Posamezna Številka 30 vinarjev.
Šlev. 266.	» V L]s!>)|ani. v torek.
dne 19. aovemura »ii
Leio XLVL
» Vel|a po polti i
n Mi« leto eapre).. S 80-— ■e e» meeoe „ .. H 4.80 te Sotn6l|u oeloletno. „ 18' ■e <mtaJo Inozemstvo, „ 80-
V L)abl|ani aa dom ka eoia leto uprt).. t 4S-— ne ea bimm „ .. K tv>
1 iprm trvtiasn flvtifim „ 3-M
b Sobotna Izdaja: cm
Sa oelo leto.....K
at «emčtjo oeloletno. „ la--. u ostala iaoataatTo. „ 18 —
--Uredništvo Ja » Kopitarjerl nllol iter. 8/UL
Bon opiti to aa Trnfinjo; neiranklrann pitna ta aa •as »prejemajo. — Uredulfctega telefon« itir. BO.«
osa toaaratii mmmm Eaoatelpna peutrrota (M aa Uroka la S nun vtaeka nU al«
preetor) aa takrat . ... h 80* aa dve- la vettrnt . . 4» _ prt ve6|th earodUlk primer« popott pe dogovor«.
08 aobotak «vo|ai tnrtl
8BB i. Poslano« easaem Enostolpna petltvratn K !• lakaja vsak dan linnll h. del Je ta premike, itLul^ Bedna letna prilega trai tt(
Političen list za
Upravnlitve Je T Kopitarjevi nllol It 8. - Hafta
Kitne kranilnloe av*trl|ako It 24.787, egrate 19.611, sa.-here. it 7583. - Oprtvnlikega teleiona it 81
Proti laškemu nasilju,
Kal pa Trs« in Gorica?
Danes priobčujemo protestno noto Narodnega veča, ki zastopa celokupno Jugoslavijo na zunaj, v zadevi zasedanja jugoslovanskega Primorja po Italijanih. Obenem priobčujemo odgovor srbske vlade na eno prejšnjih not Narodnega veča. V tem odgovoru je, kakor tudi v novi noti Narodnega veča govor le o Reki in o Dubrovniku, nikjer pa se ne omenjata naš Trst in naša Gorica. Naše ljudstvo pričakuje pomoči proti nasilnostim Italijanov v Trstu, Gorici in po drugih krajih našega slovenskega Primorja, ki jc danes izročeno takorekoč Italijanom brez milosti pod nož. Nihče se ne briga za te stotisoče naših bratov, ki so, najidealnejši in najdelav-nejši med nami vsemi, čuvali našo mejo ter najbolj vneto delovali za svobodno Jugoslavijo. Danes pa namesto zaželjene svobode občutijo novo robstvo, morda hujše od prejšnjega,
Iz Trsta, Gorice, s celega Primorja prihajajo klici na pomoč, klici, ki pričajo o ogorčenosti našega jugoslovanskega ljudstva proti postopanju Lahov, ki se vedejo, kakor da hočejo v teh naših krajih ostati za večno. Čujemo ,tožbe, da hočejo naše ljudi internirati kot vojne, ujetnike; čujemo, da se na novi liniji, ki so jo zasedli, utrjujejo ter vozijo v okope težko topništvo, čujemo pa tudi, da niso prinesli seboj ne kruha in ne drugih živil, marveč to vse pobirajo našim izstradanim ljudem in še njihovo vojaštvo strada ter zmrzitje.
Slovenska javnost mora ob teh razmerah ogorčeno vstati ter zahtevati z vso odločnostjo od naše osrednje vlade v Zagrebu, da stori tudi za te kraje svojo dolžnost. Protesti naj se ne pošiljajo na »Narodno vlado« v Ljubljani, kakor se to navadno vrši sedaj, ker ta ni kom-petentna za to, da bi v zunanje političnih in vojaških zadevah kaj ukrepala. Delokrog ljubljanske Narodne vlade je omejen na zgolj upravne notranje zadeve. Obrača jmo pa svoje proteste na Narodno veče v Zagrebu, ki predstavlja našo državo SHS. na zunaj pred celim svetom.
Z veliko energijo in odločnostjo je Narodno veče posredovalo pri ententi v prilog hrvatske Reke in hrvatske Dalmacije in uspel} je ta, da bodo Reko in Dubrovnik zasedli sedaj Francozi in Srbi. Tudi mi smo zahtevali, naj naše kraje zasedejo čete entente; izrecno smo prosili, naj Italijani k nam ne hodijo. Zgodilo pa j se je ravno narobe in zato dvigamo danes svoj glas v imenu našega zatiranega ljudstva v okupiranih krajih: Narodno veče naj posreduje nemudoma pri ententi, da preneha nasilje Italijanov v slovenskem Primorju, da te kraje do plebiscita zasedejo ententne čete ter da Lahi zapuste Jrst in Gorico, kakor bodo morali zapustiti Reko. Narodno veče naj ve in to tudi povdarja napram ententi: Trst je prav toliko slovenski kot je Reka hrvatska; Trst pa je za Slovence in tudi Čehe še neprimerno važnejši kot Reka za Hrvate.
Narodi so krvaveli za to, da se povsod uveljavi načelo pravice, in ne zato, cla se vnovič sankcijonira surova moč, sila in krivica.
Za Trst in naS© meje.
/
Nc gledo na vse drugo šanso, tmn Italija proti Sloveniji šc v tistem oziru, kjer bi ji bilo najlažje nasprotovati, to ugodnost, pred Slovenijo, da jo že davno prej. nogo jo Slovenija stopila v zgodovino, c no prej, žc od začetka 10. stoletja, postavila po vsem določno zahtevo gledo, svoje takozvnnc prirgdne moje (con-fini nabirali) in svoji geografski enotnosti | (unita gcogrnfloa); ta meja se krije s svojo ! demarkaeijsko črto ta meja so jo uveljavljala in propagirala skozi desetletja (gl. n. pr. An tonin. 'li Friuli orient.nl« 1805), ute.nnla otrokom ?.e v šolskih knjigah, mod vojno posebej razložila in nazorno predložila vsej arilanti.
Slovenija in Jugoslavija nasproti temu nc amo nista nič. ukrenili, nego sta se v znd tijin odločilnih letih, da šo v zadnjih usode | -olnih dneh zavijali v »diplomatično noja; ost, ki naj jo bila morda narekovana tudi o<! •išij) največjih državnikov, a od'hlementainih idil za internacionalno uveljavljanje dr i .vnotvorne yoLi» gotovo nc.
Če jc eksijom državne vede, da je za državo treba tudi določenega teritorija, potem bi bili morali vendar prijateljem in sovražnikom, posebno pa napram onim »prijateljem in zaveznikom«, ki so stopili v vojno izrecno zato, da si osvojijo kos naše Slovenije, določno povedati, do kam je meja z Italijo sporna.
Zgovovina pojasni, kdo jo to zabranil: če je bil naš človek: potom je zagrešil na naši in svoji domovini najhujši zločin. A sedaj naj se reši, kar sc rešiti da — za sedaj, obenem pa pripravljaj odslej za 1 točnost, dosledno, vztrajno, požrtvovalno, ko bo morda vendar enkrat zares zavladala nad ubogim človeštvom pravica namesto silo, rivendikacija vsega našega zapadnoga ozemlja, kolikor nam ga sedaj ugrabijo 1 ostra n jasno, določnomarkirane, zlasti stoletja že začrtane etnografske moje od Štivana pri Devinn, ob robu Dobrdobske planoto, ob Soči in ob vznožju naših večno naših Brd.
.Trst, sedanji Trst ni identičen s srednjeveškim italijanskim mnnir.ipijem istega imena. Ta Trst je zares naselbina na slovenskih tleh, porojena iz prometnih potreb in gospodarskih stremljenj svojega zaledja, obljudena ponajveč od Slovencev, a tudi od Dalmatincev, LevantJncev, Italijanov in drugih inostrancev, v katerih so. je italijanščina vkorcninila kot najbolj razviti jezik vzhodnega Sredozemskega morja, vobče, kakor .akozvana »lingua franea« v vsej Levanti.
Trst je tudi tvoril izhod v Levanto in je njeno najsevernejše izvozno pristanišče, žažkega mesta sega samo do zunanjih predmestij in je posebno v zadnjem polstolotju, po vzmahu narodno misli, pred vsem plod krivičnega, nasilnega, tudi od vlade podpira-noga poitalijančovanja našega ljudstva od strani naših mogotcev.
Če so Italijani, zasledujoč imneriialistič-no to^n.io po prirodnih mejah, žrtvovali milijon ljudi, so to žrtve že davno odtehtane od krvi, ki se je izrodila v desetletjih iz slovenskega telesa skozi našo vedno krvavečo odprto rano: tržaško »oitalijančevalnico. in od krvi, ki so jo prolili jugoslovanski polki no za Avstrijo, nego na obrambo slovenske moje proti zemljelačnemu sosedi'. Tisti milijon ljudi je lo dokaz vojaške nesposobnosti no ustvarja pa pravega naslova za prisvojitev ozemlja, ki jo bilo osvojeno proti armadi, ne-premagani odzmaj, nego razpadli in izpod-jedeni od znotraj
Italija zahvaljuje zmago tudi našemu stremljenju po svobodi: plačilo naj nam bo. da preide velik kos naše domovine kot. tuji grobec obsojen na narodno smrt v nacijonal-no enotno državo?! Naj sinovi slovenskega Primorja rojaki Simona Gregorčiča, vnuki onih, ki so služili v tržaškem slovenskem okoličanskom bataljonu, odslej služijo morda v Siciliji ali v Tripolisu?
Italija je cela brez našega ozemlja Slovenija jo do srca ranjena, če se cdreze od morja in od svojih Brd.
i fcr^rmm
na-,
Italijansko poveljstvo je proglasilo vojno ?tanje. Stanovane in opravo naJega jugoslovanskega orožniscva je dalo zaseči; orožnike hoče internirati. Že 14 dn; ni v Gorico nobenih listov, ne iz Ljubljane ne iz Trsta. Zaprti r>mo kakor v ječi ...
Vse objave so pisane le v laškem jeziku. Dr. Hugo Cristofoletti, k ije postal »pro-sindaco«, je magistratnim uslužbencem prepovedal, med seboj in s strankami govoriti slovenski. Na kolodvorih, v bolnišnicah in drugod pritiskajo na dclavce in delavke, naj se izjavijo za Italijo, sicer bodo odpuščeni iz službe.
»Goriška Straža« izhaja po trikrat na teden, ob četrtkih za naročnike, ob torkih in sobotah za mesto in okolico v prosti razprodaji. Ljudje jc silovito kupujejo in čitaja I tali. poveljstvo pa je določilo, da se morajo časopisi in vse tiskovine predložiti cenzuri. Včerajšnja številka ni mo$?. isi'i; »Comando di Presidio« zahteva, naj se ta slovenski Išst tiska v italijanskem jeziku. To je kar naravnost norost! Pokrajinski odbor NS. sc je pri generalu pritožil radi tega. Izid ni še znan.
Ital. poveljstvo sestavlja črno listo. Nekateri slovenski duhovniki so že na nji, kakor dr. Ličan, dr. Kobal, Doktoric, Ciril Vuga i. dr. Govori set da jih bodo iztirali iz Gorice .
