68. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. marca 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI MRI Iihaja vsak dan »veier, iziiu&i nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstr o-o g e r s k e dežele ca vso leto 15 gld., za pol leta 8 pld. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 18 gld., z» četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden raeaec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta.. — Za tuje deželo tuliko več, kolikor pngtnina z.iafiti. Za oz nanila plačnje se od Stiristopne petit-vrste po •> kr., £e se o/.nanilo jetienkrat tiska, po f> kr., 6o se dvakrat, in po 4 kr., £o se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. I! P r a v n i t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Naše železnice. i. (Govor poslanca A. Ko bi ar j a v seji poslanske zbornice dne 17. marca t. 1) Visoka zbornica! Upati je, da 86 v kratkem že reži že več desetletij razpravljauo, najvitalnejše interese vseh zapadnih kronovin naše monarhije zadevajoče železniško vprašanj® glede od južne železnice neodvisne zveze notranjih dežel naše države z našim prvim pristanem, s Trstom. V tem velevažnein trenotku je odvisno od nas, gospoda, in zlasti od modrosti železniškega ministra, d a-1 i se vprašanje reši na blagor ali na škodo naše ljubljene Avstrija, bodo-li bodočo generacije nas hvalile ali vzdihuje obžalovale naš sklep. Če navedem v svojih izvajanjih za projekt, kateri hočem posebno priporočati, nekaj argumentov, kateri so bili v tej zbornici že povdarjani, storim to iz dveh razlogov: Nečem, da bi se ti argumenti pozabili, na dtugi strani pa naj bodo dokaz, da so ti argumenti t,.ko močni, da v dolgih letih niso izgubili nič svoje veljave. če pogledamo na velikanski razvoj Reke in vidimo, kako se temu, deželi Kranjski in naši državni polovici na ne povsem reelen način odvzetemu in anektiraneuiu uesiu pomaga z vsemi, ogcr.ski vladi na razpolago stoječimi sredstvi, zlasti z nizkimi železniškimi tarifi, da postane prvo pri-stansko mesto ob Adriji, potem se moramo pač čuditi, da skrbi avstrijska vlada tako malo za prvo obmorsko trgovinsko mesto, za Trst, in za prvi pristan naše mornarice, za Pulj. V popolnitev omrežja državnih železnic so se, kakor znano, sprožili trije poglavitni projekti, predlagajoči progo Divača-Skofjaloka Olovec, progo Go-rica-Bohinj Celovec ia progo Gorica-Predel-Beljak in dalje čez Ture. Če preiščemo te tri projekte v tintih Stir'h ozirih, katere je pri zgradbi vsake železnice upoštevati, torej glede 1.) treskov oziroma težkot terena; 2) dolgosti; 3.) strategičnih interesov in Najnovejši amerikanski prerok. „Smrt zdravnikom — Mesija novomeksikanski zdravi tisoče bolnikov — kruljave, slepe, gluhe — Schlatter, čudožnik iz jugozapad«, ne dela razločka mej ubožci in bogatini, zdravi vsacoga itd. itd." Tako jo bilo brati 17. septembra 185)5. I. na prvem mestu največjega novomeknikanskega časopisa „Kocky Mountains Daily Nevr.i". Natančneje poročilo je prinesla zadnja „Revue des Revues" in nekateri večji francoski žurnali so mu posvetili celo uvodne članke. Oglejmo si moža po tem, kolikor je do sedaj o njem znano. ■ Prehodivši več amerikanskih dežel (Kalifor* ni jo i. dr) prišel je nekega dne Francis Schlatter V Denver, novomeksikansko mesto, kjer ga je sprejel neki Fox v zahvalo, da ga je čudežno ozdravil od dolgoletne bolezni, v svojo bišo in mu ponudil vsi ga dobrega, kar je pa on odklonil, zadovoljivši se z borno podstrešno sobo. Tu so ga dan ua dan obiskovali bolniki iz vBeh krajev Amerike in tudi večji časopisi si niso mogli kaj, da ne bi svojim prosvetljenim čitateljem prinašali zdaj pa zdaj poročil o noverjutnih ozdravljenjih: podali so se nazadnje tudi ti prosvetljeni ljudje v Denver, vzemši seboj svojo skeptično treznost, da se prepričajo, 4.) industrijalcih in trgovinskih interesov, pridemo do sklepa, da je prvoimenovana proga tem zahtevam najbolj primerna. Odkar je izgotovljena proga državnih železnic Trst-Hrpelje Divača je za progo Divača-Škofjaloka ustvarjen trden temelj. Trst veže zdaj samo jedna železnica z notranjimi kronovinami naše države, namreč južna železnica. Ta proga ni kratka, kar dela škodo prekomorski trgovini, katera se je vsled tega odvrnila od Trsta k pristanom ob Severnem morju. To dela zlasti avstrijski industriji veliko škodo Potrebno je torej na vsak način, da se zgradi naj krajša zveza notranjih dežel z morjem. Oglejmo si južno železnico. V tej zbornici že tolikrat navedene težave obstoje še vedno. Ljubljansko barje je prav tako mehko, kakor pred leti in vlaki vozijo čezenj le z največjimi težavami in jako počasi. Največja nevarnost je borovniški most, zlasti ker bi se v .slučaju vojne lahko poškodoval, vsled česar bi bil promet za dolgo časa onemogočen. V Postojni so zopet veliki zameti in Časih se mora pošta čez Senožeče z vozom transportirati ali pa iVz Pontabelj peljati; kaj to pomeni, če se pošta v slučaju vojne vozi čez tujo deželo, uvidi vsakdo. Proga Divača- Škofjaloko, katero zmatram za ji din o primerno, se z zv no Divače s Škofjoloko ne okrajša samo za 34 kilometrov, nego bi tekla tudi čez trden in varen svet in bi ne bila izpostavljena tistim nevarnostim, kakor proga južne železnice. Glede Bohinjske železnice so velike težave s terenom. Po poročilu iDženerja Seemillerja bi bilo na progi Gorica Sv. Lucija napraviti G predorov, 2 vijadukta in 1 most; na drugi progi Sv. Lucija* Bohinj 3 predore, (katerih jeden bi bil 5400 metrov dolg, druga dva pa skupaj 1070 metrov), 9 vijadukta in 7 mostov. Troski za 98 kilometrov dolgo bohinjsko progo bi znašali 32 milijonov, za progo Divača- Škofjaloka pa po ekspozeju finančnega ministra z dne 24. oktobra 1895. za dolgost 88 kilometrov ravno polovico, namreč samo Iti