje, samo surovost. Žganjar, ki se mu je vsled preobilne pijače zmedlo v glavi, in ki vidi povsod vragove in strahove in zbija po njih in tuli nad njimi je manj nevaren, kakor so liberalci, ki jih jo nesramno hujskanje njihovih podlih listov spravilo v blaznost. Trde so našo besede, toda v resnici šc vendar prekrotke, ker sc z besedami fiploh ne da opisati steklost in obsed-nost, ki je zdaj obsedla liberalno stranko. Naši poslanci dr. Šusteršič, dr. Lampe, Jarc, dr. Pogan, dr. Krek dobivajo pisma, ki se jim v njih napovedu--je smrt s štilelom, z revolverjem. Prin-oipova žlahta! Pot, ki jo je Princip s svojimi tovariši pokazal v Sarajevom, se odpira tudi pri nas. Laž in obrekovanje, podtikanje in zahrbtno sumničenje, izrabljanje vseh najgrjih sredstev jim še ni dovolj. Zdaj napovedujejo dobo zavratnih umorov. •In k ti stranki se štejejo po večini ta-kozvani izobraženi, študirani ljudje: učitelji, uradniki, advokatje. Zastruplja se mladina že v nižjih razredih srednjih šol, okužuje se vse, kar pride v ob-ližje liberalcu. Za en groš sicer izda vsak liberalec svojega tovariša, toda kadar gre proti nam, je vsa banda edina. Za nas je to najboljše znamenje, da smo na pravem potu. Brez strahu, ponosno in mirno maršira naša stranka po svojem potu za svojimi cilji v blagor ljudstva in domovine in s pomilovanjem gloda ta ples strasti in surovosti, ki se v njem vrte naši nasprotniki. Ob važnih, zgodovinskih trenutkih sc izkazuje njena moč. Sarajevski umor je rodil tak trenutek. Gorje, ko bi bil našel naš narod v politični nezrelosti! Pokazalo se je ravno nasprotno: vsi od prvega do zadnjega vemo, kako moramo soditi zavratno tolovajstvo, ki sta mu padla kot žrtvi Franc Ferdinand in njegova žena. Ena misel, ena sodba nas vseh! Vsi obsojamo podli umor, vsi pa obsojamo tudi z ravno tisto odločnostjo izdajalsko agitacijo, ki je potisnila Principu samokres v roko. Časih čujemo tožbe, da ni še dovolj politične zavednosti med ljudstvom, da se dajo ljudje preslepiti liberalnim sleparijam, da pre-lahkoverno sprejemajo laži proti delu naše stranke, da pri volitvah tupatam zapeljani krenejo na napačno plat. Kdor sc je vsled takih reči bal za naše ljudstvo, naj ga danes pogleda, naj gre daiics med naše kmete in delavce in naj posluša, kako soglasno, brez pridržka govore in sodijo. Kadar pride zares, so pokaže neomajna odločnost in nepremagljiva zvestoba. Zdravo je našo ljudstvo in zmote posamnili zape-ljancev sc v usodnem, odločilnem trenutku razprše v zrak. Lahko nam je razložiti, zakaj ne more liberalna stranka do srca našemu ljudstvu, zakaj se ji posreči samo v posamnili slučajih s pretkano zvitostjo zvabiti nekatere na svojo stran. Naše ljudstvo jc odkrito in pošteno; hinavca ne more trpeti in kjer ga spozna, se s studom odvrne od njega. Vso liberalno politiko pa drži pokoncu sama liinav- ščina. Ravno sedaj jo je najložje spoznati. Umor obsojajo, napadajo pa našo stranko, ki se upira velesrbski agitaciji v naši domovini. Lepe sc delajo na zgoraj v svojih izjavah in klečeplazijo osebno pred vlado, ter lažejo če« nas, v svojih listih pa dajejo naravnost potulio velesrbskim hujskačem in jih branijo. V liberalnih organizacijah je ta hujskarija doma; vpijejo pa, da so zvesti avstrijski državljani. Neizrečeno ostudno hinavstvo zvezano z najpod-lejšim napadi na našo stranko. Tako se ni čuditi, da se njihova »zvestoba« in njihovo »avstrijstvo« v tem kaže, da dobivajo naši poslanci smrtne obsodbe. Treba je takih odločilnih trenutkov. Zdaj je prišel. Ljudstvo izpreglc-duje in vidi zdaj liberalce, kakršni so: hinavce v vsi njihovi ostudnosti, čujo hinavske njihove besede in gleda njihova hinavska dejanja. Ura končne ločitve bije. Mi smo je veseli. Kje so milijoni? Deželni odbornik dr. Evgen Lampe jo predložil deželnemu odboru sklenjen račun melioracijskega zaklada za leto 1913. Na upravi tega zaklada je naša dežela gospodarstveno najbolj intere-sirana, zato so letele tudi najtežje bombe od strani naših liberalcev ravno na to delo zastopnikov S. L. S. Poglejmo sedaj, kako je v resnici s temi milijoni, o katerih so liberalci vedno kričali, da so že zapravljeni in proč zmetani. Sredstva melioracijskega zaklada sc rabijo: 1. za večje kmetijske melioracije, 2. za vodovode in vodoprcskrboval-nc naprave. 3. za zgradbe cest in mostov. Deželni melioracijski zaklad izvršuje v sedanji dobi za kranjsko deželo velevažno gospodarsko nalogo. Pred ustanovitvijo deželne banke je bil deželni melioracijski zaklad sam pravzaprav tista deželna banka, katera je omogočila, da so se sploh mogle javne zgradbe v deželi vršiti, in še sedaj je melioracijski zaklad v prvi vrsti tisti kreditni vir za državo in za občine, da se udeležujejo deželnih naprav. Zlasti občine so našle v melioracijskem zakladu največjo oporo. Ker založi dežela med zgradbo vse stavbne stroške in se šele po završenem obračunu predplačila udeležencem od strani občin refundirajo melioracijskemu zakladu, je seveda stanje teh predplačil tim-veeje, čim živahnejše se gradi. Koncem 1. 1913. je dežela iz svojega melioracijskega zaklada za občine in interesente na 140 računih založila S,025.331 K 50 v. Vsa ta predplačila se obrestujejo s 4°». Največji znesek v tej vsoti je prispevek zasebnih udeležencev pri osu-šitvi ljubljanskega barja: 1,380.720 K. Potem imajo večje račune razni okrajni cestni odbori za cestne zgradbe. Deželni odbor teh prispevkov v prošlem letu ni hotel izterjavati zaradi neugodnega razpoloženja na denarnem trgu. Deželni odbor ni hotel siliti udeležencev k najemanju posojil pod neugodnimi pogoji, ker je imel možnost v last-lih sredstvih, da vzdržuje občinam in interesentom obrestno mero v višini l1. ■>%. Ker stane deželo melioracijski lenar tud; ravno toliko, je bilo mogoče v najslabši h r a m e r a h na d e -n a r n e m trgu h r e z š k o d e. z a d e-e 1 o n u d i t i domače m u p r e b i -i a I s t v u l a k o v e 1 i k o u g o d n o s t l"o je pač brez primere v sedanjih razmerah. Koncem leta 1913. je bilo od melioracijskega i:aklada na razpolago še nad 10 milijonov kron. V zadnjih šest in pol letih se je izdalo za vse mnogoštevilne zgradbe, ki jih je napravila dežela, nekaj nad ? milijone kron iz deželnih sredstev. Na razpolago je sedaj deželnega denarja 10 milijonov. Ker pa moramo k temu prišteti še prispevke države in interesentov, lahko trdimo, da sc ho v prihodnjih letih napravilo le zgradb za 30 milijonov kron. Od teh zgradb ima ljudstvo dvojen dobiček: Prvič vsaka zgradba pripelje državni denar v deželo, tako da Žc grajenje samo na sebi ljudstvu v tistem kraju več v denarju prinese, nego i?a stane. Potem se pa vrednost naše zemlje neprimerno zvišuje. Vsak vodovod, vsaka cestna zgradba povzdigne vrednost celemu okraju za veliko več, nego zgradba sama na sebi stane. Tako naš deželni odbor in njegov >finančni minister« zapravlja milijone. Prav pravi dr. Lampe v svojem tozadevnem poročilu, ki ga je zapisal za 'Slovenca« :• Ne bajte, se,-Kranjci, ne bo na.*; šc konec! Pa tudi liberalnih laži o zapravljenih milijonih ne Lo še konec, ker laž je liberalcu vsakdanji kruh. Urez tega kruha bi liberalna stranka ne mogla niti en dan živeti. Spomini na prestolonaslednika Franca Ferdinanda. V spomin pok. prestolonaslednika. Pal je mož, močan kot hrasti... Za njim rosi oko! Ob padcu stresla se je zemlja, in udarec čulo je nebo. Globoke brazde vsekal v zemljo jc hrast tak kruto strt, zaječal je slovenski rod: zakaj, zakaj prezgodnja snu Naš up si bil in naša nada, rodu Slovenov močni škit, a zdaj počivaš v črni zemlji od krogclj srbskih strašno ubit! Oh Tvoji strani zvesta žena, nedolžna žrtev zlobnih rok! Maščuj nebo krvavo žrtev, sirote nas tolaži Bog! Iz svežih vej, na zemljo padlih pognal ho zopet list zelčn, iz krvi Tvoje, vitez sveti, bo vstal nam rod, da — rod jeklen! Za vero, dom si dal življenje, postal za nas si mučenik! Slovenov rod zaupno kliče: ne zabi nas, naš pomočnik! Prisegamo v načela Tvoja: braniti vero, dom zvesto, braniti Avstrijo nam drago do vzdiha zadnjega krepko. To bodi naša oporoka, to reklo poznim vnukom; Sloven ne zabi Te ne zadnji, ki zrlo tod ga bo nebo! Počivaj, velikan avstrijski, v narodov sredi presladko, za njč prelil si kri nedolžno, blaginje prave seme bo! Fr. S. Šmid. Franc Ferdinand na slovenski božji poti. Nekoč je bil nadvojvoda Franc Ferdinand na Goriškem. Obiskal jc cerkev na Sveti gori in tam pobožno molil. Ko se je vračal z gore, je srečal večje število slovenskih romarjev. Nadvojvoda je obstal in se začel ž njimi prijazno pogovarjati. Romarji ga niso poznali. Povpraševal jo, odkod so, pri katerem polku je kateri moški služil, kako gre gospodarstvo itd. Ko se jc poslovil od romarjev, dal je .voditelju 50kron..,ki bankovec in rekel: »Razdelite si to med seboj. Ljubi Slovenci, molite pri Mu. tori božji na Gori za vašega prestolonaslednika.« Strme so gledali romarji za njim in se pogovarjali: »Kako dobrega cesarja bomo enkrat imeli.« Nadvojvodinja vzgled katoliške gospodinje. Nekoč se je približeval velikonočni čas, ko je vojvodinja Hohenberg s svojim soprogom in družino ravno prebivala v Miramaru. Nekega dne zbere okrog sebe vse grajsko služabništvo, celo orožnike, ki so stražili grad, in jim v krasnem nagovoru pravi: »Približuje, se zopet Veiika noč. Prav od srca prosim vse, nuj bi storili svojo dolžnost kot katoličani.