Vse vasi do Podbrda so zasedene po ital, četah. Na mnogih krajih so žc odbranih slovenske župane in post svili svoje ge» ren>e. ljudem rekvirirajo živež. V Solkanu n. pr. so Italijani vse pobrali, kar je š^ na njivah ostalo: repo, zelje, solato. Ko so ljudje svoie borne pridelke branili pred njimi,
se bo vršilo v četrtek, dne 21. t. m. ob 10.
uri dopoldne v dvorani hotela Union v Ljubljani. Na dnevnem redu je: poročilo in sklepanje o narodnopolitičnem položaju. Povabljena so načelstva vseh slovenskih strank, ki stoje na katoliškem stališču, vsi državni in deželni poslanci, ki so bili izvoljeni na programu teh strank ter zastopniki kmetskih zvez in krajevnih odborov S. L. S. Načelstva naj se udeleže zborovanja polnoštevilno.
so Italijani hoteli streljati na nje. Ljudstvo je silno pobito; kar joka . . .
Aprovizacija posluje v inestu še vedno po starem; toda na deželi je popolnoma odpovedala. Strašna usoda čaka naš narod! Živeža si je mogel na staptanih in uničenih njivah le borno malo pridelati. Še to mu sedaj laško vojaštvo šiloma jemlje in krade. Podpore so prenehale prav vse! Zasiužka nikjer nobenega! Zima pa je že tukaj in ljudstvo n:'ma ce hrane, ne primarnih stanovauj, nc obutev, ne obleke; ne-dos lajajo mu cerkve in šole.
Strašna katastrofa je udarila na naš narod na Goriškem, posebno v obcegu nekdanje frontne črte. Ubiti ga hoče laški terorizem, ker je ta narod slovenski, in uničujejo ga poleg tega še glad in mraz in pomanjkanje!
Kdo naj nam pomaga?
»Pošljite vendar sem dol jugoslovanskih legij, pošljite srbske brate, pridite Vi sami, ki sle s fronte zdravi do51i domov in pomagajte nam in rešite nas!
Šole v Gorici.
Laška okupacija je vse vrgla ob tla. Stotine dijakov je slavilo svoje nade v goriško slovensko gimnazijo. Ni je! Dijaki so ostali brez šole in bodočnost jim izginja izpred oči. Prav isto velja glede slovenskega moškega in ženskega učiteljišča! — Tudi bogoslovno uči-lišče ne more biti otvorjeno. Semeniško poslopje je postalo sedaj že drugikrat kasarna italijanskih vojakov, ki so na poslopju razobesili italijansko trikoloro. Bogoslovci morajo privatno študirati; morda se nekaterim posreči, da bodo sprejeti v ljubljansko bogo-slovnico.
Nestrpnost laških fakinov v Gorici,
Gorica, dne 14. novembra.
Nedelavnost pošte nas loči že dalj časa od ostale naše Jugoslavije, radi tega nam ni mogoče naznanili Vam novicc in krivice, ki sc gode tu v naši solnčni Gorici.
Med nebrojnimi laškimi zastavami plapolajo tudi nebrojne slovenske zastave, ki so trn v peti našim goriškim Lahom. Radi tega nam ponoči kradejo raz hiš naše trobojnice, kakor da bi bili že v Italiji. Menda jim gre tudi na roko italijansko vojaštvo, kajti drugače si človek ne more misliti, zlasti če pomislimo, da so vsi javni uradi zastraženi po italijanskem vojaštvu. Zgodi se, kar se je te dni zgodilo, da straža je spodaj na hodniku, slovenska trobojnica plapola v prvem r. .d-st'opju, in ponoči jo klika, če oj ne mor^ odnesti, ker je preveč trdno pritrjena raztrga, in to vpričo italijanske straže. Mi razumemo to laško nestrpnost, in smo popolnoma mirni. Ko pa bodemo prosti sedanjih laških bajonetov, bodemo o tem kaj več spregovorili.
Preganjanje Slovcuccv v Gorici.
Trst, 18. nov. Iz Gorice došli potniki pripovedujejo, da bo laški general dal izgnati iz Gorice v najkrajšem času vse Slovence moškega spola od 18. do 50. leta. Ako nc hi ho- ; teli prostovoljno zapustiti mesta, jih bodo smatrali kot vojne ujetnike.
Položaj v Trstu,
Trsi, 17. novembra 1918.
Po prvih dneh navdušenja in skoroda pijanega veselja, ki je presedalo vsem pametnim ljudem, tudi resnim Italijanom, po drakoničnih odredbah laškega guvernerja, j ki je uvedel lašlco upravo, kot da jc trža- j ško vprašanje že clefinitivno rešeno, po občutnem pomanjkanju in visokih cenah, ki zopet gospodarijo v mestu, so pričeli Trža- j čani trezno motriti položaj. Odpor proti laški okupaciji vidno narašča in z njiin ac-
volja nad novim »gospodarjem«. Pretekla sta že dva tedna in toliko obljubljenih in tako težko pričakovanih živil od nikoder ni. Ljudje se že javno norčujejo nad »hitro pomočjo«. Delavstvo je z nizkimi pla-čami_(2 liri na dan) skrajno nezadovoljno, vojaške podpore še niso izplačali, nižjim slojem grozi lakota, vse to je blagos! ov »odrešenja«. V prosti luki čaka na vkrcanje 40.000 bivših ujetnikov, katerih število dnevno narašča. Brez hrane in sestradani so pričeli pleniti skladišče tržaške in istrske aprovizacije, ki se nahaja tam. V soboto zjutraj so 40 teh revežev našli v prosti luki zmrznjenih, ker so v mrzli noči morali spati na prostem. Kolnejo svojo vlado. Le Istro so oplenili ti ujetniki za dva milijona kron živil! Ko pride do glasovanja ljudstva, in do tega mora priti, na večino Italijani ne morejo računati.
Odp®r proti Italijanom.
Trst, 18. novembra. Po semkaj došlih vesteh iz vseh krajev jugoslovanskega zasedenega ozemlja je narod vsled italijanske okupacije silno razburjen. V Istri in Dalmaciji se je razeodnejšim možem komaj posrečilo, da ni prišlo do spopadov. Italijanska druhal, med katero so pomešani tudi italijanski vojaki, je v Pazinu, Lovrani, Vo-loshem in Opatiji trgala raz hiš naše trobojnice. Isto se je godilo našim ljudem, ki so imeli pripete kokarde na prsihi. Italijanska oblast vse to pripušča.
Šole v Trstu.
Trst 18. r.ov Italijanski guverner je od« redil zopetno otvoritev vseh mestnih šol. Odločitev o slovenski realni gimnaziji in učiteljišču šc ni padla, a bojazen v tem oziru ni utemeljena, ker bomo znali braniti naše najpri-mitivnejše pravice z vsemi sredstvi.
Sfallja In država SHS.
Trst, 18. nov. Oficiaina Italija noče ničesar vedeti o novi državni tvorbi na našem jugu. Pričela je igrati nevarno politiko ptiča noja. Listi ne smejo prinašati nikakih vesti o državi tiliS. Najmanjšo notico o tem zapleni cenzura. Italijanski narod o nas ne sme splob ničesar vedeti. Milanski »ilecolo« je 10. nov poročal o jugoslovanskih konferencah v Ženevi in o korakih jugoslovanskega odbora in Naroariega veča pri ententi. Članek je bil pobeljen.
Utrisnje demarkacijske črte.
Gorica, 18. nov. Italijani so pričeli z vso naglico prevažati težke in lahke topove, da utrde črto, ki so j o zasedle čete njihove armade. Nad Trstom so že vkopali več težjih topov.
Italijansko nasilje v Pu!ju,
Pulj, 19. nov. Na povelje italijanske vojne mornarice smo morali izročiti vse naše vojne ladje, skladišča ia trdnjavske točke Italijanom. Vse jugoslovansko moštvo mora Pulj čimprej zapustiti. — -.Princ Evgen« in *Te-getthoff« so hoteli Italijani odpeljati v Benetke, kar so preprečili Angleži.
Republikansko gibanje v Italiji.
Trst, 18. nov. Pozicijo kralja, ' ki jo je zmaga zadnjih dni nekoliko utrdila, ogroža republikansko gibanje, ki se čimdalje bolj širi. Glavni nositelji revolucionarnih idej so bivši ujetniki, ki se vračajo v domovino. Vsa znamenja kažejo, da dan državnega preobrata v Italiji ni več daleč. Za nas .Jugoslovane je to velepomembno, ker z italijanskim imperializmom nc moremo priti do sporazuma.
Italijani v Brdih,
Dosedaj ni še nič italijanskega vojaštva nastavljenega v Brdih, ampak prihajajo le posamezne močne patrulje po vaseh. Rekviri-rajo do sedaj lc vino, ki ga plačujejo od 1.50 do 2 lire. Več pa ropajo majhni oddelki vojakov. Komandanti večkrat tudi groze s smrlio, če jim nočejo dali oziroma, če nimajo zaželjenih stvari. Ljudstvo je nekoliko potrto, a rnupa Narodnemu večit, da bo z vso energijo zahtevalo, da sc tudi desni breg Soče dt Idrije priklopi ougoslaviji.
Italijani zasedli Petrovo brdo nad Podbrdom,
Dne 16. nov. ie dospela ena italijanska brigada po baški dolini ter zasedla celo dolino gor do Petrovega brda, kjer se nahaja meia med Kranjsko in Primorsko Komandant je jako sovražen nasproti Jugoslovanom, ter je dal že prvi dan odstraniti povsod vse jugoslovanske zastave. Vsakdo mora imeti legitimacijo od italijanskega poveljstva siccr bo ustavljen ocl italijanskih patrulj.
Amssri&anci v Starmlnu..
Dne 12. novembra je dospelo v Kor-min 3000 Amerikancev. Na poti na Goriško jih jc šc nino^o več, a ne morejo priti,
tako hitro, ker železniška zveza v bivši zasedeni Italiji še ni upostavljena.
Italijani se z Vrhnike umaknejo na demar-kacijako črto.
Ljubljanski korespondenčni urad nam sporoča: Polkovnik Casarelti poveljnik italijanskega polka, ki je usedel Vrhniko in okolico, je vrhniškemu županu danes, dne 18. t. ». poslal dopis, v katerem pravi: ^Dovoljujem si Vašemu blagorodju naznaniti, da meni podrejene čete na višje povelje tekom jutrišnjega dne zapustc Vrhniko ln se umaknejo na črto,
označeno v pogojih za premirje.* — Poseben pooblaščenec tega povelistva bo oskrbel izplačila nastanitvenih pristojbin in odškodnino za morebiti izvršene rekvizicije.
Italijani na Gorenjskem.
Kranjska gora, 19. nov. Italijanska patrulja, močna 100 mož, je prišla v Belopeč, toda se je zopet umaknila. Ravnotako je prišla italijanska patrulja v Oselico, ker se ji pa menda nekaj ni dopadlo, se je umaknila.
Pn*** z
.- . &

Nota Narodnega Veča entnuti.