milijonov. Nadaljevanje čez Karavanke, namreč skozi Ljubelj oziroma Kokersko dolino a', skozi Stol in Medvedjo koliko je na tem resnice. Tisti, ki so verjeli in niso videli, so ozdraveli, drugi pa so v svojem dvomu bolehali in to tem bolj, ko so druge videli ozdraveti — mrli so od zdravja vernih. In res se je zgodilo neštevilno ozdravljenj. Časih je število ozdravljenih prekoračilo 5000 na dan: oddaljenim je blagoslavljal poslane mu dele oblek, ki so imele svojo čudežno moč nad vernimi in vse to je delal v imenu svojega Očeta, ki je v nebesih, vladarja sveta. Pri vsem tem je živel v največji revščini, rabil ni ne milodarov ne drugih namerjenj, kar je bilo pač uzrok, da so se verni ljudje raje k njemu zatekali, nego je bilo duhovni oblasti ljubo: prišel je v zapor, kar pa je bilo le voda na mlin — spreobrnili so se vsi čuvaji in stražarji, tako, da so ga morali kmalu izpustiti. Priprost v svojem vedenju, bil je tudi priproste obleke: dolga halja, v kakeršno nam slikarji zu-odevajo apostolske može, mu je zadostovala in njo-gov izraziti obraz je krasila lepa, dolga brada, — dovelj, da je bujno domišljijo naroda, ki ni sestojal toliko iz svetopisemskih ribičev, kot iz najrazno-vrstnejših ljudij različnih narodnostij in slojev, ki jih je vezala le potreba dela, da se prežive brez ozira na omiko, zanesel skoro za par tisoč let v preteklost. Zamrle podobe so zopet vstale, d janja, katerih do zdaj niso verjeli, so začela živeti mej njimi. dolino, so tako za jedno kakor za drugo progo preračun j* ni na 20 milijonov gld. Bohinjska železnica, na progi Gorica Trst še vedno od južne železnice od visim, bi tekla skozi zapuščene, neobljudene kraje, kjer ni niti trgovine niti obrtuosti. Potoval sem sam po teh krajih; od Bohinja teče proga čez visoko gorovja in od Podbrda dalje po jako dolgi dolini tja do Sv. Lucije. Tu so le samotne hiše, obrtnosti in trgovini ni niti sledu, dočim so na progi, kjer bi tekla železnica Divača Škofjaloka veliki industrijalni trg Tržič; od tod se pride v Kranj, kjer so vsak teden veliki semnji, dalje je Škofjaloka, kjer se stikata veliki dolini, poljanska in selška. V selški dolini je ruJokop železniški, v poljanski dolini pa je veliko živinoreje, kakor tudi v selški dolini; železnica bi dalje tekla blizu Idrije, kjer je znani velik erarični rudokop, končno mimo R izdr-lega, Senožeč itd , torej po samih idustrijalnih in plodnih ki..jih In končno, če se krene z jednega teh krajev akozi Vipavsko dolino, se ima vse, kar si žele Go-ričani. Vipavske doline ni smeti podcenjati ; tam je veliko sadjereje in viuoreje. Tudi v vojaškem oziru bi ta železnica jako koristila, ker bi ne tekla paralelno z laško mejo, nego bi direktno peljala v sosedno državo. Od Pnlja, od vojnega pristanišča Pulj a, na kateri se je iz strategičnih razlogov prav posebno ozirati, je sedaj do Beljaka 3o7 kilometrov, skoz Bohinj bi bilo 367, po predelnki progi bi bilo 328 kilometrov po progi Divača Škofjaloka da le 322 kilometrov. Ž* te številke dokaiujejo, ba bi bila železnica Divač.i Škofjaloka zlasti za Pulj najprimernejša. Sosebno v slučaju vojne je neodvisnost od južne železnice največjega pomena, neodvisna bi pa bila le proga Divača Škofjaloka. V I.Jn MJuiil. 23. marca. Volilna reforma pride po Veliki noči v zbornici poslancev na vrsto. Vlada je preverjena, da dobi v zbornici potrebno dvetretjinsko večino. Mladočehi Kdo bi tudi no verjel v čudeže, ko jih vidi pred 8eb< j? In zakaj bi ravno v naših časih ne delal Bog čudežev, kakor tako radi pripovedujejo protivniki vere, Češ: „tedaj eo bili ljudje nevedni, posel čudežnika je bil lahak, a dandanes, ko je precej cela legija zdravnikov na mestu, je to VBe drugače". Tudi v Ameriko je prodrl glas o neovrg-Ijivih lurških čudežih, tudi iz Amerike so romali v južno Francijo, da si potom čudeža podaljšajo življenje, katero jim je narava z neozdravljivo boleznijo zustrigla. Take misli je ljudstvu potrdilo se bolj domnevanje o domovini Schlatterja: jedni so pravili, da je iz Evrope, in sicer iz Francije ali iz Nemčije, gotovega pa ni vedel nikdo. Tudi zgodovina njegovih mladih let bila je tedaj precej temna. Tako je deloval dva meseca, kakor je napovedal, in bil je ljudem največi dobrotnik. K njemu so se podajali in ga prosili, da bi jim Bog popravil zdravje, da bi On, sama popolnost, zboljšal svoje delo! Iu kako ljudstvo ravno zdravje rabi, kako Bi vsakdo, naj je še tako popolen in prezirajoč vse posvetno, želi še jedne biljke, katera bi mu mogoče rešila življenje, uči nas vsakdanja skušnja ob bolniškem odru: s kakim zaupanjem zre bolnik v Bvetotajstva, ki naj mu kraj večnega spasa pode!« tudi časno zdravje! In treba nam je samo pogledati na zadnjo stran glasila našega tretjega reda „Cvetje Sv. Frančiška", da vidimo, v koliki meri tudi pri še niso jedini. Nekateri bi radi, da ves klub gla 1 8uje za vledno predlogo. Drugi zahtevajo, naj vea \ klub glasuje proti vladui predlogi. Večina je pa baje : za to, da naj se pusti posamičnim poslancem, naj : glasujejo po svoji volji. Vsekako bode več mlado* i čeških poslancev se odtegnilo glasovanju. Hohenvvai t >v ] klub bode pustil svobodno glasovanje, ker v tem i klubu so glede volilne reforme največja nasprotja, ' kar je Čisto naravno, ker je ta klub sestavljen iz l najrazličnejših elementov, katerih ne veže skoro ' nobeno skupno načelo. Vsi trdijo sicer, da so kon- < servativni, a v resnici pa nobeden prav ne ve, kaj naj razume pod to besedo. Veže jih največ le še oseba njih voditelj* grofa Hohenvvarta. Ko Hohen-warta ne bode več, pa tudi kluba ne bode. Hrvatsko in Ogorsko. Oger.sko državno ra-čunišče je piedložilo zbornici poslancev sklepni račun za 1893, leto. Dohodki Hrvatske so znašali 22,571.517 gld., manipulacijski stroški 3,234.883 goldinarjev, torej čisti