« Ko se je nekdo izjavil, da ne pojde k sv. zakramentom, ga je milo nagovarjala, naj se še premisli in naj nc zametuje sv. zakramentov. In mož jo jc ubogal. Nadvojvoda Franc Ferdinand in pošten hlapec. Nekega dne v poletju leta 1912. je prestolonaslednik, ko je šel s svojo družino na sprehod v okolico gradu Konopišt, izgubil v nekem logu denarnico, v kateri jc bilo bankovcev za nad 20.0000 K. Denarnico je pogrešil šele, ko se je vrnil na grad. Log je bil oddaljen od gradu več kot pol ure. Kar naznani grašč. vratar, da želi neki bos in golorok kmečki hlapec na vsak način govoriti s samim prestolonaslednikom. Hlapec, star 24 let, boječe vstopi. V roki je držal neki zavoj, Franc Ferdinand mu stopi nasproti in ga prijazno vpraša v češkem jeziku: »Kaj pa i<-tebe prignalo k meni? Moralo se je nekaj važnega zgoditi, ker si tako upehan.« — »Da, visoki gospod,« odgovori mladenič češko, »glejte, to-le denarnico sem ravnokar našel v logu, ko sem nabiral gobe. Pogledal sem, čegava bi bila, in našel sem Vaše ime. Mislil sem si, nesi ta denar takoj v grad bodočemu gospodu kralju, ti si tuje lastnine ni smeš prilastiti. Ne prinesla hi ti sreče. Čeravno znate cesarski gospodje delati take lepe bankovce, vendar sem si mislil, da je tak kup bankovcev za Vas tudi lepa vsotica. Sprejmite jih zopet nazaj!« — Smehljaje jc prestolonaslednik vzel listnico nazaj, jo dal na mizo in prijel hlapca za roko ter vprašal: »Kakšno plačilo bi ti imel rad sedaj za. svojo poštenost? Ali hočeš denar?« »Ne,« pravi hlapec, »moja dobra rajna, mama so mi čestokrat pripovedovali, da denar ne osreči človeka. Ako ste tako dober napram meni, dajte mi svojo sliko za spomin.« — »Ako nimaš druge želje,« sc oglasi vojvodinja Zofija, »se ti pa lahko ustreže.« In podala mu i1' škatljico slik prestolonaslednika in njegove družine. Nadvojvoda še vpraša mladeniča: »Ali bi mogoče rad šel k nam v grad služit ?« — »Hvala lepa.* pravi hlapec, »svojega starega gospodarja ne maram zapustiti, zadovoljen sem s kmečko službo.«. Veselo žvižgajo.se je dobri, fant poslovil od gradu, ponosen, da jc dobil lako lepo slike itd bodočega cesarja. Cez Iti dni pa jo dobil od češke hranilnico v Pragi priporočeno pismo, v katerem •;o mu naznanja, da jo pisarna Franca Ferdinanda naložila zanj 10 tisoč kron - polovico najdeno vsoto. Vloga pride v njegovo popolno last šole tedaj, če lin ilo svojega !!0. leta zvesto služIl svojemu gospodarju. —■- ---------------------1 M Političen pregled Bij {^8a8F^8888888E88B88BSaS2Sli!i8!i8^Simaa^£j8č8gLi) CESAR je zaslišal v Išlu dne 17. t. in. v avdien-ci prestolonaslednika Karla I«'ranc Jožefa. Dne 18. t. m. pa skupnega finančnega ministra Bilinskija in avstrijskega poslanika v Bukarešto grofa Czer-nina. Vsled zadnjih dogodkov nima naš vladar zaželjencga miru in počitka. V vestnem spolnovanju svojih vladarskih dolžnosti je neumorno delaven in zgleden. Dne 19. t. m. je došel v Išl nadvojvoda Friderik kot cesarjev gost. Cesar jc nadvojvodo zaslišal v av-dienci, ki je trajala od tri četrt na 8. do 9. ure dopoldne. Ob 10. uri dopoldne se je podal nadvojvoda Friderik s komornikom, podpolkovnikom pl. Pro-nayem peš v župno cerkev, kjer je bil navzoč pri slovesni sv. maši. Ob 11. uri se je nadvojvoda odpeljal z brzovla-kom nazaj na Dunaj. PO ATENTATU V BOSNI. Cesar je pisal grofu Ilarachu, ki jo spremljal pokojnega prestolonaslednika kot član »Prostovoljnega avtomobilskega društva«, jako laskavo zahvalno pismo. — V Bosni in v Hercegovini je sedaj popolnoma mirno. Po pre-kem sodu so kaznovali samo tri osebe. — Nc samo v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji se vrše mnogoštevilne hišne preiskave, ki imajo namen zatreti ve-lesrbsko organizacijo. — Hrvaški ban 3e je pretekil teden dolgo časa posvetoval z ogrskim ministrskim predsednikom o zadevah, ki so v zvezi s sarajevskim atentatom. — Deželni šef v Bosni in Hercegovini Potiorek ostane najbrže na svojem odgovornem mestu. — \ngleži svetujejo Srbiji, da naj sama uvede preiskavo, ki jo bo najbrže Av-3tro-Ogrska od nje zahtevala. Vodi naj jo javno, pravilno in brez strahu. Avstriji pa svetujejo zmernost. — Nemčija stoji v zadevi stališča, ki ga zavzema \vstrija po sarajevskem zločinu napram Srbiji, na strani Avstrije. Rusi pa pravijo, da Avstrija Nemčijo hujska. — Bosenski Srbi so se pod vodstvom načelnika srbske nacionalne stranke dr. Dimoviča podali na Dunaj k ministrskemu predsedniku. AVSTRIJSKO DOMOBRANSTVO. V m: odajnih krogih se čujejo vesti, da bo namesto nadvojvode Friderika imenovan zopet kak nadvojvoda za višjega poveljnika domobranstva. Govore, da bo imenovan ali nadvojvo- da Jožef Ferdinand ali pa nadvojvoda I 'eter Ferdinand. VOLITVE ZA GALIŠKI DEŽELNI ZBOR so lirično 7. oktobra iu bodo prvi teden \ novembru popolnoma izvedeno. NEM&KI NACIONALCI šo vodno na shodih iu po časopisih na nesramen način Izrabljajo žalostni dogodek v Sarajevu to. hujskajo proti Jugoslovanom, zlasti Hrvatom in Slovencem. Dr. Albert lUter, glavni so-frudnik »Grazer Tugblatta« jo na nekem shodu dejal, da jo pokojni prestolonaslednik h svojim vplivom »pomnožil velikansko zmedo v političnem položaju Avstrije«. Nemčija bi bila »prišla na rob propada«, če bi jo bil Frane Ferdinand s seboj potegnil. So lepi Avstrijci li ljudje! ODVEZA KMETOV V BOSNI IN V HERCEGOVINI. lkisensko-hercegovska vlada jo izdelala novelo k postavi iz leta 1911. o odkupu kmetov in jo jo žo saboru predložila. Obresti posojilom, da se dajo iz deželnih sredstev, se od leta 1915. za polovico znižajo. Letno deželno posojilo kmetom ne sme presegati 10 milijonov kron. ZOPET NEKAJ NOVEGA. Poroča se, da jc Rumunija v Pre-dcalu postavila zalogo 80.000 pušk, katere se imajo v slučaju vojske razdeliti med ogrske Rumuno na meji. Zanimivo je, (hi so to one puške, ki jih je Avstrija ob prvi balkanski vojski Rttmu-uiji poslala. CAR FERDINAND. Car Ferdinand se poda začetkom avgusta v Karlove Vari in obišče preje Dunaj. IZ ALBANIJE. Mesto Drač je popolnoma obkroženo od vstašev. V Valoni jo proglašeno obsedno stanje. — Nekateri listi na Francoskem poročajo, da dobivajo albanski vstaši denar iz Turčije, in sicer iz prostovoljne zbrike za ustanovitev turškega brodovja. Neki član turškega kabineta jc nedavno poslal albanskim vstašem dva milijona frankov. — Vstaši so izjavali, da so voljni sc 22. t. m. pogajati z zastopniki velesil. — Italija hoče s pomorskim brodovjem demonstrirati. — V soboto zjutraj je priplul iz New Yorka v Trst brzoparnik Au-stro-Amcrikanc »Franz Joseph I.« Slovenski potniki so pripovedovali, da so albanski vstaši v četrtek zjutraj močno obstreljevali parnik, ko jc plul od otoka Krfa daljo ob albanski obali. Parnik je bil oddaljen od obale približno poldrugi kilometer. Več krogelj je priletelo na krov. Dom in svet. Pater Pavel Hristov, o katerega življenju smo podali našim čitateljom v zadnji številki nekaj črtic, pride v krat- kom v Ljubljano Danes prinašamo sliko toga zanimivoga bulirarskega duhovnika. Sliodi. Zadnjo nedeljo so jo vršil na HnkoKtt dobro obiskan shod S. L. S. Govorili so: državni poslanec dr. L. Pogačnik, državni poslanec Gostinčar tor g. kaplan Kanduč iz Cerknico. Dr. K. l.ampe pa jo imol lop shod na Polici. Premeščeni so čč. gg. kaplani: Josip Šimenc, kaplan v Postojni, za pretekla v zavod sv. Stanislava; Franc Hočevar i z Stopič za ckspozlta v Fstjo; Anion Ornugolj iz Črnega vrha nad Ilirijo V Stopičc; lvtor l.iknr iz Št. Jerneja za župnega upravitelja na Goro Idriji; .L.sip Rogelj iz Kostanjevico v S L Jernej; Ivan Sošok iz Kočevja za župnega upravitelja v Nemško Loko; Franc Novak iz llinj v Sodražico; Ignac Oherslar iz Sodražico v llinjo; Janez Dožman iz Knežaka za okspozita v Ilarije; Franc Vidmar iz Senožeč v hnožak; Jernej Hafner iz Velikih Lašč v Kranj; Franc Kovačič iz Loškega potoka v Veliko L..šČo; Mihael Pcrčič ir. Soro v Križe pri Tržiču. Nameščeni so čč. gg,: Dr. Frančišek Kimovoc za) vikarju pri ljubljanski stolnici in somo-niški duhovniki oziroma novomašnlki kol kaplani: Anion Gnidovec v Postojni. Franc Lovšin v Loškem Potoku, Janez Počkaj v Senožečah, Josip Poje v Sori, Maksimilijan Stanonik v Kostanjevici, Franc Sušnik v Kočevju, Anton Zalokar na Brezovici pri Ljubljani, Alfonz Zavri v Črnem vrhu nad Idrijo. Za uršulinskega špirituala v £koi|l Loki jo imenovan č. g. Karol Corin, župnik v Bohinjski Koli. V okrajni cestni odbor ljubljanske okolice je bil mesto pokojnega poslanca Ivošaka izvoljen Fran Drobnič, sedanji župan grosupeljski. Za I. hrvaško romanje v Svoto deželo od 1. do 22. septembra t. I. je še nekaj prostorov praznih. Slovencev bo dosti zraven. Kdor želi pristopiti, naj do 15. avgusta lo prijazno javi na naslov: Vodstvo I. hrvatskega romanja v Sveto deželo, Zagreb, frančiškanski samostan, ali pa: P. Joronim Knohlelmr, frančiškan, |). Brezje, Gorenjsko. Sest novih mostov dobi Ljubljana z regulacijo Ljubljanice. Šonl potorski, frančiškanski, čevljarski in šentjakobski most. so podoro, namesto teh bodo sezidali štiri nove. Poleg teh pa postavijo še dva druga, katerih sedaj ni bilo, in sicer pri vojaškem oskrbovališču iu koncem Opekarske ceste. Šentjakobski most žo stavijo in bo dogotovljen še to leto. Za most pri vojaškem oskrbovališču so začeli kopali temelj. Šentpetor-ski most je zaprl za vozni promet in se bo v najkrajšem času začel zidati nov. Tudi frančiškanski most bodo podrli, dasi jo najmočnejši izmed vseli ljubljanskih mostov. Ima le to napako, da ovira njegov srednji podstavek odtok vode. Zato mora pasti. Čevljarski ali Hradeckcga most sicer ne ovira vode v njenem teku, toda temelj obrežnih zidov je preslab iri bi ne mogel nositi mostu, ko bodo poglobili strugo Ljubljani niče; tudi njega je nadomestiti z drugim. Nesreče. V Seničnem je strela udarila v kozolec posestnika Jožefa škr-janca. Kozolec je v kratkem času kljub silnemu nalivu in gašenju popolnoma pogorel. Škrjanec ni bil zavarovan in ima okrog 200 kron škode. — V Tibo-jah pri Kranju se je te dni obesil 39 let stari gostač Jan. Pristov iz Vog-ljan. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Vzrok samomora ni znan. — Ponesrečil se je v Roženci v ko-vorski občini pri Tržiču 46 let stari Miha Bohinc, in sicer med delom v jami, kjer se koplje ilovica za opeko. Utrgala sc- je plast zemlje, ki ga je deloma zasula. Boliinec je dobil težke poškodbe na obeh nogah. Konkurz. Nad Jožetom Arko, trgovcem v Ribnici je proglašen konkurz. Ignacij firuntar, notar v Ribnici, se je postavil za upravitelja. Slovenci, ne v Ameriko I V Trst je te dni došel amerikanski tovarnar Wright iz Pittsburga, Severna Amerika. Neki, amerikanske gospodarske razmere dobro poznavajoči osebi se je tovarnar izrazil, da vlada sedaj v amerikanski industriji velika kriza. Več tovaren je popolnoma zaprtih. Več tisoč delavcev je brezposelnih. Kriza bo trajala še več mesecev. — Izrazil se je dalje tovarnar VVright. da mehikanske homatije skoro čisto nič ne vplivajo na gospodarski položaj Zedinjenih držav; glavni vzrok krizi je iskati v splošnem pomanjkaju večjih naročil iz Evrope. Hiša jetike. Na Prevojah pri Brdu na Gorenjskem je neka hiša »pri Loj-zovein Štesanu«. V tej hiši je jetika doma. Skoro v poldrugem letu je umrlo za jetiko kar pet oseb. Najprej je šla mlajša hči, potem stara mati, za to mlada dva, mož in žena. Žena je šc ležala na mrtvaškem odru. ko je umrl mo?. na postelji. Naposled je umrla pretekli teden starejša hči. Ostali so trije otroci, o katerih se je tudi bati, da bi podlegli jetiki. Tretja hči že vzdihuje, da jo bole noge in jo mori suh kašelj. Hi?a bi se morala na vsak način razkužiti, da bi se jetične kali zatrle, da se vsaj drugi ljudje ne okužijo. Evharisttčni shod v Lnrdn, ki se bo vršil od 22. do 26. julija, bo kaj veličasten. Predsedoval mu bo kot papežev namestnik legat princ Granito Pig-natelli di Belmonte. kateremu pripravljajo slovesen sprejem. Tega sprejema se bo udeležilo mnogo škofov, na čelu jim msgr. Schopfer, lurški in tarbski škof ter lurSki občinski zastop, na čelu jim župan. Škofov in kardinalov se bo udeležilo shoda blizu 200, med njimi Štirje slovenski škofje. Najsvetejše bo skozi ves čas kongresa ponoči in podnevi izpostavljeno v baziliki. Pridige v različnih jezikih se bodo vršile pod milim nebom. Slovesna otvoritev kongresa bo v sredo ob 3. uri popoldne z nagovorom papeževega legata. Sklep bo v.nedeljo dne 26. julija. Dopoldne pontifikalno opravilo papeževega legala v votlini; popoldne sklepna proce-4« sija. Program kongresa je: 1. teoretični del: nauk o socialnem kraljestvu Jezusa Kristusa v sv. Evharistiji. Kongres se mu bo klanjal kol Kralju nebes in zemlje, ki ima pravico in mora zavladali v zasebnem in javnem življenju, tako v šoii, v družini, zakonodaji...; praktičen del: zgodnje sv. obhajilo otrok ter pogosto sv. obhajilo vernikov. Sv. Očj je raztegnil duhovne dobroto kongresa na vesoljni katoliški svet: dnr 26. julija lahko vsak dobi popolni odrustek, kdor prejme sv. zakramente m moli po namenu sv. Očeta. Udelcžujmo se mi Slovenci vsaj v duhu te veličastne poklonitve evharistič-nemu Kralju. V Lurdu, ki je središče Marijinega češčenja, obenem pa veličasten prestol najsv. Zakramenta; naj od- Pater Pavel Hristov. raščeni ter posebno nežna mladina sprejme v nedeljo sv. zakramente. Da bi so vresi.ičila kmalu beseda znanega o Lintelo: Cel svet pred nogami evlia-rastičneg;. Kralja. Po Mariji k Jezusu! Strahovit zločin. Ruski listi poročajo o sledečem strahovitem dogodku, ki se je dogodil pred kratkim. Neki živinski trgovec iz Uralska se je s svojo hčerjo vračal s sejma domov. Ko sta šla -kozi neki gozd. je opazil oče, da se nekdo plazi za njima. Tedaj je oče izročil denar, ki ga je nosil s seboj, hčeri in jej rekel naj gre.hitro dalje do strica, ki je stanoval v bližini, on sam pa ila se bo že kako ubranil napadalca. Deklica ]e hotela naprej, a kmalu nato je zaslišala za seboj obupen krik. Strah jo je tako prevzel, da se ni niti upala; ozreti, ter je vsa zasopla in prestrašena prišla do hišo svojega strica. Pri stričevih je našla doma samo teto, kalera jo je skušala pomiriti in jo konnio spravila spat k svoji hčeri, ki je spala) v posebni sobici. — Vsled silne razburjenosti revica ni mogla zaspati in je slišala, da se je vrnil stric domov in rekel polglasno teti: »Ubil sem ga, toda denarja nisem našel!« Ko je deklica slišala te besede, je revica takoj spoznala, da je bil sam stric tisti, ki jc napadel očeta in ga umoril. Zato jc potihem vstala iz postelje, skočila skozi okno in tekla naravnost v mesto, kjer je vso stvar naznanila orožnikom. Med tem pa je žena povedala možu, da je prišla bratova liči in da spi v sosednji sobi. Takoj sta si domislila, da je možev brat izročil denar za prodano živino svoji hčeri in da ga ima ta vri sebi v postelji. S tem pa jc bila tudi že zapečatena dekličina smrt. Podivjani denarja lakomni lopov se je spla/il v sobo in je mahnil s sekiro po deklin, ki jc spala na postelji, in tako umoril — svojo lastno hčer, misleč, da je le njegova nečakinja. Tedaj pa je tudi že prišlo iz mesta orožništvo in jc aretiralo oba, moža in ženo, ter ju odpeljalo v zapor v Uralsk. Učitelj obtožen trpinčenja otrok, Učitelj liuca je obtožen, da je nečloveško mučil šolske otroke. Ljudskošol-skega učenca Štefana Hager je tako pretepel, da mu jc polomil več reber in da je deček v bolnišnici umrl. Buča taji vsako krivdo, vendar pa je deček še pred svojo smrtjo izpoveda pred posebno komisijo obtežilno zanj, Nesreča pri električni železnici. Na dunajski mestni električni železnici sta zadela dva vozova skupaj in je bilo pet oseb ranjenih. Izprtje delavcev v ladjedelnici v Tržiču na Goriškem. V tržaški ladjedelnici v Tržiču nadaljujejo z izprtjem delavcev. Tekom minulega tedna so iz-prli še drugih 130 delavcev, tako da ie sedaj v ladjedelnici zaposlenih samo 400 delavcev. Nekaterim uradnikom -o skrčili mesečne plače. Proces proti madami Caillaus, ženi bivšega francoskega ministra. V ponedeljek se je pričel v Parizu proces proti madami Caillaux, ki je, kakor znano, ustrelila urednika lista »Figa-roe, Calmetleja. Sodna razprava pred porotniki bo trajala Sest dni. Madama Caillaus jc obtožena premišljenega umora. Za proccs vlada veliko zanimanje. Varstvo hranilnih vlog v Italiji. Z ozirom na vedno bolj in bolj se pojavljajoče polome italijanskih hranilnic in drugih kreditnih zavodov namerava vlada predložiti italijanski zbor- j niči zakon, ki bo ščitil interese vložili- j kov na tg način, da bodo morali imetij denarni zavodi posebne garancijske | fonde za hranilne vloge. štev. 30 gtflj Listek Mj Z doma. Spisal Stanko Bor. Kakor da se kopljejo beli golobi v jutranji zarji, je poljubljalo in negovalo solnee snežno belino Kamniških planin. Začudil sem se, ker sem začutil, da tako niso še nikdar žarele Kamniške. planine v solnčnem sijaju; po-kesal sem se, ker se mi je sil>ma vrivala misel, da so žarele tako in morda še lepše, pa sem hitel po prašnih ulicah ljubljanskih in nisem imel časa nc volje da bi postal na oglu in se ozrl nanje in se napil krasote. Danes pa, ko odhajam, danes se mi šele odprejo oči, da vidim, česar prej nisem opazil, da gledam skozi gost dim lokomotiv s koloivorskega perona, kar bi lahko mirno in nemoteno užival s samotne klop? v tivolskem parku. In ravno danes, ko odhajam!..; In ravno danes, ko odhajam, žari bela trdnjava na Šmarni gori kakor beli nagelj v nedrili dekletca, ki are k prvemu svetemu obhajilu. Kolikokrat sem imel priliko, da bi šel duhat la. beli nagelj in pit opojen njegov vonj — pa nisem šel. In ravno danes, ko odhajam, je nagelj tako vabljiv, tako cvetoč, tako prelesten, da me mora ganiti in napolniti srce z nemirom. In ravno danes — kaj sem bil slep in gluh in sem hodil z drugačnim srcem okoli ko danes, da, danes vse drugače občutim, da vidim, česar prej nisem videl? Kakor da obhaja ljubljansko polje kresni večer, se je razmajalo med drevjem in zašepetalo med cvetjem in zašumelo med zeleno travo in sc dvignilo in spojilo in hiti v naročje Ljubljani, hiti, da prepodi prah ulic in dim tovarn in nevoljo in nagubančeno čelo pri knjigah in paragrafih. Ali na periferiji se ustavi — tu pri kolodvoru se ustavi na tej strani mesta, poskuša vdreti na raznih krajih in skozi razne vrzeli v mesto — ali Ljubljana varuje svojo stolno veličino in ponositost. ' Odložil sem kovček na klop iu se ozrl po peronu — reklamna tabla in -Bled. Bled v svoji sezonski glorijoli in vcnec belih vil in otok z belo cerkvijo iu v stolpu te cerkve zvon s čudodelno močjo. In še ena reklamna tabla — Bohinj. Bohinj s svojo romantično resnostjo in blagodejno tišino. In Peričnik in Savica in Triglav in Golica in Vint-gar in Klanški jezeri... Tedaj sem prižgal cigareto in ko-račil po kolodvoru. Kaj nisem že pri tretjem koraku obstal, se sklonil in pogledal kakor skozi daljnogled v tisto tesno omarico? Postojnska jama! Kalvarija, zavesa, božji grob, daljno šumenje Pivke in godba binkoštnega ponedeljka in tisoči in ples ... Hitro sem sc vzravnal, mimogrede _Domoljub 19 U._ jc