Leto LXXm., št. 139 a LJubljana, četrtek 20. Janifa I949 Cena Din L— S LOTE NS •zhaja vsak dan popoldne tzvzemfi neddje in praznike. // Insercrti do 80 petit vrst o Din Z do 100 v rs* o Din od 100 de 300 vrst a Din 3. vecp inserati p*«t vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" veljo mesečno v Jugosiavi|i Dm 12,—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi tc ne vročajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knaflievo ulica št«v. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski fra št. 7 // NOYO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon Št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; S>družnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVEKU GRADEC. Slomškov trg S // Poštno hranilnica v Ljubljani št. 10.351. d izrocitviio mirovnih pogojev Franciji Danes se bodo najbrže v Versaillesu sestali pooblaščenci francoske vlade z nemškimi delegati • Italija pri pogajanjih ne bo direktno zastopana — Francija Je za ustavitev sovražnosti, ne bo pa kapitulirala pred pogoji, ki niso združljivi s častjo operativnih edinic London, 20. junija, e. Radio poroča po vesteh iz dobro informiranih krocrov. da se bodo danes sestali predstavniki francoske vlade z nemšk'mi pooblaščenci k razgovorom dede mirovnih predlogov. Po nekaterih vesteh bodo razgovori potekali v Versaillesu. kjer naj bi prišlo do novega ver?ailleskega rniru. Fo informacijah iz dobro obveščenih kresov Italija ne bo poslala Svojih zastopnikov na ta sestanek, ker je bilo v Mona-I vem zagotovljeno, da bodo zaščiteni Ita-lijanSfcj interesi in da bo ugodeno itali-janskfm zahtevam tudi brez direktnega sodelovat: ja t>ri pogajanjih. Francoska delegacija F.crdeaux, 20. jutl s. (Renten Po zad-n.uh informacijah Je imenovala francoska vlada za mirovna pogajanja z Nemčijo tri pooblaščence, kj so že na pati na mesto, ki ga Je označila nemška vlada. Uradno to mesto ni bilo objavljeno, domnevajo pa, da bodo pogoji za mir Sporočeni francoski delegaciji v Parizu ali v Versaillesu. London, 20. junija, e. (Havas) Po sporočilih iz službenih krogov so bili določeni kot pooblaščenci francoske vlade za raz- govore o premiriia z Nemci sedanji fra~-i-oski zunanji minister Baudoi~i. gerr-rai Uncinger in bivši francoski veleposlanik v Varšavi Leon Noel. Odločnost francoske vlade London. 20. jim. e. (Reuter) V zvezi s francosko ponudbo za ustavitev sovražnosti je radijski napove do valeč francoskeca radia izjavil: Dasi je francoska vlada pripravljena najti način za ustavitev sovražnosti Smo vendarle odločeni, da ne sprejmemo pogojev, ki bi uničili strukturo našega naroda. Predsednik vlade maršal Pe ain pravi, da morajo biti pogoJi Častni. Francija ne bo nikoli kapitulirala, ako posroji ne bodo v skladu s častjo operativnih edinic. Ce se bo to zgodilo, bomo nadaljevali borbo s svojimi zavezniki. Skupni nemško italijanski mirovni pogoji Berlin, 20. jun, e. Glede pogojev Francije za sklenitev premirja, ki so bili dolo- čeni v Monakovem ni mogoče v Berlinu nič konkretnega zvedeti, z nekaterih mest so iziaviii. da so vsa kombinacije glede mirovnih pogrjev. ki so jih cbjav li r.P-ka-teri tuii listi, popoinorm famovoline. V krogih blizu zunanjeea ministrstva poudarjajo, da gre za nemške in italj.an-ske zahteve, ki jih postavljata Nemčija in Italija skupno in se o teh zahtevah ne more razpravljati ločeno. Če pride do sporazuma s sedanjo francosko vlado, mora biti to tak sporazum, da bo francoska vlada sprejela skupne pogoje. Nemogoče \ ca bi Italija posebci »kjepala s Francijo premirje. Poudarja »e. da je zveza med Nemčijo in Italijo sedaj trdnejša kot kdaj prej in zato odpadejo vse komb nacije o možnosti sklepanja ločenega premirja s Francijo in Italijo. Rimske informacije Rim, 20. junija, e. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da Hitlerjevi in Mussolinijevi predlogi za sklenitev miru s Francijo ne bodo taki. da jih Francija ne bi mogla sprejeti. Za sedai je težko delati prognoze in gibati, kakšni so ti pogoji, toda v Rimu so prepričani, da bo zmagal razum in da bo francoska vlada sprejela pogoje, s katerimi se noče uničiti Francija, temveč samo omogočiti nadaljnja akcija, s katero bi Italiia in Nemčija uspešno zakliučili pričeto operaciie proti Angliji. Po mnenju rimskih političnih krogov obstojajo samo trije smetri. ki jih želita Nemčija in Italija doseči in sicer: 1. Okupacija francoskih pris^arršč ob Atlantiku, to so Brest. St Nazaire in Bor-deaux. brez katerih se ne m;re zamisliti uspešna organizacija blokade proti Angliji. 2. Dominacija na vsem francoskem ozemlju do Pireneiev. 3. Nevtralizaciia francoskih divizij, ki so še nedotaknjene na fronti proti Italiji. Basel. 20. jun, s. (Štefani) Včerai ie neka neznana radijska pcsta'a sporočila, da ie franeorka vlada odklonila nemške mirovne pogoje, ker so za francoski naro^ nesprejemliivi. Ta vest je zbudila precejšnje presenečenje, ker se ve. da ob ča°u oddaje te vesti nemški mirovni pogoji Se niso bili izročeni francoski vladi. Berlin. 20. iun. e. (Štefani) Z merr-daine strani se izve. da bodo nemške čete nadaljevale operacije z največjo energi.io, dokler ne bo francoska vlada brez pridržka sprejela nemških mirovnih nosnim Francoska vlada še ni dokončno odklonila angleškega predloga Bordcaux. 