dohodki 10,886 GG4 gld. Od teh jih pripada 56°/0 na pokritje skupnih stroškov 10,828 531 gld. 44°/0 to je 8,445 768 gld. pa ostane Hrvatski za notranjo upravo. Ker bi pa Hrvatska prav za prav morala donašuti k skupnim troškom po dogovorjeni razmeri 11,838.606 gld., bode zopet po trditvi Maljarov 505.075 gld. Ogersko za Hrvatsko plačalo. Seveda jo račun nalašč tako sestavljen, v resnici pa imajo Ogri še dobiček od Hrvatske. Sicer si pa lahko pomagajo, če res morajo plačevati za Hrvatsko. Prepuste naj Hrvatom upravo deželnih fiianc. Seveda tega ne store, ker bi pot^m BO šele prav pokazalo, kako so Ogri molzli Hrvatsko. Seveda taki računi ae lahko delajo, ker Hrvatje ne dobijo v roke točnih podatkov, in ker v ogerskem deželnem zbiru iz Hrvatske sede Simo vladni mamelnki. Pomadjarjenje šole na Ogerskem Madjari so našli novo sredstvo za pomadjarjevanje šole. Verske šo'e hoče podpirati država in zato si pa prisvoji pravico imenovati učitelj-). Od države imenovani učitelji bodo pa morali seveda v madjarščini poučevati. Sedaj je iičui minister razposlal podrejenim oblastvom okrožnico, naj poročajo, na katerih verskih šolah imajo učitelji manj kakor :>00 gld. plače, da bode te šole vlada podpirala. Petinpetdest-t srbskih šol bode vsled tega zgubilo svoj sibski značaj in se spremenilo v pomadjarovalnice. Ta ministrova namera je jako predrzni. Vlada bode tako z t te šole dodala le nekaj goldinarjev, zato bode pa vitla vse pravica tistim, ki so dosedaj šolo vzdrževali. Učitelju ne bode dosti pomagano, kajti 300 gKI. tudi še ni svota, s katero bi mogel dobro izhajati. Večkrat br.de Se na slabšem, kot jo bil dosedaj. Verska občina ga je dosedaj na razne načine podpirala, a v bodoče, ko bode odvisen od dr?.ave, ga pa ne bode, in moral se bode zadovoljiti z borno odmerjeno plačo. Sovraštvo proti Poljakom v Nemčiji že presega vso meje Posebno se pa gleda na to, da noben zaveden Poljak učitelj ne postan>. Lani v Oktobra so izključili iz učiteljišča v Paradiesu učiteljskega pripravnika Kazimirja Rvdbovvskega, ker je pri tyndskem DOp.aOVtqjU sebe bil upisa! za Po nas še. nižje ljudstvo rabi čudeže, in kako se za to dejanski zabvalja, da sposnamo, da ScbLtterju delo ni bilo pretežko. Posebno pa so bili bolniki opro ščeni te dejanske zahvale, kar nam lahko razlaga, da so se tudi jako verni ljudje podali k njemu, ko j m ni bilo treba plačati ni grtša za „oče na," ni goldinarja za mašo! Pričakujoč zopetnih dejanj, bila je množica zbrana pred Foxovo hišo. Bilo je ravno 17. novembra. Zaman! Njegova soba je prazna. Zaman so brzojavno iskali vsem znanega moža, znane jodine halje — samo na mizi je ležal listič z besedami :*) Mr. Fox — My mission is finished — father takes me a\vay — Goul by — November 13 — Francis Schlalter. (G. Fox. Moje poslanstvo je končano in Oče me kliče. Z Bogom. 13. Nov. Francis Sihlatter.) Jukaje, nehote verjeti, se je ljudstvo razšlo. Otožni so 8-) vračali bolniki v svojo domovino in čakali svojega naravnega konca. * * * Evo v doklado nekatera poročila iz amerikanskih časopisov : .General K. F. Tost prijavlja v „Omaha World Herald*4 dolg članek, v katerem pravi mej drugim: *) Listič jo pitan v okorni, bolj fconaki pisavi, kakor som »o prepričal na uulngramu, ljaka, ne pa za Nemca, kakor se je bilo vsem učiteljskim pripravnikom ukazalo. To se je zmatralo za tako nepokorščino, da so dotičnika kar iz šole zapodili. V od hodnem spričevalu se je odločno omenilo, da je dotičnik se v šoli spodobno vedel, bil priden in je povoljno napredoval, da je jedini povod izključenju nepokorščina pri ljudskem popisovanju. Čudimo se mi temu ne, kajti pri narodu, kateri si more šteti afriške kultaronosce Kleista, \Vehlau a in Petersa za svojce, je pač vsako nasilje mogoče. Snveda take stvari ne delajo posebne časti kulturnim Nemcem. Zveza mej Italijani in Menelikom. Po nekaterih časopisih 8e sedaj razširja novica, da bi Menelik rad sklenil zvezo z Italijo proti Sudiucom, ki sedaj vedno dalje prodirajo pod svojim poveljnikom Osmanom Digmo. Nam se pač dozdeva, da v prvi vrsti Italija hrepeni po taki zveii, ker so njej Sudanci nevarnejši nego Abesincem, in baš sedaj napadajo Kaasalo. Če bi Menelik zvezo sklenil, bi Italijani lahko z nekako častjo potem se izmotali iz sedanje blamaže. Njih kolonija v Afriki bi bila zavarovana. Seveda se bode Menelik dvakrat premislil, predno bode z Italijani sklepal zvezo sedaj, ko je imel priložnost do dobrega spoznati nezmožnost italijanskih generalov in pa boječ nos t italijanskih vojakov. Italijanska pomoč mu dosti koristiti ne more. Sicer je pa Abesinija najbrž v prijateljstvu s Sudanci in jej zatorej zveze z Italijo ni treba. „Slov. Narod" contra „Slov. Gospodar". V soboto smo obljubili, da natisnemo v celoti Članek, kateri je priobčilo glasilo škofa Missie, spisal pa ga baje štajerski duhovnik. Evo tega članka, iz katerega raz vidijo čitatelji, kako se piše o nas, in ni li opravičeno, da pobijamo z največjo brezobzirnostjo ljudi, kateri ne uživajo in niso vredni večjega spoštovanja, nego jim ga jamči kazenski zakon. „Vedo due disputar: vuoi ch\o decida? Ragion chi parla, e torto ba quel che grida". — Te besede Laha KI Bondia so mi prišle na pamet, kadar sem prebral št. 62 t I. „Slov. Naroda" uvodni članek pod zaglavjem „Še jedeukrat volitev v deželni šolski svet". V tem članku je vzel zopet jeden „inteligeuten narodnjak" v roko „mokro cunjo", da požene „Slo-venskega Gospodarja" v kot! No, obljubim, da raz-obešate po predalih „Slov. Naroda" res .mokre" in še zelo umazane cunje \ji bi bolj') bilo, da bi jih doma v aNar. Tiskarni" prali in sušili in jih ne k nam štajerskim Slovencem pošiljali, da se ne bi mi še oblatili in umazali, od gnoja in blata, kateri dan za dnevom izvaža „Slovenski Narod" mej svet. Take „mokre cunje" pa