Zagreb, 18. nov. Ministrstvu zunanjih zadev v Belgradu:
Narodno veče SHS se obrača na kralj, ministrstvo zunanjih zadev v Belgradu z bratsko prošnjo, da naslednjo noto takoj brzojavno odpošlje ministrstvu zunanjih zadev v Parizu, Londonu, Washingtonu in Rimu:
Narodno veče SHS smatra za svojo dolžnost, da stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi dokončanje velikega dela zaveznih držav in Združenih držav ameriških, katerim dolguje osvoboditev, Slovencev, Hrvatov in Srbov izpod jarma njih starih tlačiteljev ter osnutje neodvisne jugoslovanske države. Zavedajoč se te dolžnosti, se ni Narodno veče niti za en trenutek obotavljajlo izjaviti, da je pripravljeno dati oblastim entente in Združenih držav ameriških na razpolago svoje celokupno brodovje kot- tudi vse utrdbe in vojaške predmete, zgrajene na obrežju države SHS, tako da se more zagotovii aplikacija in izvršitev vojaških ukrepov, kateri so še potrebni proti skupnemu neprijatelju. Toda italijanske sile na suhem in na morju, so, kakor se zdi, prezrle naše odredbe v tej smeri. One so izvršile dejanja, ki daleč prekoračujejo cilje, katerim smo se izjavili, pripravljeni služiti; zdi se, da te sile stremiio ra drugimi cilji. Prisvajajo si pravico, da same zasedajo naše luke in naša obrežja, da sc polaščajo naših vojnih ladij, odstranjujoč naše častnike in naše mornarje, ter nadomeščujoč jih z italijanskimi častniki in posadkami, in da prevzemajo brez izdelave inventarja in brez kvitiranja o prejemkih, materijal, kateri je spravljen v naših vojnih skladiščih. V tistih krajih, ki so jih zasedle njihove čete, izvršujejo Italijani z vojaškega, administrativnega in političnega stališča najstrožjo kontrolo, tako da se prebivalstvo teh krajev s pritožbami obrača neprestano zaradi preganjani, katerim je izpostavljeno po Italijanih.
Najočividneiši dokaz samovoljnega ravnanja italijanskega je okupacija luke in mesta Reke po italijanskih četah, ki se je izvršila včeraj ob 4. uri popoldne. Potem, ko so zagotovili poveljniku srbskega bataljona, ki je bil na Reki, da ne bodo zasedli mesta, so Italijani izkrcali svoje vojake v omenjeni luki, iz katere ic je srbski bataljon že bil umaknil. Z vojaštvom so zasedli javna poslopja, vštevši tudi kolodvor, kljub formalnim protestom vojaških pooblaščencev ameriškega, francoskega, angleškega in srbskega. Italijanske čete so že pretrgale poštne in telefonske zveze med Reko in državo SHS.
Narodno veče najodločneje protestira proti takim samovoljnim dejanjem, ki nasprotujejo mednarodnemu pravu in ki mu zbujajo največji nemir. Prebivalstvo zasedenih mest in krajev, ki se je komaj osvobodilo stoletnega jarma, je vrženo v obup po tej novi okupaciji, ki ga trga, razun če je le začasna, od države SHS, kateri pripada po svoji narodnosti in po svojih čustvih. To prebivalstvo se ni nikoli za nobeno ceno odreklo temu, da postane del naše države.
Narodno veče odklanja vso odgovornost glede posledic, ki bi mogle nastati iz tega stanja in mu je čast obrniti visoko pozornost zveznih vlad kakor tudi vlade Združenih drŽav ameriških na obžalovanja vredna dejanja, ki jih je tu označilo.
Narodno veče SHS prosi bratsko srbsko vlado, da sprejme do vednosti ta naš protest in da nam s svoje strani dalje pomore kakor je to že v tako obilni meri storila v tem težkem položaju. Za oredsedm8f.vo Narodnega veča SHS;
Dr. Pavelič. Svetozar Pribičevič.
Reko in Dubrovnik zas«*» delo Srbi ta Francoz?.
Zagreb. 18. nov. Narodno veče je sprejelo po srbskem delegatu polkovniku Simo-viču od .srbske vlade iz Belgrada ta-le odgovor na svojo noto glede :ulijansketfa posega r svoje ozemlje:
Poveljnik ententnih čet v Belgradu, general Franchet d' Espcrsy je preiel h Pariza ukaz, da postavi v garnizijc-nr. fk-ki in r Dubrovniku po en srbsl:' in en -ra;. • coski bataljon. Francoski hal-tu- *c r<i-
šel iz Smedereva, medtem ko se bo srbski odpravil na Reko iz Kraljeviče v hrvaškem Primorju, kakor hitro prejme ukaz.
Tako bo italijanska okupacija Reke kmalu končana.
Komanda srbskih trupa u Liubliani
dostavlja do znanja svima srpskim obvezni-cima ma kog čina i roda, ili struke oružja bili a nalaze se u Ljubljani ili okolini sledeče:
Tmaju se u najkračem roku, najdalje do 22. ov. mes. javiti u Domobransko j vojarni gde č t b i t i u pisani.
Privatna lica kod kojih se nalaze slučajno sprski vojnici kao rndnici, a do sada nisu upisani kod $orc pomenutc komande uputlče ih radi upisa s tim, cla če sc oni opet vratiti.
Jugoslavija.
.'uposlovanska konferenca v Žcnovl.
Graška »Tagespost« ve poročati, da so jo jugoslovanska konferenca v Ženevi ponesrečila. Pravi, rln so Srbi s PaSlčem na čoln z največjo odločnostjo vst,rajali na tem, da se ustanovi Velika Srbija z lielgradom kot glavnim mestom. Ilrvntje pa o kaki srbski alt črnogorski dinastiji niso hoteli nič slišati in so se zavzemali za jugoslovansko državo s središčem v Zagrebu. Črnogorci so zastopali misel federativnega zlstema avtonomnih jugoslovanskih narodov z osrednjim sedežem v Sarajevu. Kralj Nikolaj jo izjavil, da je pripravljen na korist tej rešitvi odstopiti. Ker ni hotela nobena skupina nopustiti. se je konferenca brez uspeha razšla. — Tako »Tagespost«. Kakor vemo. nemška poročila o nasprotnikih nikoli niso bila zanesljiva; kar so sami želeli nasnrotnikom, to so poročali kot dejstva. Bo tudi sedaj tako.
Kompctenca krajevnih odborov.
Zpfreb, 18. Narodno veče je izdalo vsem i krajevnim odborom Narodnega veča na Hrvatskem in v Slavoniji okrožnico, v kateri določa komoetenco krajevnih odborov N. V. Ta ukrep je izšc! zaradi tega, ker so se krajevni odbori obračali na Narodno veče z vprašanji o svo!' kompetenci v civilni in vojaški oblasti.
Ameriške ladje v Dalmaciji.
Split, 13. nov. Včeraj je prirpelo v Po-ljud 15 amerišk;h motornih ladij za potapljanje podmornikov,
Mažarska strahovlada v Prekrnnriu,
Ljutomer, 14. novembra. Kakor iz Medži-murja prihajajo tudi iz Prckmurja žalostne i vesti o strahovladah, povzročenih od Maža-
1 rov. Od Židov podkupljeni vojaki plenijo, ropajo ter vežejo nam naklonjene oseba. VIo-vili so že več oseb, ki so se udeležili ljutomerske manifestacije. Govori se, da je že kakih 30 oseb ustreljenih. Tudi vpokojenega župnika, voditelja prekmurskih Slovencev, so vlovili in odvedli. Naše okrajno glavarstvo je storilo že vse korake, da zasedejo našo čete Medžimurje in Prekmurje. Nujna pomoč potrebna!
Župnik KlekI iz Prekmurja izpuščen.
Posredovanje delegata za Prekmurje je imelo uspeh. Župnik KlekI je že prost in je odšel iz Ogrske v Radgono. Dne 15. novembra je prišlo delegatu naslednje poročilo: Nahajam se v bolnišnici v Radgoni, soba 14. Bil sem pred naglim vojaškim sodom, ker sem »hujskal proti integriteti Ogrske itd.« Oprošen sem. Iu si hočem zdaj malo živce okrepiti. I rosim Vas; pridite k meni, moram Vam nekaj razjasniti o položaju v našem kraju. Vam vdani KlekI Jožef, vpok. župnik,
Iz Celja,
. V Celju vlada mir. Nemci so se začeli gibali, zbirajo podpise v protest proti sloven-I skirn »nasilstvom«, slov. uradovanju, zlasti pa j proti zatiranju celjskega nemštva. Od svojih j uslužbencev in najemnikov podpore izsilju-i Jejo. Na podlagi samoodločbe zahtevajo, da se i jih na mednarodni konferenci upošteva.
b®dno Slovenijo.
S¥0-
pomoč. Še isti dan se je dalo 16 zagrebških zdravnikov srbski vladi na razpolago. Njih število raste dnevno.
SarkotlS odpotoval na Dunaj.
Zagreb, 19. novembra. Sarkotiča bo izpustili na svobodo. Odpotoval je na Dunaj, kjer ostane dlje časa.
Sofija. Novica, da žarki politične svobode obsevajo Slovenijo, ki si je pridobila popolno narodno neodvisnost, je vzbudila v Bolgariji največjo radost. Slovansko društvo bolgarske preslolice Vam pošilja bratski pozdrav. T.epa Ljubljana je lahko ponosna na pridobljeno neodvisnost ;n za-more obračajoč ponosni pogled na bodočnost ravno tako svobodnih sosednih slovanskih dežel delati za procvit slovenskega naroda, za zbližanje in vzajemnost slovanskih plemen, za vzore, katerih ena glavnih gibalnih si! je bila te-dni Slovenija. ~~ Predsednik Bobčef,
Srbi v Vinkovcih. Vinkovci, 18. nov. Tu se nahaja 6000 do 7000 mo/. srbskih čet in štab drin -ice divizije.
Pomanjkanje zdravnikov v Srbiji. Xaj?reb, 18. V Srbiji se opaža veliko p .-v- I "/'kanje zdravnikov, z&io je društvo zagreb- 1 rora-n kov izu;:'o okli., v katerem jiozi-•"t hrvatske zdravnike, nnj odidejo Srbiji na 1
Iz C©$ke.
Ceško-slovaška armada zoper Mažare.
Praga, 17. novembra. (Kor, ur.) Dr. Scheiner je, kakor javlja češko-slovaški tiskovni urad, izdal razglas, v katerem poziva vojake, naj takoj pridejo k svojim polkom, ker bo sedaj češko-slovaška armada moreda priti Slovakom na pomoč zoper ogrske čete.
Dr. Rašin o financah v Češko-slovaški drŽavi.
Praga, 17. novembra. (Kor. ur.) »Narodni Listy-< priobčujejo razgovor s finančnim ministrom dr. Rašinom. v katerem se je ta med
drugim izrazil, da je za sedaj poglavitna stvar ta, da ostane vse v nemotenem razvoju. Za večje finančne nrčrte sedaj ni čas, ker država še nima trdnih meja. Takoj uvesti lastne denarne vrednote tudi ne kaže prej, preden ni izvedena likvidacija dolgov in imovine bivše avstrijske države. Končno je minister izjavil, da bi finance Češko-slovaške države mogle biti izborne, ako bi sc davčni zastanki kmalu vplačali in ako bi državljani, ki so preje govorili, da izvajajo napram Avstriji pasivno rezistenco, iste pasivne rezisfence ne izvajali napram Češko-slovaški državi.