objel pogled Kamniške planine in belo trdnjavo na Šmarni gori. Ne vem, kaj mi je bilo, kaj je vstajalo v srcu, ali žalost, da odhajam v deželo, kjer ni kamniških planin in šmarnih gor in Bledov ih Bohinjcev in Peričnikov in Savic in Triglavov in Golic in Vintear-jev in Klanških jezer in Postojnskih jam. ali hrepenenje, ali kes. ali vse skupaj. Koračil sem po peronu in se ozrl po ljudeh in se skušal razmisliti na kaj drugega ali razbrati iz njih obrazov, da-li morda kdo islo misli ko jaz, ali sem morda mislil — sam ne vem — da me je opazoval kdo in je uganil moje misli in mu igra sedaj posmehljiv izraz na obrazu. Glej, nekdo zre proti Kamniškim planinam, hočem reči, mnogo jih je, ki zrejo v tej smeri, ali obraz jih razodeva, da jih ne vidijo, da mislijo na bogve kaj drugega, le tista dama jih vidi. Prav gotovo gleda na Kamniške planine in jih občuduje! Občuduje lepoto —• naj ponese v svojo domovino glas o čudežni lepoti Kamniških planin v sijaju zahajajočega solnca! Naj pripoveduje, koliko krasote je razlite ob teh hipih nad snežno belino svojim prijateljicam ali možu ali otrokom. Ni Kranjica vitka dama t dragoceno kožuhovino podšitim plaščem, z dragoceno boo in bogatim mu-fom in dragim klobukom — na Kranjskem sc nc oblačijo dame tako. Dama se je nekoliko okrenila, da sem jo videl v obraz. In sem obstal kakor pribit na mestu in pogled je obstal kakor priklenjen in z nevidno silo navezan na tem obrazu. Kaka lepota! So obrazi, ki veljajo za nepobitno lepe, katerim se divi vse in se jim klanja vse in jih obožuje in sanja o njih in jih uživa v svojih strastnih mislih. Nisem razmišljal do tedaj o ženskih obrazih — ali eno jc bilo vedno, kar sem takoj zasledil na srečujočih obrazih in so se mi zdeli nelepi, dasi so jih drugi imeli za neskončno lepe. A jaz sem jih morda imel hipno za lepe — pa je planila čez obraz sema polizanih strasti, senca kipeče naslade in izzivajoče lepote, lepote, ki se nosi na trg in bi se prodala kot blago... In prenehala je biti v tistem hipu zame lepota... Ali la dama! Kakor nežna jutranja rosa, ki dela bele lilije tem krasnejše, jc razlita po njenem obrazu kakor rahla bolest in pritajena bol. To ni lepota prinešena na trg in na ogled — in vendar je lepota taka, kakoršne jaz še nisem srečal, kakoršno sem si ustvaril v svojih mislih ... Ubogi Kranjec! Kaj se ne zavedaš, da nc delaš dostojno, ker buliš v obraz tuje dame! ■. ..,r.,v Ne delam dostojno! Ali vendar — saj zrem v večerno nebo, ker je lepo, zrem v zarjo, ker jo lepa, zrem nc vem kaj, ker je lepo — pa bi... Dama se je okrenila in stopila po peronu, mimogrede me je ošinil njen pogled, obstal za hipec na mojih očeh _S Ira n 477 v začudenju in vprašanju, zakaj jo zrem, kakor v preziranju in grožnji, kako se predrznem. Povesil sem oči, ali pogled sem čutil! Sram me je bilo — in vendar sem začutil kakor naslado, da sta se križala pogleda. Sram me je bilo — šinilo mi je hipoma skozi možgane in se zasesalo v njo: kje na severu stoji ponosen grad s krasnim vrtom in srebrnim ribnikom; nakopičeno bogastvo po gradu, dragocene preproge in zavese, bleščeča in razkošna oprava; cvetje južnih vrtov po vrtu, z belim peskom posute steze in klopice v senci oleandrov in akacij; lahek čoln v ribniku in okoli njega bogati nasadi južnega drevja in v njem žlahtne ribice. Ona šeta kakor vila brezslišno po bogatih preprogah, poseda po divanili in otomanih in pije ljubezen; šeta po razkošnem vrtu, poseda po klopicah, vozi se po ribniku in meče igraje drobtinice ribicam v hrano in pije ljubezen. Pod zimo se preseli v mesto — in zabava na zabavo, koncerti, plesi, gledališče. Kar ji srce poželi, ima, česar se ji zahoče, dobi. In bele polti ne prešinjajo sence skrbi in sneženim rokam ni treba prijemati za delo. Ubogi Kranjec! Kaj si zrl v obraz grofici ali kneginji ali vsaj z življenjem grofice ali kneginjo v svoji preprostosti in uboštvu! No, da, včasih človek vidi delec fantazij! Ali kaj je vzrok tistemu bolestnemu in melanholičnemu izrazu na obrazu, ki ji tako pristoja? Kakor oduren smeh je piskala lokomotiva in so šumela in ropotala kolesa; kakor nehote sem sledil r* očini njej, ki ji pač mora biti muka, sprehajati se med tem hrumom in piskanjem in truščem in vpitjem in med temi revnimi, ubožnimi ljudmi. Tam prav na koncu perona so se zgrinjali ljudje, tja je namerila korak, tja sem hitel. »Kako vas je sploh mogel spustiti por tir na peron? To vendar ne gre! Z dvema kartama, kaj le mislite!« je skoraj kričal železničar, s kladivom v eni, z dvema voznima listkoma v drugi roki in zrl na ženo, ki ga je mimogrede vprašata za svet in mu pokazala listka. »Ali lepo vas prosim ...« je skoraj jokajo govorila žena. »Ne gre in ne gre! Ne more iti!... Sploh ne gre!... Postava je postava ...« Preril sem se in sem videl izsušeno ženico, bledega in trudnega in izmučenega obraza in staro dete, okoli nje so stali v polkrogu in se pritiskali k njej otroci. Eden, dva, tri, štiri, pet, šest in tisti v naročju, sedem! Kakor na las podobni eden drugemu in materi. Tresli so se v lahnih oblekcali, najstarejši hčerki — deset do dvajnast let bi ji presodil — je šlo istotako na jok ko materi in drugi so kazali po velikosti več ali manj razumevanja za sitnost položaja, mlajši so začudeno pogledovali na okoli stoječe in se kakor v strahu. nritiskali k materi, da jih ščiti. Pozabil sem na vse drugo, zasmilila so mi je trpeča žena, ki je dala življenje tem sedmim črvičkom, dala se izsesati za nje, prečula deset, dvanajst let brez prestanka ob zibelki. Zakaj se gre, je vprašal v hipu zraven mene nežen ženski nemški glas. Oklenil sem se in se umaknil lepi tujki, ki je zaman vprašala, zakaj slutil sem, a vedel nisem gotovega. Železničar je naredil moder in strogo uraden obraz in začel v svoji slabi nemščini kavalirsko razlagati, da se z dvema kartama ne more peljati mati in sedem otrok. Tujka je pobožala enega otrok po rdečih ličieah — ali otrok se je plaho-ma še bolj stisnil k materi in si pritisnil rokico na lice, kjer se ga je dotaknila glace-rokavica. Trda in žuljeva roka ga je pač božala — ali rokavice ne... Dama je zrla sočutno v mater in videlo se ji je, da bi rada kaj rekla, pa ali ni vedela kaj, ali je čutila, da je ne bi razumela. »Denarja nima ...« je pojasnil železničar. Tujka se je zdrznila, odprla potno torbico in izvlekla mošnjo. Tedaj je zapel noslajoč glas za njo. Ali, Helena, kaj počenjaš zopet...« Dama se je stresla kakor v nevolji, v naglici izvlekla papirnat denar in ga stisnila ženi v roko — in že se je preril nekdo do nje in jo je vlekel za rokav nazaj. Vel obraz, bela brada, zlat šči-palnik, sloka, suha postava. Dama ni odgovorila ničesar, okrenila se je in ga ni pogledala. Nastavil ji jc roko, da sc je oklene, pa se jc ni oklenila. Moj Bog, njen mož!... Pa morda nc?... Da, da, njen mož, le poglej natančneje in opazuj! Ne oče, ne stric — mož ji j°! O, tuje bogastvo in kranjska revščina! ... Sprevodnik je klical proti Reki. Rad bi rekel mučenici in junakinji s sedmimi otroci prijazno besedo, rad bi še enkrat pogledal v obraz lepi tujki, da si vtisnem poteze krasnega obraza in tihe bolesti v spomin — a ne enega nc drugega nisem storil. Zadnji čas je bilo vstopiti v vlak. In pozabil sem dati s pogledom zadnji pozdrav ožarjenim Kamniškim planinam in beli trdnjavi na Šmarni gori. Gospodarske vesti. KOLIKO FRAŠIČEV SE REDI NA KRANJSKEM? Statistični podatki c. kr. poljedelskega ministrstva nam kažejo, kako se je razvijala prašičereja zadnja desetletja na Kranjskem. Naštelo se je v letu 1880. 73.130 prašičev, v letu 1890. 94.985 prašičev, v letu 1900. 107.836 prašičev in v letu 1910. 177.300 prašičev. Zlasti se je napredovalo v zadnjih 10 letih. K temu napredku je gotovo največ pripomoglo živahno zadružno gibanje na tem polju. Ta čas je deželni odbor začel veliko ak-6> cijo za povzdigo živinoreje sploh. Uspeh, kakor vidimo, ni izostal, vkljub temu, da je bila tačas ravno huda suša, ki je prašičereji tudi zelo škodovala. Ako bi bile zadnje letine ugodnejše, bi bili prišli na število okroglo 200.000 prašičev. Številka 177.836 v letu 1910. itak ne odgovarja pravemu številu prašičev iz razloga, da se vrši štetje živine sploh koncem decembra dotičnega leta, ko jc za štetje najmanj prašičev. Kdor razmere pozna pri nas, mora temu pritrditi, saj se meseca decembra proda največ prašičev mesarjem ali pa se jih Tž-važa v Trst, na Tirolsko, Solnograško, češko in Koroško. Torej se mnogo mla,-dih prašičev, ki so bili povrženi v prvih mesecih začetkom števnega leta, že koncem leta prodajo, brez da bi prišli pri štetju v poštev. Izkazujemo manj prašičev, kakor jih v resnici redimo. Ako bi hoteli imeti natančne podatke o številu prašičev, šteti bi bilo treba tudi koncem junija, kar pa ni v navadi. Izmed naštetih prašičev leta 1910. se navajajo sledeča števila: I. kolona pod eno leto stari prašiči 106.590 glav. II. kolona mrjascev 2107 glav. III. kolona plemenske svinje 29.611 glav. IV. kolona drugi prašiči 38.992 glav. Številke mnogo povedo, zato je potrebno, da si jih natančneje ogledamo in od njih tudi nekaj naučimo. Pregledovati suhe številke brez razmotriva-nja mnogo ne pomeni. I. Pod eno 1 e I o stari h p r a -šičev se je naštelo čez stotisoč. Omeniti je, da se vsi ti pr.