20. junija s. (L'nitcd Press) Po informacijah, ki jih je bilo mogoče do sno-či dobiti iz krogov blizu sedanj! irancoski vladi, vlada še ni dokončno odklonila angleškega predloga za sklenitev dr/avne unije med Anglijo in Francijo. V dobro po-u«"cnih krogih tudi ne izključujejo možnosti, da bo a%gleška vlada svoj predlog v kratkem ponovila. Bcrdeax. 20. junija e Eden izmed pred-I stavnikov francoske vlade je snoči izjavil, da jc treba kljub poizkusom za sklenitev miru z \Temčijo, proučiti angleški predlog o sklenitvi unije med Francijo in Anglijo. ek letalske ofenzive proti Angliji Ponoči so nemški bombniki izvedli nove napade skoraj na vse dele angleškega ozemlja — Vso noč so se slišale detonacije — številni požari London, 20. jun. s, (Reuter) Preteklo noč so se nemški letalski napadi na Anglijo zopet ponovili. Zdi se, da so zavzeli celo večji obseg nego oni v noči od torka na Sredo. Poročila o napadih prihajajo skoro iz vseh delov Anglije. Tako &o bili letalski alarmi tudi v severnozapadni Angliji in prišlo je tam tudi do bombnih napadov. To je prvi primer v dosedanjem poteku vojne, da je bila nad severnozapadno Anglijo Sploh opažena aktivnost sovražnih letal. Prav tako so izvedli nemški bombniki več napadov ob južni angleški obali. Protiletalski topovi so stopili tu v akc;Jo in vsi oddelki za zaščito pred letalskimi napadi so bili na delu. Letalski alarmi v Južni Angliji so ponehali šele proti Jutru. Ob južnovzhodni obali je bilo opaženo, da Je večje število nemških letal preletelo obalo v smeri proti Severu. Končno poročajo o bombnih napadih tudi iz Sevemovzhodne Anglije. VSo noč so afJsalj na več mestih detonacije zaradi eksplozije bomb ter brnenje letalskih motorjev. Očividci pripovedujejo, da sta bili dve nemški letali menda težje poškodovani, ko sta se oddaljevali proti morju. Letalski alarmi v severno\-zhodni Angliji so trajali pet ur. London, 20 jun. s. (Reuter) Letalsko *n notranje ministrstvo sta izdala davi ob 7.30 komunike, ki pra\-i: V teku pretekle noči so sovražna letala izvedla nove napade na Anglijo. Vrženih Je bilo ranopo bomb ob severno vzhodni obali Anglije. Skoda Je bila povzročena v treh mestih. Izbruhnilo je mnogo požarov. Nadalje so bile vržene bombe v grofiji Lincoln, v Južni Angliji in v južnem VVa-lesu. Po dosedanjih podatkih je bilo pri teh napadih ubitih skupao 6 civilistov, ranjenih pa 60. Protiletalski topovi in lovska letala so stopili v akcijo. NaJmanJ 3 sovražna letala so bila sestreljena- mnogo drugih pa je bilo poškodovanih. Varnostni ukrepi London, 20 iun. s. (Reuter) Zaradi možnosti sovražnega vpada so angleške vojaške oblasti proglasile nekatere pokrajine Južnovzhodne Anglije kot prepovedana ozemlja, v katera ni dovoljen dostop brez po-ebnesa dovoljenja. Notranje ministrstvo je izdalo na prebivalstvo v vsej Angliji opozorilo, naj v primeru sovražnega vpada ne zapušča svojih domov, temveč ostane na svojih mestih. Izkušnje iz FrancUe in Belgije so namreč pokazale, da begunci lahko resno ovirajo obrambo. Moč angleškega letalstva London, 20. jun. s. (Reuter) Minister za letalsko proizvodnjo lord Beaverbiook ie izjavil sinoči da razpolaga Anguia sedai z več letali, nego iih je imela ob nemškem vpadu na Nizozemske, in Belgijo. Letalska proizvodnja vseh kategorij letal ie v Angliji do 10. maju presegla število izgub. vključno one. ki so se primerile zaradi raznih nesreč doma. Anglija ima danes tudi več letal nego ob izbruhu vojne. Zelo se je povečala tudi proizvodnja letalskih motorjev ter ima letalstvo trenutno na razpolago celo več motoriev. nego jih more uporabiti. Angleži založeni z živežem London. 20. jim. s. (Reuter) V zgornji zbornici je sporočil minister za prehrano lord Woolton, da ima Anglija na razpolago živeža za več tednov tudi za primer, če bi bili odslej naprej vsi dovozi ustavljeni. V Angliji je več tajnih skladišč živeža, ki tvorijo železne rezerve. Te bodo porabljene samo v izrednih primerih. Poleg tega so bile ustanovljene že preje posebne zaloge v pokrajinah, kamor bi bilo v primeru potrebe treba evakuirati večje število civilnega prebivalstva. Evakuacija otrok iz Anglije v Ameriko London, 20. junija s. (Reuter) Minister Attlee je sporočil v parlamentu, da vlada ponovno z vso naglico proučuje na podlagi došlih ponudb možnost evakuacije otrok iz Anglije v Zedinjene države, v angleške dominione in kolonije. V svrho pospešenja in izvedbe te evakuacije bo ustanovljen posebni izvršni odbor in informacijski urad. Vlada nadaljuje glede tega vprašanja posvetovanja z vladami dominionov. Angleška letala nad sovražnim ozemljem London. 20. jun. s. (Reuter) Davi je objavilo angleško letalsko ministrstvo komunike, ki pravi: Včeraj popoldne in zvečer so izvedli angleški bombniki vrsto uspešnih napadov na sovražna letališča in letala na tleh pri Amiensu in Rouenu. Več letal je bilo uničenih in mnogo hangarjev zadetih. Ponoči so izvedli angleški bombniki zopet velike bombne napade na Poruhrje, Porenje in zapadno Nemčijo. Eno naše letalo pogrešajo. London, 20. jun. s. (Reuter) O letalskih napadih, ki so jih izvedli angleški bombniki na severnozapadno Nemčijo v noči od torka na sredo, je objavilo letalsko ministrstvo sinoči nekaj nadaljnjih rxxirobno-sti. Tako je ugotovljeno, da je bilo samo v Diisseldorfu povzr oč eni h 21 požarov. V Kolnu je bil razstrelien vlak z municijo. Pri Hamburgu je bila zadeta elektrarna. Na bencinska skladišča pri Bremenu je bilo vrženih 250 bomb ter so bili povzročeni veliki požari. Angleški bombniki so napadli