bi še ne povohal „kmetski sultan", ki je časi dober klijent „narodnjakom". No mi vam vračamo „uarodnjaki" vašo „mokro cunjo" in odklanjamo od sebe vse, kar ste nam v rečenem članku oponesli, ter ostajamo pri trditvi, katero smo izrekli. Ob enem pa vam tudi rečemo, da bi nas sram bilo, na samo pri belem dnevu, temveč tudi v črni noči, ko bi imeli takšne „nazore o poštenju", kakor jih ima „Slovenski Narod", ki govori svojim naročnikom, kakor cigan belemu kruhu. Ali ne veste „narodnjaki slutvo poštenjaki", da se je „zaklela zemlja raju da se vse tajne znaju? In ta skrivnost je tudi pisalcu teh vrstic znana, da se je zarotila t. i. „narodna stranka", da uporabi vsa sredstva, dopuščena in nedopuSč* na, samo da se uniči „kranjska klerikalna stranka", ker z drugimi bi ss že dalo pozneje ka: napraviti. — — Vsi, ki se mu bližajo, so rešeni svojega trpljenja. Dr. Koithhev jo bil gluh in ji b I ozdravljen — jaz sem moral rabiti skozi let a očale: povzdigni je svoje roke in zdaj jih ne rabim več." „M. Sutberlaml, jeden višjih uradnikov od Union Pacific, je na železnici ponesrečil in ni mogel rabiti ne rok ne nog. Prinesli so ga v Denver in ne samo, da zopet hodi i. dr., zadobil je zopet sluh, zgubljen že pred leti." „M. Steward (Highlands, Jaspir street), že 20 let gluh, jo lil popolnem ozdravljen od denver-ekega svetnika („Rocby Monntai" in „D«ily Newa", 12. Nov.). ,Gos(a V. V. Snok (North Devner) je imela več mesecev raka. „Božji sin" ji je poslal blagoslovljeno rokovice in — ozdravela je. Tako je bilo tudi pri drugih z neozdravljivimi boleznimi, zdraveč vse v imenu Bvojega očeta: Moj oče nadomesti ravno tako lahko obolela pluča, kot ozdravi trganje — on le hoče in bolnik ozdravi. Jaz uisem nič, moj oče jo, ki je vse. Verujte v njega in pomagano Vam bo. Kaj je moja moč? Ona ni nič. Njegova volja je vso. Pridite k meni in poslušajte, jaz nisem dru-ztgi kot poslanec svojega očeta." A In zato se „inteligentna narodna stranka" ravna po svojem receptu, katerega je razglasila pred leti v „Brusu" „cvek že g na mitelne". Zato laži in laži, išči in pobiraj židovske izpljuvke po židovskih sme tiščih, kakor dela g. dr. I. Tavčar, in meči okoli, da na vse kraje štrka. Kranjskim narodnjakom vem, da je „katoliški" to, kar jo neki živali rdeč robec, naj jim bo; mi se ponašamo z imenom „katoliški* in „S!ov. Gospodar" bo zmirom zagovarjal „kato-liška" načela in pobijal take „inteligentne narodnjake", ki se bratijo in v zaščito jemljejo zagrizene liberalne Nemce in nemčurje. Ob tn-tra pa bodi povedano, da od talcih gospodov inteligencijo slovenske, kakor eo gg dr. Iv. Tavčar, Murnik et tntti qnanti, ki raji gredo z baronom „Schweglom", odpadnikom slovenskim, in zagrizenim liberalnim dr. Sehafferjera nego s slovenskim duhovnikom, ne sprejmemo nobenega nauka, kako naj poročamo, kaj se na Kr nj skeui godi. „SI. Gospodar" jo bil dozdaj še zmirom pošten list pri vseh — razen pri nemškuta rekih listih. Oe se „S!ov. Narod", ki je glasio „inteli-geutne narodne stranke", ki zdaj gre na Kranjskem „ćrez drn in strn" z uemškutarji in liberalnimi Nemci, največjimi zagrizenci slovenskega naroda, tudi mej nje šteje, tedaj nam edino smo kaj takega očitati. „SI. Narod" tudi očita „Slov. Gospodarju", „da so mu popolnoma neznano razmere". O saneta uimplicitas narodne inteligentne gospode! Saj še menda razen tega kedo kaj ve, kar se nam iz Narodne Tiskarne pošilja. Dozdaj še nismo brali nobenega paragrafa, kjer bi bilo zoper kako postavo drugače pisati in govoriti, kakor to dela trobilo „Kranjsko narodne stranke". In ta stranka, nekdaj nespravljiva z vlado, se zdaj v prahu valja, po bi-lansko dela proskinesis, iu se prilizuje in laska na zgor in navzdol, samo da dobi moči, da bi »uničila klerikalnega zmaja". Tudi vzroke hoče povedati „Slov. Goopodaiju", 7.--kaj je to delala. „Si tacuisses . . ." sem si mislil. Pa trobilo je trob:lo, kakor gi nastaviš. Najpoprej je kriv bil knea in škof ljubljanski, ki mora zmirom biti v „Narodu", kakor Pontijski Pilat v „Veriu. Potem so zopet krivi ti Bničvredni" klerikalci, „ hlapci škofovi", in na to prideta gg dr I Tavčar in Murnik, in ta dva molita namesto Slovenca zagrizenega Rovražuika slovenskega ljudstva, liberalnega dr. Scbiifferja, torej Nemca, v deželni šolski svot in ta dva sla čisto — nedolžna s svojo inteligentno stranko. Inteligencija pač ve! Mi pri kmetifikem bolj kakor gosposkom listu ne moremo tega razumeti in zato še zmirom ostajamo pri trditvi, da je bolj „po ceni pri teh gospodih narodnost" kakor pri nas. Pa še nekaj. Volitev liberalnega Nemca naj pomaga tudi nam Štajerskim Slovencem in bodi nam sredstvo, katerim lahko pritisnemo na ministra Gautscha", da nam da svojega zagovornika v deželnem šolskem svetu. No, ta pa ta. Hrvat bi rekel da je težko tistemu, ki čaka začimbe iz devet sel ali vasi, pa še teži bi nam bilo nam štajerskim Slovencem, če bomo čakali pomoč od „kranjske inteligentne narodu stranke, ki Nemce voli v imenitne odboro mesto Slovencev, ki se z nemškutarji brati in paktira. B idi na vsa usta povedano, razen malo izjem so pri nas te vrste ljudje le /gago delali iu na i slegi več škodovali nego koristih. Naše geslo je tu zoper liberalne Nemce, ker kdor ni z našim ljudstvom, fae slovenskim narodom, neprijatolj je naš. Mej tem pa složno z narodnjaki ali edino tu in v tem, kjer so edini v verskih rečeh in mišljenju slovenskega narod'-t. Ta pa m nam .papirnati Narod", temveč jedro našega ljudstva s svojo inteligencijo pravo, in „Narod" mi bo rs.»i oprostil, da to imenujem tudi slovensko duhovščino, tudi pinviru, da me ne bi ktivo „Narod" raznmil, ki bi časi rad muho podk ival, časi bi pa tudi rad poslušal, kako trava rase. —še. Dnevno vesli, V Ljubljani, 23. marca. — (n Glasbena Matica" na Dunaj i i Točno ob