Čehi bodo mobilizirali.
Praga, 18. novembra. (K. u.) Z oz;roiii na vesti o mobilizaciji so »Narodni listy« izvedeli, da je verjetno, da bodo sedanje ra,zmere na Slovaškem privedle do mobilizacije enega najmlajših letnikov,
PoZunski profesorji proti Čehoslovakom.
Amsterdam, 18. nov. (K. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Profesorski zbor tukajšnje univerze jc vladi poslal brzojavko, v kateri zahteva odločne ukrepe, da se prepreči, da bi mesto zasedli Čeho-slovaki in je izločili iz zveze ogrske države.
^	Masaryk o položaju.
Amsterdam, 18. nov. (K. u.) Nizozemski tiskovni urad sporoča iz Newyorka: Zastopnik lista »Associated Press« je imel z Masarykom, preden je odpotoval iz Washingtona, razgovor. v katerem jo Masaryk dejal, da je njegov prvi smoter konsolidacija novega naroda. On želi, da so Čehi in Slovaki stopo v cn narod, ki naj se spričo svoje moči udeležuje ohranitve reda v Srednji Evropi. Masaryk je pred svojim odhodom konferiral s predsednikom Wil-sonom in z njim pretresal mnoga važna vprašanja, ki naj pridejo na mirovni konferenci na razgovor. Med drugim sta so tudi posvetovala o svobodni porabi Donave in Lahe po Čehih. Svobodna poraba teh dveh vele-rek jo potrebna, da dobi Češka izhod na morjo in si na ta način zagotovi od okolice nezavisno trgovino s svetom. Tudi na ruskem problemu so Čeho Slovaki interesiranl. žc zaradi češkoslovaških čet v Sibiriji. Masaryk se vkrca v torek in se pomudi v Londonu, Parizu in Rimu. kjer ho konferiral z ententnimi državniki, preden odide v Prago.
Prvi vozovi čeških državnih železnic.
Na smichovskem kolodvoru v Pragi stoji večje število novih vagonov, ki nosiio črke: y.t. S. D.« — »Československe statni drahy«.
Rekvizlja avtomobilov v češko-slovaški republiki.
Prana, 19. novembra. Ob rekviriranju avtomobilov so konfiscirali tudi avtomobil knezoriadškofa Iluyna; z avtomobilom- razpolaga Klofač, Ocl avtomobilov, ki so Jih konfiscirali na posestvih nadvojvode Friderika Habsburg Lothringcn, rabi enega poslanik češko-slovaške republiko Tušar na Dunaju.
Poštne znamke češko-slovaško republike.
Prana. 19. novembra. Češkemu umetniku Mucha se je poverila naloga, da izdela načrt za nove poštne znamke češko slovaške republike.
Poljsko.
Ukrajinci zasedli Lvov in Borlslav.
Krakov, 19. novembra. I.vov in Horislav so zasedli Ukrajinci. Poljske čete, ki so bile v mestu, so ujete.
Gdansko zasedli Pcljaki.
Berlin, 19. novembra. Gdansko (Danzig) so zasedle čete poljskega državnega sveta.
Amerika.
Amerika demobilizira.
Amsterdam, 18. novembra. (K. u.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da je general March izdal povelje za postopni odpust vseh čet v Zedinjenih državah, ki štejejo vsega skupaj 1,790.000 mož.
Posojilo Amerike Čelio-Slovnkom in Angležem.
Amsterdam, 18. nov. (K. u.) Kakor pripo-vodujo tukaj objavljena vest Heutcrjevesru urada, so Zedinjcne državo ameriške češkoslovaškemu Narodnemu svetu dovolile posojilo 7 milijonov, Angliji pa posojilo 200 milijonov funtov šterlingov.
emška Avstrija.
Nemška Avstrija zahteva ogrsko oiemlje.
Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Državni
svet se je v svoji današnji seji pečal s čas-n škimi glasovi z nemške zapadne Ogrske in jc sklenil: 1 Državni svet izjavlja: Strnjene nemške naselbine in županijc Pressburtf (Po-žun), Wicse burg, Odcnburg in Eiser.burg spadajo v zemljepisnem, gospodarskem in narodnem pogledu k Nemški Avstriji, so že več sto let v najtemnejši gospodarski in duševni zvezi z Nen-?ko Avslrijo in so zlasti zn Dunaj z ozirom iift preskrbo z živili neobhodno potrebni. Zalo Nemško-avMriiska di:*ava na mirovnem kongresu ne bo odstopila od za-
hteve, da naj se ti kraji pridružijo Nemško-avstrijski republiki. V tem zmislu pozdravlja Uržavni svet živahno gibanje za narodnostno in gospodarsko priključitev Nemcev na za-padnem Ogrskem in jim kliče: Dobro došli v zvezi Nemško-avstrijske republike! ?.. Državni urad za ljudsko prehrano naroča, da nai se v zapadne ogrske krajine pošljejo nakupovale! živil, ki naj nakupovanje izvrše čimprej, da se od Dunaja odvrne neposredno preteča prehranjevalna beda.
Komunistična stranka na Duna|u.
Dunaj, 18. Komunistična stranka je izjavila, da pri streljanju nred parlamentom ni ničesar imela opraviti. Dokazalo se je pa, da je imela komunistična stranka zvezo z rdečo gardo. Gospa Friedlander, Eisler in Steinhardt, ki so bili zaslišani, so priznali, da so bili, med tem ko jc rdeča garda zasedla »N. Fr. Presse« in izdala dve posebni izdaji, navzoči in v zvezi s tem. Uvedena je proti njim kazenska preiskava.
Železniška nesreča pri Inomostu.
Inomost, 19. novembra. Trčila sta dva vojaška vlaka skupaj. Del vojakov je mrtev, ostali so ranjeni.
&€em£i!a.
Nemškega cesarjeviča bo ententa in-erni-rala na otoku Wieringen.
Amsterdam, 18. novembra. (K. u.) Kakor poroča »Algemeen Handelsblad«, je iz gotovih priprav sklepati, da bodo bivšega nemškega prestolonaslednika v kratkem spravili na otok Wieringen v nizozemskem Zuiderskem morju.
Izročitev nemških ladijf Angliji.
Kicl, 18. novembra. (K. u.) Linijskim ladjam ln lcrlžarkam, ki so tekom včerajšnjega dno odplnlo v Severno morje, so danes dopoldne sledile flotilje podmornikov. Vozilo so skozi kanal. Linijsko ladje, in krlžarke naj bodo v torek popoldne v zalivu Firlh of Forth ob vzhodni škotski obali, kjer jih preiščejo in jim izroče povelje, v katero pristanišče nsj odplujejo.
Del Maekensenovo armade v Budimpešti,
Budimpešta, 18. novembra. (K. u.) Ogrski
korespondenčni urad poroča: Sinoči je na 200 tovornih avtomobilih na svojem potovanju v Budimpešto prispel del Mackensenove armade.
Vmešavanje boljševikov v nemške zadeve.
Berlin, 18. nov. (K. u.) Wolffov urad sporoča: Od nemškega časnikarstva pričakovani brzojav ruske vlade vojakom se glasi: »Vojaki in mornarji! No dajte orožja iz rok; Treba je resnično prevzeti oblast povsod in ustanoviti vlado delavcev, vojakov in mornarjev z Liebknechtom na čelu. Ne verjemite nobeni obljubi narodnega zborovanja!« —Na pristojnem mestu menijo, da jc ta poziv neopravičeno vmešavanje v nemške razmere. Nemški narod mora zahtevati, da se njegova pravica do samoodločbo državnega razmerja •povsod spoštuje in da izostanejo vmešavanja od zunaj.
Morris proti Viljemu II.
Amsterdam, IS. nov. (K. u.) Na velikem zborovanju v Londonu jo izjavil nevvfundland-ski ministrski predsednik Morris, naj obveste Ilolandsko, da je prebivanje bivšega nemškega cesarja Viljema nevarnost za Anglijo iu da dežela, ki mu dovoli azil, ni prijatelj Velike Britanije. Sprejel se jo sklep, da bodo morali dajati oni, ki so zagrešili med vojsko kakšeo zločin, odgovor.
Francozi zasedejo Budimpešto.
Budimpešta, 18. 10.000 Francozov bo zasedlo Budimpešto do mirovnega sklepa, da vzdrže mir in red.
Budimpešta, 19. novembra. »Az Est« poroča: Dne 20. t. m. odidejo iz Novega Sada francoske čete, da zasedejo Budimpešto iu še nekaj drugih važnejšili točk. Prve čete bodo pod poveljstvom francoskih generalov Pap-theofa in Henryjem. Vsega skupaj pridejo 3 divizije, 1 konjeniška brigada in kolonijam: polk.
Budimpešta, 19. novembra. Francoske čete zasedejo Ogrsko, Ogrsko vojno ministrstvo je znukazalo, da mora biti od 20. t. m, naprej pripravljenih v Novem Sadu dnevno 6 vojaških vlakov za prevoz francoskih čet. Prva divizija obstoji iz 217. pp,, dveh koloni-jalnih brigad in konjeništva. Nekaj pozneje se pripeljeti po Donavi nadaljni dve francoski diviziji,
Mažarske čenče.
Budimpešta, 18. nov. (K. u.) Ogrski korespondenčni urad sporoča: SnoČi sta iz Belgrada semkaj prispela angleški častnik generalnega štaba Erick Louis Pharasln ter kapitan Gaston Ric.hard, vojni poročovalcc lista »Petit Parislon«. Pharasln so jo dopolcfhe zgiasil v vojnem ministrstvu. Kakor poroča »Az Est«, sta bila oba častnika ogorčena nad tom da so sosedni narodi proti Jasnim določilom premirja in kršeč premirovne pogojf vdrli na Ogrsko.
rzjavila sta, da ententa tega ne bo trpela Jn no bo trpela, da hi Ogrska poslala žrtev množic, katero ščuvajo neodgovorni ljudje. Zlast' s*a bila ogirčena, ker so Čehi zadržali Ogrski namtrjeni premog. (»Az Est« spada med liste, ki živo od senzačnih izmišljotin. Op. ur.)
Voditelj mažarsketja tiskovnega zunanjega urada.
Budimpešta, 1^. nov. (K. u.) Pisatelj Lu-dovik Biro je po-tnl državni tajnik v zunanjem ministrstvo. Hkrati mu je državni svet poveril organij.icijo in vodstvo tiskovnega zunanjega urada.
V budlmneštanskem kraljevem dvoren,
BniHinpeSta, 18. nov. (K. n.) Kakor . poročajo listi, bodo v dosedanjem kraljevem dvorcu namestili več ministrstev.
Razna poročil.
Nova ukrajinska vl«da.