nemške vojaške objekte tudi v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji. Pri Cnerbourgu so bile bombardirane nemške oklopne edini-ce ter jim ie bila povzročena velika škoda. Mornariška letala so bombardirala nemško pomorsko oporišče Den Helder na Nizozemskem. Z vseh teh poletov se niso \-rnila tri angleška bombna letala in dve lovski letai. Berlin, 20. junija AA. (DNB) V noči med 17. in 18. junijem so anglefka iletala letela nad Koblenzom ter ob tej priliki bombardirala vojno bolnico Joffehaus. toda k sreči bombe niso zadele poslopja, temveč so eksplodirale v bližini. Bombe so padle na Kempershof. Levo krilo bolnice se je podrlo ter sta bili ob tej priliki ranjeni dve bolničarki. Sedaj smo v trdnjavi ter ob* ki }e dobro branjena in dobro oskrbljena dana z močnim obzidjem Atlantskega oceana je izjavil Duff Cooper London, 20. junija c. Propagandni minister Duff Cooper je v svojem govoru po radiu izjavil med drugim: Ne glede na to, kakšna bi mogla biti pogajanja sedanje francoske vlade z Nemčijo, moramo biti prepričani, da si francoski narod ne bo dovolil, da bi prišel v suženjstvo in da bo ohranil ljubezen do svoje domovine in svoje svobode. Neomajno je prepričanje francoskega naroda, da se mu bo vrnila njegova domovina v celoti in obenem z njo svoboda. Težko je za Anglijo, ko je izgubila s francosko vojsko svojo najmočnejšo oporo, toda mi gojimo še vedno naklonjenost francoskemu narodu, kakor rudi vsem drugim, ki so bili in so še z nami v tem boju. V bodoče j c za nas vprašanje resno, a tudi enostavno. Fronta je znatno skrajšana. Gre samo še za obrambo angleške obale. Mi se bomo borili in imamo za seboj zelo močno obzidje, to je Atlantski ocean od Starega do Novega sveta. Na drogi strani oceana je Kanada prevzela važne naloge, da proizvaja vcrn-> opreoKr in DMS& nudi izvežbano m^uo; Amerika pa je največji vir za oskrbo na avetu. Ameriška vlada in ameriški narod sta naša prijatelja. Njih predstavniki nam pravi^ j, da nas bc Amerika z vsemi napori oskrbovala z vsemi sredstvi ki jih potrebujemo za borbo. Južno od Amerike ležijo države ki so prijateljsko razpoložene do Anglije. To so produktivne in plodne države, ki zavzemajo veliko ozemlje. Zato imamo za seboj neizčrpen vir za oskrbovanje, ki nam je na razpolago. Mi moramo samo odbijati sovražnika vsaj mesec dni. medtem pa se bodo naše rezerve toliko povečale, koliki r se bodo sovražnikove zmanjšale. Vemo, da je sovražnik uporabil vse sile . svojem velikem naporu, da bi dosegel hitro zmago in ne more sprejeti druge vojne. Sedaj smo v trdnja\-i, ki je dohro "oranjenn in dobro oskrbljena ter bo vzdržala, dokler ne bodo sovražnikovi napori izčrpam „Gospodarski Gibraltar44 Madrid, - 20. jun. AA. (DNB). španski Heii se bavijo z vprašanjem angleških rudnikov v Španiji. >Pueb4o« in »Informatio- ne«sc ugotavljata, da so veliki španski rudniki v Riu Tintu v angleških rokih. Listi naglasa jo velike koristi, ki jih imajo angleški la5tniki od tega velikega rudnika. - Pueblcx pravi, da je Rio Tinto* gospodarski Gibraltar. Izredna pooblastila irske vlade Dub lin. 20. jun. s. (Reuter) Irski parlament je sprejel včerai popoldne zakon, ki daje vladi izredna pooblastila. Osebe, ki se pregreše proti varnosti države, 5meio biti postavljene pred vojaško sodišče. Kanadski obrambni ukrepi London, 20. jun. (C. Z.) Reuter poroča iz Ottaw e, da Je kanadska vlada že razširila Svoje obrambne ukrepe tudi na francoske kolonije na zapadni polobli. Ni dvoma, da so že podvzeti koraki za zavarovanje francoskih kolonij v primeru, da Francija zaključi separaten mir z Italijo in Nemčijo. Egiptske čete so se umaknile z libijske meje Pomembne izjave egiptskega ministrskega predsednika v parlamentu — Italijanski poslanik ostal v Kairo Kairo, 20. jun. s. (Reuter) Egiptski ministrski predsednik Ali Maher pa.»a je sporočil sinoči v parlamentu, da so bile po odredbi vlade esriptske čete umaknjene z libijske meje. Ta ukrep je bil storjen zato, da se prepreči vsak resnejši incident z italijansko vojsko, preden sprejme parlament odločitev dede nadaljnjega zadržanja Egipta v skladu z najboljšimi interesi države. Ali Maher pasa je dejal dalje, da izpol-nJuJe Egipt vse svoje obveznosti iz pogodbe z Anglijo ter da nudi svojemu angleškemu zavezniku vso mogočo podporo z lojalnostjo in dobro voljo. Kairo, 20. junija. AA. (Reuter) Italijanski poslanik v Egiotu grof Macolini. ki bi meral snoči zapustiti Egipt z osebjem poslaništva in konzulatov, ie se vedno v Kairu. Zbiranje ruskih „ $et v Baltiku Riga, 20. junija e. (United Press) Sovjetska Rusija je zbrala v Baltiku že nad deset armadnih zborov. Vsa baltiška letališča so prenapolnjena s sovjetskimi letali. Večji del teh letal je dospelo na letališča v teku pretekle noči. Neprestano pa se nadaljuje dovoz novega vojnega materiala. Obenem pa nemška vojska zbira močne čete v Vzhodni Prusiji. Helsinki, 20 junija s. (DNB) V mero-dajnih finskih krogih so včeraj odločno demantirali govorice, da bi sovjetska Rusija nameravala napasti Finsko. Finskim uradnim krogom ni o teh načrtih ničesar znanega. m ■ m. • r < a a . r.r*.f. ^w . ^¥ . % * * ^ 1» -1 . V ii . * .¥ f — -r J . -pO y frer 7'. top' rsf \ -v «sr . v . ** tov oljnih prispevkov v prilog rovni deci sreza izrekajo prireditelji zahvalo. Iz Poličasi — 521etniea gasilske čete v l*o!jčanah. Na praznik sv. Petra in Pavla bo praznovala gasilska četa Pekel-Poljčane 52tet-nico obstoja z veliko gasilsko vajo in vrtno veselico. Prireditev bo na prostom zaloge pivovarne Union. Slavje bo pričelo ob 6. zjutraj z budnico skozi Pokol, r*olj-čane in Sp. Poljčane. Ob 10. lv> s\i:V.