določeni uri je dospel v petek ponoči posebni vlak .Glasbene Matice" na južni kolodvor na Du naju, kjer je čakal Mitičarje ves dunajski komite, na čelu mu dvorni svetnik g. Suklje in mnogoštevilna množica, katera je Matičarje simpatično pozdravila. Mej drugimi so bili pri vzprejemu navzočni. poslauca dr. Ferjančič in Višnikar, dvorni svetnik I) i m i t z , vladni svetnik N i t s c h , mini-sterijalna tajnika dr. pl. G 1 o b o č n i k in dr. H e i R z, prof. sor S t u r m , monsignor Jančar, ritmojster pri cesarski gardi Androjka, obč. svetnik Se i-1 e r , načelstvo prostovoljnega rešilnega društva, ces. s 11 mk H o s t n i k , tega društva prvi zdravnik dr. Charras in drugi. Dvorni svetnik Čuki je jo pozdravil Matičarje v slovenskem in v nemškem je ziku, rekši: Pozdravljam Vas, cenjene dame in gospodje, v imeni koncertnega odbora najsrčneje. Tla, na katera ste danes stopili, niso tuja. Vsak, kdor pozna dušo našega naroda, pritegne, da ima Dunu| za naš narod posebno privlačno silo. Od usode-polne Velike noči lanskega leta pa imamo nov tehten uzrok, đa obračamo s pre9rčno naklonje noetjo svoje poglede na mogočno velemesto ob Dunavu. Ko so je Ljubljana podirala, je Dunaj dokazal z dejanjem, da jo res srce te države, ker je ji naklonil veliko pomoč. Naš narod se tega zaveda. Podali ste se na dolgo pot, niste se ustrašili truda-polnega potovanja in materijelnih žrtev, da izrazite z glasovi ta čutila. Na Dunaj ste prišli pod najugod našimi avspicijami. Vaše odposlanstvo je bilo presrečno, čuvši, da jo naš ljubljeni cesar sam imenoval Va*e podjetje jako lepo, da se veseli tega izraza neblinjene hvaležnosti in da želi Vašemu nastopu najboljšega uspeha. Priznanja presvetlega cesarja Vas je na Dunaju že upeijalo, in ne dvomim, da je ljubeznjivo, lahko pristopno prebivalstvo stolnega mesta istih mislij, kakor svetli cesar in da Vam oitanejo dnevi, katere preživite n* Dunaju, v trajnem in prijetnem spominu. Pozdravljam Vas v imenu rojakov in prijateljev, ki so se zbrali v tem komiteju, in Vam kličem: dobro došli v cesarskem Dunaju. Ko so se polegli Ž> vio klici, ki so sledili tem besedam, se je v imeni Matičarjev zahvalil deželno-sodni svetnik Venca j z, rekši: Kratek, a iskren bodi moj odgovor. Nismo prišli na Dunaj, da si pjidobimo pevsko slavo, le zahvala, Brčna zahvala, je naš namen. Ko je bila Ljubljana podrta, je Dunaj, po vzgledu svetlepa vladarja, zasnoval mogočno pomožno akcijo, dal vsemu svetu vzgled plemenite in pristne človekoljubnosti, naredil konec bedi in dal hudo zadetemu prebivalstvu pogum za nadalnje d lovnnje. Še naši potomci bedo govorili o plemo-ni tosti dunajskega srca, sedanje, po katastrofi neposredno zadeto prebivalstvo pa je čutilo potrebo, izraziti čut globoko hvaležnosti pred vsem sv. t. m in je odposlalo nas pevce, da izrazimo ta čutila. Opremljeni z mandatom obč. sveta ljubljanskega, prihajamo v srce države, v veliki, krasni Dunaj, da izrazimo z uašimi pesmimi hvaležnost ljubljanskega prebivalstva. Pri prve;n koraku v mesto bedi pleme nitemu Dunaj zaklicali krepak „Slava". Zaotili so Slava-klici, pevci pa 80 zapeli pesem „Domovina, mili kraj". Matičarji so se potem lazšli na določena jim stanovanja. — Nadvojvoda Karol Ludovik je trdno obljubil, da pride na koncert. — O gt neralni skušnji za prvi koncert so meredajui dunajski listi poioča'i jako lasauvo, sploh je žurnalistika jako prijazna Matičarjem, izvzernši seveda prnsofiisko žur-nslistiko, katei e pa razen par prisraojeneov nihče ne bere. — (Kranjska notarska zbornica) je inela včeraj voliti načelnika, a ker nobeden kaudidatov ni dobil potrebnega števila glasov, se skliče nov zbor, da zvrši volitev namesto dosedanjega preza-služnega in dolgoletnega načelnika g. dr. Jerneja Zupanca. — (Repertoir slovenskega gledališča) Opozarjamo na jutrišno predstavo opereto „Matn-sello Nitouche" na kor:st gospodč. Po I a ko vi in Slav cevi. Predstava s-i bode vršila vzlic temu, da je danes umrla mati gosjič. Polako vi. Poklic je pač poklic, a želeti je, da bi se občinstvo številno odzvalo vabilu rečenih gospodičin, saj to ve pač vsakdo, da slovenskim igralkam, katere so so po vsem posvetile gledališču, nt postlano z rožicami, zlasti ne po I« ti ! Mislimo, da nas razume vsakdo. — (Slovensko gledališče.) Sezona se bliža koncu in obisk pojema. Ni se torej čuditi, da sinočna predstava že neštevilnokrat predstavljaue hud .ke igre „Revček Andrejček" ni bila posebno dobro obiskana. Predstava je bila v vsakem oziru jako dobra iu je bilo burna ploskanje, s katerim je občiustvo odlikovalo posamične predstavljale«, povsem zasluženo. — („Slovence") jo priobči v soboto dolgo polemiko zoper naš dopis, v katerem se je po za-služnosti ocenila klerikalna interpelacija glede nekoga vodopravnega prepira v Novi vasi. Nam očita, da ni.um hoteli sprejeti pojasnila; to ni istina; mi le nismo hoteli priobčiti na podstavi § 10. k. zak. spiaanega popravka, če pa dotičnikom to ni všeč, naj nas tožijo. — (Umrla) je danes v starosti (51 let, gospa J. Po lak, udova c. kr. finančnega komisarja in muti naše pevke in igralke gdč. Polakove. N. v m. p.! — (Kdo je pravi Brglez?) Dobili smo naslednje pismo: Gospod uredniki Kdo je pravi dr. Brglez, to je menda za slovensko občinstvo malo pereče vprašanje, ali za Vašega starega prijatelja — pravega pravcata dr. Urgleza — ijuestion detre! — Pravi dr. Brglez je Vaš stari prijatelj in ni v ni-kiikem sorodu z novejšo tvrdko dr. Brglez in Comp, On Vam je že pred 13 leti (glejte „Slov. Narod" m* H' ca maja letnik 1883) tu in tam katero v listku zakrožil. Prvi in pravi dr. Brglez sem toraj jaz in nihče drugi in aem ponosen na to, saj pač ni ne sramota se zvati Brglez 1 Brglez je sicer skromen ali lep ptiček naših slovenskih livad, ki z redko marljivostjo od zore do* mraka