Ljubljana, t sredo 18. junija 1902, XXXV. leto. Ishaja vsak dan * večer, izunfi; uedent a ^raznise, ter velja po potil urejam««, m avafro-ograka dežele sa vse leto 95 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 8 K 30 b. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K. za pol leta 11 K, za Četrt teta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCona se za vse leto 2 K. — Za tula dežele toliko več", kolikor znafia Poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine so ne ozira. — Za oznanila plačuia se od Ctiristopne ootit-vrsta po 12 h, Ce se oznanilo jedeakrat tiska, po 10 fc Be se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna1* telefon ž t. 85. !z Kallayevega kraljevstva. Nedavno smo priobčili nekaj pojas-nujočih podatkov Božidarja Nikašinovića, slovitega poznavatelja bosanskih razmer, a skoro ob istem času so poslali bosansko hercegovski vseučiliščniki na avstrijskih vseučiliščih nekaterim članom delegacij Spomenico, v kateri je navedena cela Trsta dejstev, ki kaj čudno razsvetljujejo Kallavevo »uspešno« delovanje v okupiranih deželah. V spomenici sicer niso |navedeni vsi zločini, toda vsak je klasično izpričevalo Kallayeve brezobzirnosti. Da se ugodno reši agrarno bosansko vprašanje, v to svrho se ni storilo ničesar; bosanska vlada se vselej izgovarja, da jej manjka denarja. A za vojašnice, špionažo, železnice, ki imajo po izrekih samih avstroogrskih ministrov samo stra-tegičen namen in pomen, je denarja dovolj. Vlada radi tega noče rešiti agrarnega vprašanja, ker je njej ljubo, ako ostoja to vprašanje neprestan vir in vzrok antagonizma mej mohamedanskimi posestniki in krščanskimi obdelovalci posestev. Posestnike vlada vselej ščiti, najsi ravnajo z obdelovalci še tako krivično. Izmed več izgledov, ki so jih v spomenici navedli vseučiliščniki, omenimo le sledečega: Steva Zivkovića iz Sviniarevca v be-linskem okraju je z njegove njive pregnal veleposestnik Osmanbeg Pašić zato, ker je radi bolezni njivo dal drugemu v obdelovanje. Dasi je Živković zadostil vestno vsem dolžnostim, je vendar vlada zavrgla njegov protest ter ga povrhu še obsodila na plačilo znatnih sodnih stroškov. Bosanski kmet, pravi spomenica, je torej v hujšem položaju kakor so bili svoje dni rabi, kajti on ni niti glebae adstrietus (navezan na grudo). Jako često pa se ponavljajo pritožbe, da cenijo uradniki letino preveč visoko, včasi trikrat do petkrat višje, da je potem tudi desetina visoka. A kmetic sirota se ne sme pritožiti; če to stori, je še občutno kaznovan, češ da dolži in sumniči uradnike sleparjenja. Desetina se ne odpusti nikomur, tudi tistemu ne, kojemu se je na njivi popolnoma slabo obneslo. Lansko leto je toča uničila v nekaterih okrajih Banjaluke vso letino. Kmetici so milo prosili za milost, naj se jim prizanese, a vlada jim je odgovorila, da jim ne more ustreči, sicer bi po njihovem izgledu prosila vsa Bosna, da se ji izpregleda desetina. Leta 1900 je bilo dražbenim potom prodano 1416 posestev, 1. 1901 pa 1880. Zadnje leto je samo privilegirana bosanska banka prodala 17% vseh dražb. Ako se stvari ne izpremene, preide v 50 letih vsa Bosna in Hercegovina po dražbi v tuje roke. Prizadeti so vsled dražb najbolj mohamedanci 66°;0, potem kristijani 33°/0, in najmanj tujci 1%. Erar konfiscira samovoljno privatna posestva. Slučaj: Vojaško poveljništvovAvtovcusije prilastilo v Avtovcu velike pašnike za svoja vežbališča, ne da bi kmete za to odškodilo. In ker se je ta prostor zdel poveljniku še premajhen, je dal konfiscirati njive še enajsterim kmetom ter ni čakal, da bi vsaj žetev spravili na dom in tudi jim ni niti vinarja plačal za to. Enajst kmetov je bilo oberačenih, in na njih pritožbo se ni vlada najmanj ozirala. Gospod Kallav tolaži navadno vsako leto delegate, da je sedanja samouprava samo predpriprava za prihodnjo konstitucijo. Ali ta sedanja samouprava je ironija za pošteno, pravično samoupravo, kajti domače prebivalstvo izdaja v plen tujcem in vladnim uradnikom. Izgled: Leta 1901 so volili v Čajnicah župana; en kandidat je dobil 83, drugi 60, tretji samo 6 glasov, ali vlada si je izbrala — zadnjega. V okupiranih deželah n i nobenega zakona o združevanju. V Mostarju so nameravali ustanoviti obrtno društvo — a že dve leti čakajo, kdaj se jim vrnejo pravila. V Travniku čakajo že 4, v Čajnicah pa že 6 let, kdaj jim bo vlada odobrila pravila za bralna društva. V Bosni in Hercegovini tudi ni nobene postave, da se morajo otroci pošiljati v šolo. Sicer pa pravoslavni in mohamedanci radi pošiljajo svojo deco v šolo a le v svojo versko šolo, vladnim šolam nič kaj ne zaupajo. Zato pa vlada z vso krutostjo sili stariše, da pošiljajo svoje otroke v neljube jim vladne šole, in kaznuje uporneže z velikimi denarnimi kaznimi. Vlada kar sistematično deluje na to, da ostane domače pravoslavno in moha-medansko prebivalstvo brez naraščaja mlade inteligence. V srednjih šolah pravoslavni in mohamedanski dijaki propadajo kar vrstoma, nasprotno pa dijaki katoliških ali pa privandranih starišev napredujejo tudi pri manjših zmožnostih in manjši pridnosti. Vladne podpore so na razpolago večinoma le dijakom zadnje vrste, četudi imajo včasih slabo izpričevalo. Otroci nekatoliških starišev se včasih tudi šiloma katolicizirajo, zlasti dekleta, katera ponoči na skrivnem pograbijo katoliški fantini ter se dajo ž njimi takoj poročiti. Vladi je vse to znano in vendar ničesar ne stori v obrambo postav. Pravoslavni in mohamedanci so včasi obsojeni na visoke globe, ne da bi vedeli zakaj. Iz N^vesinja je bil premeščen siloviti in jako nepriljubljeni okrajni glavar Rauch. Lazar Petković je v neki družbi omenil: »Hvala Bogu, da so končno premestili tega Raucha!« Zato je bil dva dni zaprt in odgnan iz Nevesinja v svoj domači kraj Zalom. Druge, vladi neljube osebe izgube takoj svojo deželno pristojnost, ako gredo le za kratko dobo črez mejo dežele. — V Cernici, v mostarskom mestnem delu, so bile nekoč razbite šipe v šolskem poslopju. Policija je kaznovala z globo ves del mesta in ako kdo ni hotel plačati globe, je vdrla policija v hiše, pograbila vse ter prodala. Salihaga Mrkonjič je kupil v štacuni par nogavic ter ju je nesel na dom. Potoma mu jih je iztrgal policaj iz rok ter izjavil, da so zarubljene. Ahmetu Sedjinoviću v Mostaru je bila zarubljena krava, ki je bila vredna svojih 130 K, a prodana je bila za 30 K — in to samo zato, ker se je njegov dečko manj spoštljivo izrazil o neki vladni kreaturi. Kmetom v Biogradu je bilo uradno naročeno, naj zidajo na svoje stroške farovž. Ko so se ti zbrali v Nevesinju na okrajnem uradu ter ugovarjali ukazu, češ, da so ubožni ter da farovža nikakor ne morejo graditi na svoje stroške, je adjunkt Nikodemič njih govornika oklo-futal, ostale pa obsodil v globo od 10 do 40 K. Davkarski oficial Benda je vzel dne 2. septembra 1901 na sejmu v Gacku jezdarskega konja Agi Saviču Medaniću ter je ž njim odjahal na deželo pobirat desetino. Aga je moral peš domov, in ko po 10 dneh ni dobil nazaj niti konja niti nagrade zanj in se je pritožil, je bil za to še ozmerjan, daje tat in zapo-den i^z urada. Žendarmerijski stražmojster Mrdja je prišel nekoč na večer z žandarjema Bani-čem in Trunkarjem v Vukomanićevo hišo na Gacku ter so se vedli jako nespodobno napram ženskam. Ko so temu domači možje ugovarjali, so žandarji potegnili sablje ter jih ranili. Poglavar rodbine, Jole Vu-komanović, se je napotil k okrajnemu uradu s pritožbo, a okrajni uradnik ni sprejel njegove pritožbe. Isti stražmojster je zapeljal dekle Tončko Šojičevo iz Jasenika. Ko so se kazale posledice, je zapeljivec žugal dekletu, da bo zaprto, ako rodi doma. Dekle je izginilo in se ni več vrnilo. Tudi pritožba starišev je bila zaman. Crnogorka Jurjina Beatovi-ćeva je šla v Gacko s postavnim potnim listom. Žandar Bemer jo je hotel posiliti in ko ni ničesar opravil, je poklical svoje tovariše, jo dal zvezati ter odpeljati v Gacko, češ, daje vohunk a. Črno-gorko so potem po odgonu i z -tirali črez mejo. Navihanci. Okrogle pove3ti in prizori. Spisal Rado M urni k. V Ljubljani 1902. Založil L. S c h w e n t n e r. Ko je leta 1895. izhajal v »Ljubljan-kem Zvonu« Murnikov roman »Groga in drugi«, sem se vozil nekega dne v juliju s pokojnim dekanom Veselom po železnici v Ljubljano. Mož, ki se je ves čas svojega življenja resno bavil z literaturo in je imel o vsakem pojavu — zlasti o naši književnosti — samolastno sodbo, se je takoj, ko sva se sešla v kupeju, obrnil proti meni ter rekel: »Dobro, da ste tukaj. Povejte mi, kdo je ta »R.