\\ božja, od 11. do 12.r,0 pred hotelom B:ui-man promenadni koncert, ob 15. velika gasilska vaja z orodjem, nato pa pr~^ta zabava. Za vse bo najboljše poskrbljeno. Cisti dobiček je namenjen za nabavo) gasilnega orodja. Sodelovala bo godba >Drava< iz Maribora. — Takse na vozila. y smislu uredbe O državnem in banovinskom cestnem skla hi je treba za vozila, ki se ne rabijo izključno za kmetijske svrhe, plačati letno tak-so in naj vsi prizadeti taka vozila takoj prijav'jo občini. — Po najvišji ceni plačuje krmo vojaška oblast, zaradi česar naj prodajalci prodajajo seno, slamo, oves in koruzo V prvi vrsti njej. — Slinav*t\ eno in praktično utemeljena referent g. Mirko Vauda \z Sv. Marjete ob Pesnici. V prvem poglavju svojih temeljitih strokovnjaških izvajanj je osvetlil ta problem s pedagoško psihološkega vidika, v drugem pa z vaško obee-stvenega in vaško kulturnega vidika. To akcijo je načela banska uprava in jo je vse slovensko učiteljstvo pozdravilo. Sekcija JUU je pri svojem predsedniškem posvetu zavzela poleg tega še stališče, da mora pri odbiranju nadarjencev sodelovati ves učiteljski zbor. Opozarjal je zlasti na nevarnost pomeščanjenja naše izobrazbe in zahteval podpiranje nadarjene mladine predvsem iz naše vasi. Referent je zatcljj- čil svoja klena izvajanja s pomembnim izrekom: »Vas je vas in brez nje ni ničesar.« Zborovalci so nagradili referenta z vsestranskim pritrjevanjem. Končno so bili na tej važni skupščini našega obmejnega učiteljstva sprejeti zelo aktualni predlogi, ki se nanašajo med drugim na potrebo priznanja drugega plačilnega draginjskega razreda učiteljstvu obmejnih šol. na odpravo učiteljskih premestitev med šolskim letom, na zakori.o zaščito učiteljstva pri šolskem ter izvenšol-skem delu. na zasedbo prostih uč.tcijskih mest, spremembo šolskega zakona, izvrševanje šolskih zamudnih kazni po treskih načelstvih, brezplačne šolske potreoščine revni deci ter prispevke za obutev m obleko, omejitev raznih zbirk po šolah, izgradnjo dovoljnega števila učilnic ter učiteljskih stanovanj, zlasti v obmejnih -rezih, prvenstveno upoštevanje obmejnih šol glede podpor in zvišanja proračunskih postavk, nadalje na potrebo organiziranja Čim več kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol v teh srezih, na potrebo, da pride na vsako obmejno šolo javna narodna knjižnica. Številni predlogi pričajo o goreči vnemi, s katero spremljajo naši obmejni prosvetni pionirji razvoj narodne m šolske prosvete. Ob sklepu plodnega delovnega obračuna našega obmejnega učiteljstva je g. nadzornik ugotovil lepo sodelovanje med prosvetno upravo ter našim obmejnim učiteij-stvom. Bodril je k vztrajnemu deiu za dla-gor domovine in mladine v smislu gjsla: »Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. D« smrti povožena Kolesar je povozil starko Marijo Perkič, ki je zaradi poškodb umrla zelo prizadevali, da bi ji rešil: življenje, toda revica je imela prebito lobanjo in ni vzdržala v boju s smitjo. Nedolgo po prevozu v bolnico je podlegla poškodbam in umrla. Oblastva razčiščujejo zadevo in skušajo pojasniti podrobne okoliščine, v katerih je nastopila smrt. Dejansko stanje je ugotovila na kraju nesreče policijska komisija. Policija je aretirala kot povzročitelja nesreče 241etnega pekovskega pomočnika Oskarja šmigoca z Meljske ceste. Marija Perkičeva je bila dobra in blaga žena. Vsi, ki so jo poznali, so jo spoštovali. 2alujočim svojcem ob bridki preizkušnji nase globoko sožalje. Mdrdborske in okoliške novice obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Razpravo je vodil s. o. s. dr. Mihalič,. obtožbo je zastopal državni tožilec dr. ~Ko-Senina. Iz Slovenskih goric — Kriza živinoreje izza pretekle hude zime ima še sedaj svoje posledice. Ker so bili mnogi kmetje, bajtarji in viničarji primorani odprodati mnogo živine, je nastalo sedaj pomanjkanje dobr*- plemenske in rodovniške živine in to p-1 i vsem goveda. Zadeva je tako pereča, da ji bo treba >osvetiti čim večjo pažnjo, će hočemo, da — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arenu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05, ter Sa- vostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, _el. 22—70. — Osebna vest. Diplomiral Je na pravni fakulteti ljubljanske univerze Mariborčan Boris lav [Pik. Iskreno čestitamo! — O tem in onem. Na nocojšnjem občnem zboru zadruge »Pohorska železnicam bodo odločili glede nadaljnjega obstoja omenjene zadruge. — Več prešičev je poginilo ob priliki večjega transporta, ki je bil namenjen čez mejo. — 701etna dnina-rica Jera Strelec je obležala pod naloženim vozom. Ima težke poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico. — Vik in krik na Koroški cesti. Iz gostilne so varnostni organi potegnili 291et-no Marto L. s Pobrežja, ki je oblastem znana kot lahkoživka in ki Je bila lani izgnana s področja mestne občine mariborske za dobo 3 let. Marta na cesti ni hotela slediti varnostnim organom. Vrgla se je na tla in kričala na ves glas. Pri tem je tudi psovala, kar se da. Nazadnje so jo zgrabili in odpeljali v policijske znpore. kjer pa je besnela naprej. Skušala je celo pogoltniti umetne zobe, kar pa so ji preprečili. Zadeva bo imela svoje