davi škodljive čr-vičke in druge mrčese in kadar ga je volja tudi katero začivka. — Pevec — to je res — on ni — in jaz tudi ne. Toliko v pojasnilo iu brez zamere. Vaš stari in pravi — dr. Brglez. — (Misterij ozna afera,) o kateri smo pred nekaj dnevi poročali, da se je primerila v hiši doktorja W., je v toliko pojasnjena, da je najdeni otrok umrl vsled zadušenja, da se je toraj zgodil detomor. Preiskava se nadaljuje, a kaj je dognala, tega seveda ne vemo povedat", pač pa lahko rečemo, da so vse tiste romantične govorice, katere se razširjajo po mestu, neosnovane in zgolj plod prebujne domišljije. — (Krvav pretep) so je včeraj primeril v gostilni pri „Zelenem hribu". Železniški delavec Jožtf Zupan, bivši orožnik, je bil s stolom udarjen na glavo iu nevarno ranjen, njegov tovariš France Richtar pa je bil lahko ranjen. Napadalca Jožtf Udovič in Jožtf Lukoh sta že pod ključem. — (Nova industrija) Na Viču je otvoril podjetnik g. Herzmau svojo po najnovejšem sistemu urejeno opekarno. — (Imenovanje) Okrajni zdravnik II. vrste dr. Ivan Va v potic v Novem mesni je imenovan okrajnim zdravnikom I. vrste t-?r C Stane na sedanjem svojem mestu. — (Umrla) je v Celji v starosti 55 let gospa Henrika Vošnjak roj. Deutschman udovljena Maver, soproga državnega in deželnega poslanca VoMiijaka. P'jgreb bode dne 23. t. m. Naj v miru počiva! — (Delavskega bralnega in pevskega društva v Mariboru) izredni občni zbor vršil se je dne 10. t. m. s sledečim izidom: Predseduik bil je soglasno izvoljen g. Rad. Kilavo, podpredsednikom g. Mat. SmigOC, tajnikom g. Janko Zapan, blagajnikom g. Pet. Bregar knjižničar g. Ant. Bizovičar. Odborniki gu Budnar Jo« , Fabjan Iv., Korošec Mih., Kregur Jot., Maner Fr , pl. Šuškovič Makso. OJb namesto.: Gg. Hnber Mib., Rebol Ant., Salomon Ant , Skvarča Iv., Račuuska preglednika gg Pozeb Ivan in Zgonc Ant. Po soglssiem sklepu se je dosedanje društveno ime premenilo v naslednje: Slov. bralno in pevsko društvo „Maribor". Kar se v kratkem nainestnistvu objavi — („Učiteljsko društvo za mariborsko okolico") priredi s prijatnim sodelovanjem mariborske „Ćdalnice" dne 95. sušča 1800 J. v vrtni dvorani hotela „Stadt \Vien" velik koncert. Zadetek točno ob 1 a8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osebo, 1 gld za obitelj treh oseb. Ker je čisti dohodek namenjen „Zivezi slovenskih uiteljskih društev", se bodo preplaotla hvaležno sprejela. — (Zanimiva tiskovna pravda) se je v soboto vršila v Trstu. Tožen je bil urednik „Našo Slog«" M.>t ko Mandič rali ščuvanja proti oblastvom. Poved tožbi je bil članek, k.+ teri je priobčila „Niša Sloga" in v katerem je bilo kot pastirski list Skuta Flappa povedano ravno nasprotje tega, kar je bilo rečeuo v dotičoem pastirskem listu. Drž. pravd-ništvo je odklonilo vse slovanske porotnike in tako «e je zgodilo, da je bil obtoženec spoznan krivim in obsojen na dva mesece v zapor. To postopanje drž. pravdništva osvetljuje zadostno tržaške razmere, še bolj pa jih osvetljuje trditev predsednika Defacisi, tla škof Piapp ni nikdar posegel v politike! Minister Gleispach mora še dolgo čakati, da dobi ljudstvo tiste mi^li o avstrijski jnstici, katere si on Žoli, da bi jih imelo. — (Tržaškega podpornega in bralnega društva) letošnji občni zbor se je vršil včeraj. Društvo, gotovo najvažnejšo mej vsemi, kar so jih ustanovili tržaški Slovenci, je imelo v lanskem leta 53C1 gld. 2 kr. dohodkov in 4030 gll. BO kr. stroškov. Diuštveno premoženje znaša 3G03 gld. 9G kr. Napredovanje tega društva mora imponirati vsakomur, kdor pozna tržaške razmere, kdor ve, koliko izvestui krogi v Trstu kriče iu kako težko se odločijo za delo. — (Razpisane službe) Pri politični upravi na Kranjskem je razpisana služba okrajnega tajnika v X., oziroma vladnega kancelista v IX. činov-nem razredu. Prednost imajo doslužem vojaki. Prošnje do 5. maja dež. predsedstvu v Ljubljani. • (Za milenijsko razstavo v Pešti) se dela krčevito tudi v tem oziru, da hi imela Pešta kolikor mogoče madjarsko-narodno lice. Vluda misli na vse; naročila je celo iijakarjein, da si morajo vsi omisliti madjarsko narodno obbiko: ozks z raznimi ornamenti obŠite hlače, z vrvicami obšite suknje in majhno okroglo klobučke. Ta, posebno za opice primerna noša pa je toliko madjarska kakor slovenska. To nošo so upeljali v 15. veku bavarski krojači na Ogirskom; naredili so jo po starom nemškem kroju. Izvirno madjarsko-narodoa noša živi še mej pastirji: široke belo hlače in srajca po leti, po zimi še kožuh in škornji, to je madjarska noša I * (Staroruska razstava v Nižnem Novgo-rodu) utegne postati velikanska. Zgrajenih je že 70 velikih vladnih in 117 privatnih paviljonov. Razstavljalcev se je oglasilo 12 000. Centralni paviljon obseza 7675 štirijaŠkih sežnjev, vaa razstava pa bode obsezala 184.800 štirijaških sežujev. * (Bivši laški ministerski predsednik Cri-spi) so je v Neapolju naselil in tam zopet otvoril svojo odvetniško pisarno. Mož jo kot minister uganjal taka sleparstva, da bo kot odvetnik gotovo z veliko spretnostjo nadaljeval v tej stroki. * (Dijaški izgredi) V Modeni so vseučilišč-niki priredili velikanske demonstracije zoper nekega veeučiliškega profesorja, a ko je hotela policija demonstrante razgnsti, je nastal krvav boj, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Učna uprava je volei teh dogodb zaprla vseučilišče na nedoločen čas. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Darila: SI. okrajna posojilnica v Mokronogu je darovala „Draštvti za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" 2 0 kron. Zi ta blago lušni dar se ji v imenu odboru najtopleje zahvaljuje. — Jakob Dimnik, blagajnik. Književnost. — Obnarodimo še nekaj Dodatek razpravi: „Čuvajmo svoje prastarme". Objavil M. A. Lamurskij. V Trstu. Tiskom i nakladoj Dolenčeve pečatnje. 