«, ki piše v »Zvonu« »Groga in drugi«? Skomizgnil sem z ramami ter dostavil: »Popolnoma neznan«. »To mora biti starejši pisatelj, mož, ki je že kaj videl in izkusil in ki pozna svet«, je dejal Vesel. »In sukati se mora tudi znati po parketu, ker mu noga na njem ne zdrsne«. Jaz sicer nisem bil prepričan, da bi »e mogel tako pisati tudi mlajši pisatelj in morda celo pisatelj, ki je samo od daleč čul o parketu, a nasproti mi sedečemu gospodu nisem hotel prerekati, zlasti že zato ne, ker je vse kazalo, da utegne imeti prav. »Sicer pa naj bo, kdor hoče, star ali mlad, resnica je, da piše prav dobro. In meni se zdi prav ta povest nekaj posebnega, morda celo začetek nove ere v našem slovstvu«, je rekel Vesel. V koliko se je mož motil in v koliko je imel prav, to je seveda sedaj jasno, in odgovor na to vprašanje si lahko odgovori vsak, ki le količkaj zasleduje naše slovstvene razmere. — S tem, da sem tu začrtal ta razgovor z izbornim možem, sem hotel samo pribiti, da je Murnik s svojim prvim nastopom imel posebno srečo in da je takoj ž njim sijajno vspel. Res, »Groga in drugi« bi morali našega pisatelja potisniti v vrste najboljših slovenskih pripovedovalcev, ako bi bil isti sploh še kaj druzega spisal ali ne. Groga in Go-drnjavček, Francelj in Mina in še marši kdo drugi iz te povesti nam je ostal v najboljšem spominu kakor pravi prijatelj, ki ga pogrešamo pri vsaki stopnji, pri vsaki priliki. Tako je debutoval Murnik. Danes, ko leži pred manoj knjiga, ki je v njo zbral kopico svojih povesti, zaznamovanih večinoma po letu 1895., me obhajajo različni občutki. Vsiljujejo se mi različna vprašanja. Najglavnejše med njimi pa je: Ali je Murnik v zadnjem času napredoval' Ali je opravičil nade, ki so se stavile nanj? Na to ni tako lahek odgovor. Poiščimo si ga. v knjigi sami, ki je izšla ravnokar. .....Večinoma bo to stari znanci, ki jih srečujemo. Samo klobuke so si nekateri nataknili nove in to je, da jih na prvi pogled ne poznamo. V »Zvonu« se nam je predstavil nekdaj »Signor Gianino«, vseh ljubljanskih mačkov prvak. Sedaj čitamo v naslovu, kjer se je ščepink) njegovo ime, nič manj imenitni nad p >It,-dijanci«. Prav tako se je prekrstil spis »Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja» v »Iz Dragovega dnevnika«. Tudi »Abdul Slovožok in Kara Besedavelj« sta se naveličala svojega slavnega imena ter si pri-dejala bolj »vulgo« ime »Cačkočikar pa Križkraž«. »Visoka ljubezen« seje sčasoma zapletla v »Zavozlan roman«, ki se na koncu tragično razvozla s tem, da Astarot odnese kar pet junakov, ki jim je direktno ali indirektno upihnila življenja luč ta visoko zavozlana strast. — Torej novi klobuki! Pa še nekaj! Tudi nove čipke in kravate! Že prej je bil Murnik znan, da ne da nikdar svojega spisa iz rok, predno ga ni pošteno opilil. Zato se vsaka njegova vrstica pozna na prvi pogled, zato je njegov jezik tako lep in blagoglasen. Toda, ako primerjam jezikovne posameznosti v tej knjigi s prejšnjimi, vidim zopet, da je pisatelj neusmiljeno tudi sedaj rabil pilo, in da je vsled tega knjiga v tem oziru popolnoma dovršena in vsestransko zaokrožena. Torej nove čipke in kravate! — Vsebine posameznih črtic ne morem naštevati, saj je itak znana vsakemu bralcu. Povdariti bi hotel samo, da kna vsaka črtica svojo posebno tendenco in da to tendenco, dasi ni očita in ne leži na dlani, vendar vsakdo lahko sam najde in da torej ni potrebno, da bi po tukaj natančneje bavil ž njo. Mernik je ostal sam sebi zvest, on je v prvi vrsti humorist in lahko rečem individualen humorist. dovVipnež, ki zna zabavati originalno in duhovito. Zal, da pa njegov humor tiči večinoma v obračanju in igračkanju z besedami, da pa mu nedostaje situvacijskega humorja. Ako bi Murnik gojil situvacije, bi to bilo gotovo samo na korist njegovim spisom in bi to gotovo podvojilo njihovo vrednost. Pomanjkljiva je Murnikova tehnika, Žendarm Jožo Ivić je hotel posiliti ženo Blagoja Djuričiča iz Bodežišta. Ko je nflfed tem prišel njen mož, ga je žendarm zvezal, privezal k repu svojega konja ter vlekel k okrajnemu sodišču v Gacku. Od ondod so ga sicer izpustili v malo dneh, a njegove pritožbe zoper žandarma niso sprejeli. Trifko Divljan iz Kravareva v gaškem okraju je srečal potoma žandarmerijsko Stražo, katero je pozdravil, kakor je ondi navada. Žendarm Karon gaje pobil na tla, ga z nogo suval, ker baje ni pozdravil dovolj ponižno. Uro pozneje je srečal Divljan drugo stražo in ni pozdravil. Zdaj pa je bil zopet tepen, ker ni pozravil »cesarskih ljudij«. Divljan se je potem pritožil predstojniku Nagliću. Naglic pa ne samo da ni sprejel pritožbe, temveč se mu je še smejal; bilo mu je v istini smešno, da se v njegovem okraju nekaj godi, kar se v drugih deželah pripoveduje kot kaka basen. Spomenica trpko toži delegatom bosansko vlado, da tako kruto ravna z mo-hamedanskim in pravoslavnim prebival stvom v Bosni ter končuje: »Kajti to, kako se ravna s srbskim narodom v Bosni in Hercegovini, pomeni ravno toliko, kakor bi se dejalo: namen tvojega življenja jo, da plačuješ davke, carino, monopole, globe, namen tvojega življenja je plačati brezštevilnim izgubljenim eksistencam iz Avstro-Ogrske »panem et circenses« ter za njih varstvo graditi hiše, vojašnice, ceste in železnice za tuje namene. Ne smeš častiti niti svojih svetnikov, niti svojih narodnih junakov, ampak postati moraš berač ter umreti lakote in še pred svojo smrtjo moraš svojo be-raško palico sporočiti slavni deželni vladi.« To so trpke, bolestne in krvave besede, katere je gotovo le najkrutejsa brezobzirnost bosanske vlade izsilila iz ust bosanskih trpinov. In vzlic takim pritožbam, vzlic spomenici bosensko-hercegovskih mohame-dancev pa se nihče ni genil v delegaciji, razun Čehov, za obrambo mandranih pravic zatiranega naroda. Kakor Mohamedanci, tako tudi pravoslavni branijo pred vsem svojo idealno posest — svojo vero, za narodnost se Mo-hamedanec preveč ne zmeni. Ia ker je v tem oziru Mohamedanec enako kakor pravoslavni Srb stiskan od vlade, združila sta se oba zoper vlado za obrambo svojih pravic in s tem se nekako obuja v Mo-hamedancih narodno čustvo, ki se čutijo sorodnimi s sotrpinom pravoslavnim Srbom. V IJublJara*., 18. junija Državni zbor. Predloga o obdačenju voznih kart se je sprejela včeraj v drugem in tretjem branju. Dobernigov predlog, naj bi se I. razred višje obdačil, III. razred pa razbremenil, je bil zavržen. Govoril je tudi finančni minister B6hm-Bawerk. Poslanec a vse kaže, da je v tem oziru začel resne študije in nedvomno je, da se bode tudi v njej vspel višje in višje. Ali to je že danes gotovo: Murnik je mojster sloga, izvrsten karakt erizator, fin, včasih celo prefin satirik (zato je včasih njegova satira nevidna) ter zabavnik »po božji volji«. Z zadovoljstvom beležim tudi še, da je znal prav imenitno in umestno porabiti — dialekt. Naši realisti brez dialekta pač ne bodo mogli izhajati, ali — seveda — znati ga je treba! Murnik — pristna ljubljanska srajca iz forštata — (pa brez zamere!) — pa ga pozna izborno . . . Iz povedanega se da tudi sklepati odgcvor nn gori stavljeni vprašanji. Popolnoma jasno je, da se Murnik še vedno trudi, da bi napredoval in da je pri njem pričakovati tudi gotovega napredka, dasi v teh svojih spisih nikakor ne doseza »Groge in drugih«. Z mirno vestjo se pa lahko trdi, da je opravičil nade, ki so se stavile nanj in da sedaj čilo s.opa v vrsti najboljših naših pisateljev dalje proti cilju, ki si ga je postavil. Želim mu, da bi ga skoro dosegel! Knjiga je lepa in moderno opremljena ter bode dičila lahko vsako salonsko mizo. Da bi se le ne prašila predolgo po predalih Schwentnerjeve knjigarne, pač pa da bi romala tja, kamor je namenjena! Živcov. \Vagner je predlagal resoluoijo, naj ae dajo vsako leto iz tega davka 3 milijoni kron za saniranje deželnih financ in za razbremenjenje kmetijskih posestev; nadalje zahteva, naj se opuste proste vožnje I. in II. razreda. Potem so se po daljših debatah sprejemali poedini paragrafi predloge. Govorili so Steiner, Ofner, Lecher, Noske, Hofer, Schrott, Gessmann i. dr. Med interpelacijami, ki so se podale pred zaključkom seje, je omeniti ono poslanca Žičkarja na justičnega ministra o posto* panju marenberškega sodišča pri nacionalnih izgredih tam. Posl. Klofač pa je interpeliral ministrskega predsednika zaradi hujskajočega govora nemškega kan-celarja BUlovva pri razpravi o »poljski predlogi«. Poljsko plemstvo proti Viljemu II. Nemški cesar se udeleži manevrov v Poznanju ter pride tudi v glavno mesto te prusko poljske provincije. Poljsko plemstvo je sklenilo, da ne pride nihče v Poznanj, kdor ni k temu primoran službeno. Večina plemičev ostane torej na svojih posestvih. Poljsko občinstvo se hoče v svoje hiše zapreti ter ne pojde na ulico, dokler bo cesar v mestu. Vse bo oblečeno črno. Splošno se hoče demonstrirati z abstinenco. Poljaki hočejo Viljema docela ignorirati. Nemci, katerih ni v Poznanju niti Vi vsega prebivalstva, pa bodo delali zato tem večji vrišč in šunder. Kdo je zmagal? »Reichswehr«, ki je ves čas južno-afričanske vojne stala na strani Burov ter bila prepričana, da Buri zmagajo, trdi tudi še sedaj, da so po sklenjenem miru Buri vendarle na boljšem ter da so Buri napravili pravzaprav izvrstno kupčijo. Ako bi bili končno po dolgih letih zmagali Angleže, bi jim ostala vendar sama puščava in sama pogorišča. Sedaj pa jim sezida Anglija nove farme, jim da živila, kmetijsko orodje, semno zrno in živino, preskrbi vdove in sirote padlih Burov ter jim da za več let brezobrestna posojila. Dežela Burov dobi kmalu samoupravo, v kateri bodo imeli večino. Za vse to pa je treba Burom le, da priznajo Edvarda svojim suverenom ter da postanejo angleški kolonisti. Angleži so govorili prej o surovih, nevednih, kulturi sovražnih kmetih, ki se vojujejo iz gole neumnosti in samomorilno; danes pa jih slave" listi in razni generali kot junaške nasprotnike in sam Kitchener je — kakor Aleksander Veliki Diogenu — dejal: »Ce bi ne bil Kitchener, bi hotel biti Bur!