šiči niso vsi izrodili na Kranjskem, temveč da se jih mnogo tisočev uvaža v deželo. V de-/feli nc zredimo zadoslno število prašičev. Iz tega sledi, ila moramo delovati na to, da vzgajamo v deželi vsaj toliko prašičev, kolikor jih potrebujemo, da ne bo šel denar za prašiče iz dežele, nasprotno, pospešimo rejo prašičev, ker se šc vedno najbolj izplača. Zadovoljivo pa je slišati, da sc izmed tu navedenih prašičev veliko izvaža na Koroško, Solnograško, Tirolsko, Predarlsko in nekaj v primorska mesta. To so povečini 70 (lo 85 kg težki prašiči, stari 7 do 8 mese-cev. Na raznih letoviščih se porabijo za pečenko itd., in se prav lahko spravijo v denar. II. Mrjasci. Teh jc nekaj čez 2000 glav. A računati moramo, da je več kot polovica mrjascev slabih, za pleme deloma nesposobnih. Od teh imamo največjo škodo. Od slabih mrjascev dobimo le slab zarod, ki povečini tudi pogine in ves up gre po vodi. Ta točka mora prašičorejce pri nas najbolj zanimati. Naša skrb naj bo, da se bodo vporab-ljali za pleme le dobri, zadosti stari mrjasci. Le od takih smemo pričakovati krepkega, zdravega zaroda. Kakšen razloček je med prašiči od dobrega in slabega zaroda? Prasci od zanikernega mrjasca so slabotni in nc rastejo, bolezni podvrženi in prav radi poginejo. Nasprotno pa so prasci od zadosti razvitih mrjascev živahni, zdravi in jako hitro rastejo. Zgledov v tem oziru bi lahko navedli na stotine, a upam, da danes tega ni več potreba, kor vidimo, da se čedalje bolj uvideva, da so potrebni dobri plemenski mrjasci. Ta opomin volja le onim, ki vedno tožijo, cla nimajo sreče pri prascih. To gre po večini na rovaš slabih mrjascev. Posvetimo mr-jascem več pozornosti in koristili bomo mnogo naši prašičoreji. III. Plemenske svinje 29.611. Število je precej visoko, vendar zredimo premalo prascev na lelo. Dobre plemenske svinje skolijo po dvakrat na loto. Ako bi se plemenskih prascev ne uvažalo, potem bi po štetju skotila vsaka svinja le tri prasce na leto, kar je premalo za dvakratno skotenje. A kor se plemenski prasci tudi uvažajo, smemo računati od vsake plemenske svinjo l> dva prasca na leto, kar je premalo. Od dobre plemenske svinje lahko pričakujemo letno vsaj 12 prascev pri dvakratnem skotenju. To mnogo pove. Lahko trdimo, da je ena tretjina plemenskih svinj za plenic popolnoma nesposobnih. Držimo.rajši manj plemenskih svinj, a te morajo biti take, da se jih izplača, rediti. Napaka je, da sc mnogo svinj samo enkrat pripusti, ko skote, se jih opita in proda. To je napačno. Lepa dobra plemenska svinja, ako je dobra vzgojiteljica prascev, morala bi se več let držati za pleme, nasprotno pa naj bi se vse premlade, slabotne in nesposobne svinje ne porabljale za pleme. Ako obdržimo za pleme samo 15.000 plemenskih svinj, ki so res za pleme sposobno, bomo vzgojili mnogo več prascev kot sedaj, ko redimo lako število nesposobnih svinj. Pri plemenskih svinjah opazimo, cla je istotako treba izpopolnitve napačnega in slabega. IV. Drugi prašiči. To so prašiči, ki so starejši kot eno leto in so določeni za pitanje. Povečini se ti izvažajo v Trst in tudi druga mesta, mnogo pa se jih porabi v gospodarstvu. Teh jo okrog 39.000. Skrbimo, da to število podvojimo. Uresničilo se pa bo, ako bomo bolj pazili pri izbiri pasme, pri izbiri za pleme, zlasti pa skrbeli za dobre plemenske svinje in mrjasce. Kranjski prašiči so daleč okoli zmi ni, zato imejmo toni večje upanje, da jili bomo lahko spravili v denar, akoravno prašičerejo dvakrat pomnožimo. Koliko je še krajev, kjer se prasci in drugi prašiči kupujejo za pitanje. Gotovi kra.ii se pečajo samo z rejo prascev, drugi kraji zopet prašiče za dom in za pitanje kupujejo. Vidimo pa, da se uvaža mnogo slabih prašičev in s temi pride največkrat tudi bolezen v deželo. Ako jih doma dosti vzgojimo, ne bo jih treba uvažati. Letos so plemenski prasci dosegli izvanredno visoko ceno in kupci so se kar trgali zanje. Sedaj je pa cona prascev zelo padla. Kdor še nima prašičev za rejo, jih sedaj lahko poceni kupi. Spomladi se bodo zopet lahko prodali. Prašičoreja in kupčija s prašiči bode napredovala in uspevala edinole tedaj, ako se zavzemajo za to panogo naše gospodinje. Brez sodelovanja gospo- dinj prašičoreja ne more napredovati. To nam dokazujejo neštevilni zgledi. Kjer se gospodinja sama ne briga za prašičorejo, ni od prašičoreje dosti pričakovati. Danes se dosti stori za povzdigo prašičoreje. Zlasti itaa.jo gospodinje in dekleta, ki bodo bodoče gospodinje, dosti prilike, poučiti se o prašičereji . Nadalje se na drugih gospodarskih predavanjih mnogo razpravlja o prašičoreji. Tako, da je povsod prilika dana se nekaj naučiti. Ni še tega zadosti, vedno in vedno se je treba učiti in izpopolnjevati. Gospodinja, ki ima veselje do prašičoreje, se tudi čedalje bolj praktično izuri v prašičoreji. Praksa se le polagoma doseže, ako se vstraja in dela po gotovem načrtu. Nekatere gospodinje se tudi pritožujejo, da se gospodarji premalo brigajo za prašičorejo. Ni moč pomagati. Gospodinjstvo ima tako tesne vezi s prašičorejo, da je sploh v navado prišlo, da naj se le gospodinjam prašičoreja prepusti. Gospodinje, pokažite, da se te svoje velike naloge zavedate. S povzdigo prašičoreje povzdignilo sc bode vaše blagostanje, obenem pa tudi ponos kranjske gospodinje. TRŽNO POROČILO. Na zadnji semenj v Ljubljani dne 15. t. m. je bilo prignanih 158 volov, 50 krav, 10 telet, 172 prašičev in 96 konj. Vprežni voli in voli za pitanje so se prodajali povprečno od 80 do 84 K 100 kg žive teže, pitani voli od 84 do 88 K za 100 kg žive teže. Krave molznice so se prodajale na čez od 240 do 450 K. Prašiči za pitanje 10 tednov stari po 30 do 40 K par. Teleta se plačujejo po 96 vin. do 1 K kg žive teže. Lahki prašič? od 70 do 90 se prodajajo po 1 K, težji po 1 K 4 vin. za kg žive teže. Kupčija za živino. Vnočevalnica za živino želi kupiti: Pet sanskili koz čistokrvne in dobre mlekarice. En vagon prašičev od 70 do 90 kg žive teže. Več krav s teleti dobre mlekarice ne čez 6 tednov stare. Večje število Stedenskih prascev za pleme in pitanje. TeUce in mlade bike debele od 200 do 400 kg žive teže. Pitane vole mlade teže prvovrstno blago. Več plemenskih mrjascev od 3 do 5 mescev stare. Vnovčevalnica za živino ima naprodaj : Večje število brejih krav ali s teletom. Debele prašiče od 100 do 150 kg živo tftže. Prašiče za pitanje od 20 do 40 kg žive teže po jako zmerni ceni. Plemenske svinice irt mrjaščke vsaKe starosti. Več brejih svinj. Eno kobilo in enega žrebeta. Krasne mlade lOtedenske zajce čiste belgijce, ogledajo se lahko v Ljubljani. Vsa naročila in ponudbe je natančno naslovljene pošiljati: Vnov-čevalnici zaživinov Ljubljani. ali pa se osebno oglasiti v njeni pisarni v hiši Gospodarske Zveze v Ljub'jahi. Sprejem gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori šestnajsti tečaj gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgoje-slovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živino re ji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojen k a, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 35 K, ali za Ves tečaj 385 k r o n. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleko za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti seboj. Deklice, ki hočejo stopiti v gospodinjsko šolo, morajo; 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati Citati, pisati in računiti; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo, ter obvezno pismo staršev ,oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra 1.1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Prošnje za sprejem bodo rešene med 20. in 25. septembrom. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1914. |H Gorenjske novice M foS g Boh. Srednja vas. Nekaj nečuve-nega se dogaja pri nas pri gradnji novega mostu ob Bohinjskem jezeru. Delavci si kar nič nc zmenijo za posveče-vanje nedelj ter delajo ob Gospodovih dneh kakor druge dni. To je v veliko pohujšpnje našega vernega ljudstva, ki ne bo mirno prenašalo tega početja. Naj bi se torej pristojne oblasti zganile in naj bi dotičnemu podjetniku nekoliko na prste stopile. — Visoka oseba se je te dni mudila na letovišču v Bohinju, namreč naučni minister Husarek z Dunaja. Lep zgled krščanskega prepričanja je dal visoki gospod, ko je v nedeljo v cerkvici pri Sv. Duhu pobožno prisostvoval sv. maši in pridigi. — Nekaj nenavadnega je pri nas letošnjo pomlad in poletje z vremenom. Ni ga bilo skoraj ves ta čas dneva brez dežja. Pred nekaj dnevi je tudi sneg pobelil Triglavsko pogorje. Slap Savica je ob zadnjih nalivih tako narastel, da jo je bilo veličastno gledati. g Koprivnik v Bohinju. Tukajšnja Marijina družba za dekleta bo praznovala dne 2. avgusta spomin desetletnice, odkar je bila ustanovljena. Da bi se v zgodovini farc to poznalo, so druž-benice zbrale v enem dnevu pri darežljivih župljanih toliko, da se je napravila v glavnem oltarju nova slika in kupil zelo lep plašček na ciborij. Vsem, hvala lepa! Dekleta se tudi pripravljajo na igre »Svojeglavim Minka«, ki bo tisto nedeljo popoldne v šoli. Vabimo vse sosednje družbe, naj bi se udeležile te slovesnosti že zjutraj ob desetih, če le mogoče z zastavami. — Letina, zlasti seno, kaže dobro, a vedni nalivi zelo nagajajo. Moravče. Živinorejska z a -d r u g a ima v nedeljo po prvi sv. maši v kaplaniji svoj občni zbor, h kateremu vabimo vse člane. g Popotnik iz moravške doline. Na krtinski šoli nisem videl ob smrti rajnega prestolonaslednika nobene zastave. Ko sem šel drugič tam mimo, so mi povedali, da so morali kmetje povedati učitelju, kaj se ob taki priliki spodobi. — Smajdek in pa naš Toman sta pač liberalca. Radoveden