1800. Str. 32. Gospod L t murski j je jako idejalen mož; zdi se mu, da ja nar,a slovenščina premalo slovanska, zato jo skuša popraviti — doslej brezuspešno. Z i plete! se je celo v polemiko s „preonve-ščenim" dr. Lunpetom. V pričujoči brošurici pobija Latnpetova izvijanja. Ima li i>nv, tega ne moremo raaioditi, bo je .stvnr naših ftlologov, z vso skromnostjo in ponižnostjo pa .mi dovoljujemo pripomnijo: Bog ne d .j, da bi kdaj slovenski pisatelji tako slovanščino pisali, kakeršno je sestavil gospod La-murskij. Dandanes se vsi književni jeziki čedalje bolj približujejo ljudski govorici. Gospod Limnr&kij se o tem lahko prepriča pri Italijanih in da je za freucosko književnost merodajen pariški dijalekt to ve vsakdo. Slovenci pač ne bomo nikdar pisali v panonsko slovenskem dijalektu, niti v goriškem, pač pi bode kranjski dijalekt imel vedno odločilni upliv. iNekaj časa so se sicer uvajalo staroslovenske in druge slovanske besede a ta moda **j že minila. Toliko Me nam je <;delo potrebno pripomniti. Gospod Lamurskij pravi, d t ga je tir. Lunpe „proznoj rozgoj ošvrcal in oivigal ;u ne vemo sicer natančno kaka kazen je to, a tud , če zadeoo nas, se vendar ne ■pokorimo. Dunaj 23. marca. Poslanci dr. F a r -j i O 6 i 6 i dr. Gregorčič in K 1 u n so bili pri naučnem ministru Gautsthu iu zahte vali, naj se Že reši vprašanje o slovenski mestni šoli v Gorici. Minister je obljubil, da pospeši vso stvar. Dunaj 23. marca. Konservativni klub je sklenil, glasovati pri specijalni debati o volilni reformi za vladni načrt in podpirati Klu-nov predlog, naj se Kranjski dasta v peti kuriji dva zastopnika. DuDi.j 23. marca. Avtoritativno se javlja, da so dobila sodišča v jezikovno mešanih deželah formrliio naročilo, reševati vse uloge v tistem jeziku, v katerem so pisane. Dunaj 23. marca. Včeraj so se pretrgale skupne konferencije avstrijskih ministrov glede pogodbe z O&ersko. Po Velikinoči se bodo nadaljevale, in sicer v Budimpešti. (Jlede podržavljenja ju/ne železtrce so se precizirali pogoji, pod katerimi bi ogerska vlada privolila, da se podržavi avstrijski del južne železnice. Ogerska zahteva jamstev, da vsled podržavljenja južne železnice ne bi nastala škoda nje prometni politiki. Rim 23. marca. Iz Masave se poroča, da se zbirajo derviši okoli trdnjave Adigrat in da se je bati naskoka. London 23. marca. Poroča se, da je vest o angleško egiptski ekspediciji v Dogalo silno razburila sudanske derviše. Zbirajo se hitro in prva krdela, katera vodi Osmau Dlgtna pridejo brez dvoma dosti prej v Dogalo nego ekspedicijski kor. Kasalo oblegajoči derviši se pripravljajo za velik naskok. fitev.M. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.723. V torek «1««'- mnrca 1HUO. Na korist igralkam gospicam irml l*olakovi ili .Mariji Slavvovl. Mam'zelle Nitouche. Opereta v treh dejanjih. Spisala II. Moilhac in A. Millaud. Godbo zložil Herve. Kapelnik j». Hilarij DeniSek. Režiser g. Rudolf Inemnn Blagajnu se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob ',',8. uri. Konec ob 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi Bvira orkester Blav. c. in kr. pe&polka St. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 2H. marca 18'JI>. Umrli so v Ljubljani: 20. marca: Janez Verhovc, posestnik, 70 let, Sv. Petra cesta st. f)2, otrpnenjo pljuč. 21. marca: Franc Rastohar, posestnikov Bin, 8 leta, Kurlovska cesta st. lil, vnetiea možganske kožo. 22. marca: Albin Kupic, posestnikov sin, 20 let, Ilovra St. 13, —. Meteorologično poročilo. Marec Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 urah 21. 99. n H. »večer 7. zjutraj 2. popol. 737-7 739-0 7388 10 2 3 5 19-4 Br. Bvzhod si. sever si. sever jasno megla jasno o-o i» 23. • 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 738-8 439 4 737-0 10 7 2 7 194 sr. sever hrezvetr. Br. vzjvzh. jasno jasno jasno 00 Srednja temperatura sohote in nedelje 100° in H'20, f>"4' in 0 4" nad normaiora. Duins^slca. "borsssi dne 28 marca 1896. Skupni državni dolg v notah..... Skupili državni dolg v srebru , . Avstrijska zlaia renta....... Avstrijska kronska retitu 4°'0..... Ogerska zlata renta 4°0....... Ogerska kronska rttnta 4"■„..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London v i sta........... Nemftki drž. bankovci za !'><> mark . . 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci......, . G. kr. cekini........... Dne 21. marca 1806 4°,0 državne srečke iz 1. 1864 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1804 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°,'n po 100 gld. . . Zemlj. obe. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-a\ str. banke po 200 gld. . Traiuway-dru4t. velj. 170 gld. a v. . , . Papirnati ruhelj......... 100 gld. 90 kr. too 9) n 122 • 40 m 101 ■ 35 a 121 n 90 9 98 • 90 • 983 a — 373 n 25 • 120 ■ 50 58 92'/ i ■ 11 _ 78 9 n 57 n 43 n 65 «5 151 gld. _ kr. 1V5 * 5:) • 127 50 ■ 202 • — n n 22 ■ 50 • 25 ■ 25 171 450 n BO m 1 • 27' Podpisanec naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njegova presrčno ljub-Ijiii.i mati Josipina pl. Kleinmavr rojena dne 19. marca 18J3 v Višnji gori, umrla dur 11. marca 1896 v Ljubljani. Pogreb hode v lorek dne 21. marca t. 1. ob 3. ari popoludue iz hiše žalosti na Zahjaku fit. 4. S..1, / dušne maše hodu se brale v glavni cerkvi v Kastvu. (21 :u» V Ljubljani, dr.e '11. m»rca 1890. Ferdinand pl. Kleinmayr. Zahvala. Visoki deželni zbor kranjski je v svojem zadnjem zasedanja dovolil „Narodni Šoli" dve sto goldinarjev podpore za leto 1890. katero je vsled naukaza slavnega deželnega odbora deželna blagajnica tudi že izplačala. Za veleduSni ta dar na korist ubožne šolske mladine se mi j i.skrene je zahvaljuje „ odbor „Narodne Sole". V Ljubljani, dnć 20. Btisca 1896. C Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda 'raljca-v-zntaffafc od. 1. oktobra 3.