odmeve r~ed sodiščem in sicer potem, ko bodo J.'arti na dermatolcškem oddelku tukajšnje bolnice pregledali zdravstveno stanje. — življenja se .ie naveličal 271etni pos. sin Franc Rebernik iz Oslušovcev. V trenutku duševne zmedenosti je segel po britvi in si prerezal vrat. Nezavestnega in vsega krvavega so pripeljali v mariborsko bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje, toda poškodbe so tako težke, da je le malo upanja, da bi okreval. Vzroki obupnega dejanja niso točno znani. — Kazne novice. Na Tržaški cesti je 2oletni Franc Košmelj padel z drugega nadstropja in obležal z zlomljenima nogama. Zdravi se v bolnici. V Koroščevi uiici fe padel s črešnje nsietni Franc sib-lak, ki je obležal z zlomljeno levico in presekanimi ustnicami. Tudi šiblaka so ) prep ljali v bolnico. — Na Meljski cesti I 26 je zavozil tovorni avto v Izložbo frizerskega salona Ljudmile Krefti, ki ima zaradi razbite šipe nad 2000 din škode. — Na Frankopanovi ulici je prišel pod kolesa "enovprežnega voza 61etni železničarjev sin Rudolf Semenič, ki je obležal z zlomljeno desno nogo. — Hud pes je napadel 131etno viničarjevo hčerko Heleno Pavlic iz Kosakov ter jo tako nevarno obgrizel po rokah in nogah, da se je Pavličeva morala zateči v bolnico. — Drzni zlikovci so vdrli v stanovanje posestnika Ivana Hab-jančiča v Selnici ob Dravi. Prebrskali so v odsotnosti domačinov vse stanovanje ter odnesli razne jestvine, obleke, perilo in druge predmete v skupni vrednosti okoli 1500 din. — Ob kolo je prišel žele;^ ičar Konrad Cafuta, ki mu ga Je neznan zliko-vec ukradel izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti. Kolo, ki je znamke >Waf-fenrad«. je vredno 1200 din. — Kavalir. Pri Sv. Barbari je napadel neki moški 671etno posestnico Nežo VI-dovič. Prizadel ji Je več udarcev in se je revica zgrudila nezavestna na tla. Prepeljali so jo v bolnico. Za ^kavalirjem« poizvedujejo. — Naboj nI »graca. V Vukovcih je našel 231etni posetnik Josip Kelc naboj. Zaradi neprevidnega ravnanja je naboj eksplodiral in je Kelcu razmesarilo desnico. Kelc se "«e zatekel v bolnico. — Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje apremljivo oblačno in nekoliko vetrovno vreme. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila 22.6 C, davi minimalna temperatura pa 11.6 C. DOBRNA Vam nudi zdravje in idealen mir v sedanjem viharnem času. — Sezona je normalna in nujno rezerviranje stanovanj je potrebno. Iz Coraie Radgone — Osebna vest. Od tukajšnjega sodišča je premeščen pristav Mihael Jerman k okrajnemu sodišču v Mokronog, Novo-na topivši sodnik Matija Do mi čar pa je podal ostavko na državno službo. — Peronospora. Po neprestanem deževju zadnjih dni se pojavlja v vinogradih tukajšnjega okoliša peronospora v taki meri, da so primorani vinogradniki škropiti ponekod že tretjič. Zatiranje te nevarne bolezni je letos zaradi pomanjkanja delovfcih moči precej ovirano in otežkoceno ne glede na občutne obdelovalne stroške. Iz Slo ve rj je ga Gradca -— Kapetan Vranjt'šević zapušča Slovenj Gradec. Te dni zapušča naSe mestece priljubljeni komandir 66. čete granične trupe g. kapetan Slavko Vranješcvič, ki si je med triletnim bivanjem v naši srodi pridobil simpatije vsega prebivalstva. Z njim odhaja največja opora strelskega sporta ob severni meji in z njim Izgublja Sokolsko društvo svojega zvestega članaf ki mu je stal vedno ob strani pripravljen storiti vse, kar je bilo v njegovi moči. Želimo priljubljenemu kapetanu mnogo sreče na novem službenem mestu v Slavonski Požegi z žeVJo, naj ne pozabi severne meje in se še povrne med svoje zveste čuvarje severne meje — svoje granlčarje. — Za novejra komandirja 66. čete granične trupe v Slovenjem Gradcu je bil imenovan g. Sve tis lav Jekič, kapetan II. klase. — Huda. nesreča pastirčka. Pri metanju krme je padel v soboto s kozolca v globino in si zlomil desno nogo nad kolenom lOletni pastirček Jože Moric, pastirček pri Antonu štalekerju v Legnu. Iz bojazni ni hotel o nesreči nikomur povedati, šele V ponedeljek zjutraj, ko ni mogel stopiti na noge, je pričel tožiti o bolečinah., nakar so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. — Protituberkulozni dispanzer v Slovenjem Gradcu bo odslej zaradi tehničnih ovir posloval samo ob ponedeljkih od 15. do 17. — Sport. V nedeljo je gostovalo v Gu-štanju mladinsko moštvo SK Slovenj Gradec in v trening tekmi premagalo moštvo Slovana z 1:0. Uspeh gostov je lep, če upoštevamo, da je moštvo nastopilo samo z 8 igralci, ker vsi igralci niso mogli dobiti koles. Rimska gledanja Izročitev Korzike in Tunisa — Nevtralizacija kolonij Začasna izročitev vojne mornarice in letalstva Rim, 19. jun. (Dr. O. A.) O monakov-skih sklepih čuvajo v merodajnlh rimskih krogih največjo tajnost. Iz raznih komentarjev pa Izhaja, da Hitler in Mussolini nista razpravljala le o pogojih za premirje, marveč tudi o skupnem nadaljevanju vojne proti Angliji in Franciji, če Francija ne bo sprejela stavljenih pogojev, ter naposled v glavnih obrisih tudi o ostalih * mirovnih pogojih. Nocoj ob 18. se je Mussolini s svojim spremstvom vrnil v Rim. Potrjujejo se vesti, da je francoska vlada po posredovanju Španskega veleposlanika sprejela le sporočilo nemške vlade, da je pripravljena naznaniti pogoje premirja. O samih pogojih francoska vlada še ni obveščena. Imenovala je le svoje pooblaščence, baje na čelu s podpredsednikom vlade Chautempsom, ki bodo