sem, kako morejo taki ljudje biti vzgojitelji naše mladine! Po bližnici jo udarim skozi Dob v Dom- 71 Žale. Tam med Krtino in Dobom na preprosti kolovozni poti zagledam nov močen most na železnih traverzah. Kamniški vlak bi brez strahu vozil čezenj. Vidi se tudi, da kmetje vozijo poleg mostu čez vodo. Čudno! Povpraševal sem i>o Dobu, kaj pomeni ta most. Dejali so, da hočejo liberalci postaviti večen spomin svoje umnosti in brunuio-sii in pa svoje nesebične ljubezni do kmeta. No, Dobljani, saj ste vedno govorili. kako vas ima Krivčev učitelj rad. Sedaj pa imate njegovo ljubezen, da jo boste pomnili se pozna leta. Le nič verjeti liberalcem! V Dobu sem imel tudi priliko, da si ogledam najnovejšo napredno slovenščino in njen pravopis. Poglejte no, kako se to-le lepo bere: čez tamost, smejo le, vozovi, ki imajo Stovorom vred do 1000. kg. skupne teže. Lo čudno, sem dejal, da more napredni Krivčev učitelj gledati, kako se v naprednem Dobu godi s slovenščino. No, ker ima on penzijon, naj ga ima pa še slovenščina. Kdo se meni za take bedarije, da smo le napredni! fr Smlednik. Žalibog se jc tudi pri nas n,:šo: prijatelj srbskih anarhistov, ker je odobraval umor v Sarajevu. Sedaj pod ključem premišlja, kaj bo. Raz-um'jivo pa je, če se pomisli, da je bral umazani Dan«. — Priprave za požarno brambo so v tiru in pravila potrjena. Poštni urad se je iz Valburge preselil v Smlednik. S tem so sedaj zadovoljni tudi tisti, ki so se prej z vsemi silami ustavljali. — Prireditev 12. julija, ki je vsled smrti prestolonaslednika odpadla, se izborilo nadomesti s predstavo dne 2. avgusta. Klub pode-želnili igralcev priredi namreč tega dne igro: Dimež ali strah Kranjske dežele , ki je nekoliko krajša, vendar po vsebini ne zaostaja za »Rokovnjači«. Vstopnina nizka. Prijatelji poštenega razvedrila, dobrodošli! g V šinartnem pod Šmarno goro je dne 1P. t. ni. umrla Marijana Luštar, p. d. Kramarjeva mati. Bila je zgledna pobožna žena. Dobra mati revežem, nikogar ni pustila praznih rok od hiše. Zvesta čitalka naših časopisov, zlasti Domoljuba«. Velika dobrotnica naših društev in sploh vsake dobre stvari. d Dobrniče. Ogenj po nesreči. Fran filavan je kopal vodnjak v Liscu. Po nesreči je vrgel vžigalno vrvico v podstrešje njegove hiše, ki je bila takoj v ognju. Zgorelo liiu jc tudi 210 K denarja, katerega ni mogel rešiti. Zavarovan je bil pri »Vzajemni zavarovalnici'. v Ljubljani. — Na Kozjeku so dne 9. t. m. neznani tatovi kradli pšenico m ajdo. A izdal se je, ker je po poti raztresal pšenico, katero je nosil en čas bos, en čas obut. Skončjank bo drugikrat kaščo bolj zapiral kot dosedaj. — Jožef Jarc iz Vrbovca je šel 15. t. m. ob 10. uri zvečer iz mlina iz žužem-8' borka. Na poti od Žužemberka v Do-brnič pri > Boncam borštu« zasliši dva strela, takoj nato stopita k njemu dva visoka neznana moža in zahtevata od njega denar ter mu grozita z revolverjem. jarc brez orožja je takoj dal denarnico s 7 kronami, nakar sta mu lopova vrgla prazno denarnico nazaj. Jarc je ves trd od strahu le malo živ prišel na Dobrovo, kjer je prenočil. Drugi dan je naznanil to orožnikom, ki pridno zasledujejo lopove. Zadnji čas se vidi več sumljivih ljudi v našem kraju. d Javor pod Ljubljano. Na sv. Ane nedeljo t. j. 26. julija bo blagoslovljen nov kip sv. Ane za tron velikega oltarja. Ta dan bo v Javorju dvojna služba božja, zjutraj ob 6. in 10. uri. d Loški potok. V zadnjih tednih je zaživela naša dolina novo gibanje na političnem polju. Občinske volitve so pred durmi. Zahotelo se zopet nekaterim glavam, da bi si nadeli krono občinskih gospodarjev, ki jim je bila izbila v zadnjih letih, tako neusmiljeno. Nič jim ni prav tako življenje, kot ga imajo sedaj, ko v javnosti politično sploh nič ne pomenjajo. Ko vidijo, da ne gre očitno nič, pa rujejo natihoma 111 lovijo na vse načine, če hi se ne vjel kak nezaveden gimpel, in se spozabi1 tako daleč, da bi postal njihov volilec. Franc Kranjc, mlad krčmar. trgovec, kako bi se mu pristojala še županska zvezda. Hudomušni pripovedujejo, da je zato Franc Kranjc postal v zadnjih dneh tako radodaren, kot nikoli. Frane Kranjec upa! — Pri volitvah naj pridejo do veljave oni, ki se pehajo tako krvavo za svoje »voditelje« in visoko liberalno stvar. N. pr. Janez Bahič, neustrašeni boritelj, ki prevaža zastonj liberalno mladež na burne shode, vneti Hočevar, ki iz Soilražice dovaža liberalno učenost. France Kapčev, smehljajoč mali Gornik— kaka hvaležna lista! In tam v Retjah nova truma. Novi voditelj K Ljubljana v Rebri, vzor nesebičnega gospodarja; pa naši razsodni Mihaeli! Pa še F. Ložan, tihi delavec in Jurček Piskrovez! Oh koliko moči! Tako se zbirajo in pišejo in upajo! Vsaj up jim pustimo, dokler ne padejo zopet v graben, ti talenti in skrite moči, ki največ koristijo narodu s tem, da ostanejo skriti za našo javnost. d Loški potok. Občinske volitve so tu! Z najlažjim srcem stopa sedanji odbor pred vso javnost in volilce! Račun je najlažji. Možje S. L. S. so visoko dvignili gospodarstvo naše občine tekom zadnjih pet let. Delalo se je veliko, kot dolgo ne prej. Kjer se je dalo kaj učiniti za blagor občine, se je storilo. Krasno naštejemo delo S. L. S ped županom g. Gregoričem in županom g. Debeljakoni. Uredila se je policijska ura, kar se obče priznava," da je velikanska korist za naše prebivalstvo Kdo je nagajal? Liberalni oštirji! Uredilo se je premoženje v gasilni brambi! Kdo je godrnjal, nasprotoval — oni, ki so zavozili! Liberalci! Uredila se je shramba za gasilno orodje! Kdo je oviral? liberalci! Uravnalo se je važno vprašanje, kdo bo rabil obč. škarpo, ](j jo jc sezidala občina? Skupne lasi i 110 sme eden uživati — tako je rekel obč. odbor! Kdo krši naredim, ki jc edino pravična? Občeznano! Napravila se j,, pot na Tabor z lepim drevoredom. p0 liberalnem načrtu bi stala 900 kron — po delu S. L .S. je stala občino 50 kron. In kdo ne hvali lepe ceste, ki bo kras naše doline, ko se razraste drevored! Godrnjali so liberalci, ko so ljudje sami prostovoljno dajali za to cesto, hoteli so klicati na pomoč celo glavarstvo. Popravljala se je mežnarija, organistovo stanovanje, šola, občinska hiša, nabavilo nove cevi za brizgalno, izboljšali je bilo treba opravo v občinski hiši in drugo. Kje vzeti denarja ? Liberalci dejali: Na kmeta dajmo! Obč. doklado dvignite! S. L. S. jc pa rekla: Kmet ima bremena zadosti, naj oni plačajo, ki radi sami denar izdajo, in dvignila so je naklada na pivo. »Kmeta, delavca varujmo«, to je in bo geslo S. L. S. In glej! Odkar je prišla na krmilo S. L. % se je vsako leto znižala obč. doklada, danes ie že tako nizka, kot davno ne! Gospodarstvo je urejeno tako, da se bo prihodnje leto šc bolj znižalo, to je že danes gotovo. Liberalci so bili tudi zinil oni na delu: Njih delo je bilo in je: izpodkopati ugled S. L. S., da bi zlezli na vrh, njim jc vedno ljudski blagor deveta briga, vse pa njihova ča-t. Še nekaj! Ureditev preskrbovanja ubogih v Travniku! Vzorno je vse to izpelji Ia S. L. S. Kdo je najbolj oviral? Liberalci! Vsak korak S. L. Š. v obč. odboru je bil posvečen delu za naše ljudstvo. O tem se je prepričal vsak in se lahko šo bolj danes. Iu poslovanje! Dež. odbor je s poslovanjem bil vedno zadovoljen, visok vladni uradnik se je pri pregledovanju izrazil, da sc čudi, kako jc ta občina dobro urejena. Ni-kake napake! Volilci! Komu boste zaupali občino naprej. Ali onim, ki kri treh popoldne javna telo-vad ba. 9. Ljudska veselica s srečolovom. Vsa društva z zastavami! Vse, kar krščansko čuti, v Trbovlje! V sedanjih resnih časih je nam skupno delo najbolj potrebno, kar sc naj ravno ta dan posebno pokaže! Avtomobilna vožnja z zmernimi conami na razpolago. Posebno se vabijo visoko- in srednješolske krščanske organizacije. Okrožje Orla v Šmarju pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 26. t. m. velik rnladeniški tabor na Magdalenski gori pri Šmarju in javno telovadbo v Šmarju. Prireditev obeta biti lepa manifestacija orlovske misli, zato vabimo vse okoličane, naj se prireditve polnoštevilno udeleže. Na taboru govori deželni poslanec dr. Vladimir Pegan. V nedeljo torej, če bo nebo milo, na svidenje v Šmariju. »Sveta vojska«, protialkoliolna zveza v Ljubljani, rabi v svrho izpopolnitve svoje javne knjižnice sledeče zvezke »Piščalke«: Letnik I., št. 7., 8., 9., 10., 11. in 12.; letnik II., št. 7., 11. in 12. Kdor bi hotel imenovane zvezke »Piščalke« odstopiti, naj jih z računom do-Pošlje »Sveti vojski« v Ljubljano. Ribnica. Shod, ki ga je priredila tukajšnja Dekliška zveza pri Novi Štifti, se je bi! razvil v prelep dekliški tabor. Udeležba je bila proti vsem pričakovanjem velika, udeležene so bile zlasti naše dekliške Marijine družbe, De- kliške zveze iz Ribnice in Loškega potoka z znaki; zastopana je bila Dekliška zveza iz Cerknice, veliko deklet in žena iz cele dekanije, posebno iz Ribnice, Sodražice, Dolenje vasi, Loškega potoka, Gora itd. Prireditev se je pričela z lepim govorom preči g. dekana A. Skubica v cerkvi, kjer je kazal na po krščanstvu dvignjeno ženo posebno po sv. čistosti. Po govoru pete litanije, pola jih je cela cerkev. Nato shod pod starodavnimi lipami. Otvoril ga je v imenu prirediteljev deželni poslanec č. g. K. Škulj. Očrta cilj in nalogo shoda tega in vseh bodočih ženskih in dekliških shodov: Poglobljenje verske misli, okrepitev narodne ljubezni, izobrazba in napredek žena in deklet na izobraževalnem in gospodarskem polju. V predsedstvo se volita