& S Saatopno omoajukl p ribaj nI u I U) oahajalnl oui oiiucunl aa t Odhod ti Izubijane (juž. kol.) Ol I*. Mrt O min. 2>v m*H OMbni vlak ▼ TrbU, Fonlabal, Ileljak, Ot> lorae, Vraiu.mf&aU, lijnbno, 6ta Bolathal v Ausi««, laohl. Omot, dan, Holncgrad, Btejrr. Lin«, BotlaJ.Tio«, PlaanJ, Marijine Tara, lleh Karlov* vara. Krtnijoii vara, Prago, Iilpako, l>imaj Tla AmatoMan. 0> 0. mri tO miK mjMtrttJ tncinnl vlak v Kuuevje, Noto maato. O* r. Mri tO w*at*. mjuti-ttf oaabni vlak t TrbU, Pontabal, Baljak, 0» Iotm, Vrtinnniltit«, Iijnhuo, lhin.J, oea HaUthai » Solnugrad, Ihim vi • AlTUtBttO-l. Ob tU. MH US min. po$»ot*Kin4 maaanl vlak ▼ Novo maito, Kooavja. Ob XI. uri BO min. ttofrottKtn* oiabnl vlak v Trhla, Pontabal, BaUah, OaioT.o, Lajuhno, Halathal, IlunaJ. Ol 4 aH popolmutm* oaabni vlak v TrbU, lleljah , Oalovoo, lijulmo, Ćaa SelaUial v aoLoograd, Land - Oaataln, Kali na jaaaru , lnonuit, Kreirana, Otuih, d-ancivo, Pari«, Rtajrr, Lino, Onnndan, laohl, Bnda-Javio«, PlaouJ, Marijina v»re, Hab, Pranooro vara. Karlova vara' Prago, Llpiko, OnniJ tI» Amataltaa. Oh 1, ur4 VO min. mtftbmf maaanl vlak v KoAavje, Novo maato. Kaann tega ob u«h la praanlklh ob H. Mri VO minut popolndna oaobni vlak v Loao«-Hled. Prlbođ. v LJnblJano (jviž. kol.). O* 8. mri 3» Maatt. a>wrr.U oaabni vlak ■ Dunaja rla Amalaitan, tdp akega Praga, Pranaovlh varov, Karlovih »arov, Heba, Marijinih varov, Planja, Radeiarlo, 8olnograda, Linoa, Blajrra, Omnndana, IaohU, Ana. ■aea, Idabna, Oelovfta, Ileljaka, Pnuiaenafaat«, TrbUa. Ob 9. Mri 19 wai*). mjutni) maianl vlak U Kotavja, Nv^vaga moata. 06 II. uri »0 tvtlf*. 4o3MA*nttt» oaabul vlak a Dunaja rla Amitatian, lilpakega Praga, Vianuovili varuv, Karlovih varov, Haba, MarUinlb varov, 1'lanja, »tidajevlo, Bolnograda, Unoa, Blajrra, Parlaa( Oeiiav« (hirliia, UrtganoM, Inoraoata, Zeli* na Jaaarn, Ltaud-Oaitoliia, i.Jnfuia, 0«lovca, PontabUk, TrbUa Ob V. Mri 3JV mi* |>ofiolM<potu4tmm oaabni vlak a Oanada, Lijnhaa, Balrthala, B«l|aka, Oalovoa, Pravnaanafeat«, Pontabla, Trbiia Ob 9. Mri »S min. «r*^w naianl vlak la Kočevja, Novag* Maata. OA 0. Mri ol tvaiM. ajaatf oaabni vlak a Dunaja preko Amatatteua it Ufabnaga, BaUaba, Oolovoa, Pontabla, TrbUa. Odhod U LjabLjan« (dr-«., kol > Ob T. tri »S mi*. ajaa*r pleMiiobta in ttinol«*, tako da postane staro usnje tako, kakor bi bilo novo, če drugače ni pokvarjeno od solnca in Škodljivih obujek. — Tudi se proizvaja mast za kopita in vozove. Cfn* pusici ali steklenici lO. 24», -tO in HO kr. Preprodajalcem se daje popust. — V smIhkI pri K. %1'eber-ju v l.jtiMiMiai. — Cenik naj se zahteva od tovarne 148-13) v Št. Valentinu pri Steym, Nižja Avstrija. C- In kr 3. dragouski polk kralj Alcrecht sa-ki. 8prl6- valo. Od Vas proizva'>ana in polku v prosku-finjo izročena rediliia mast za usnje ne je v imenovano svrho izročila poveIjništvii .'!. eskadroua in je isto, potem ko se je VaSa redilna m«nt uporabljala nkozi H tednov z& mazanje čevelj in za omaSr^enje jormenja, c» tem sledečo poročalo: nJedenkratn «lje javljam, daje Va&a redilna mant z ukazom polkovni jskega poveljstva fit 2 I dnć H. jan. 1878 vsem oddelkom polka priporočevana v svrho konserviranja škornjev in jermen j a. ha se raba Vaš« zareK izborne rediln ■ masti kur innbulj nngnče razširi v c in kr. \» ski, Vam na Vasu duticiri j!ali'n\o i/.p ■>ia> Ijam tu spričevalo. Bana, Ani 14, januvarja 1K78. itnmOF I. r., polkovnik, (sedaj c. kr. drž. vojni minister). Kacih 30 dobrih ogljarjev in drvarjev dobi v«m*' let trajajoče delo z» leto In -/.Itno. pri čeoier se omenja, da je v doticnem gozdu dovolj zemlje za paSo in setev. Osebe, ki take delavce priporoče, dobo po dva goldinarja od moža, ko nastopijo delo. Obrniti se jo na oskrbništvo parne žage v Varaždinskih Toplicah na Hrvatskem, (aias-ij ■MpOZid-TSt-V lSlStOT7-lra,32Cl i V torek 25 marca t. I. 11) I v II B menjajoč z mnogobrojnim* krilatimi pevci v Tivolskem gozdu. Začetek ob 3. uri. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti. K muogobrojnemu obisku uljudno vabi z vele spoštovanjem (2131) Ivan. ZEder. Prodaja stavbenega gradiva. Tsled podiranja hiše št. 15 y Kolodvorskih ulicah se bodo onđu v četrtek dne 26. marca od 8. do 12. ure dopoludnc in od 2. do 5« ure popoludnr prodajala okna. vrata, tla in tudi drugo stavhinsko gradivo. (2132 — li Moške srajce najfineje narejene OTratniai maušete, kttras najboljši fabrikat najnovejše kravate nogovice, jopiče, perilo^«, turiste n priporoča najoonojo (8054*8) Karol Recknagel. 3CM Najnovejše za dame! Univerzalni moderc napravi čudovito lop život, in ribji kosti de ne nunijo polomiti, narejen je i/, dobrega trinitnika /. ribjo kostjo: — lO) in___n i__ a nU\. »-fin a j-1*1 _ af)0 a ^ld. 450 sivi, sivkastoiunicni in beli; v LJiihlJanl jih prodajata: Zarol Recknagel, Mestni trg 24, Ana Šinkovic, Mestni trg 19. B1 Naše univerzalno korzetno varovalo S omogO&njt, da more slednja ilauia nositi svoj poluniljon moderc, ne da l>i j:a dalu popraviti — l/*iir 'v.ji r><> U i". - dobiva so v vseh holj&ih modnih, druhninskih in gnlanterijskih trgovinah. Na debelo pri patentnih imejitoljih Spitzer & Steiner, Dunaj, VII, Ki«»lieiiMfeniKHNMe nI. Ml A. Šf. 80 pr. Razpis službe. J2078—:.i \u U i iiir^i ( in1 m oallii4- holitf«.'*.' v I. j u 1» I { j i " • je oddati uVfinitivnu z letno plaćo HOO ■ prav'co do 4 v pokojnino vntevnili petletnic p<» 100 gld. ter 8 proHt.ini stanovnnJHin, prosto kurjavo in r.izHvetljavo. Piosilci za to nlužbo p- ftljtjo naj svoje proAnje z dokazili o starosti, domovinski pravici, o doktoratu vRega zdravilstva ter o dovrAitvi kakega Operacijskega t« čaja, O do—danjeni »Inžbovanju t»'r o znanju slnvenakega al' kakega drugega slovanskega iu nem&kega jezika do 4. aprila 1836 vadslm