šele izvedeli za te pogoje. Mednarodne opazovalce najbolj zanima usoda francoske vojne mornarice. Splošno vlada prepričanje, da Francozi svojega brodovja ne bodo hoteli izročiti Nemcem. Zastopnik propagandnega ministrstva je danes izrecno demantira! štiri točke pogojev za premirje, ki jih je objavil »Popolo di Roma«. Vest o zlomu francoske vojske je bila sprejeta v Budimpešti hi tudi v Sofiji z velikim navdušenjem, kakor poročajo vsi italijanski listi, naglašajoč. da sta bili Madžarska in Bolgarija vedno zvesti politiki osi. Madžarski in bolgarski listi pišejo, da prihaja sedaj tudi čas za rešitev madžarskih in bolgarskih revizionističnih teženj. Bolgarski zunanji minister Popov je v imenu vlade ln bolgarskega naroda čestital italijanskemu poslaniku. V rimskih diplomatskih krogih menijo, da bodo pri mirovnih pogajanjih v sporazumu z Italijo in Nemčijo postavljene tudi revizlonistične težnje Bolgarije in Madžarske. Rusko stališče v tem pogledu še ni jasno. »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 20. junija 1940. Stev. 139 Veliki topovi nekdaj in dandanes S topovi velikega kalibra konkurirajo letalsko bombe, vendar pa njihov pomen ni postal nič manjši Tudi topovi imajo zanimivo zgodovino. To orožje se je znatno spromnilo v dolgi dobi svojega razvoja, vendar je težko reči, če je razvoj že zaključen. Med svetovno vojno se je zdelo, da bodo veliki topovi začeli prevladovati nad manjšimi. V se- danji vojni se pa zopet uveljavljajo topovi manjših kalibrov. Topovom večjega kalibra sedaj zelo konkurirajo letalske bombe, vendar pa tudi dandanes ne kaže podcenjevati velikih topov. Napačna bi bila domneva, če bi mislili, 1 Nemška baterija za obrambo obale Basanje nemškega obalnega topa da v starih dobah niso bili znani veliki topovi. 2e v prejšnjih stoletjih je bilo povsem jasno, ua imajo topovi tem večji učinek, čim večji so, niso pa takrat se poznali eksplozivnih granat. Streljali so s kamnitimi kroglami, ki so imele železni ali svincem oklep. V izdelavi velikih topov so se odlikovah zlasti livarji v Flandriji, posebno v Liegu. Tudi v Nemčiji so bili sloviti livarji v krajih vzdolž Rena. V Gandu je se ohranjen starinski veliki top, ki ga imenujejo »Dulle Griet« (neumna Marketa). To je rnožnar, ki ima pet metrov dolgo lafeto. Njegovo ime nas spominja na slovito nemško »leno Marketoc. Kamnite krogle tega možnarja, ki je bil vlit 1.1411 v Gandu, so tehtale po 200 kg. Drug podoben top je bil tudi narejen v Gandu ter je bil 13 m dolg in so njegove krogle tehtale celo po 2000 kg. V starih časih teh vrst velikih topov ni bilo malo. Z uporabo tako velikih in okornih topov je bila težava predvsem s prevozom. Zato so v tistih časih izdelovali predvsem manjše topove. Velike topove so začeli izdelovati v večjem številu šele v 19. stoletju. V bojili Belgijcev za neodvisnost 1.1832 so Francozi uporabljali za bombardiranje An ver s a, ki ao ga branili Nizozemci, »veliki lieški možnars, ki je bil le 1.66 m dolg in je imel kaliber 60 cm. Topovske krogle so bile težke po 587 kg. Ves top je tehtal 7750 kg in za njegov prevoz so potrebovali 36 konj. Ta top je po 20. strelu počil. Prvi moderni veliki topovi so se pojavili v svetovni vojni ln sicer avstrijski kalibra 30.5 cm. Top tega kalibra so prevažali po železniških tračnicah s pomočjo motorja. V tej dobi se je pojavila tudi slovita »debela Berta«, Kruppov izdelek, top kalibra 42 cm, ki so ga prevažali na 12 posebnih vagonih in je tehtal 88.000 kg. Njegove krogle so tehtale le po 400 kg, a so bile tako učinkovite, da jih je bilo dovolj pet za napad na Liege, za napad na Namur in Maubeuge pa celo samo po ena. Zelo zanimivi so tudi načrti za topove, ki niso bili nikdar izdelani. Konstrukterji topov so se pečaU z raznimi zamislimi, da bi iznašli topove, pri katerih bi ne uporabljali smodnika. Značilno je, da je za streljanje s topovi v rabi še vedno smodnik kakor v srednjem veku, čeprav sedaj ljudje obvladajo tudi mnoge druge fizikalne sile, ki bi bile morda primerne za streljanje. Kljub temu se jim ni posrečilo iznajti nič priporočljivega, da bi zamenjali smodnik s kakšno drugo silo. Laiki mislijo, da bi bila zelo primerna uporaba stisnjenega zraka za streljanje s topovi. Prvič so se s to idejo pečali pred 50 leti in v ta namen je bila postavljena priprava, ki je teh- MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din L.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZHO Beseua >c .jai javeK poseoe, Naimsn'š' /.nesefc v— din tfjuLllfOVEO naraven, kg din 17.—, nudi HOMAN, Sv. Petra c. 81 ■ b i s i ■ ■ Poslužite se malih oglasov v »Slov. Narodu« ki so najcenejši! ■ ■ 50 1'AK tMLAiNJL zunranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic -Velika zaloga perja po 7.— dir. iMjana Gosposvetska c ii -<*s*kanska ul 3 4. L* LA VSAKO FKUJLifcO najboljša in najcenejša oblaciu? si nabavite pri P K K S 1 H H 8v Petra cesta l*. SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej Maimanlši znesek 8.— din PEKOVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. — Matija Zupančič, Dol. Logatec. 1558 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za splošna dela sprejme takoj Kmet Ivan, čevljar, Brezno, p. Laško. 1559 KUPIM tseseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din STARINSKE PREDMETE vsakovrstne, preproge, pohištvo, porcelan, slike in umetniške slike kupujem in prodajam. Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L. _____ _____ Kupujem rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžar, Vošnja-kova ul. 4. 1418 >eseda 50 par. davek poseoe., ^Pimarn« -> . ~. v. h. dtn SVEŽE ČEŠNJE I.a, trde, črne m rumene, kg din 5 — 6 v košarah po 45 kg razpošilja brzo vozno — franko podvoz — G. Drechsler, Tuzla. 1551 Izvrstna MEDICA barva ustne in d ca! Dobite jo v MED AKNI Ljubljana, Židovska ulica 6 OPERNA KLET V LJUBLJANI nudi vsako sredo, četrtek in petek sveže pošiljke najboljših morskih rib Danes za sladokusce tudi jastog in granclevoli. Poleg bogato založene kuhinje imamo razne bosanske posebnosti, kakor okusne ražnjiće, čevapčiče itd. — Točimo zajamčeno pristna dalmatinska vina in razne druge pijače. — Pivo v vrčkih! Za oddih prijazen vrt v zatišju! narodna "Tiskarna I C3UBL3ANA r tZVRStJJh \fSB VRSTE TlSKftVlM *R BLPROSTK /A NAJF1NBJŠ* Vaiboljši v«»d. *k po radijskem sveto le ,NAš VAL" sporedi evropsKir- postaj as vseh satovih stroKov, članki roman, novela novice t radijsKv^a in televizijskega sveta, cilmsku pregieo. oagradni natečaj, smešnlce. itnaja vsa* pere* in je tudi iep.. ilustrtran. LfKAVA. LJbMmmmi Hnaftjcva ulica a. SAMO NEKOLIKO PAR VEC m Vaše zdravje ie sigurno zavarovano '(HlWIIII!i;illlJMIHU!!^ Inserirafte v »Slov. Narodu«! >iiiiHHi!IKUIIUItt -i»i^':MiUiHi«kiHl..1.i;ift;iiK«r «••• •JiHJil.M itn" >•• tala 19 ton, med tem ko je topovska krogla sama tehtala le 63 kg. Ze to nam kaže dovolj, kako nepraktični bi bili topovi z uporabo stisnjenega zraka. Tudi eksperimenti nekega francoskega inienjerja pred 30 leti, se niso obnesli. Prav tako so opustili nadaljr.je poskuse streljanja z zmesjo vode in eksplozivnih plinov. Tudi para ni primerna za uporabo pri topovih. Morda bi lahko uporabili električno silo. toda doslej še ni bilo nobene praktične priprave, ki bi jo lahko s pridom uporabljali za ta namen. Žrtve strele Med ljudmi je zelo globoko ukoreninjen strah pred nevihtami. Posebno ljudje, ki delajo na prostem, se navadno izredno boje, da bi jih presenetila nevihta. Izkušnje pa kažejo, da se pred strelo, ki se je ljudje tako silno boje, lahko obvarujemo. Ljudje še vedno zelo greše, da se ob nevihtah zatekajo pod dreve?a ter se tako izpostavljajo nevarnosti strele. Bolje bi bilo, če bi jih dež pošteno premočil. Statistika nam kaže, da žrtev strele ni posebno mnogo. V Angliji ubije strela na leto povprečno 12.4 ljudi, če računamo povprečje za daljšo dobo. To se pravi, da ne pride na milijon ljudi niti ena žrtev, temveč šele na 3 milijone. Mnogo ljudi pa ubije strela na Madžarskem in sicer 16 ljudi na milijon prebivalcev. V Zedinjenih državah, na Koroškem in bivšem štajerskem, kjer so pogosto nevihte, ubije strela 10 ljudi na milijon prebivalcev. V srednjeevropskih pokrajinah, na Češkem, v Prusiji in v šlezi-ji se giblje število žrtev strele od 4 do 5 ljudi na milijon prebiv-alcev. V Franciji in na švedskem ubije strela na leto 3 ljudi na milijon prebivalcev. V Belgiji zahteva strela na milijon ljudi le dve žrtvi. Ugotovljeiio je, da se mnogo ljudi, ki vanje trešči, zopet obvesti ai pozdravi. Nekoč je treščilo v neko cerkev na češkem, kjer je bilo zbranih nad 300 ljudi. Dvesto izmed njih jih je ostalo zdravih, 100 se jih je onesvestilo. 30 se jih je moralo nekaj časa zdraviti v domači oskrbi, šest ljudi pa je bilo ubitih. V drugem primeru, ko je treščilo v množtoo ljudi, je strela oplazila 92 ljudi, ubitih je bilo samo 10. lahko ranjenih pa 55. V nekem primeru je treščilo v ojvorano. kjer je sedelo 250 ljudi. Ubit je bil le en človek takoj, drugi pa je umrl na posledicah ran pozneje. 60 ljudi je obležalo omamljenih, a nihče izmed njih ni bil ranjen. Drugi so se le prestrašili, ne da bi se jim kaj zredilo. Mnogo je odvisno od te^a, koliko žrtev zahteva strela v podobnih primerih, kakšna je pievoclncst tal. Če so tla premočena, je nevarnost večja. Zafo je potrebno, da se ljudje umaknejo v primerno zavetje, ce delajo na prostem, pred m se razbesni neurje. Upoštevati pa moramo, da je že večkrat treščilo v človeka, ko je bežal na problem pred nevihto. Zato so prejšnje cas< tuda preprosti ljudje trdili, da bežeči človek privlačuje sjtrelo. Več žrtev pa zahteva strela, ko trešči med čredo živali. Xok«>č je treščilo v ovčjo stajo, kjer je bilo 1800 živali. 1.200 jih je bilo omamljenih. 556 pa ubitih. č*e trešči med ljudi, so posledice zelo različne. Tako strela nekatere le malo ožge po koži. Zgodi pa se tudi. da človeku skoraj povsem raztrga obleko, ne da bi bil ranjen. To se je zgodilo nekemu kleparju, ko je popravljal streho na cerkvi. Treščilo je v njegovi neposredn1 bližini in strela ga je skoraj povsem slekla, ne da bi dobil kakšne večje rane. Do drugeg-a tako nenavadnega primera je prišlo, kc je treščilo v nekega človeka, in mu povsem lRznie-sarilo peto, med tem ko je o-tal sicer brez vsake druge rane. Ta žrtev strele je nosila čevelj z železnimi podprtica/ni. N1VEA CREHE Veliko in malo v mestu in na deželi, vse hoče v obilni meri uživati čudovito sonce. Toda Vašo na mraz navajeno kožo je treba najprej zavarovati z NTVEO, ker tedaj bo ostala sveža in zdrava. Zato nikar ne pozabite okrepčati svojo kožo z NTVEO, preden greste iz hiše. 208 Brez posebnega obvestila. Umrla je po kratkem trpljenju, previđena s tolažili svete vere, moja skrbna nepozabna soproga, gospa Fani Papež roj. Krivan soproga višjega zdravstvenega