« Potemtakem so rešili Buri dvoje: življenjske koristi ali svoj obstanek ter svojo čast. Sicer pa sta minila šele dva tedna po sklenjenem miru. Pisem in obširnih poročil še ni iz Južne Afrike, da bi se moglo natančno izvediti, kdo je radi konca vojne pravzaprav na boljšem-Brzojavke zopet grdo lažejo. Od 1. —12. t. m. je oddalo svoje orožje baje 10.225 Burov, ko so vendar Angleži še med mirovnimi pogajanji trdili, da je komaj še nekaj nad 4000 Burov pod puško. Tudi prijateljstvo med Angleži in Buri ni tako iskreno in nenadno veliko, kakor trdijo angleški listi. Mnogo Burov je Angležem še danes naravnost sovražnih. Že dejstvo, da se je 4 dni po sklenjenem miru blizu Vereeniginga, torej blizu kraja mirovnih pogajanj, vršil boj, dokazuje, da sovraštva Buri niso tako naglo zamenili s prijateljstvom. V Bloemfonteinu niso hoteli Buri, ki so kapitulirali sedaj, dati rok onim rojakom, ki so se uda/i že poprej. Angleška armada se še ne zmanjša kmalu in se dovažajo cele novi konji. Angleži torej Burom vendar še ne zaupajo. Že pred vojno so tvorili Holandci veliko večino prebivalstva, in tako tudi ostane. Rodbine Buro/ se čudno hitro množe! Angleži ho-čejr? sicer naseliti veliko število svojih rojakov po mestih, ali aklimatizirali se bodo ti tujci težko. Buri bodo tudi v bodoče na deželi v večini, tujci pa bodo odločilni, kakor že doslej, le v mestih. Gotovo je, trdi »Reichswehr«, da je mir Burom koristnejši kakor bi jim bila šele po dolgih letih zmaga nad Angleži! Najnovejše politične vesti. Rezkova ministrska kriza se bo odločila šele po državnozborskem zasedanju. — Gosposka zbornica bo v petkovi seji razpravljala o zakonih, ki jih je poslanska zbornica sklenila v zadnjih sejah. — Pogajanja z Ogrsko se takoj po državnozborskem zasedanju zopet obnovo. — Nemški cesar je zopet politikujoče napi val pri jubilejni slavnosti germanskega muzeja v Norim-bergu. Povdarjal 'je, kako je ponosen na svoj naslov »Burggraffa«. — Nemiri v Južni Ameriki. Vstaši so naskočili Laguiero. Vladne čete pa so jih z vojne ladje bombardovale ter pregnale. Vstaši so razdjali mostove, železnice in brzojave. — Bolezen angleškega kralja Edvarda je hujša kakor se je poročalo. Bolečine ima tako hude, da mu jih morajo zdravniki lajšati z opijem.— Atentat v Carigradu. Neki Albanec je ustrelil pri belem dnevu polkovnika Ihsan — bega, generalnega inšpektorja cesarske medicinske šole. Morilca so prijeli. — V zadevi avtonomije na Tirolskem je sklical tirolski namestnik baron Schwarzenau za nedeljo zastopnike vseh strank h konferenci. Ako bode imela konferenca vspeh, skliče se deželni zbor 25. t. m., sicer pa za letos sploh ne. — Saksonski kralj Albert je oddal vladne posle princu Juriju in skrčil določbe glede žalovanja. Kraljeva smrt se z vsako uro pričakuje. — Za revne burske rodbine se baje razpošljejo najvplivnejši burski možje po Evropi nabirat prispevkov, in sicer pride Dewet na Nemško in Avstro Ogrsko, Botha v Belgijo, Nizozemsko in Francosko, Delarev na Rusko, a Reitz v Ameriko. Dopisi. Iz Podkraja. Dne 13. maja 1. 1. se je vršila v naši občini občinska volitev, katere vspeh je bil, da smo propali v I. raz. z jednim glasom, v H. raz. z dvema glasoma, in v DL raz. z desetemi glasi, dočim smo pri volitvi podobčinskega zastopnika za Podkraj zmagali z 22 glasovi, ker doma ljudje župnika bolje poznajo, kakor po gozdnih vaseh. V vseh treh razredih je zmagal torej župnik Mezeg s komaj 13 glasovi, a še te je nabiral že nad pol leta v celo po 2—3 ure oddaljenih vaseh. To je naravnost sramotna zmaga po tolikem trudu, tem sramotnejša, ker so mu jo morali odločiti tujci. Napajal je pri Sajovcu in krmil v župnišču katoliško volilno živino, pardon — „ zavedne katoliške volilce", in vendar uspeh tako klavern. Zalo pa skuša s številnimi poročili v „Slovencu" neuspeh prikriti, in še dne 3. junija, torej nad 3 tedne po volitvi, bezlja kar samega veselja nad to zmago po „Slov." z lažnivim dopisom, to menda zato, da bi pritajil bridkost spoznanja, da je zoper volitve podana pritožba iz vzrokov, ki vsebujejo popolno nepo-stavnost volitve in pa ker mu greni veselje preiskava radi podkupljevanja glasov, katera okolnost sama dovoljno karak-terizuje klerikalno zmago v Podkraju. Vzorni katoliški mož Sajovec, ki je kot župan svoj čas izzval toliko nesreče in sovraštva pri svojih soobčanih, da je nazaduje nastala prava revolucija zoper njegovo paŠe-vanje, da so v tej revoluciji celo puške pokale in da so mu njegovi lastni občani hišo kakor v vojuem Času oblegli in mu jo nad glavo zapaliti grozili, ta uzor surovega katoliškega župana je mogel pač nekdaj zasesti županski stol, ne bode ga pa nikdar več — in naj se mu vsi deviški župniki in vse neomadeževane device na vrat obesijo — kajti višje oblasti morajo same za to skrbeti, da se sedaj, ko se je ljudstvo komaj povrnilo, ne izroči zopet v roke surovežu, ki je bil tako priljubljen oče svoje občine, da si ni upal brez revolverja niti izpod strehe, ker je imel zavest, da so po njegovi surovosti izzvani Pod-krajci nad 2000 K glob v teku dobrega leta plačali; saj so jim menda še v živem spominu uradni dnevi v Vipavi, na katerih so imeli izključno s Sajovcem posla in na katere se je vozil Sajovec v spremstvu 4 svojih oboroženih hlapcev kakor kak srednjeveški roparski vitez. Klerikalni bandi je tudi take vrste mož dobrodošel, ali kakor klerikalno zmago tako tudi Sajevčevo izvolitev bomo znali preprečiti, in naj devištvu in treznosti udani župnik Mezeg še stokrat tržaško limonado dr. Ry-bafa zoper liberalce na pomoč kliče, saj mi to opolzlo in neukusno ribo dobro poznamo. Ker pa župnik Anton Mezeg rohni nad lažnivostjo in nad sleparijo „Slov. Nar." in se s pomočjo dr. Rvbara roga slovenski inteligenci, povabimo ga, da nam dokaže ne- resničnost in lažnivost te-le resnične povesti, ker mu menda niso osebe, ki v njej nastopajo, čisto tuje in neznane; hkratu pa opozarjamo na-njo tudi škofa Jegliča, ker se stvar tiče enega njegovih deviških namestnikov božjih. V neki vasi pripoveduje v teku razgovora o domačem župniku mlada deklina starejšim ženam — materi županji in njeni svakinji, — da se tudi njej „ta gospod gnusi:" Na radovedna vprašanja, zakaj, noče odgovoriti, ker je baje s prisego obljubila molk. Na ugovore, da take prisege ne veljajo, se le da omehčati in pravi: „Ko sem pred par leti še v šolo hodila, pošlje me nekoč učitelj v župnišče med šolskim poukom. Trkam, trkam, nikdo se ne oglasi. Na to odprem pogumno sobo mlade kuharice in — videla sem nekaj, Česar pa ne morem očitno povedati. Jaz sem seveda vrata naglo zaprla in se vrnila v šolo. Po končanem pouku pa me je čakala mala ku-haričina sestra pred šolo, češ, da je župnik naročil, da moram nemudoma k njemu v župnišče, da niti domu prej ne smem. Sla sem in na župnikove grožnje morala sem pred debelimi bukvami priseči molk o tem, kar sem videla, ker bi bila sicer večno pogubljena. Za to se mi ta človek gnusi." Mati županja napiše takoj obširen beli list o tem pristojnemu dekanu, ki jo na to k sebi povabi in prosi, naj nikomur tega ne pove in na moža vpliva, da to v „Slov. Narod" ne pride; ako mu to obljubi, da se zaveže župnika v kratkem proč spraviti; med tem pa hoče župnika o stvari „pod duhovniško prisego" zaslišati. Žena je na to res obljubila molk in tudi, da se o ti zadevi rg. župnika" v „Narodu" ne bode pisalo. Čez nekaj dni povabi županjo zopet k sebi ter ji pravi, da je župnika „pod duhovniško prisego" zaslišal, in da je ta v večini vse priznal. Na to ji je dekan ponovil obljubo, da bode kuharico v kratkem odpravil, župnika pa da je prisilil prositi za neko drugo župnijo, in da je on vse potrebno ukrenil, da jo tudi dobi — seveda vse to pod pogojem, da ne bo nič o tem v „Narodu". Mati županja je to obljubila in moško besedo držala. Od takrat je preteklo že blizu pol leta. „Narod" ni o tem nič pisal, župnik in kuharica sta pa tudi še na starem mestu in se prav nič rproČ" ne spravljata. Nasprotno, nedavno so bile ondi obč. volitve, in župnik in kuharica zastavila sta vse farovške moči, da mater županjo in njenega moža podereta. To vse najbrže po dekanovem receptu, češ, zoper „Narod" sem Te imuniziral jaz, župana in županjo pobij pa