Kijev, 16. novembra. (Kor. ur.) Po bel-manovem odloku jc novi ministrski kabinet sestavljen tako-!c: Predsedstvo in (začasno) kmetijstvo; Gerbel; finance SzebecKvj; no-lranj(» zadeve Kvsiajkovvski: zunanje zadeve Afamu.ijevv; vojna Czuckoj; javna dela Korin-■ kyj. Sestava novega kabineta je v zvezi z
novim položajem, nastalim vsled prihoda en-tenfe v južno Rusijo.
Posvet entente o usodi Rusije.
Kijev, 17. novembra. (Kor. ur.) Kakor aporočajo listi, se jutri v Jassvju začne veliko politično posvetovanje, ki naj razjasni nadaljnjo usodo Rusije in pa razmerje entente do posameznih ruskih držav. I/ Kijeva so v Jassv odpotovali zastopniki desnice, zmerne stranke ter nekaterih demokratskih organizacij. Tjakaj je odootoval tudi nekdanji ruski zunanji mimster Sazonov in so že prispeli zastopniki Ufe. Tudi ukrajinske narodne stranke odpošljejo tja svoje zastopnike.
Francoska poštna služba v zraku.
Pariz, 17. novembra. (Kor. ur-j Kakor sporoča »Journal«, pripravlja ooštna uprava sporazumno z intermii)isterijelno komisijo za promet v zraku francosko poštno službo v zraku, ki naj oskrbuje promet na meie in pa v velika mesta Francije ter inozemstva.
Pariz slovi povratek Alzacljo-I.orcno k Franciji.
Pariz, 18. nov. (K. u.) Slavnost povrotka Alzacije-Lotaringljo k Franciji so obhajali svečano. Ob zvonenju zvonov in gromom topov se jo premikal sprovod med katerim so bili angleški in ameriški vojaki in odposlanstvo iz Alzacije, od loka zmagoslavja po mostnih ulicah. Pred Strassburškim kipom jo bila estrada, kjer sta bila Polncaro in Clemcn-ceau. Ko so jo premikal sprovod mimo estra-do. Je Imel Poincnro navdnšen govor, nuto jc občinstvo prirejalo navdušeno ovacije.
Japonska na mirovnem kongres«.
Tokio, 17. novembra. (Kor. urj Reuter-jev urad javlia: Japonska poslanika v Londonu in v Parizu Chinda ter Mantsui sta imenovana za zastopnika Japonske na mirovni konferenci.
Ententa no ugovarja bivanju Viljema Hohen-zollerna na Nizozemskem.
Amsterdam, 16. nov. (K. u.) »Telegraaf« pravi, da je izvedel iz dobrega vira, da stoji ententa na stališču, da bivanju Viljema Ilohenzollerna na Nlzozomskom no kažo ugovarjati Nizozemska in Nemčija sta prijateljski srn, zato se no da ugovarjati gostoljubju, ki ga Nizozemska Izkazu jo nemškemu zasebniku.
Bodoča gospodarska politika entente.
London, 16. nov. (K. u.) Routorjev urad sporoča: Tekom govora, ki ga jo imel na vo-lilnom shodu v Westmin8tru. jo zakladničar Bonur Law dejal: Kakršnakoli bo naša gospodarska politika, imeti moramo pred očmi, da moramo, kakor smo doslej vedno ramo ob rami stali z našimi zavezniki, tudi ob poravnanju škodo, ki jo Je storila vojska, ramo ob rami stati z njimi.
Razglasi Narod. nlade.
Vsem železničarjem I
Opravičen je bil strah, da se razlije pol-milijonska soška armada brez reda in discipline preko naših pokrajin. Opravičena je bila bojazen, da izpremenijo izstradane tujerodne čete našo lepo domovino v pogorišče, puščavo in morišče, iz katerega bodo izbrisani za več let sledovi slehernega urejenega kulturnega in gospodarskega življenja.
Državnopravno razmerje k sosednim narodnim državam s skupnim železniškim omrežjem ni moglo biti v dnevih naglo se me-njajočih dogodkov rešeno. Sosedne države 60 pričele zadrževati železniške garniture. Samo v Trstu je okupacijska oblast zadržala več sto vagonov in lokomotiv.
Narodna vlada je imela zaupanje na ne-gtrto silo "in rodoljubje dobro organiziranega našega železničarstva, ki je krepko prijelo za delo in s skrajno napetostjo svoje duševne in fizične sposobnosti prepeljalo dnevno 25—60 tisoč vojaštva preko našega ozemlja. Železničar je ostal vdano in požrtvovalrio na straži lil je zvesto branil svoj dom. Ves narod se veseli te zmage-miru in reda in nc snte nikdar pozabiti izrednih zaslug našemu železničar-slvu.
Narodna vlada SHS. v Ljubljani izreka vsem železničarjem Za domoljubno požrtvovalnost priznanje in iskreno zahvalo.
V Ljubljani, 18. novembra 1918.
Jos. Pogačnik, predsednik _ Narodne vlade. Dr. Pestotnik, poverjenik Narodne vlade za promet.
Pripadniki 7. lovskega bataljona letnik. 1895. do vžtevši 1899, naj se javijo takoj v Ljubljani (cukrarna, Ambrožev trg, nasproti šentpeterske vojašnice). Županstva in orožni-šjce postaje se istočasno opozarjajo na ta oklic. Narodna vlada SHS. Poveljništvo II. vojnega odseka v Ljubljafli, urad št. 95.
o Poverjeništvu za uk in bogečastje naj so javijo vsi tisti učitelji in učiteljice njihovega območja, ki so bili za časa vojsko iz političnih vzrokov od službe suspendirani ali pri svojih plačah prikrajšani. Navesti je natančen naslov, predmet disciplinarno preiskavo in zadnji tozadevni odlok prejšnjih deželnih šolskih oblasti.
o Natečaj. Na državni višji realki v Ljubljani jo izpraznjena stalna služba učitelja za telovadbo z dohodki X. činovnega razreda državnih uradnikov. Pravilno opremljene prošnjo jo predložiti predpisanim potom Narodni vladi v Ljubljani, oddelku za uk ln bogočnstje. do dno 15. decembra 1918. Prosilci morajo biti izprašani iz slovonskoga učnega jezika. Na zakasnelo ali nodostatno oproru-Ijcno prošnjo sc no bo oziralo. Povorjonlštvo ta uk in bogočastjo.
o šolerska šola v LJubljani. Pri ovtoka-dru v Ljubljani, pivovarna Union") jo ustanovljena šola za šoferje: Pogoji sprejema: starost od 18 do 30 let. znanje čitanja in pisanju, podvrženjo vojaški disciplini, kasornlranje v vojašnici (izjemo se v posameznih slučajih dovolo za ono, ki stanujejo v Ljubljani), služba traja cel dan. Prednost imajo oni, kateri so so izučili kako strojniške obiti (elektrotehniki, ključavničarji, kovači itd.). Vsak učenec dobi hrano, vojaško plačo in kadar bo definitivno sprejet, 2 kroni doklade. Priglasila sprejema takoj pisarna avtokadra v pivovarni Union. Poveljstvo avtomobflne čete 2. vej. okr. SHS, '•ok. št, 91.
o Vsi rckvhlrant zvonovi, ki so kjerkoli shranjeni v območju Narodno vlado SIIS v Ljubljani, so vrnejo lastnikom. Ti imajo pravico. da iili Doiščolo v morda znanih iim »k In-
< diščih. Za odvoz zvonov pa morajo dobiti po-sobno dovolitev od prehodnega gospodarskega urada v Ljubljani, ki se bo lo Izdala, če so na nedvomen način dožono lastninska pravica.
o Hlevi za konje. Vsa županstva in vsi zasebniki sc prosijo, da nemudoma naznanijo Franu Krapcšu. kavornurjn v Ljubljani, vso prazno hlove, ki bi jih bilo mogoče uporabljati za konje ob slabem vremenu. To informacijo so nujno, ker jo zliria pred durmi. — Poverjenik za kmetijstvo: prelat Kalan s. r.
Roaki!
Nikdar bi ne bilo prišlo do Jugoslavije, da nismo imeli kot zastopnika iz svoje sredo moža, ki jo imel razum in pogum, da jo v dolvl najhujših stisk in proganjunj zahteval samostojno državo za Jugoslovane.
Dr. Janez Ev. Krek jo snoznnl in izrekel potrebo čosa In jo s tem odklenil vrata naši Jugoslaviji stri okovo, raztrgal vezi.
Za ta prvi in osnovni čin osamosvojitve mu moramo biti hvaležni s tem, da Častimo vsaj njegov spomin, ker njega samega nimamo več mod seboj. No bili bi vredni imona kulturnega naroda, ako bi temu možu no ohranili trajno pleteto.
V	to namen ho je osnovalo društvo t,D r. Janoz F. v. Krek«, ki si stavi nalogo, ohraniti potomcem za vso čase to, kar spominja nooosrodno na moža, katerega ime nosi. Kupilo jo hišo, v kntori je stnnovol in snoval svojo veliko Idole: nabavilo lo opremo, ki mu jo služila v vsakdanjem življenju, hrani knjigo. iz katerih jo črpal svojo obširno znanje, in pisma v katera jo polagal svoje obsežno misli. Izdati hočo tudi popoln seznam njegovih spisov in govorov deloma tudi poizvedbe same.
V	to svrho pa potrebuje društvo denarnih srodstev za. vzdrževanje vseh teh predmetov kot narodno lasti in za svojo literarne načrto.
Obrača so zato na vso narodno institucijo. ki jih jo ustvarila — neposredno ali posredno — njegova podbuda in inlcijatlva; prihajamo tudi k posameznim rojakom s prošnjo, da prispevajo v ta. nayien.
Društvo jo stopilo* med nublranjom prispevkov za Krekov spomenik v ozadje, cla no boga to akcije. Sedaj pa mu veleva nujnost, da so oglasi, čo nočo. da bi trpeli ali so relo tigonohlH spominski prodmotl, ki so bili z dr. Krekovo osebo v neposrednem stiku. V bodočnosti bo postalo dr. Krekovo stanovanje v Ljubljani zanimiv muzej našo narodno samostojnosti.
Da ga primerno razvijemo, prosimo pomoči. Vsak znesek so objavi po časopisih in na ta način položi račun Javnosti.
Korporacile in denarno zavode prosimo vsaj za enkratno znotnojšo vsoto; zasebnike po možnosti njihovo razpoložnine. Udnina znaša malenkost letnih 2 K, in 2 K na leto utrpi pač marsikdo.
V	Ljubljani, meseca novembra 1918.
ODBOR.
Skupščina Zveze OrEov.
V	nedeljo, 17. t. m. se je vršila skupščina ] Zveze Orlov v Ljubljani v knjižnični dvorani v
Katoliški tiskarni. Zastopanih je bilo 19 odsekov. Zborovanje je vodil častni predsednik Zveze Orlov brat Ivan Podlesnik. V svojem pozdravnem govoru se je spomnil vseh padlih bratov in vseh onih v zaledju po delavnicah, ki so trpeli pomanjkanje vsled vojnih razmer.
Sledilo je poročilo brata Komlanca o Orlovskih vzorih, ki je v njem povdarjal vzvišeno nalogo Orlovske organizacije, izpopolnitev posameznika, izpopolnitev svojega naroda in osebno ter narodno zvezo z najvišjim smotrom.