preč. g. A. Skubic ter učitelj v Ribnici g. R. Pečjak. Prvi govornik slavni organizator štajerske mladine preč. g. dr. Hohnjec v zanimivem govoru oriše pomen ženske izVen domače hiSe, na izobraževalnem skupnem delu. na narodnem polju in v društvenem življenju. Poživljal je dekleta k skupnemu društvenemu delu sebi in narodu v blagor. Zanimiv govor je bil sprejet z veliko hvaležnostjo. Želimo g. govorniku *o na naše shodo! Nato govori deželni poslanec g. Škulj o važnosti prave narodne ljubezni, nje pomen in ljubezen do domače grude. V gin-ljivih besedah riše vzroke, ki nas kličejo k tej ljubezni, mestoma jc govor izvabljal mnogim solze posebno o ljubezni do grude, ki hrani naše najsvetejše svetinje: spomine na našo mladost in kosti naših dedov in očetov. Ognjeviti govor je zaključilo burno odobravanje. Premalo je bilo časa, da bi prišli vsi govori na vrsto. Vmes so se glasile milo lepe domoljubne in dekliške pesmi dekliškega pevskega zbora ribniške Dekliške zveze poel vodstvom vrlega učitelja p. Pečjaka. »Toliko zbranih deklet in žen.4 pa šc ni bilo pri Novi Štifti,« so zatrjevali stari poznavalci slavne naše Nove Štifte. Bil je to prvi shod, ko sc je zbralo ženstvo izven cerkve. Veličasten ,e bil. Shod je pozdravil v bodrilnili besedah ravnatelj družbe sv. Mohorja v Celovcu. Pozdravljalo ga je y srcu pa tudi veliko število naših deklet in žena. vesele, da so enkrat prišle tudi one do upoštevanja pri našem velikem organizacijskem delu. Veseli smo ga tudi mi; naj bi ta shod poživil že obstoječe Dekliške zveze in naše »Slovenske Straže«, dal vnema za nove, vnemo pa še za nadaljnje tako lepe in koristne shode za dekleta in žene. Dobre knjige Zločin v Sarajevu. Tragična smrt prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohen-berg, z mnogimi slikami. Cena 70 vin., po pošti 80 vin. — Knjižica obsega najnatančnejši popis strašnega zločina, ki je na nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom iztrgal iz naše srede ljubljenega prestolonaslednika ter njegovo zvesto družico in do dna pretresel srca vsega čutečega človeštva. Kar jeknila je vsaka duša bolesti in prvotno osupnjonje se je umaknilo strašni jezi nad zločinci in njihovimi zavezniki, kajti vsak jc čutil v srcu, da je padel prestolonaslednik, ki je ljubil vse narode avstrijske in bil posebno naklonjen Slovanom. Z njim jc legla za elalj časa v grob tudi nada na lepšo narodno bodočnost, katero smo upravičeno videli zasigura-no v pokojnem prestolonasledniku. S Fran Ferdinandom je padel mož globoko vere in živega katoliškega prepričanja, pa tudi mož jasnega pogleda in krepke volje, ki je zasnoval velike načrte, po katerih je hotel preosnovati Avstrijo, ki naj postane mogočna pa tudi srečna mati srečnih narodov. Kdo ve, če vstane še kdaj tak mož? — Na-veelena knjiga, ki vse to podrobno opisuje, ima, silno nizko ceno (70 vin) in nudi nad 40 lepih slik iz prestolona-slednikovega javnega in družinskega življenja, posebno iz njegovih zadnjih dni pred odhodom v Bosno in v Bosni sami. Vsak veren Slovenec naj si nabavi knjižico, katero bo bral z izrednim zanimanjem, potem naj jo pa shrani za. spomin na tega velikega moža. Album slik iz življenja pokojnega prestolonaslednika in njegove družine. Zbirka 16 krasnih slik, ki se dajo odločiti in porabiti kot razglednice ali pa se v celoti lahko hranijo kot lep spomin. Cena tega krasnega albuma je izredno nizka in znaša samo 1 K, tako da stane torej posamezna slika samo 6 vin. Vsaka slika od nosno razgledanica je umetniško dovršena, ter po svoji izvršitvi daleč presega vse podobne slike, kar jih je dosedaj izšlo. Slike združeno v toni albumu, predočujejo najznačilnejše dogodke iz življenja pokojnega prestolonaslednika, iz katerih je posebno razviden njegov ljudomili značaj, moška moč ter skrb do lastne družine in vseh narodov velike avstrijske domovine. Ta krasni a.lbum se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljub ljani. Vesele povesti, katere prinaša tretji zvezek Grafenauerjevo »Zbirke slovenskih pevesti«, so prav lepe, kratkočasile in poučne. Zvezek obsega tri povesti in sicer: Jaklič; »Za možem«, ki prav šegavo pripoveduje, kako se je treba dekletom obnašati, da no dobe moža; seveda se razbere iz povesti tudi obraten nauk, kako se mu prikupijo; Jaklič: »V pustiv je šla«, ki vzpodbuja do medsebojne prizanesljivosti med zakonskimi, ter Jurčičevo povest: »Pravda med bratoma«, ki. je zajeta iz pisateljeve ožje domovine in slika, kako se radi .malenkostnega vzroka spreta mlajši in starejši brat ter kako se po posredovanju ljudomilelga sodnika in po svojih dobrih srcih zopet sprijaznita. Vse tri povesti kažejo kos domačega 62 življenju v veseli luči in so res polne pravega ljudskega humorja. Vsak sc-šilek »Zbirke slovenskih povesti« stane samo 60 vin. Preje so izšla v prvem zvezku Ogiinčova povest »Vojnimir«, v drugem pa Fran Erjavčeve povesti »Hudo brezdno«, »Ni vse zlato, kar se sveti«, »Izgubljen mož«, »Ena noč na Kuinu«, »Mravlja«. Spričo izredno nizke ceno 30 vin. za vsak sešitok bo poslala ta zbirka najpoljudnojše čtivo v slovenskem slovstvu. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Nov velik zemljevid balkanskih držav s starimi in novimi mejami. Cena 2 K. — Kur poznamo zemljevidov balkanskega polotoka je gotovo ta najlepši med vsemi in nam bo, če zasledujemo dogodke v Albaniji in drugih državah na Balkanu najbolje služil. Zemljevid podaja balkanske države v novih mejah, ki jim je jih začrtala mirovna pogodba v Bukareštu. Ker so pa vrisane tudi stare meje je iz zemljevida jasno razvidno, koliko dežel si je pridobila vsaka posamezna država v zadnji balkanski vojski in kako majhen koščfk Cvropo je še ostalo pod turškim gospodstve.m. Zemljevid stane 2 K. Oni pa, ki naroče celotno knjigo »Vojska na Balkanu*', dobe te krasen zemljevid brezplačno. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. M mwM pod duhovnim vodstvom gosp. Ant Hribarja, župnika na Zalem Logu pr. Železnikih s posebnim vlakom Začetek romanja dne 19. avgusta, Homnrski skupini potujeta: Ljubljana, i'on-teba. Verono, Milan, Vintemille, Marsailles, I.urd, l.von, Genf, Mnria Kinsiedeln, lnomost, Ljubljana. 11148 Vožnja stane iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano: I. K 540*—, II. K 390 —, IIL K 250 —. V teh vplačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi so dobe pri prof. rosp Ant, Hribarjn, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri gosp. Lamb. Mally, trgovec, Medija-lzlake pri Zagoriu. rs Romanje v Lurd. Z ezirom na to, da so pripravljalnemu odboru za napovedano narodno romanje v Lurd došle z mnogih strani želje, naj bi se odhod preložil na 19. avgusta, ker je ta čas mnogo ugodnejši, in z ozirom na dejstvo, da dospe dne 18. avgusta v Lurd veliki francoski narodni romarski vlak, in so francoska železniška ravnateljstva istotako prosila, naj se odhod preloži za teden dni, je odbor končno sklenil, da odpotujejo romarji iz Ljubljane ilne 19. avgusta. To naj interesent je blagohotno vzamejo na znanje. Zahvala! Podpisani se čuti tem potoni dolžnega favno se zahvaliti edinemu domačemu zavodu „ \za-jemni zavarovalnici v Ljubltani". Takoj drugi dan po požaru se je škoda ocenila in kmalu nato brez vsakega odbitka izplačala. Zaradi tega ]e moja dolžnost, ia zavod posebno priporočati. Proč od tujih zavodov! Svoji k svojim! Zg. Brnik pri Cerkljah, S. iuliia 1914. 0318 Pogorelec: Anion Ztudar. Priči: Matevž Logar, Janez Oblak, usnjar. posestnik. Prava človeška sreča je zdravje in veselo srce. Tako pravi nemški pesnik IJerdcr. Kdor hoče ta božji dar doseči, ta naj skrbi predvsem za vskadanje redno odvajanje. S tem, da »Hunyadi Janos«-grenčica telo krepi, duh osveži in razvedri, prinese marsikomu dolgo pogrešano življensko srečo. Neki vse-učiliški profesor v Berolinu, ki je j>re-daval o grenčici »IIunyadi Janos«, je dejal na koncu govora: »Posebno jo odlikuje to, da vedno hitro in zanesljivo učinkuje in da tudi po daljši rabi ne povzroči nikakega motenja pri prebavi. To lahko dokažem v popolnem obsegu vsled skušenj, ki sem jih opazil pri sebi.« — 70 — Za varstvo bralcev se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki jih brezvestni ljudje dandanes spravljajo v promet. Star je že dobri sloves in velika priljubljenost Feller-jevega blagodišečega lluida iz rastlinskih esenc z oblastveno zavarovano znamko „Elza-llui(l", ki kakor znano in kakor vsak dan slišimo iz vrst mnogih učinkuje poživljajoče, krepi živce in mišice ter lajša bolečine. Kav no tako pogosto, kakor Fellerjev tluid ponarejajo tudi preizkušeno, prebavo pospešujoče želodčno sredstvo, Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z oblastveno zavarovano znamko ..Elza-krogljice". Ker so se mnogi o dobrodejnosti preparatov sami prepričali in jili od mnogih bralcev slišali hvaliti, svetujemo, da se proti po-naredbam varujete tako, da naročite oboje naravnost pri E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 16 (Hrvatsko). Ducat Fellerjevega lluida za poskušnjo stane franko 5 kron Fellerjevih krogljic pa 6 škatljic 4 krone franko. II Agitirajte za „Domoljnba"!! Botri ako hočete naro- diti svojim birmiui- cem res veselje in dati spomin, }im kupite dobro uro in lepo verižico. Vse to dobite, ka- kortudilepe uhane prstane itd.po zni-' žanih cenah pri dobro poznani tvrdki FninFlV Ljubljana 249 • PreScrnova ui. l. j 11 llustrovan cenik brezplačno !! Smešnice. Preklic, Verbičev Luka misli v Ameriko iti, zato sc od strica poslovi, rekoč: »Srečni boditr in dobro se imejte! — Drug dan se pa skesa ter sklene doma ostati. Kti pii meni da je treba poslovilo preklicati, gre torej k stricu in reče: »Nič ne bodite srečni in nič dobro se ne imi jte —jaz ostanem doma.' Šolska modrost. Profesor: »Kani-biz je imel s svojim očetom Čirom nekaj skup n c g a , da sta namreč oba na različen način umrla.