sam, „našemu dobremu ljudstvu" pa reci, da se boriš za versko in nravno življenje. In župnik je pri volitvi res zmagal, dasi z neznatno večino, in pljuje sedaj prav po gorjansko v „Slovencu" na poštene ljudi! — Po morali me pa ne vprašajte. Z zadovoljstvom lahko samo to konstatujemo iz te povesti, da se naši farovži „Slov. Naroda" strahovito boje, da se po „Slovencu" nasproti „dobremu ljudstvu" tolažijo s tem, da so najboljši duhovniki prav tisti, katere „Slov. Narod" „blati iu napada". Kaj rečete pa Vi k temu, g. Anton Mezeg? Izpred sodišča. Pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani se je vršilo včeraj nekaj manjših obravnav, med njimi tudi sledeča: 1. Razžaljeni Knific iz Tomis- Ija. Beneficijat Knific je nastopil včeraj zopet kot tožitelj. Mi bi nič ne rekli, če bi mož tožaril liberalca ali socialista, a da ima vedno le opraviti s svojimi farnimi ovčicami, to je čudno. Pastir, ki tožari svojo čredo, ki jo sovraži in jo črti pred sodnijo, ki se noče poravnati z njo, — tak pastir je beneficijat Knific . . . Včeraj je bil tožen Janez Japelj, posestnik v To-mišlju. Mož je imel s Knificem preje enkrat tožbo radi večjega kosa cerkvenega gozda. Knific se zna bolj tožariti in je zmagal v pravdi. Od tega časa je bil Japelj malo jezen na beneticijata, kar bode vsakdo razumel, kdor ima še malo srca. Dne 29. majnika pa je sedel Japelj v Vi« rantovi krčmi; pilo se je vino in govorilo marsikaj. V tem govorenju je Japelj baje dejal, da je Knific največji goljuf in da mu je ukradel 18 metrov gozda . . . Japelj, ki je bil malo pijan, taji vse. Predstavljamo si lahko, da kmet ne da vsako besedico v krčmi na tehtnico in to posebno takrat ne, kadar se gre za kos kmetove zemlje, katero ljubi fanatično . . . Tudi si Japelj pač ni mislil, da bode v krčmi napenjal OkJaT Da|je v prilogi. ~H£* Priloga »Slovenskemu Narodu" it 137, dne 18. Junija 1902. kak dober prijatelj svoja pobožna ušesa in nesel njegove psovke še gorke benelici-jatu, o katerem ve vsakdo, da toži za življenje rad. Zanimive so bile Knifi-čeve priče, dva I9letna fantiča, menda iz mladeniškega društva, ki (čudno!) nista nič druzega slišala, kakor ravno tožene besede. Takih prič ima Knific — po lastnem iz razu — še par na razpolago, če bode treba. Verujemo! . . . Knific se je tekom obravnave seveda parkrat nedostojno vedel, tako da ga je moral sodnik prepričati, da ga kaka stvar ničesar ne briga. Sodnik ga je tudi vprašal, če odpusti eventualno tožencu. A to je krščanski duhovnik Knific kategorično zanikal, in tako vidijo ljudje v Tomišlju zopet, da maršira eden izmed njih za pet dni v zapor radi — duhovnega očeta, krščanske ljubezni polnega beneficijata Knifica. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. junija. — Boj za novomeško gimnazijo. Novomeščanom smo svetovali, da naj glede Kandije posnemajo Ljubljano in da naj store potrebne korake za pri-klopljenje dotičnega dela sosednje občine. Ta svet je bil gotovo stvaren, in izrekli smo ga, ne da bi se bili poprej o tem razgovarjali s somišljeniki v Novem mestu, ali pa s somišljeniki v deželnem odboru. Da bode ravno ta naš svet vir krutim osebnim napadom, o tem se nam niti sanjalo ni. Ali ravno omenjeni svet dvignil je gospoda dvornega svetnika —j— do vrhunca vsemogočne njegove jeze. če bi bilo na g. dvornemu svetniku v resnici vse tako strupeno, kakor je časih strupena njegova govorica, ali pa še celo njegova pisava, potem bi smeli iz včerajšnjega njegovega polipovanja v »Slovencu« sklepati, da se mu je pripetilo nekaj tacega, kakor kači, ki je hotela ugonobiti nasprotnika, pa se je pri tem zgolj samo sebe v rep pičila. In tega se gospod dvorni svetnik prej kot ne sam zaveda, in to zavedanje ga je v zadnjem »Slovencu« privedlo do izbruhov, ki mu niti pri prijateljih niti pri sovražnikih ne bodo služili v čast. Tako ne divjajo fini in pokrtačeni dvorni svetniki, tako smejo divjati kvečjemu drvarji, ki časih na dvorišču pri gradiču na Kamnu drva cepijo! Kadar je naš sedanji politični nasprotnik v resnici jezen, tedaj dela s francoskimi citati in pa z zgodovinskimi primerami. Tako mu je sedaj g. Rozman novomeški Cola di Rienzi, dr. Tavčar pa Aleksander Veliki. Ker gospodu dvornemu svetniku nočemo slediti na kamniti kras osobnosti, izogniti se hočemo jednakim primeram. Skušnjava pa je velika, ker se neka, dasi precej trivialna primera takorekoč sama vsiljuje! Recimo, da posadimo gospoda dvornega svetnika kakor suhega in dolgo-petega ulanskega rekruta nv nizkega dolenjskega konjiča ter ga pustimo v družbi širokega očeta Štemburja, ki bi sedel tudi na štirinožni živalici, tja čez Krko na-skakovati mline novomeškega gimnazija — no, primera bi morda ne bila slaba, bila bi pa brezdvojbeno žaljiva. Žaliti pa nočemo niti osebe župana Zurca, niti one gospoda dvornega svetnika; boj za novomeško gimnazijo je bil za nas od pri-četka politični boj, a ne osebno praskanje, kakor so »Polipi — in dobrote« v »Slovencu«. Gospoda župana Zurca, ki je v celo to polemiko zašel nekako tako, kakor jaslice h Kristovemu rojstvu, imenovali smo šaljivo »cvet dolenskih županov in oštirjev«. Gospod dvorni Bvetnik —j—, ki se je v prvem svojem spisu sam — in to z velikim samodopadajenjem — norčeval z lepo rojenega telesa gosp. Stemburja, nam sedaj omenjeno nedolžno šalo hudo zameri ter jo zavije nekako tako, kakor da smo vzornega župana dolenjske Kandije hoteli napasti na njegovi poštenosti. Ogorčeno torej piše: »Žalostno dovolj, ako poročevalec o občinskih zadevah v deželnem odboru,_kajti slog in dikcija omenjenega članka kažeta dokaj jasno, da je baš on pregrešil i to netaktnost poleg mnogih drugih _ niti tega ne zna, da bi se župan Štembur po svoji skrbnosti, svojem neumornem in uspešnem prizadevanju v korist izročenih mu interesov prav lahko v zgled postavil marsikateremu »narodno-naprednemu« državnemu poslancu in deželnemu odborniku.« Odveč bi bilo povdarjati, da nam niti na um ni prišlo, nastopiti proti poštenosti župana Zurca, in da je to poštenost privlekel gospod —j— samo zategadelj na oder, ker je potreboval nekoliko napačnega, teatraličnega patosa. Kar pa se tiče obr-canega narodno • naprednega državnega poslanca in deželnega odbornika, tolaži se lahko s tem, da ga ni na svetu slovenskega državnega in deželnega poslanca, na kojega bi dvorni svetnik —j— ne bil še zabavljal. Samo na bivšega državnega in deželnega poslanca Šukljeta ni nikdar zabavljal! To pa je bila izjema, in prizadeti državni poslanec in deželni odbornik je preponižen, da bi se hotel povspeti do tako predrzne višine ter deležen postati tako častne izjeme! Nekoliko nedosleden pa je gospod dvorni svetnik —j—. Stemburja se ne sme nikdo dotakniti, on sam — namreč gospod dvorni svetnik — pa vihti poleno nad novomeškim županom, in osobne udarce deli, da se kar stresa gradiček na Kamnu. Piše takole: »Kar pa vidimo v tem oziru zadnji čas v mestni občini na oni strani državnega mostu, ima čisto drugo lice. Pač imajo tam na čelu občinske uprave jurista, gospoda nedotakljivega v osebnem življenju, moža polnega dobre volje, toda kaj hasnijo mestu vsa ta uzorna svojstva, ko jih vendar paralizuje pomanjkanje potrebe železne energije! Gola istina je, da v sedanjem mestnem odboru novomeškem gre prva beseda — ne županu — temveč ljudskemu tribunu »Na vratih«, novomeškemu Cola di Rienzi! Kar je ta možakar, kateri v občinskem odboru zastopa nekega v Ljubljani stalno bivajočega virilista, staknil v družbi s svojim oblastnim pokroviteljem, slavnoznanim odvetnikom, žurna-listom, agitatorjem in kapitalistom, to obvelja brezpogojno in temu se mora klanjati brezpogojno in navzlic boljšemu svojemu prepričanju i sam mestni župan. Pod spretnim vodstvom imenitne te dvojice pritirali so svoj voz v ono zagato, kjer sedaj tiči. Idej ni zapaziti v mestnem zastopu, mesto njih vladajo prazne puhlice, in tam, kjer bi morala gospodariti hladno računajoča treznost, šopiri se turbulentna in navzlic svoji glasnosti vendar le povsem neplodna kričav ost!« Če je kaj obžalovati, moramo iz srca obžalovati te rustikalne napade na nekatere novomeške rodoljube in predvsem na blagega gospoda župana. Blato meče gosp. dvorni svetnik proti nebu, pada pa na njega nazaj! Če kaj dokazuje, da so nekdanje dobre manire g. dvornega svetnika na Kamnu okamnele, dokažejo to omenjeni nekvali-likovani osobni napadi. Zgolj iz usmiljenja do osobe g. dvornega svetnika se nočemo na nje dalje ozirati! Kar pa se tiče našega sveta, da naj se dela na priklopljenje Kandije k Novemu mestu, ga vzdržujemo! Je čisto gotovo izpeljiv, če ne v jednem, pa v dveh ali treh letih. Gospod —j— piše: »Celo mi v svojem polipskem gnezdu smo časih čuli kaj zvoniti o takozvanom občinskem redu in tuintam se nam dozdeva, da poznamo zlasti prvo poglavje tega zakona skoraj bolje nego vaši generalni proku-ratorji.