Po obeh poročilih se je razvila živahna debata. Zvezin predsednik brat dr. Lovro Pogačnik je omenjal velike naloge, ki čakajo v bodoče Orle. Priporočal je bratom Orlom posebno pažnjo za naraščaj, predavanja, fantovske večere, ki se naj na njih vzbuja smisel za ljudsko omiko in prosveto in vnemo za moralno življenje v očigled pretresljivih vzgledov nemoralnega življenja.
Po besedah Zvezinega predsednika so posegli v debato bratje: Jože Pire, Leopold lur-šič, Anton Kogoj, Sajevic, Komianee, Podlesnik in že drugi.
V	vseh govorih in vsej debati se je javljala trdna volja, da se poživi delo v Orlovskih odsekih.
Končno so bile sprejele sledeče resolucije: 1. Današnji sestanek sklene, da se ni program Orla, ki smo ga imeli pred vojno, načelno prav nič spremenil za bodočnost in da hočemo pod staro, neomadeževano Orlovsko zastavo korakati tudi še nadalje. 2. Zvezino predsedstvo naj prične z rednimi sejami, ki naj se vršijo vsak četrtek in ki naj imajo k njej pristop tudi vsi bratje, ki se zanimajo za delo Orlov. Uredi naj takoj svojo pisarno in določi za tekoče posle tajništvo. 3. Okrožja naj skličejo sestanke, da se poučijo o stanju odsekov. 4. Odseki naj pričnejo tekoj s podrobnim delom. 8. december t. 1. naj bode dan občnih zborov in na ta dan naj pristopijo vsi bratje k skupnemu sv. obhajilu. Prične naj se takoj s fantovskimi večeri, za predavanja naj se obračajo začasno na pisarno Zveze Orlov, Ljubljana, Ljudski dom. 5. Občni zbor Zveze Orlov naj se vrši v sredi meseca januarja 1919, o kateri priliki naj se vrši vaditeliski in organi-zatorični tečaj. 6. Vaditeljski zbor naj izdela do božiča t. 1. vežbovnik.
Jezikovni fečaii S. K. S Z.
v Ljubljani sc prično prihodnji teden. Vršili se bodo v sledečem redu:
Hrvaščina (prof. Iv. Mazovcc), vsak torek in četrtek od 8. do 9. ure zvečer v poslopju II. državne gimnazije, I. nadstropje; prva ura v torek 26. novembra.
Nemščina (učitelj Mat, Dragan) v II. odd. ob sredah in sobotah v poslopiu 11. državne gimnazije in sicer ženski oddelek od 7. do 8. tire zvečer, moški oddelek od 8. do 9. ure zvečer. Prva ura v sredo 27. novembra.
češčlna (prof. Debevec) v št. Jakobski šoli (pritličje) ob pelkih od 7. do 8. ure zvečer. Prva ura v petek 29. novembra.
Glaibena šo'a (kanonik dr. Kimovec) v j orgljarski šoli v Alojzevišču ob četrtkih od pol 8. do pol 9. ure zvečer, prva ura v Četrtek 28. novembra.
Glede 1 a 5 č i n e se podrobnosti na.rtia- 1 nijo koncem tedna. Šolnina se določi lutri , ori prvi uri.
Dnevna novic©.
—	Društvo »Dr. Janez Ev. Krek« razpošilja okrožnico s prošnjo za prispevke, ki jih rabi za vzdrjavanje Krekove hiše, ki je postala narodna last z vsem, kar je ostalo po njem kot spomin, ki bo v bodoče časten vsakemu Jugoslovanu. Mnogo jih bo, ki niti ne vedo, da društvo deluje. Ko so nabirali darove za spomenik, je stopMo društvo v ozadje, da ni motilo te akc'je. Sedaj pa mora skrbeti za to, da se ohrani hiša v dobrem slanu, ker je namenjena v to, da portane zanimiv muzej za naše osvo-bo ;enje in osamosvojitev. — Opozarjamo vse čmitelje, posebno denarne zavode na to okrožnico, kateri je priložena tudi poštna položnica, da se ji odzovejo v obilnem številu in s tem postanejo sogra-!;telji muzeja jugoslovanske samostojnosti.
—	Kat. slov. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Litiji priredi v nedeljo dne 24, nov. ob 3. uri popolne v društven' dvorani igro »Stari in mladi«. — V obilnem številu vabFeni.
—	Predsedstvo Zveze Or'ov vabi vse člane predsedstva, da se udeleže seje, katera se bode vršila v četrtek, 21. t. m. točno ob 7. uri zvečer v Katoliški tiskarni, IU. nacistronic (soba Zveze Orlov). V bodoče se bodo vršile se'e predsedstva Zveze Orlov redro vsak četrtek točno ob 7. uri zvečer v gori imenovanem rro-storu Opozarjajo se vsi okrožni predsedniki in načelniki, nai r.e istih po možnosti udeležriejo.
—	Umrl je v Gradcu 15. t. m. g. dr. Ivan Sobočan. duhovnik misijonske dru?be sv. Vin-cencija Pavlansketfa. Ugrabila ga je oljučnica, ki je sledila šoanski bolezni. R. i. p.I
—	Da lil v JunoslaviU kamniški vlak bolje vozil, to jo skromna žol|a dobrega Jugoslovana, ki so večkrat, vozi po kamniški žo-loznici, kajti ta vožnja jo resnično žalostna Zato bo našo veseljo v JngoslavI)l šolo takrat popolno kadar so ta žalostna prikazen odpravi. kar naj blagovoli na znanje vzeti naš gospod prometni minister in vsi njegovi po-bočniki.
—	Ali nni se begunci vrača'o? Iz Trsta smo prejeli: Ljubljanski mestni magistrat je pozval primorske begunce, naj se vrneio domov v zasedene kraje. Ta poziv sloni na popolnoma napačnih temeljih.
—	Skrb za vojaške konje. Sneg je padel, trave ne bo več, a konjev je še veliko zunaj. Vlada je zato ukazala občinam, da polove in spraviio v hleve bogaioče vojaške konje in določila jo vlake, ki bodo iz posameznih kraiev odvažali konje. Vejiko se ie v tem oziru storilo, na tisoče konj so vzeli pod streho kmetje, na tisoče je po vlakih odvedenih v sosedne kraic, a žal še nanovo je konj, ki so na tem, da D0<»inei0, ako se jih hitro n: reši. — Zato poživljamo vsakerfa, da stori kar more, zlasti, da gonijo konje skupaj na zbirališča, odkoder gredo potem z vlaki naorej. — Ako liudje sami rijmajo toliko srca, da bi se usmilili živpli, naj iih oborožena rila k temu primora. Vojaška oblast naj razpošlje vse moštvo, ki ga ima na razpolago, za tem delom.
. "T YoiaSke Z0deve. Aktivni vojaški sodniki (avditorii) pozivajo se, da čimprej javiio svoje bivališče poverjeniku za narodno brambo v Ljubljani (dvorec). Dr. Lovro Pogačnik. I. r., poverjenik.
—	Poverjenik za narodno obrano Narod-nejia veča je izdal sledečo odredbo: Dovolju-lem, da morejo vse osebe, ki so vpisane v listini zagovornikov pri pristojnih civilnih pravosodnih oblastih, zastopati tudi pri vojaških sodiščih brez ozira na to, da so li vpisane v dosedan o listino vojaških zagovornikov ali ne. V Zagrebu, dne 11. novembra 1918. Poverjenik za narodno obrano: Dr. Winterhalter, I. r.
-r- 4odstotno češko-slovaško narodno po-so]i.o svobode. Češki listi objavljajo te dni poziv na subskripcijo prvega češkega državnega posojila, katero se bo izdalo v znesku 1 mi-ljarde kron po al pari. t. j. po 100 K, sc bo obrestovalo s 4 odstotki ter bo uživalo pupi-larno varnost. Opozarjamo interesente na subskripcijo tega posojila s pripombo, da sprejema prijave Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani po originalnih pogojih.
—	Ne dotike te se vojaškega materijala! Dne. 11, t. m. je vozil posestnik Janez Vrho-vec iz Podolnice, občina Horjul, gnoj na njivo. Med potjo je našel ročno granato, katero je bržkone umikajoče se vojaštvo pustilo ležati. It neznanega vzroka se je granata razletela m Vrhovca ter njegova dva pet- do sedemletna sinova ubila.
—	Kranjski vojni invalidi, kateri bi potrebovali posredovanja za delo ali službo, se lahko obrnejo osebno ali pismeno (potom občine ali glavarstva) na pisarno podpisanega urada. — Kranjska deže Ina komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani, Turjaški trg 4.
—	Za občine na jugovzhodnem Koroškem se rabijo trije inteligentni občinski tajniki. Prednost imajo oni, ki so izvežbani v takih poslih. Ponudbe na krajevni odbor Narodnega sveta v Prevaljah.
—	Vrtnar išče primerne službe. Tonudbc na naslov: Matija Zavadlal. Ljubljana, Jugoslovanska (belgijska) vojašnica.
SJubSJanske novice.
lj Slov. kat. akad. stareMno vabi podpisani na sestanek v Rožcah Uniona v torek, 19. t. m., oh pol 8. uri zvečer. D. Remec.
lj Konlerenca Sodnlilatis za Ljubljano bo v petek, 22. t. m. ob 4. uri popoldne v pritličju škofijske palače.
lj Podružnica Slomškove zveze za Ljubljano vabi svoje člane na sestanek v sredo, 20. novembra ob četrt na 5. uro popoldne v Katoliško tiskarno, da se pogovorimo o točkah, ki se imajo obravnavali na občnem zboru. Predsednik.
lj Stolna Elizabetina konlercnca. V četrtek ob 7. uri zjutraj sv. maša za članice in dobrotnike v Alojzeviški kapeli.
lj Policijska ura jo od donos noprej v LJubljani za gostilno do 10. ure, za kavarno do 11. uro zvečer.
lj Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani opozarja one člane, ki so čevlje naročili in se še niso zglasili, da pridejo tekom prihodnjih treh dni v društveno pisarno rued 1. in 3. uro popoldne, da prevzamejo čevlje. Kasneie sc čevlii ne bodo delili in zapade
vplačani znesek. Vnanjim članom pa se s tem poroča, da se vsem, ki so svojčas če\lje naročili, isli rezervirajo in sc naprošajo, da če mogoče sporoče društvu, kdaj pridejo ponje.
lj Čevljarska zadruga v Ljubljani opozarja g. člane, kateri so sedaj prosti vojaščine, naj se vsak priglasi pri zadrugi z obrtnim listom, da sc jih priglasi pri trgovski in obrtni zbornici za dobavo usnja, i udi vsi čevljarski pomočni-
L* t L 1 l/jrlk no im.in	X1,.. . 1 1	L ___•	___•
tka cesta štev. 5.
lj Umrli so v Ljubljani: Olga Chtodi, bivša trg. potnica, 65 let. — Marjana Čižman, bivša prodajalka lončcnine, 70 let. — Fran Juvan, sin botaničnega vrtnjrja, 10 let. — Ana Kna-feljc, žena tovarniškega delavca, 31 let. — Ivana Jager, bivša klavka, 55 let. — Jakob Kovač, hlapcc, 58 let. — Avgust Vidmar, ključavničar, 37 let. — Jeli Proft, žena železn. poduradnika, 51 let. — Fran Ravnihar, železničar v p., 53 let. — Dr. Friderik Moro, odvetniški kandidat, 26 let. — Karel Wannisch, trgovski poslovodja, 66 let. — Lcopoldina Suš-nik, hčj tob. delavca, 3 dni,
lj Z ljubljanskega observatorija. Včeraj zvečer po 8. uri so zaznamovali vsi inštrumenti potresne opazovalnice katastrofalen potres iz daljave kakih 5000 kilometrov,
lj RazdeTev obrtniškega sukanca med dom?če šivilje v Ljubljani. Domače šivilje v Ljubljani (re tudi v okolici), ki so se svojčas pritjjasile glede dodelitve obrtniškega sukanca ari Zadrugi krojačev v Ljubljani in ki si hočejo ■ittpili obrtniški sukancc, preskrbljen po trgovski in obrtniški zbornici, naj re zglase zaradi nakaznic v picarni krojaške zadruge, Gosposka ulica štev. 5, Pritličje, od 8. do 12. ure dopoldne. Izdava izkaznic se prične v četrtek, dne 21. novembra 1918. Nakaznice veljajo do vštetega 30. novembra 1918. S tem dnem se prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem, ki je v tem času niso porabile.