« — »Periklej je živel neprenehoma do leta 42!) Dobro plačilo. Jožek: »Gospod, moj oče vas prusi, da mu posodite pet kron, - potlej su> pa lahko drugo leto moj birmanski boter.« V dvomu. Jaka: »Mina, ali bi hotela mene vzeti?« — Mina: »Hm, lun., to je težko. Co rečem da, za mene m- bo prav, če rečem ne, )>a vam ne bo v-eč.ic Dober svet. Gospod: »Mati, jaz moram reči, da jc vaš Lipe k prav poreden fant.« — Mati. »Pa je vendar moja edina sreča!« — Gospod: »Jaz vam svetujem to srečo za lase zgrabiti.« Samogovoi postopača. »Delo je zabela življenja zato sc mora zmerno uživati.« Seveda. Gospa postorili: »Ali pa znate tudi z otroci ravnati?« — Postorila: »Menda ja, — saj som bila sama nekdaj otrok.« SKRIVALNICA. Tam gre pa gospodar, hitivo! Kje? BOGASTVO — BREME. I. Z lahkoto pridobljeno bogastvo, čc se prav iv; obrača, III. mm postane nadležno in težko breme. Hitite, pomagajte si k sreči s takojšnim naročilom turško srečke! Žrebanje se vrši že dne 1. avgusta in kdor ne hiti, zamudi priliko v srečnem slučaja postati tega dne bogataš s 400.000 franki. — Pojasnila daje in naročila sprejema glasom današnjega oglasa za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana 2. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 15. julija: 71. 75. 50. 87. 20. Dunaj, 18. julija: 23. 73. 79. 19. 69. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 21. julija 1914. Cena Cena Deželni pridelki: k v Živina, meso živa vaga: K > 26 10 ~ 24 — Goveda pitana . 86 _ — leleta težka . . . »8 — 16 _ Teleta mala . . . 00 — Proso belo . . 23 — 110 — Proso rumeno . . 19 __ KoStrunl . . . . eo — Koruza stara . . 16 _ Koruza nova _ Kuretnina In drugo: Leča..... Grah..... 24 - Laneno seme 32 _ Maslo kuhano od GraSica..... — — K 2-0 — do . . . 240 — Domača detelja — — Maslo surovo od Fižoi Ribničan . . — — k 250'— do . . . 300 _ Fižol Prepeličar . — Slanina sveža(špeh| :00 — Fižoi Mandalon — — Slanina prekajetld . 158 — Čebula . . . — — Mast svinjski! 156 — Krompir . . . 5 88 — Zelje sveže . . — lajca ioo komadov 7 — Zelje kisio brezsodu 8 S Repa gorenjska 1 50 — 00 Repa sveža . . — Raca...... — — Repa kisla brezsodu — — — — — — 70 — Orehi . .... . Gobe suhe. * . . 85 - Kolonijalno blago Suhe hrufke . . . -- na debelo: Sune češplje. . . co — — — Ri2 Ranqon od — K 25 — do . . . 98 — Smrekovi storži — — Kava Sanlos od 8 — K 200 — .... .80 — 5 50 SladkorodKM -do 83 — 3 1'elrolej . ... ■u Sedlarskega uasenca sprejme takoj s hrano in stanovanjem po dogovoru. Starost 13 do 14 let. Fran Wisjan, Kolodvorska ur ca št. 25, Ljubljana. 2303 v tS^m** ,z poštenih krščanskih hiš IIPKIICP se sprejmejo na stanovanje in hrano. Ponudbe na upravo »Domoljuba" pod Stev. 2243. 2243 Zaradi preureditve trgovine vse blago 10 procentov ceneje Priporoča se ivrdha K. UMU, pri jolncu", Ljubljana. Proda se majhna, naua hiša z vrtom, oddaliena tri čelrt ure od Ljubljane pri Tržaški cesti v Podsmrekl štev. 45, pri Dobrovi. Cena K 1600—. 2378 Vafenca poštenih starišev, ki ima veselje za klučavničar-sko obrt, sprejmo Anton Skdnjar, ključavničarski mojster, Sežana, Primorsko. 2379 OHOZJE lil KOLESA na obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki zasloni. F. Du žck, tovarna orožja, Koles, Si valnih strojev. Opočno ob dri. žel. 2125, CeSko. 3367 Iz gorske rži se pošilja po povzetju v zavojih po 5 kg franko za K 3-75 2041 z dodatkom lepih platnenih brisač, robcev itd. iz tovarne Fran Sax, Maslovedv pri Smi- ritz, (Češko). Prosimo poskusite. Kupujte v Katoliški Buli varni! K Vnm plačam ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni bolečin no odpravi rnoj uničevalec ko-,pr\ ronin Ria-balzam. ■3i Cena lončku v. jam-" K W stvonim pismom 1 3 lončki 2-50 K. Poštni preti al 12 711 Odrsko. Zavod za tečaje o TRGOUSfHI G2ED1 Frid. Mester, imojitolj preko evropskih mej znano bivša trgovskeakftdomijo. Lipsko. Prospekte pošilja zastonj ravnateljstvo. 1482 Janus kolesa (3 letno jainslvo) 1 -34 so z ozirom na kakovost in cenenost nedosežna! Šivalni stroji in zraven spadajoče, pnevmatike itd. po oka-sijskih cenah Krasen katalogXI. zastonj in franko. Ma s Sku-tezkv, Dunaj 1, Stubenring 6. Mišnae* se išče za dober štulnat mlin, nastop sli žbe takoj. Jakob Čeme, posestnik mlina, f užine, p. Sp. Hrušica. 2292 kovaški MŠens® se sprejme z vso hrano in stanovanjem pri Mihael Weissu, kovaški mojster, Ljubljana, Kon-jnšna ulica št. 13. 2319 H poštenih primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom J. Kranjec, Borovnica. 2328 Iščem kravarja neoženjenega, starejšega a še močnega in pridnega Franc Švigelj, Breg pri Borovnici, Notranjsko. Mizarskena mmmm sprejmem za stalno delo. Franc Erzar, mizarski mojster v Cerkljah pri Kranju. 23B2 Spreime se UCeneC za Kiepaf! Več pove Fr. Belec, Št. Vid nad Ljubljano. 2300 KHVfl 50% ceneje! Ameriška Stodllna kava, le- ?>o dišeča, Izdatna In šted-jiva, 6 kg vre6a za po-skuinjo K 10'- no5t. prosto po iovzet|u." Pol kilogr. prvovrstnega firtega 8aja za 2 K pošlje: A. Saphlr, izvoz kave In čaja, Tlazabo&d&ny 473. Advokat v d- Ferdo Cerne se /e priselil v Kranj v hišo gosp. Iv. Pfeiferja (vhod z /ahačevega dvorišča). 1650 Stran -Lm> Domoljub 1914. S t c v. .'A št. 54 .\a>cenc;š aparat rt br:t; r obro ponikian r dvorezno kiino rame:: v ..s:: ;rk/iu»'cno. r cnr r.adomc? "nr kimr. Koir.ac' K r" Posamezne .-..:ne i: vinarjev. 5.: 50 Prave dunaiske harmonike naibo!iS.e kakovosti pa-a:;: dobro prci2kuS.cn. priporočim instrument. Za boliSc ;r vcf-ie zahtevale cenik h tipk rcc. ni. 2 Petrove kaoliice Prt-:tknšei. ir. it vrst en 1 ti. proti -.kctmm in kroničnim boleznim ie-loflca. crev. jeter. ledvic in ob isti ■ i.iij . j-o .<*;.t! ,.-r.c it aeii- - : .L sokov t: Maporiejuo učinku e.io i a j r- :-f.ro. I'on-apfc.'f vsak on. ur proti t»: prebav., .•iftbosun.. kronuj-trci. i.. - n želodca ::. crev. Poruiruit- Živce : • :: cel orgki.:r.em. — Petrove kapljice j»o ifj: : ::o zavs rov mi t ::. s< rar-: i.i :.-o siron; >vt>ta 1551 Stekle r ca velja 50 vin.. 12 steklenic X . 24 steklenic K 10 -. I »ol•-»f. \ -karu „pri Sv. Petru" FR. 5ULLEF. ZsorBto. Vicška ulica SI ra-ter tud. t vseh ctatalili lekanialt cena ta 160 kg 17 kron frodaja J KUŠLAN trgovec v Kranju r.b v ogalu pri farni cerkvi, kjer je tudi glavna trafika Islotam se dobi tudi vse specerijsko blago po cajniiii ceni. postrežba toč.ia in rt elna. Prip< ročamo jo toplo! lHt)6 Vsadko mora zadeti! {OO.COD ic 200.000 frankov so glavni dobitki turških srečk 6 žrebanj letno ! Priti žrebaDje 1. avgusta. {75.000 ozir 375.000 K, ozir. frarkov in lir znašajo isakoletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 3 izbornih srečk. 2210 13 ozir. 19 žrebanj rsako leto! Prihodnje žretianje 1. avgns a. Mesečni obrok od i E naprej. Za cenjene naročnike so določene nagrade in premije! Pojasnila daje in naročila sprejema za ..>ioveD-ske' Mražo- Valentin Urbančič, Ljubljana 2. Častite gospodinje ! Ako hočete pripravili cene in okusno kavo. kupujte edino , VIKTOR1A" kavine primesi, kaiere so na poseben na i- n pripravljene ter popolnoma nadomeščalo pravo zrnato kavo. Pri „VIKTORIA" ka\imli primes;!) se prihrani a0[ , sladkorja, kar je za varčne gospodinjo velike važnosti. Priporoča se pose: r .VIKTORIA- kava zmleta nadalje žitna in sladna kava r polnih zrnih Vrore: bruplačcc' Vrorc. brezplačno' Viktoria tovarna laifiDili soreratev v LiEtaliani Prva slovenska tovarna te vrste! iMti igr, JHli fell p I MM 3B Vincenc Simonič SV. URBAN 12 - PTUJ, (Štajersko). Popravila se sprejemajo in izvršijo točno. I"godni mesečni pogoji! Ceniki zastonj! F. K. KAISER, puškar Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. Puške samokresi, ammatične pištole, lovske priprave, popravila. Priprave za ribištvo! Vmetalni o geni! C. kr. 5052 prodaja smodnika! Pišite po mof novi cenik! i Gritzner SiVilBi stroj najboljši. Jamčim 10 let V r i-L. Ciritxi.tr <-\ --j ! n kil kogar,!*' j., r... '' ' Cttilta krof!.:i'>t ■ . 2' miljona že v i^bi. : 1- ULib tOTKrL.rti. . Josip Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip, poleg gostilne ,Pajm( iter trpežne, apnene lacadne barve postavno zavarovane \ 58 vrstBb od 24 d kg napM. 2.e desetletja dobro preizkušene so prekosile vsa po narejen) a. — do sredstvo za pleskanje za lacade. U so bile že pobarvane >71 mail-facadne tint, ^ % E o z •'»i Df -Ki in krijejC' ob prvi potezi, tore ne-potrel>no pleskanje z drugo barvo, -je kot email. vpciraiine pomešane sč.: mrzlo vodo. Antiseptiške. proste str luknjičave. Idealni plesk za nef prostore, še nepobarvane lacade. le-zgradl-e: kot kobile, paviljone, ct itd. Dobiva se v vseh vrstah, sira m: .") vin. Cenik in prospekt« a-stonj in poštnine prosto Kari Kronsteiner. .*> Zaloga t Bra a Eberl, Ljubi jan Zahtevajte takoj brezplačno vzorce! UlilKlIlMilullIlllHHIIIHliilHIllillllll ■■■■■■MnHnmiHIMI 10.000 metrov volnenega in pol-volnenega blaga se globoko pod ceno razpošilja. ■IHIIMIIIIIIIIIHlinilllllllNNINMNnilllllllllllHItllHMIHninilllUlIM j R- Miklauc Ljubljana štev. 5. Prva kranjska razpo-šiljateljska trgovina. ] 01496645