« Tukaj se Aleksandru Velikemu v deželnem odboru očita pravniška nevednost! Mogoče, da je očitanje opravičeno, vendar bi si usojali opozarjati na to, da velja za Kandijo ravno isti občinski zakon kakor za Spodnjo Šiško! Samo ob sebi je pa umljivo, da bo z j u r i s to m Sukljetom ne bodemo prepirali; prepričani smo, da je mož že pod maternim srcem poznal vse paragrafe občnega državljanskega zakona, in da je slučajno z dvojčkom prihajal na svet, imel bi bil prej, nego sta zagledala luč zemlje, ž njim prvo svojo pravdo! Na to stavimo pet litrov »teške vode«! V ju-ristarijo gospoda dvornega svetnika smo potemtakem vsikdar zaupali, njegovo lastno zaupanje v mogočni ta faktor pa je menda bolj šibko, in zategadelj je čutil v sebi nagon apelirati na stranko veleposestnikov v deželnem zboru. Ta apel slove takole: »Do današnjega dne pač še ni ugasnilo narodno nasprotje v deželi Kranjski, v tem oziru prištevati moramo zastopnike kranjskega veleposestva svojim narodnim neprijateljem, ali navzlic temu proglašamo javno in glasno, da smo uverjeni o osebnem poštenju ter možati lo jalnosti vsaj teh nasprotnikov.« Tu imamo že zopet tisto poštenost! Kakor da bi na svetu razven gospoda dvornega svetnika —j— nikdo drug posten ne bil! In to radi tega, ker se gospodar na Kamnu trese pred mogočostjo, da mu bode na leto »od goldinarja cesarskega davka« morda celih petnajst krajcarjev več plačevat itreba! Glede priklopitve Kandije odločevali bodeti potreba in postav-nost. Že danes smo prepričani, da bi bilo priklopljenje potrebno in tudi postavno. Da pa bodo živci dvornemu svetniku pomirjeni, izvrši naj se inkorporacija samo do »Teške vode«. Brez petnajstih krajcarjev gospoda na Kamnu bodo Novomeščani morda vendar le izhajali! Na vse zadnje pa menimo, da obsega gospoda—j—včerajšnji članek v »Slovencu« jako težko obtožbo proti gospodu dvornemu svetniku —j—. Tam čitamo: V istini perspektiva na finančni položaj siromašnega Novega mesta je tako tužna, da vesten upravitelj mestne občine od samih skrbi nobeno noč ne more imeti mirnega spanja, ako količkaj pomisli stiske in nevarnosti preteče njegovi občini.« Tako piše g. —j— o novomeški občini, dočim v jedni in isti sapi priznava, da je finančno stanje Šmihelske občine mnogo ugodneje! In to je ravno! Da se trudi gospod dvorni svetnik odjesti siromašnemu Novemu mestu košček skromnega vsakdanjega kruha, in to na korist bogatejši in po njegovem mnenju tudi inteligentnejši občini, to ravno ni častno; to ravno opravičuje nebroj očitanj, s kojimi obkladajo gospoda dvornega svetnika ne samo Novomeščanje, temveč vsi razsodni elementi v deželi! — Nov slovenski list v Gorici. Ljubljanski »Slovenec« in tržaški »Novi List« poročata iz Gorice, da se v tamošnjih rodoljubnih krogih resno pečajo z mislijo, ustanoviti nov list, čegar naloga bode energično pobijanje nemoralnega židovsko-naprednega rovanja na Slovenskem. Kaj to pomenja? Ali »Slovenec« in »Gorica« nista zadosti energična? Ali hočejo »rodoljubni« krogi v Gorici pod klop vreči »Slovenca« in »Gorico«, ki sta dosedaj morila nemoralno židovsko-na-predno rovanje po Slovenskem ? Ali se je v vrstah omenjenih rodoljubnih krogov rodilo prepričanje, da sta »Slovenec« kakor »Gorica« za nič V To je pa mogoče: ker sta ta dva lista res za nič, in radi njih bode »židovsko napredno rovanje« lahko stotisoč let še živelo! Na delo torej, »rodoljubni« krogi goriški! — Katoliške družbe zastava je bila včeraj na javni dražbi prodana, in kupil jo je naprednjak za celih 100 kron. »Slovenec« poveličuje ta veseli dogodek, ki postavlja katoliško prepričanje, kakor tudi katoliške mošnje naših nasprotnikov v dokaj čudno luč, s temile vrsticami: »Prišel je samo gosp. SupanČič ter dražil zastavo, ki pa ni bila ona sv. Mihaela, katera je last »Slov. krščanske socialne zveze«, ampak stara doslužena, nikakor ne posebno dragocena zastava »katoliške družbe«, katero naši organizaciji že davno nadomestujejo lepše in dragocenejše«. Tako »Slovenec« ! In pripoznati moramo, da so njegove opazke precej frivolne. Častitljiva zastava katoliške družbe, ki je prva na Kranjskem krenila na stezo sedanjega pretiranega katoličanstva, stara zastava, ki je pri vsem tem tudi blagoslovljena, pustili so naši klerikalci sramotno prodati, tolažeč se, da je stara, ne posebno dragocena, in da imajo dosti novih in lepših zastav. Odslej naprej vkoreninila se bode prej kot ne navada, da bodo polki svoja stara znamenja, katera so v bojih pred njimi vihrala, ter bila raztrgana po kroglah, zmetali v cestne jarke, kadar dobe nove in bolj dragocene! Vsaj naši »katoliki« so v tem slučaju postopali tako; opravičujejo se pa lahko z izgovorom, da bi drugače morali svojemu katoliškemu načelu na ljubo žrtvovati nekaj svitlih kron. Te pa ne gredo od njih in zatorej, prej kot štejejo denar, po-mečejo raje v blato blagoslovljene znake svojega katoličanstva! To je res možato! Mi čestitamo stranki na tako energičnem samozatejavanju! — „Rdeči Prapor" postal je zadnje čase, odkar se je tako tužno ponesrečila stavka zidarjev in mizarjev v Ljubljani, surov, in upije in kriči, kakor da se je njegovo uredništvo napilo zelenega žganja. Vsaj dne 13. junija so morali gospodje uredniki pijani biti, ker isti dan so v svojem glasilu priobčili tole domačo stvar: »Ljubljanske karikature. Poznamo ljudi, ki bodo bobnali po vzgledu svetopisemskega cestninarja na svoja prsa ter tožili, vlekli pred porotnike in kdo ve, kaj Se vse, ako se jih le malce užali. Splošno so taki eksemplari le priklenjeni psi in niso tako nevarni, kakor se vidi morda na prvi pogled. Tudi v Ljubljani imamo takih ptičev dovolj, ki let jo sicer v cilindru in fraku okoli in ti mečejo vedno liguorijansko moralo v zobe, dočim se valjajo, kadar jih nepoklicano oko ne vidi, čez glavo v agoniji in blatu. Ploskajo ti, kadar gromiš proti prostituciji in z gnevom vihajo nosove, tulijo in kriče, kadar jim natvezi »Narod« kako debelo o kakem katoliškem župniku. — Župan Hribar, znani veliki »Slovan«, koji je za časa štrajka zidarjev v Ljubljani spustil cele kolone policajev nad, za svoj grenki kruh se boreče delavce, pustil naj bi pač raje zasledovati izvestne hiše a la »salon Tuschl« v izvestnih ozkih ulicah, kjer se tudi mnogo objema in teko solze veselja, pa menda ne solze — slovanske vzajemnosti. — Op. ur.: To poročilo priobčujemo že sedaj z vso rezervo. Koj, ko nam pride odgovor na naše informacije, privlekli bomo one gospode, ki imajo »slovansko bratoljubje« vedno na jeziku, takšne, kakor so, makar v samih srajcah za lase na dan. Ljudstvo mora njegove frazerje spoznati.« — To je prav navadna lumparija, katere bi se morala še celo jugoslovanska socialna demokracija sramovati! Pa od tedaj, ko je ta stranka zlezla dekanu Arkotu pod hlače, se ničesar več ne sramuje, in podobna je beraču, ki se pijan valja po blatu. Mi to svojati nikakor ne identifikujemo s poštenimi socialnimi demokrati, ker pošten socialni demokrat tudi političnega svojega nasprotnika brez dokazov ne napade, posebno tako prešičje ne, kakor je to storil tržaški listič dne 13. junija. No, pa poča-kajmo! Naj pridejo z dokazi na dan! Slabo dišeči gospodje, ki danes kriče, upajo, da se izmuznejo, in da bode cela stvar, ko ne bo odgovora na informacije, zaspala. Pa ne bo šlo tako! Z dokazi na dan! Če ne, vas hočemo pa mi, makar v samih srajcah, in če ste te zapili, pa za lase na dan privleči. — Občni zbor kranjske kmetijske družbe za leto 1901 se vrši dne 10. julija t. 1. Volili se bodo tudi štirje novi odborniki. — Zdravniška zbornica kranjska ima jutri, dne 19. junija ob 5. uri popoldan v zborničnih prostorih redno svojo sejo. Dnevni red: 1. Naznanila pred-sedništva. 2. Poročilo o načrtu zborničnega zakona in zdravniškega reda, so-sebno glede na razširjeno disciplinarno oblast zbornice. (Dr. E. B o c k). 