C
ftprovlzscife.
a Kisla zelje za VII. okraj. Stranke VIL okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v sredo, dno 20. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale rod: Od 8. do 9. uro štev. 1 do 300. od 9. do 10 uro štev. 301 do U00, od 10. do 11. uro štev. 001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelju, kilogram stano 1 K 50 vin.
a Krompir za II. okraj. Stranko II. okraja prejmejo krompir v četrtek, dne 21. t. m., in v potok, dne 22. t. m., pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Doloen jo talo red: V četrtek, dno 21. t. m. dopolno od S. do 9. uro štev. 1 do 150. od 9. do. 10. uro štev. 151 do 300, od 10. do 11. uro štev. 301 do 450. popoldne od 2. do 3. ure štev. 451 do 600, od 3. do 4. ure Stov. C01 do <50, od i. do 5. uro štev. ",51 do 900. V petek, dr.o 22. t. m., dopoldne od 8. do 9 uro štev. 901 do 1050, od 9. do 10. ure štev. 1051 do 1200, od 10. do 11. uro štev. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1351 do 1500, od 3. do 4. ure štev. 1501 do 1050. od 4. do 5. ure »štov. 1G51 t',o konca. Stranka dobi za vsako vsebo po 10 kg krompirja, kilogram stano 60 vinarjev.
a Razdelitev sveč v občšci Mo-ste se vrši v četrtek, 21. novembra in sicer: cd 8. do 9. ure štev. 1 do 175; od 9. do 10. ure štev. 176 do 350; od 10. do 11. ure štev. 351 do 525; od 11. do 12. ure štev. 526 do 700; od 2. do 3. ure šlev. 701 do 875; od 3. do 4. ure štev. 876 dc konca. Vsak naj prinese potreben drobiž, Da se preprečijo nedostatki, naj se drže stranke reda. Razdelitev se vrši iz skladišča pri Mausarju. Na zamudnike se ne bo oziralo.
a Meso na ze.ene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v sredo, 23. nov. in v četrtek, 21. bov. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: V sredo, 20. nov.: od 1. do 'A2. popoldne št. 1—200; od !:-2. do 2. Št. 201—400; od 2. do >A3. Št. 401—600; od 'A3. do 3. št. 601—800; od 3. do 'A4. štev. 801—1000; od 'A4. do 4, šl. 1001—1200; od 4. do <A5. št. 1201—1400; od 'A5. cio 5. št. 1401 do 1600. V četrtek, 21. nov.: dopoldne od 'A8. do 8. Št, 1601—1800; od 8. do 1 9. št. 1801 dc 2000; od 'A9. do 9. št. 2001—2200; od 9. dc <410. šl. 2201—2400; od 'A 10. do 10, št. 2401 do konca.
a K razdelitvam mesa v cerkvi sv. Jožefa prihajajo stranke vedno prepozno, posebno one stranke, ki imajo priti v zgodnjih urah na vrsto, se nikakor nočejo ravnati po predpisanem redu. Vsled netočnosti strank nastane pri oddaji mesa naenkrat naval in nepotrebno čakanje ter morajo vsled brezbrižnosti nekaterih trpeti tudi oni, ki sc točno drže reda. — Vsled toga opozarjamo vse pripadnike ubožnih akcij, ki dobivajo meso v cerkvi sv. Jožefa, da prihajajo točno ob razglašenem času k razdelitvam, ker se zaniitjcncem odslej zanaprej ne bo dalo več mesa,
a Premog v VII. okraju se dobi pri g. Ma> verju, hotel Vega, Spodnja Šiška.
Zgubil so Je zelonkasto-rjav sttkncn parf od ženskega plošča. Odda naj so proti nagrad' Sodna ulica 13, II., desno.
Zgubila sc je včeraj od Glasbeno Matico do Ambroževega trga modra, usnjata torbica z vočjo vsoto denorja. Pošten najditelj naj blagovoli vrniti VrhovČ.eva ulica št. U, pr.
Odpeljal jo Iz Gosposko ulico št. 10 neznan fr.nt. pur konj. misleč, cla 6t:i ista brez gospodarja, ter ju oddal v NuŠakovi vojašnici, kjer pa konj niso sprejeli. Dotičnik so sede' poziva, da pripelje konja nazaj na Mestni tr, tvrdki Čftdož proti dobri pogradi.
Zgubila se je siva plotneno listnica denarnica z veliko vsoto denarja, v soboto zvečer na postaji Ljubljana glaMti kolodvor ali v večernem vlaku-dolenctt do postajo Radohova vos. Ker jo zgit' itolj reven in zgubljeno vsote ni njegova last, so najditelja prosi, da naj zgubl;ono vsoto pošlje oziroma odda proti nagradi na ne slov Anton Koleša. skladiški mojster, jtilna železnica v Ljubljani, stanujo* Jenkova ulica št. li.
Nnr.cl se je zlal lornjnn. Dobi so v pisarn' tvrdko Urbnnčič, 1 rančovo nabrežje 1.
Ukradena je bila v noči 18. nov. na dvorišču skladišča Punligamske pivovarne napol pokrita kočija, črno barvana, s sivo preoblečeno, črr.o usnjato streho, brez kozla. Kdor bi prišel tatu na sled, se prosi, naj sporoči proti nagradi 500 kron Maksu Pečnik, posestniku v Srednjih Gamcljnah št. 22, p. St. Vid n. Ljublj.
Ukradena sta bila danes ponoči v Ljubljani dva konja z mesarskim sivo barvanim vozom. Konja sta vjsoka eden temnordeč, drugi • čruobeli iisec. Kdor ti kaj vedel o njih, naj blagovoli naznaniti F. Doluiearju v Trbovlje oroli orimerni nagradi.
B§sa i
V dno stc..i potrti in ne-. i tolaži; i v i javljajo Vinilen cžrestivai ter rodbini Skuskova ii Breskvnr «va prežalostno vest, da jo Vsemogočnemu do-padlo nnšo preljubo mamico, tidino hčerko, sestro, smnho, teto, nečakinjo, sestrično in jji svakinjo
Vili i Breskvar,
vdovo mag. kom snria
nrevideno s sv. zakramenti 7;i umirajoče, v ponedeljek dn>> 18. t. m. ob pol treh popoldne po kratki in mučni bolezni, staro 29 let poklicati za njenim možem, da sta združena tudi po smrti.
Pogreb nepozabne in nc-( nadomostljive se vrši danes dne l!». novembra 1018 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Gradišče št. 15. skupno z njenim soprogom na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice so bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
V Ljubljani, 19. nov. 1918.
Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
T
S žalostnim in potrtim srccni naznanjamo vsem sorodnikom iu znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljub^eni sonrog r?. nče
Franc Staro
posestnik v .^'ogu
dne 12. novembra ob ?. uri popoldne, zadet od »oTsSnr-ga orožja, previden doma ? tolažili sv. vere, mirno v Gospedu zispai.
Pogreb nepozabnega se je vršil v četrtek pri D. M. v Polju.
Priporočamo ljubVenega rajnika v pobožen spemin.
Roza Staro, soproga. Franc, Maks, Ivan, Gustel, sinovi. Karobna, iWariia, Jožeta, hčere.
Naznanilo.
Onusti se manufakftinia trgovina
Franc Regorschek
v Ltabljani, Stritarjeva ulica Stev. 3, vsled smrti naslednika
Avgusta jagodic.
Avgusta Jagodičevi dediči prosijo slavno občinsko, naj sc cb. aca zaradi morebitnih pojasnil na gospo Marijo Kra-maršič, v Liubijani. Kutinova cesta št. 2 i, i. nadstr. i poleg Domobranske vojašnice.	451H
Dva od vojakov vrnivša se računski." podčastnika iščeta primerne
V 9
•ms
aw pOUimiMG aiUisUSi -SK
v zasebnem podjet:u ali slično bodisi v mestu ali ha dežeh. Ponudbe z navedbo značaja službe spie.ema uprava Slovenci" ood i?rtdnos! '.	4529
iiisi m
Kakor hitro dopuste razmere, začne po 18 letnem odmoru izhajati obnovljeni
99
Zastaviti hočeva vse moči, da postane ,,Jug" informativna, objektivna revija, principijalno izključujoča vsako strankarsko politiko, da postane „Jug" neodvisna, svebodna tribuna, enakopravno pristopna vsem, ki se čutijo sposobne in poklicane, javno govorili svojemu ljudstvu.
Utihnil jc v zgodovini brutalni boj orožja, začne se kulturni boj združenega ilovanstvu, zaenc sc gospodarski boj Jugoslavije, našega trgovskega in industri-nlnoga središča v Sredozemskem morju.
Ze danes vabiva k solrudništvu vse lugoslovanske pisatelje. Začasna naročila »prejemalo vse knjigarne.
/a uredništvo in upravništvo „Juga";
©r. Fran« SJfurjjarcc,
izdajatelj.
Br. Nik© Župani«,
urednik.
V zalogi so zo> et vsa ko vrstno f i no
tusaiuruc j ko i„ Sii0i pou.m
stiskalnice, dcc^mnlne tehioca, f.otli za iganje, reporeznice, stro-.i ?.a rezenjo zelja: klinjo za slan' o-
r™'" mlm mlini,
pripravni zu vsako mletev, itd.
Franc HJti,^.^
Jubljana.iVIaiUijova cesta 2.
Pomešane slike
dn nnravne velikosti, kakor tudi oljnate Dorhete na platno :s
•ivršuje umetniško po vsaki tetogialiji
ti
St M W m K TO
rrvi totogralski in povečevalni zavod
--::: V LJUBLJANI :::-----
KOLODVORSKA ULICA žt. 34 a.