svetnika Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 21. junija 1940 ob turi popoldne izpred hiše žalosti, Vrstovškova ul. 19, na pcJcopaJišče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 25. junija 1940 ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 20. junija 1940. Dr. MIlan Papež — soprog Mestni pogrebni zavod Občin* Liubljinj Krinka t ljubezni — Še trenutek, — je dejal markiz, — izvolite nam pustiti listine za primerjavo: nov in star pisemski papir in izjavo o izpremembi vodnega znaka. Baillegiane nedvomno ni mogel ničesar odreči tistemu, ki ga je vezala nanj — njegova vest... in morda tudi hvaležnost. Razgrnil je na Pavertovi mizi zaželjene dokumente, potem je pa pozdravil gospoda in odšel. Ko je ostal markiz de Valcor sam z vodjo »skrajne sredine«, je pustil svojo brezbrižnost na divanu. Vstal je in vrgel tlečo cigaro v peč, potlej je pa Stopil pred poslanca, mu pogledal globoko v oči in vprašal: — No, torej? Poslanec je skušal premagati svoje razburjenje. Slutil je v glavnem, kaj bo sledilo, in mislil je, da sploh ne bo imel dovolj hladnokrvnosti, da bi koval iz tega čim več koristi. — No, torej, dragi moj markiz, časti tam vam iz vsega srca. Saj veste, da nisem dvomil, da je pravica na vaši strani... In zdaj je doprinešen še dokaz, da je res tako. Vidite, da me to zelo veseli. — Da, dokaz je doprinešen, — je ponovil Ren a ud porogljivo. — Dokaz je potlačen, ste menda hoteli reči. O, take sreče pa vendar nikoli ne obesimo na mernik. — Sodno je to že storjeno. Objavljena bo izjava izvedencev, proglašeno bo, da ni povoda za so-iuo postopanje zavoljo procesa in tako preide sodišče preko tega kratkomalo k procesu. Obsojen bom v javnem mnenju še preden se prične obravnava o moji aferi pred civilnim sodiščem. Baillegianovo pričevanje? Vsako sodišče ga bo odt-.ioniio, češ da je blazen ali podkupljen. Ali ste že videli, kako se ta sistem razteza ? Dva tabora se bosta lahko v Franciji znova organizirala na tej točki kakor na trdnem temelju. Tisoči ljudi bodo razpravljali o popisanem koščku papirja in nihče izmed njih ga ni videl. Dati listino poštenemu in kompetentnemu človeku, da bi jo proučil, bo težje, nego združiti stotisoč strastnih ljudi, ki bodo pripravljeni dati se razsekati za to, da jo proglase za avtentično. Toda pri vsem tem bo moja izvolitev razveljavljena v šestih dneh in jaz bom obsojen. Pavert se je zasmejal. — No, torej, vidim vas že na cilju, dragi moj tovariš. Vi ste namreč sedaj moj tovariš. V resnici pa ne dvomite, da bo vaša izvolitev potrjena. — Ne, ker ste vi tisti ki bo dosegel, da bo potrjena. — Ah, ah, vidim, da se bolj zanašate na politiko, nego na sodišča. — O, sodišča! ... Saj jih poznamo. — No, markiz, kaj pričakujete od mene? — Tisto, na kar mislite, Pavert, in kar vas mika. Kar priznajte! —O, tu se lahko človek nabere udarcev. — Vi se jih ne bojite. — Vi želite, da bi vložil v parlamentu interpelacijo v vaši zadevi in položil te papirje na plenarni seji samemu čuvarju pečata pod nos? Govoreč tako je poslanec posmehljivo trkal s slonokoščenim nožem po listkih, ki jih je bil pustil na mizi izvedenec. — Če se vam bo zdelo primerno, lahko tudi daste svoji pobudi obliko interpelacije. To je stvar vas in vase skupine. Vse, za kar vas prosim, je, da povzamete besedo, ko se bo govorilo o moji izvolitvi. Dotlej moji nasprotniki gotovo pridejo na dan z izjavo svojih izvedencev. V tem pogledu ste lahko brez skrbi. Uničiti me bodo hoteli s to strašno, navidez nepobitno izjavo. Pismo je avtentično in napisano je bilo pred dvajsetimi leti. Sami dobro veste, da prinaša to pismo s seboj tudi mojo obsodbo. Jaz sam ga proglašam za potvorbo in zakrivil sem tako poleg vseh drugih še to drzno sleparijo. Oni namreč soglasno zanikajo, da bi šlo za potvorbo. Po tem, kako so se vsi ti kričači s skrajne levice požurili s pripovedovanjem, da sem razlil cele potoke zlata po Bretagni, da sem dal razširiti conquettsko pri- stanišče in da so bili vsi moji volilci podkupljeni — boste pač lahko presodili, da ne bo mnogo tovarišev, ki bi glasovali zame. In tu, dragi moj Pavert, dosežete lep uspeh s tem, da stopite na tribuno in izjavite: Dovolite — tu je še ena malenkost... o, skoraj ni vredno govoriti o nji... gre za vodni znak na tem papirju. Renaud je počil v smeh. V smeh, kakršen ni zaigral pogosto na ustih tega ponosnega moža. Smehljal se je pogosto, kajti smehljaj je pomenil velikodušnost. Ni se pa smejal, kajti smejati se pomeni popuščati. Toda, zdaj je bil tako vesel, da se ni mogel premagati. Pavert je bil sicer navdušen za svojo vlogo, vendar se mu pa ni prav nič mudilo sprejeti jo. — Bože moj, — je vzkliknil in se prijel za glavo. — Kdo vas ovira? — je vprašal markiz. — Gospod markiz, ali bi se ne mogli obrniti na koga drugega? Saj vam menda ni mnogo ležeče na govornikovi spretnosti. Dejstvo je tu in ono govori samo zase. — Kako to? — je vzkliknil Renaud presenečeno. — Mar to ne odgovarja več vaši politični smeri? — To še preveč odgovarja moji politični smeri. Se preveč, pravim ... Razumete ? To me potiska naravnost na desno. V tem primeru bi bil s svojo stranko zvezan z reakcionarno opozicijo. Moji pristaši bi se upirali. Kaj bi se zgodilo z mojim sistemom, če bi prišel na tehtnico, ki je moja in moč mojih prijateljev? Ureiuie Josip Zupančič H Zo ^Narodno tiskamo* Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Christoi /j Vsi v Ljublian*