3. Slučajnosti. — V začasni pokoj je šel okr. glavar v Radovljici Jakob Rubelli pl. Sturmfest. — Poroka. Danes se je poročil g. dr. Ivan Jenko, asistent liubljanske deželne bolnišnice, z gospico Fini Martin a k, hčerko znanega rodoljuba gosp. sod. nadsvetnika v. p. g. Josipa Marti-naka. Časti tam o! — Poštne vesti. Služba poštnega odpravnika v Prestraneku se je podelila poštnemu upravitelju g. F r. D e k 1 e v i, v Jesenicah na Savi pa poštni upraviteljici Hermini Zwirn. — V Sokolski dvorani se je sinoči kar trlo starejših bratov Sokolov, da se v redovnih vajah pripravijo na letošnje izlete in veselice. Prišel — ni namreč nihče. Žalostno je pač, da prijazno vabilo odborovo ne najde nobenega odmeva. Odbor je hotel s svojim vabilom doseči, da bi si kakor v prejšnih letih tako tudi letos starejši bratje Sokoli nadeli rudečo srajco ter na izletih in sploh ob javnih nastopih korakali v vrstah svojih mlajših bratov telovadcev. No, odborova krivda ne bo, ako se njegova dobra namera izjalovi. Povdarjamo pa, da zavzemlje odbor strogo stališče, da ob javnih nastopih ne pripusti nikogar v društveni obleki v vrsto, kdor ni poprej obiskal vsaj par ur v redovnih vajah. Prihodnja taka vaja bo v torek 24. t. m. ob 8 V* uri zvečer. — Društvena godba priredi svoj ustanovni občni zbor v soboto, dne 21. t. m., zvečer ob 8. uri v klubovi sobi pri Fantiniju. Vlada je namreč zaradi malenkostnega formalnega pogreška prvotno predložena pravila zavrnila. Odbor je predložil pravila vnovič in jih je vlada sedaj odobrila. Na dnevnem redu zborovem je poročilo odborovo o sedanjem delovanju, sprejem društvenih pravil ter volitev odbora. Pričakujemo obilne udeležbe, saj je od zanimanja s strani ljubljanskega občinstva za godbo zavisen obstoj društva. — Pri sv. Ahaci ju pri Turjaku bo v nedeljo, dne 22. t. m., cerkveno blagoslovljenje. Sv. Ahacij je bil pred časom zelo obiskovan od daljnih izletnikov, ker je zgodovinsko važen sam na sebi. Tu se nahaja namreč mašni plašč, kateri je narejen iz plašča pri Sisku padlega Hasan-paše. Izletniku, kateri po-seti to goro, se pa nudi tudi krasen razgled širom naše lepe domovine. Vsi prijatelji hribolazci se tedaj vabijo k svetemu Ahaciju, da bi tako zopet zaslovel glas o prekrasnem razgledu s te gore. — Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju priredi dne 6. julija t. 1. ob 7. uri zvečer vrtni kon cert pri hotelu »Stara pošta«. Vstopnina 40 vin. — Pri postavljanju mlajev je ponesrečil Ivan Lipavic iz Cirknice. Zlomil si je desno nogo. — Interesenti, ki imajo na Ruskem kupčijske zveze, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važno zaupno poročilo. — Kultura marnberških Nemcev. Pod tem naslovom smo pred kratkim poročali, kako so marnberški turnarji pomazali tablo dr. Franca Pikla. Afera je sedaj stopila v nov stadij. Dr. Piki je tablo s kraja snel z zida, a ker še nima druge, je v nedeljo pomazano tablo obesil na zid. Seveda je tabla tako interesantna, da je obudila veliko pozornosti, pri zmernih Nemcih in pri Slovencih nevoljo, pri nemških kričačih pa jezo in sram. Prišel je tudi okrajni sodnik Visconti mimo. Ta je takoj pogodil, da je tabla izobešena le zaradi demonstracije (!) in je tekel k žandarmeriji ter jej naročil, da mora tablo s silo spraviti k sodniji. Res! Prišla sta dva žandarja in občinski policaj in ti so šiloma tablo odnesli. To se je zgodilo, ko so ravno ljudje prihajali iz cerkve. Niti proti hudodelcem se ne sme na tak brezoziren, brutalen način postopati, kakor se je tu zgodilo po naročilu g. Viscontija, kateremu pa bo prilika dana, da bode še dolgo časa premišljeval o svojem proti-postavnem činu. Kar si naši nemški puhloglavi sodniki dovoljujejo, to že presega vse meje. — Pri „Amerikancu" Hod-scharju so dobili, ko je bil aretovan, baje 28.000 K. — Skupaj trčila sta danes dopo ludne na ovinku pred Schrevovo hišo v Gradišču s tovornima vozovoma Herzma-nov hlapec in Peter Cerne, posestnik v Krakovskih ulicah št. 1. Cerne je zadel z ojem v Schrevovo prodajalnico in poškodoval vrata. Oje se je zlomilo. Voznika nista pravilno vozila. — Pričakala sta posestnik Ivan Kregar in njegov sin Ivan Kregar, klju-čarski pomočnik, na Kodelijevem delavca v predilnici in ga s pestmi in s kolom nabila tako, da je zadobil telesne poškodbe. Napadla sta ga, ker ju je v nedeljo oštel zaradi pretepavanja njegovih otrok. — Tatvina. Delavki Mariji Kernovi v Bohoričevih ulicah št. 26 je bil iz nezaklenjene škrinje ukraden star desetak. Bili so v škrinji štirje desetaki ali tat je vzel le jednega. Sumljiva je tatvine neka delavka. — Pavlu Umeku v Kolodvorskih ulicah št. 27 je ukradel neki brezposelni bukvovez 25 kron. — Pod kolo otovorjenegu voza je prišel z roko Franc Božič iz Cola pri Vipavi. Hotel je kolo podložiti. Kolo mu je šlo čez roko in mu jo hudo zmečkalo. Prepeljali so ponesrečenca v dež. bolnico. — Nezgoda. Mizarski pomočnik pri Karolu Binderju v Slomškovih ulicah št 14 A. Šiška je ponesrečil. Stroj mu je pri delu odtrgal dva prsta desne roke. — Razpisane službe. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Preserji (III./5) pol. okraj Ljubljana proti pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 450 K, uradni pavšal 120 K in letni pavšal 378 K za vzdržavo jednokratne pesne zveze na dan med poštnim uradom in železnično postajo Preserje ter za lokalno dostavljanje poštnih poši-ljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * Najnovejše novice. Direktor hotela »pri pošti« na Dunaju, Josip Gol-witzer, je pobegnil. Izposodil si je od ho- telirja 22.000 K in ponaredil več menic. — V Lincu je zgorel del tovarne bratov Endlein z dvajsetimi stroji in dru gimi pripravami vred. Škoda se ceni na 300.000 K. Pri gašenju sta se dva ognje gasca ponesrečila. — 187 ponarejenih stotakov in vizitke na ime lekarnarja Ebereicha iz Norinberga so našli v stranišču hotela »pri zlatem križu« v Pragi. — Študentke berolinske univerze so stavile akademičnemu senatu predlog, da bi ženske, katere imajo zrelostno spričevalo z dekliške gimnazije, ravno tako matrikulirale kot moški. Predlog je bil za vrnjen. — Prusko ravnateljstvo že 1 e z n i c je naročilo d ve lokomotivi posebne konstrukcije, s katerima bo mogoče vozno brzino brzovlakov povišati na 130 kilometrov v jedni uri. — Iz Berolina jav ljajo, da je bil poveljnik Bock pri nadzo rovanju nekega dragonskega polka s sulico težko ranjen na glavi in vratu — V Szaszvarskem rudokopu vPečuhu se je pripetila eksplozija treskavice. Jednega delavca je ubila, nekatero zasula. — V Neaplju štrajkajo uslužbenci tramvaja in vozi le nekaj voz. — Reki Kolpa in Korana sta vsled silnega de ževja izstopili in poplavili vsa polja okolo Karlovca. — Vinograde na Visu je skoro popolnoma uničila toča. Škode je nad 400000 K. ' Želje slaščičarjev. K finančnemu ministru dr. pl. Bohm - Bavverk-u je prišla pred kratkem deputacija slaščičar jev s prošnjo, da bi se davek na sladkor za obrtne namene za dve tretjini znižal. Minister jim je odgovoril, da tega sicer ne more storiti, vplival pa bo na to, da bi se izdeloval kristalni sladkor z znižanim davkom. Obljubil jim je tudi, da bo prepovedal prodajo sladoleda po ulicah in izvršitev slaščičarske obrti pekom. ' Ruska drama v Parizu. Od 16 do 20. junija bo nastopala v pariškem Theatre Antoine slavna ruska igralka Lidija Javorskaja z gledališko družbo s peterburškega »Novega gleda lišča«. Na vsporedu sta Cehova drama »Utva« in »Malomeščani« Maksima Gorkega, ter razun tega dve drami kneza Bariatinskega in »Dama s kamelijami«. * Usoda. V četrtek dopoldne je na Dunaju izgubila neka dama v hiši neke banke sublimatno pilno, na kateri je bila naslikana mrtvaška glava. Pilna je bila torej označena kot smrtonosna. Nekdo je pilno našel ter jo kazal uradnikom. 371etni uradnik Kari Friderik R pa je vzel pilno, češ, da jo da v lekarni kemično preiskati. A mesto tega jo je razstopil v kozarcu in izpil. Prepeljali so ga v bolnišČnico, kjer je umrl. Uradnik je bil ječen ter je pora bil slučajno najdeno pilno, da se je usmrtil. ' Nune kot trgovske potnice. Po italijanskem delu Tirolske hodita dva agenta Čisto posebne vrste. V današnjih časih se je sicer reklama že na vse mo goče načine razvila, ali zgoraj navedena agenta bi celo najiskušenega trgovca jako neprijetno iznenadila. Imenovana potnika sta namreč dve nuni. Čujte in strmite. Pred nekaj dnevi ste prišli v Serravalle in ponujali svoje blago — večinoma iz delki samostanske pridnosti, kot robce, perilo in jednako — ljudem zlasti ženskam. Da katoliška cerkev kupčije dela, je že stara stvar, da pa pošilja nune kot trgovske potnice po svetu, je, kolikor mi vemo, popolnoma novo. * S socialnega polja. V Curihu je bil pred par dnevi mejnarodni kongres tekstilnih deUvcev. Nemčija ima 56.000 organizovaniii tkalcev in tkalk, Avstrija pa 12 000. — V Milanu stavka še vedno krog 4000 natakarjev. — V Chicatfi se je združilo nekaj velikih mesarjev in živino tržcev. Povišali so ceno mesa tako znamenito, da so izbruhnili nemiri. Policija je streljala in ranila krog 150 ljudi. — Najmanjšo učiteljsko plačo uživa menda neki vaški učitelj v Volhiniji na na Ruskem; mož dobiva na leto 6 rublov (15 K), dobiva in — živi. — V guverne-mentu Turkestan je tako velika beda (kakor poročajo ruski listi), da prodajajo naselniki svoje žene in hčere po 10 do 100 rubljev. * Strast kegljanja. V Predklo štru v Predarlskem je zakegljal neki premožen rokodelec celih 1600 K. Da je poplačal svoj dolg, je moral dati celo prihranjene vinarje svojih otrok. * Premoženje kraljice Natalije. Berolinski »Localanzeiger« poroča, da namerava ekskraljica Natalija darovati svoje premoženje — več milijonov — nekemu francoskemu samostanu. * Proti celibatu duhovnikov. Že v srednem veku so zahtevali kmeti večkrat, naj bi se duhovniki poženili, ker niso pustili kmetic pri miru. V našem času pa postaja ta zahteva bolj ali manj neobhodno potrebna. V Italiji, tem središču rimljanskega duha, se širi propalost duhovništva na grozovit način. Kronika jednega samega dneva pravi: V Salerni je umoril kapelan Majorano novorojenčka, katerega mu je