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
Msston Z. FbiZgar
VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo umetno cvctje, nagrobne vence, okraske, nosje in tapete za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim'
G ARTE
srbečico, hraste, lišaie, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja i lekarna Trnk6czv v Ljubljani, zraven rotovža.	1212
Krepak lant, star 17 let, z ljudskošolsko izobrazbo in sadjarskim tečajem na Grmu pri Novem mestu,	želi dobiti kako
službo kot
ali kaj drugega primernega. Ponudbe sc prosi na upravništvo Slovcnca« pod šifro: »SADJAR« 4416
Vzdrževalni odsek južne železnice potrebuje takoj večje število	4460
deifivcev sidarlev tesarjev ^ misariev
za stalno delo. Zglasiti se je v pisarni zgoraj imenovanega odseka na glavnem kolodvoru v Ljubljani, II. nadstropje. Pro-fesijonisti naj prineso s seboj učna izpričevala.
za ostsbele vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti izgubi telesne moči je stari vinski konjak pravo po-življenje. Pošilja dve polliterski steklenici iranko z zabojčkom vred za 60 K
BENEDIKT HERTL,
graSčak na graščini GOI.IČ PRI
KONJICAH, Štajersko. 3369
suhe gobe, nrazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., preje PETER LASSN1K, LJUBLJANA, MARIJIN TRG.	2534
v zboljšani kakovosti, belo, v kosih po četrt kilograma. Cena zaboja s 25 kilogrami (vsebujočega 100 kosov) 110 kron iranko zaboj iz Zagreba. Poštni zabojčki po 4 kg za netto 28 kroa iranko. Dobiva se po povzetju pri cskportnem podjetju M. JCnker v Zarfrcbt št. 39, Petrinj-
ska ulica štev. 3. Pr; naročilih sc prosi predplačilo polovice zneska.
Sadi preselitve
prodajam po znižanih cenah:
karameli?, rnente kolum-bia, meiis. bonbone, suosrior na kg i. t. d.
O«, Bfa Mestni trg st. 13.
najboljše vrste, izreduo lepo, trperno in ' ■■ izvršene, dobn-lja na drobno in debelo po tovarniški ceui 4444
ic
prva jugoslovanska metlarska industrija.
POSLOVALNICA: ZAGREB, JELAČICEV TRG broj 21.
Telefon; 9-/'3.
PRODA SE radi selitve večja množina
sad nega umita
in tudi nekaj sodov 4458
starega vina.
GRENADIR, NOVI VODMAT 8t. 15.
z večlatno prakso, k J«*- PARNI ŽAGI se sprejme. Cenj. ponudbe s pogoji prosi: A DOMICELJ, ŠT. PETER na Krasu.
vseh vrst,
dalje
inski in navadni, ter sli-vovko nudi tvrdka
Pcrdan, Ljubljana.
LEV
za pet konj se takoj Hff* odda. Poizve sc: Ljubljana, Rimska .-osla 6t. 23. 4484
Uprava pokopališča Sv. Križa v Ljubljani sprejme več
apcsi?
oziroma delavcev proti dobri dnevni plači, Istotam se sprejme tudi mladenič za cerkvena opravila.	4419
VSm


ČEVLJE
dobre, močno izdelane, iz rujavega in črnega usnja, moške in ženske prodam trgovcu. ANTON ŠtERJANC, čevljar v Sp. Šiški št. 117.	4522
Najfinejši portland cement za
and cenili dnu
ij
oddaja vsako množino, tudi cele vagone tvrdka ANTON KASMAN, Škoija Loka.
Prodasta se gjB|r" dva para
* aii efclth »alfi*
JV * \ J .v .-^-sjsri-fiivn vv
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod »štev. <537«.
>:i;:iii:!iiiiii:iii:iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiii!miiiiiiiiiiiiiitiiiiiHimii
Prodam nekaj
p
vitli se lsče; istotam je na prodaj nekaj
J. Anderluh, Hratleckega vas 35, Ljubljana. 4534 ................................................................n
sposobna za vsako delo zunaj iu znotraj hiše, posebno pri ži-in 100 do 150 metrov
iielega ploieeiegi blago.
Naslov pove uprava lista pod št. 4š35. Proda se tako!
belih koz*
'Cupei naj se zglase pri Antonu Kržišniku, gostilničarju in trgovcu v Žirovnici, Gorenjsko. Cena po dogovoru.	4518
Kupim v Sloveniji
z gumijastimi pcdplati sc zopet dobe, kakor tudi USNJATI NABITKI pri PETER KOZINA & CO., v LJUBLJANI na Bregu it. 20.	4447

Proda se dobro delani), polkrita
W «"> m
Poizve sc v Ljubljani, Gra,li§če št. 14, I. nadstropje, vrata 2.
PRODA SE novo	4459
z novo pnevmatiko, večja množina boljših
fttfUiti i iiu^upirežne ikofiifstroj za člsfesiie
2Ma m urtni sklepni sSo!!
Ser dafefatirasJso »ino
Povpraša sc: Preiernova ulica *t. 54/L, med 4. in S. uro popoidne.
UP MUC
.100 do 500 HP. Ponudbe prosim pod »Vodna moč 4521« na upravništvo ,,Slovenca".	4521
Velika, moderno zidana
vogelna hiša
v Ljubljani, ki se dobro obrestuje, se ugodno proda. Pismena vprašanja je pod »Vogelna hiša« takoj oddati upravništvu ..Slovenca*'.	453(3
Marljiv, 32 let stari, trgovsko izobražen mož, ki govori poleg slovenščine tudi italijanščino in nemščino, bi se rad pri-žonil v trgovino v mestu ali na deželi kot
kompanjon
k plemenito vzgojeni hčerki ali mlajši vdovi. Ponudbe pod »Sreča na zemlji 4533« na upravništvo .Slovcnca". 4533
Kdo proda ali posodi proti dobremu plačilu
Pl ANINO
Ponudbe pod ,.Planino" Bled I., poštno ležeče.
Sprejme se takoj
črevlj. pomočnik
nu mešano delo, in	4513
vajenec.
Martin Gorjanc, čevljar, Ljubljana, Krojaška nI. 4.
Išče se
gospodična
ki bi nadzorovala dve učenki petega razreda (samostan) pri izdolov. šolskih nalog. — Več se izve pri upravništvu ..Slovenca" pod št. 4487.
Sprejmo so takoj •	B •
Poizve se v trgovini Kongresni trg št. S.
Več hI dobrega
4507
te proda. E. legliča nasl, Selo, poŠt« Žtiovnica, Gorenisko.
Sprejme se	4485
delavka
za lahko delo. Naslov pove uprav* ..Slovenca" pod št 4485.
Dam 1 kg čistega pristnega
medu
za 'i kg siadkorja. Naslov pove uprav« ništvo .Slovencu" pod št. 4488.
opozarja vse cenjene trgovce, da sc v olajšavo nakupa vsakovrstno manuiaktufno blago po odredbi Narodne vlade brez izjeme lahko prodaja brez nakaznic.
Priporočamo se vsem cenjenim odjemalcem za ohranitev nadaljnje naklonjenosti z zatrdilom popolnega zadovoljstva.	4491
mm
Gosp. trgovcem v Ljubljani!
Imam partijo pralnega ml'a ki ga oddam v nadrobno razprodajo
proti naknadnemu obračunu.
.1.
VALENTIN URBANCIC
trgovina z industr. potrebščinami in pro-= izvodi na debelo.
Slovenskim staršem.
Časi, ko io slovenski ljudie iz sramotno strahopetnosti ali neumnosti, zlasti pa pod brutalnim pritiskom nemških šefov oddajali ali oddajati morali svojo deco v nemške šole ter nemške vzporednice, so za vekomaj za nami.
Jugoslavija pričakuje iu zahteva ocl vsakega Jugoslovana, da vzgoji svoje otroke le v narodnih ljudskih in srednjih šolah.
Kdor ne bo vzgojen v narodni šoli in v narodnem duhu, ne bo imel upanja, da doseže v Jugoslaviji količkaj ugodno eksistenco, javno službe pa sploh ne.
Sedaj se šole zopet odpro. Pozivamo slovenske (slovansko) starše, ča imajo otroke še v kaki nemški šoli ali nemški vzporednici, da jih takoj prepišejo z lastnoročnim podpisom na slovensko šošo, oziroma na s!o» venski ocfdelek.
Vso našo javnost pa prosimo, da stvar natanko nadzira.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 14. novembra 1918.
Magistratni ravnatelj:
Dr. Zamik.
i!
P. n.
Z ozirom na objavo poverjeništva za trgovino in indu-striio z dne 12. 11. opozarjava slavno občinstvo iz mesta in z dežele, da od sedaj na..rej no potrebuje več nikakih »Izkaznic o potrebi« za nauup blaga. Ob enem nazuanjava cenj. odjemalcem in drugim, da imava v zalogi še razno
MANUFAKTURNO IN GALANTERIJSKO BLAGO
ter se še v nadalje priporočava kar najtople.to vsem, trdno zatrjujoč, jih skušati še v nadalje v vsakem oziru zadovoljiti.
Z velespoštovanjem
HEDŽET & KORITNIK, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 33.
X ______
Prijava na supskripciju!
Na temelju zaključka I izvanredne glavne skupštine dioničara Narod e banke d. d. od 21. rujna 1918 prima ovimc ravnateljstvo prijave na supskribci,^ vrhu
37.500 novih dionica po K 400-— naslovne vrijednosti
to jc za povišenje glavnice od 5 na K 20,000.000'—
Rok prijava za supskripciju traje od 5 studena do 28. prosinca 1918.
Ravnateljstvo čc komade dodijeliti kad stigne zato odobrenje nadležne oblasti i to na slijedcči način;
Starim dioničarima pripada pravo 'opcijo od 1 nove dionice na 1 staru uz tečaj od K 425 — po komadu, t. j. na ukupno 12.500 komada.
Na sve po starim dioničarin.a ne preuzete dionice kao na ostalih 25.000 komada prima se prijava za javnu supskribciju uz tečaj od K 450 — po komadu.
Proluvrijednost prijavljenih odnosno upisanih dionica imade sc položiti pri. godom prijave na supskribciju. tc možt ravnateljstvo samo u iznimnim slučajevima dozvoliti da sc kod prijave uplai. samo 50% protuvrednosti dionica, a ostatak naj. kasnije do 28. prosinca 1918. U slučaju neplateža drugog obroka do odredjenog roka propada prvi uplačeni obrok u korist prlčuvnc zaklade zavoda. Vrhu uplače-nih naslovnih glavnica teku 4 , % kaniti do 31. prosinca 1918.
Supskribcija se obavlja nh blagajni zavoda Ilica broj 7, dok uplatc moge uslijediti takodjer kod:
Prve hrvatske štedionice u Zagrebu i svlh njenih podružnica, Hrvatske ekomptne banke u Zagrebu i njenih podružnica, Hrvatske zemaljske banke d. d. podružnice u Zagrebu, Hrvatske svcopče kreditne banke d. d. u Zagrebu i njene podružnice u Karlovcu, Srpske banke d. d. u Zagrebu, tc Hrvatske podružnice c, i kr. povlašt. Wiener Bank - Verelna u Zagrebu, tc naprkon kod r.vih (Malih jugoslavenskih novčanih zavoda
U Zagrebu, dne 5, studena 1918.
liavnateijstv o
Narodne banke D. D«
- U ZAGREBU -