porodila 17 letna ljubica Tereza Barella; vrgel je v hipni jezi novorojenčka skozi okno. — V Monopoli pri Bari je umoril 70 letni župnik Dominico Colucci svojo kuharico, ker je zahtevala denar. — V nunskem samostanu sv. Lu- dovika v Bisagghi je skočila 21 letna nuna Saleka pl. Ascoli v vodnjak. Na mrliču se je konstatiralo, da je bila posiljena. To samo na jednem dnevu in le najmarkant-nejši slučaji. Kako je v drugih deželah, je itak znano. Razumevno je torej, da je italijanska socijalna demokratična stranka pričela s živahno agitacijo proti duhovniškemu celibatu. Stranka zahteva, naj odda vlada državne župnije le na duhovnike, ki se oženijo. Rim se seveda brani, saj ga tu najbolj boli . . . ' Šah je daroval Schulvereinu 1000 kron. Bi si jih bil lahko prihranil za šole svojih divjakov. * Bicikel. Rim je prepovedal duhovnikom kolesariti. Jeseter. Dva metra dolgega je-setra so ujeli ribiči v Labi blizo Lttomčfic ter ga darovali češkemu muzeju. * Telefon v cerkvi. V Parizu v Rue Veringeturix so sezidali nedavno cerkev, ki ima tudi svoj telefon. Poleg kora je okrog in okrog zakristija, ki je razdeljena v 8 majhnih sobic, od katerih je vsaka zvezana s telefonom. Telelon vodi v župnišče, kjer stanuje 8 duhovnikov in tudi v mesto. ' Devetova zahvala Burkam. li Pretorije poročajo, da je bil Devet v koncentracijskih taboriščih ter se je zahvalil ženskam za pomoč tekom vojne. Devet je rekel, da bi bili morali Buri z vojno že davno prenehati, ako bi jih ne bile ženske tako krepko podpirale. General je poživljal ženske, naj se udajo v usodo ter prenašajo križ, ki jim ga nalaga Bog in naj bodo udane podanice angleškega kralja. Ženske so prirejale Devetu ovacije. ' Drage slike. Iz Londona se po roča o neki dražbi, kjer je bilo prodanih 151 slik in risarij za čudovito visoke cene. Doprsni potret stare žene od Rembrandta za 118 250 kron; Velasquer: »Prodajalec grozdja« 53 630 K; portret Eduarda VI. 34400 K; Van Dyck »Pesnik Waller« 17 200 K; »Doječa madona« zgodnja vlaška šola, 18 705 K in več drugih. * Beda na Kubi. Gospodarski po ložaj na Kubi postaja vsak dan slabši. Več tisoč delavcev je brez dela. Plantažni posestniki nimajo denarja za večja podjetja Listi pišejo, da beda narašča od dne do dne. Američanski listi silno napa dajo svojo vlado. Društva. — Pevskega društva „Ljubljane" koncert, kateri se je vršil v nedeljo dne 15. t. m. v Švicariji, obnesel se je nepričakovano sijajno; tako v gmotnem kakor tudi financijalnem oziru. Kajti že ob 5 uri popoldan je bil vrt Švicarije nabito poln, in je moralo veliko občinstva odditi, ne da bi bilo dobilo kak sedež, ker je bilo nad 900 posetnikov. Pevske točke izvajale so se pod spretnim vodstvom gospoda prof. A. Dekleva na splošno zadovoljnost pričujočega občinstva, ter se je moral posebno zbor »Novi dom« z or kestrom ponoviti, kakor tudi več pevskih točk dodati. Šaljiva pošta poslovala je tako marljivo, kakor še nikoli. Marsikoga razveselil je številni srečolov, in če še dodamo, da je bila s »Coriandoli - corsom« prava pravcata bitka, da je veliko prehitro, dasiravno primerno velika množina naročenega kakor tudi serpentin pošlo, je razvidno, da je bila zabava na koncertu kar najlepša in živahna. — Slov. trgovsko društvo „Merkur" je priredilo v nedeljo, dne 15. t m. popoludanski izlet v Vevče in si pri tej priliki ogledalo tamošnje papir niče. Izleta se je udeležilo okoli 80 društvenih članov in več povabljenih prijateljev. Že število udeležencev govori, da zanimanje za društvo vedno bolj raste ter da ima društvo prihodnost. Zelo nas veseli, da so se tudi nekateri gospodje trgovci tega izleta udeležili in to tem bolj, ker s tem spoznavamo, da so tudi gospodje trgovci društvu naklonjeni. Ob prihodu v Vevče smo si najprvo ogledali papirnice. Vsa čast in hvala gre gosp. ravnatelju in gg. uradnikom teh tovarn, ki so bili zelo prijazni in nam posamezne stroje in tva-rine za izdelovanje papirja razkazovali. Vsi izletniki so bili jako zadovoljni z ogledom teh tovarn, posebno se je hvalila prijaznost tovarniških uradnikov. Po ogledu se zahvali g. podpredsednik Kessler rav natelju in uradnikom v imenu izletnikov. Nato smo se sešli v gostilni pri Kuharju, kjer se je razvila živahna zabava. Društveni pevski zbor, ki je zapel več pesem pod vodstvom pevovodje g. Saksa, nas je prav dobro zabaval. Iz ust izletnikov so se čule jako laskave besede glede petja; svojo zadovoljnost izražali so izletniki tudi z obilim ploskanjem. Gospodu pevovodji Saksu izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo za njegov trud in upamo, da bo društveni zbor pod njegovim energičnim vodstvom še dalje uspeval ter nas še večkrat zabaval. — Prostovoljno gasilno društvo z Viča in Gline priredi dne 3. avgusta t. 1. na vrtu pri Travnu na Glin-cah javno tombolo in koncert s prijaznim sodelovanjem Ljubljanske društvene godbe. Čisti dohodek je namenjen za poplačilo dolga društvene oprave. Književnost. — Nove skladbe. Prvo češko založništvo tvrdka M. Urbanek v Prag je izdalo sedaj prvi zvezek od 12 novih kompozicij za klavir od g. Jos. Prochazke skladatelja in učitelja »Glasbene Matice« v Ljubljani. Drugi zvezek bo sledil kratkem. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18. junija. Danes ob 3. se je državnozborsko zasedanje med velikim nemirom odgodilo. Spočetka seje je interpeliral posl. dr. Stranskv. zakaj je bil posl. dr. Reichsstiitter poklican k orožnim vajam med zase danjem državnega zbora. Dr. Reichs stiitter je kmalu nato dobil dopis vojnega ministra, da je orožnih vaj oproščen. Potem se je bavila zbornica z aferama dra. Schalka in \Volfa Izročila sta se oba sodišču. VVolfa ni bilo, in pri glasovanju radi njega so se odstranili vsi SchOnererjanci. Dr. Schalk je govoril v lastni zadevi kratko. Ministri Spens-Booden, Wittek in Korber so odgovarjali nato na razne interpelacije Ministrski predsednik je odgovoril tudi na Klofačevo interpelacijo radi Biilovvega govora, v katerem je dejal, da obseza nemška politika proti Poljakom vse Nemce to in onstran meje Korber je dejal, da ne vidi v govoru Biilo\va nikake propagande inni-kake žalitve slo v an st va ter je v rezkem tonu in z osornimi besedami zavračal Klofačeve trditve. KlofVičevi somišljeniki so povzročili velik vihar. KlofUč je predlagal, naj se otvori o ministrovem odgovoru debata Poljak; so se zato odstranili. Predlog je bil nato odklonjen. Klofac je psoval Koerberja in vlado ter ji očital figa-moštvo. Med tem je predsednik Vetter zasedanje odgodil. Dunaj 18. junija. Poljski klub je izrekel ministru Pietaku zahvalo radi njegovega vedenja v celjskem vprašanju. Dunaj 18. junija. Justični minister; Spens Booden nastopi daljši dopust te: se preseli v Šlezijo. Dunaj 18 junija. Gospodska zbor niča je brez specialne debate odobrila zakona glede odprava mitnic in glede železnic. Dunaj 18. junija. Jutri bosta pri cesarju sprejeta dr. pl. Koerber in dr. Rezek. Reši se vprašanje glede Rezkove demisije. Dunaj 18. junija „\Viener Ztg." je prinesla cesarjevo pismo, s katerim se sklicujejo deželni zbori. Kranjski deželni zbor je sklican za soboto. Razen tega prinaša imenovanje glavarjem Istrije Campitellija in njegovim, namestnikom dr. Stangerja. Rim 18. junija. Vojni poveljnik in bivši ministrski predsednik Pelloux je izstopil iz vojaške službe zaradi razpora z ministrom notranjih zadev Giolittinijem. Moskva 18. junija. Bolgarski knez Ferdinand je odpotoval od tukaj v Kiev. London 18. junija. Nekateri listi raznašajo vest, da so Angleži pred meseci na skrivnem privedli ujetega bur-skega generala Cronje ja v Južno Afriko, da je na njhovo zapoved agitiral za sklenitev miru. Borzna poročila. Dunajska borza dne 18. junija 1902. Skupni državni dolg v notah .... 101 75 Skupni državni dolg v srebru .... 101 65 Avstrijska zlata renta....... 12095 Avstrijska kronska renta 4°/o .... 9980 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120*70 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 95 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1578 — Ki3ditne delnice......... 682 — London vista . . .-....... 240 17'/, NemSki državni bankovci za 100 mark 11730 20 mark . . ;.........2347 20 frankov...........1907 Italijanski bankovci........93*90 C. kr. cekini...........1128 Žitne cene v Budimpešti dne* 18. junija 1902. Termin. PSenica za oktober .... za 50 kg K 787 Rž „ oktober .... ,. 50 „ „ 6 53 Koruza „ julij.....„60 „ „ 503 „ avgust .... „ 50 „ „ 510 „ „ maj 1903. ... „ 50 „ „ 604 Oves „ oktober .... „ 60 „ „576 Efektiv. Nespremenjeno. Darila. • Upravništvu našega lista je poslal: Za Prešernov spomenik. Gospod Josip Lenče, tu. 10 K kot zgubljena stava. — Živio! Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Molio-VO francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (12-8) :»<►. SOS kron znaSa glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterle). Opozarjamo s »oje cenjene čitatelje, da se srec-kanje vrši nepreklicno dne 19. junija 1902 m da se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v aroto-vlni z iO°/0 odbitkom. Hre/pogoj no prvo m«**to, bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kot nadomestilu zanjo gre dandanes Kathreinerjevi Kne.ppovi sladn. kavi To pa zato, ker ima poleg drugih prednosti samo ona vonj in okus zrnate kave, o Čemer priča mnogo izrecil prvih avtoritet. Slavni profesor pl. Pettenkofer se je izjavil: „Po svojem kavi podobnem okusu bistveno preseza vse druge kavine sungate." Drugi pravijo: „Jako intenzivno ima vonj in okus žgane zrnate kave* „Njen vonj je posebno krepak, podoben kavi in čist." „V dokazni množini ima aromatske sestavine, kakršne ima tudi zrnata kava " „Mnogoteri poizskusi so soglasno izpričali, da jo je moči označiti kot izdelek, ki se zelo bliža zrnati kavi." „Po vsebini aromatskih snovi je Kathreinerjeva sladna kava v užitni vrednosti zelo podobna pravi kavi" i. t. d., i. t. d. Zato je umevno, da prihaja ta kava čimdalje b lj priljubljena in da jo že vobče rabijo in udomačujejo kot tečno in zdr.vo rodbinsko kavo. Rogaški „Styria-vrelec" zdravilna voda Zdravniški priporočeno! zoper želodčne tvore in krče, Brightovo vnetje o b i s t i, katare v goltancu in krhlju, želodčne in črevesne katare, diatezo scalne kisline, sladkorno uščivanje, zaprtje telesa, bolezni na jetrih. Izborni zdravilni uspehi! (1291) Se dobiva povsod 1 neobhodno p-trebna zobna Creme vxAriuje snttc čiste* Itele in anirave. Umrli so v Ljubljani: Dne 12 junija: Ivana Pire, delavčeva hči, 6 mes., Sv. Martina cesta fit. 32, nesrečen porod. V deželni bolni ci: Dne 11. junija: Terezija Debevec, kajžarjeva hči, 29 let, jetika. Mjleoroiogićno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. Srednji rračni tlak 736*0 mm. j Stanje ! :a i C as opa- baro- j j I zovanja . metra| g g !v mm. S"? Nebo 17 J 9. zvečer j 731 6 11'9 si. szahod 18. 7. zjutraj 731 6 97 si. sszah. . 2.popol. I 7304 184 si. jjzah. Sredoja včerajšnja temperatura 131°, nor- male: 180°. oblačno g megla J del. jasno ^ Geschaftszahl i~158/T. E ntragung einer Emzelfirma. Eingetragen \vurde in das Register fiir Ein-zelfirmen: Sitz der Firma: Grottschee. Firmavrortlaut: Josrl' liartelm«-. Betriebsge-genstand: Eisen- Specerei- und Farb-\varenhand-lung. Inhaber (I): Josef Bartelme, zeichnet: J. Bartelme. Datum der Eintragung: 14. Juni 1902. K. k. Kreis- als Handelsgericht Rudolfswerth. Abtheilung L, am 14. Juni 1902. (Vpisala se je v register za posamene tvrdke: Sedež tvrdke: Kočevje. Ime tvrdke: Jožef Bartelme. Prodajalni predmeti: Trgovina z železom, Specerijo, barvami. Lastnik: Jožef Bartelme, podpisuje: J. Bartelme. Dan vpisa: 14. junija 1902. C. kr. okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek L, dne 14. junija 1902. Prežaloatnega srca naznanja v svojem in v imenu svoje soproge, svojega brata in sester vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, iskreno ljubljenega očeta, gospoda Ivana Poš okrožnega zdravnika v pokoju in posestnika v Žužemberku po dolgi, hudi bolezni in po sprejetju sv. zakramentov za umirajoče, danes, dne" 15. junija, ob 1. uri popoludne, v 91. letu svoje starosti, poklicati v boljši svet. Pogreb dražega ranjcega je bil v torek dne 17. junija, dopoludne. Sv. maše zadušnice brale se bodo v moogih cerkvah. Dragega rajneega priporočamo vsem serodnikom, prijateljem in znancem v blag spomin! Žužemberk, dne 15. junija 1902. (1403) Rudolf Pos, Bin. Ges. kr. avstrijske državne že'eznica. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod ls LJablJ&n« j kol. Proga oea Trbli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Sclzthal v Ausuee, Solnograd, tem Klein-Beifiing v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ■jutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Sclzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Drmaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. - Proga v Novomesto ln v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-zensteste, Solnograda, Linca, Stevra, Ansseea, Ljabna, Ceiovca. Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob LJL uri Iti m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Her.a, :»i:.r: nit varov, Plzuja, Budejevic, Soinograda, Lmca, Steyra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gaste-na, Ljnona, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 44 m po-poludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3>i m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m csobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage. Fraccovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzcja, Bndejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Celovca, Poutabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga ls Novega meata ln Kooovja. Osobni vlaki : Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob ari iiii m popoludne iz Straže Topbc, Novega mesta, Kočevja in ob 3. uri 3o m zveCer, istotako. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamni*. Mešani vlaki: Ob t. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6, uri SO m in ob 10 uri 25 ta zveCer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v JLjuaijano drž. aol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob ti. uri 49 ru zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob ti. uri 10 a in ob 9. uri 55 m zvefter. poslednji vlak le ob n deljah in pr^iDikih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1393) Več gostilniških stolov in miz kakor tudi karniš s preprogami se takoj cen6 proda. Vpraša in ogleda se pri F. Supan-čiču, Rimska cesta št. 20. (i404—i) Nedosežno po svoji lepoti in natančnosti so moje pristne švicarske briljantne črne jeklene Savonnet - remontoir -ure, dvoj nato krite s trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se blisčečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krščanska tirdlu. UnUnoiljeni . 1860. obod in kronica 80 iz prlntn«»aT» SrTBE? hoffer sinov skih Peugeot-,' Stefanie-koles Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjeui Fi\ Čuden urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Št. 7008. 1318-3 Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Žužemberku z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu dež. odboru do 1. Juliju t. !. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževan<» življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 4 junija 1902. |r$° Jtaznanilo. U trgovini , JVHroslava Robiča na pogačarjevem trgu štev. 1 se bo prodajalo manufakturno in drobno blago, perilo in zavratnice (kravate) itd. po cenah, ki jih je določilo sodišče. (1407—1) Ugodna kupčija. V nekem, tujcem jako priljubljenem kraju na Mnoilnjem *tnjernk.eiii, uro hoda od železnice in mesta, ob državni cesti, ne proda dobro idoča, novozgrajena (1387—2) grostlln,©,, m mesnica z acetilenovo razsvetljavo, kegljiščem, napolnjeno ledenico, s posebno, jako udobno hišo za stanovanje, s senčnatim vrtom, z dvemi gospodarskimi poslopji, 30 orali travnika, 10 orali njih, 8 orali gozda, 2 vinogradoma, z 2 gosposkima hišama, viničarsko hišo, z eno veliko in eno malo pristavo, s kakimi 30 komadi mlade govedi. Vse to se proda za ¥*.000 »Id. radi rodbinskih razmer, 6000 gld. lehko ostane na hiši vknjiženih. — Pojasnila daje H. Suttner, urar v Kranju. Št. 18423. (1316-3) Glede na to, da velik del mlekaric in kupuj o čega občinstva še vedno prodaja in kupuje mleko in mlekarske izdelke na samovoljne, deloma še tudi stare mere, opozarja mestni magistrat, da je, kakor pri vseh tržnih predmetih, tudi pri mleku in mlekarskih izdelkih, dopustna edino le metrična mera ter da se hode pri prestopkih tako proti prodajalcu, kakor proti kupcu kazenski postopalo. Mlekarice, ki prinašajo mleko v steklenicah ali kovinastih posodah pod 5 litrov vsebine na trg, posluževati se imajo za odmerjanje mleka postavnih cimentov. Mestni magistrat ljubljanski dne 30. maja 1902. Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov. ki vozijo v Ameriko. HamDiirg-2Iew York le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—7) oblastveno potrjena agentura Hamburg-Ameriške linije v Ljubljani, Marijin trg št. i nasproti frančiškanski cerkiv. preuzetjc restauracije na -h® zelenem frriba'. Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem počenši s 15. dnem junija, prevzel omenjeno restavracijo, kjer bodem točil vedno sveže marčno pivo iz Auer-jeve pivovarne, kakor tudi popolnoma pristna dolenjska in istr i-janska vina, ljutomeržana, bizeljca in fini rizling. Gorka in mrzla kuhinja ob vsakem času. Jfava, čaj itd. Keg;ljU<6e nam razpolago Z Potnikom in tujcem je za prenočišča skrbljeno. K obilnemu obisku vljudno vabi in jamči za dobro, točno in ceno postrežbo »«. j r s spoštovanjem udam (1378—2) Fran Kovač, restavrater. . -'--.v ^ I 1 mM fig* sms Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne