m PRIMORSKI DNEVNIK — — . _______________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA jffo III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din_____ UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI prt Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lit. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 \ lir; Cona B:' 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na fme »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski drevnik*— uprava 60-4045-34. TRST sreda, 12. novembra 1947 Poštnina plačana v gotovini Sp^izione^m^abbon^ostal^ Štev. 744 Za svobodno trgovino gjed obema conama STO-jg , večkrat smo pisali o zgre-gospodarski politiki anglo-vojaške uprave, ki le gospodarstvo STO-ja na Mpodarsko politiko Italije, jrav na škodo domačega go-'Maratva. Jfačakovati je bilo, da se razmere po 15. septem- spremenile in da bo STO razvijati svoje gospodar-življenje tako, kakor ga fa'ia in živi samostojna dr-ttarf ^ skuša čim bolje go-Wariti na zdravih načelih in splošen dvig domačega gobarstva. Jffaprotno, stanje izpred ra-.nitacije mirovne pogodbe, to kvarne in pravne ustano-1 ®6 STO-ja, se nadaljuje kot L ®* v stvari ne bilo nikake kot da bi mirovna ne bila tisti mcdna-no pravni akt, ki veže vse j, Pisnike in ustvarja novo ITnB-' ^ marsičem so se stiki jt la z Italijo po ratifikaciji ^Poenostavili. Dočim je bilo jo *emu prebivalcu cone A . rebno potno dovoljenje za . °t'anje v Italijo, mu po 15. ”tembru ni potrebno niti to. - 0 drugi strani pa, kljub te-aa bi morala tvoriti oba % STO-ja dejansko enotno . Mdarsko področje pod si-. upravama in In se ^ °Za medsčbojno izpopclnje-% meia med obema delo-Hj. *Ztoraj neprestopna. Od I*1® gospodarskih krogov in \jj?pieznikov, ki želijo izme-^ blaga med obema cona-i, smo izvedeli, da j'®® strani ZVU delajo ovire n’ ^obodno trgovsko izmenja-*fga. Trgovec ali potroš-i, ' ki hoče prepeljati blago ju- rs ribe, olje in drugi 'frjfafai’ ki bi jih tržaški po-% fabil ceneje kakor pa Pri’t ^ Prihaja od drugod. 'Pj teh proizvodov, toda trgovec danes nima . ‘ nn - • • jo bil vedno glavni po- Ski ., fa^ti nabaviti tega blaga %nJl možnosti, da bi svoje SiJevalal v Bujščino ali f‘o";,no) ki je sestavni del in fa> dočim mu je izmenjalni fatjo in eventualno z tPi državami omogočena. - ZtANID Iz vsega tega se vidi, da se zaradi take gospodarske politike ZVU sestavna dela STO-ja ločita med seboj, bolj kakor se .loči cona A od kateri koli dru-90 države razen Jugoslavije. Vprašamo se zato, ali so interesi prebivalcev STO-ja — predvsem tržaških potrošnikov in tudi trgovskih slojev — podrejeni interesom gospodarstva Italije in tistih, ki to stanje forsirajo in umetno vzdržujejo. Ne gre v tem primeru za vprašanje naravnega zaledja Trsta: Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Češke in drugih držav, ampak za vprašanje obeh delov STO-ja, ki bi se morala medsebojno izpopolnjevati, da se dvigne produkcija in znižajo cene, tako da bodo dostopne vsem potrošnikom. To pa je mogoče le v primeru, da pride do svobodne izmenjave med obema conama. Le tako se bodo mogle razmere normalizirati. Namen sedanje gospodarske politike ZVU je jasen: navezovati Trst še naprej na gospodarstvo Italije, ki gre po poti, ki mu jo diktira Wall Street. Istočasno pa VU vztraja na tem, da se ti nenaravni odnosi med obema conama zdržijo čim dalje z vsemi njihovimi posledicami, to je z vsem tistim nerazpoložen jem, ki vlada med trgovci in potrošniki. Hkrati pa VU dopušča časopisno gonjo, ki zvrača krivdo na jugoslovansko vojaško upravo cone B. Prepričani smo, da bo pritisk potrošnikov in trgovcev na merodajne oblasti cone A dovedel do tega, da se to pereče vprašanje čim bolj zadovoljivo reši in uvede svobodna izmenjava blaga med obema conama. Razgovori med oblastmi obeh področij STO-ja Trst, 11. (AIS) ,— Poroče-valni urad Zavezniške vojaške uprave britansko - ameriškega področja STO-ja- je danes 11. novembra izdal naslednjo izjavo: »Nedavno je bilo več sestankov med predstavniki Zavezniške vojaške uprave britansko ameriškega področja STO-ja in komisijo jugoslovanske vojaške uprave. Na sestankih so razpravljali o gospodarskih zadevah in drugih zadevah obojestranske koristi obeh področij STO-ja. Prva dva sestanka sta bila v Trstu, tretji sestanek pa je bil 7. novembra 1947. v Kopru. Na tretjem sestanku 30 izmenjali informacije o ukrepih za izdajanje in žigosanje osebnih izkaznic in za registracijo vozil z veljavnostjo na obeh področjih. Poleg tega je bil dosežen sporazum za svobodno vožnjo med obema področjima za vsa pravilno registrirana vozila.* POVEZAVA Z ZALEDJEM > TRST IH MADŽARSKA Izjave madžarskega predstavnika o trgovinskih odnosih med Trstom in Madžarsko Trst, 11. — V Tistu se mudi dr. Imre Gargeljr, član direkmje madžarske. zunanja trgovine, ki Ima nalogo proučiti v Trstu možnost5 za ustanovitev urada za trgovinske odnose z Madžarsko. Dopisnik ATI-ja je imel z dr. Gargelyjeij* razgovor, v katerem mu -e ijlgr-voril mi razna vprašanja v zad.vi STO-ja. Na vprašanje, kakšno funkcijo fc: imel Trst za Madžarsko, kot svobodno pristanišče glede na njegov poseben gospodarski položaj, j e dr. Gargely odgovoril, da je Trsi eno od naravnih pristanišč madžarske trgovine z inozemstvom in da želi Madžarska izkoristiti v največji meri te možnosti, seveda vseiej v mejah, ki jih dopuščajo krajevne oblasti. Madžarska trgovina se bo orientirala proti Trstu, če ne bo imela drugod boljših pogojev. Na vprašanje, v kakšnem stadiju so pogajanja za nove železniške tarife na progi od Trsta do Madžarske, je madžarski predstavnik izjavil, da ni pooblaščen obravnavati vprašanja o tarifah med Tn stom in Madžarsko, vendar lahko sporoči, da se bo s tem vprašanjem bavila v decembru posebna konferenca, ki se bo sestala -J Trstu, in na kateri bodo sodelovali za stopniki jugoslovanske, madžarske in italijanske vlade; Nato je dopisnik ATI-ja dr. Gar-gelyja vprašal, kakšni so izgledi za obnovo madžarske uvozne n izvozne trgovine skozi Trst. Dr. Gar gely je pojasnil, da je Madžarska v dobi obnove in postopne gospodarske preureditve. Tako v industriji kakor v trgovini bo Madžarska dala še večji impuls za razvoj ter ho povečala trgovino z inozemstvom, katere pomemben del ima svojo naravno pot skozi tržaško pristanišče. Trenutno je Madžarska zaposlena s triletnim načrtom; s katerim hoče doseči predvojno gospodarsko višino. Dopisnika ATI-ja je nadalje zanimalo, če proučuje madžarska vlada možnosti povečanja trgovine a Trstom in skozi Trst, ker je trenutno z ozirom na ukinitev Unrine pomoči premet Madžarske skozi tržaško luko malenkosten. Madžarski predstavnik je poudaril, da se ravno iz tega razloga zadržuje v Trstg ter da ima nalogo in namen povečati trgovino s Trstom, da pa uspeh njegove misije zavlsi v vrliki meri od pomoči, ki jo bodo Madžarski nudile krajevne oblasti. Nato je ATI-jev dopisnik še vpra. šel za posebne naloge dr. Gargely-je in kakšne uspehe Je dosegel v razgovoru s predstavniki tržaškega gospodarstva. Dr. Gnrgely je Izjavil, da se po Nacionalizacija bank na Madžarskem in v Avstraliji Budimpešta, 11. — Madžarski mi ■ -nistrski predsednik Dinnyes je predložil parlamentu zakonski osnutek za nacionalizacijo madžarke Narodne banke in vseh drugih privatnih bank. Avstralski parlament je s 40 proti 27 glasovi sprejel zakon o nacionalizaciji bank v Avstraliji. gaja o važnih vprašanjih z raznimi predstavniki krajevne industrije in trgovine, in da pogajanja še niso zaključena, zaradi česar še ne more navesti pozitivnih rezultatov. Na vsak način ima glavna direkcija madžarske zunanje trgovine namen, ustanoviti . v Trstu stalno delegacijo, ki bo imela nalogo, da skrbi direktno za trgovinske odnose med Trstom in Madžarsko, kar bo zelo važno .tako za STO kakor tudi za Madžarsko. Dr. Gargely je končno emenil, da je obiskal pristaniške naprave in ugotovil, da bi tržaška luka zmogla mnogo večji promet od sedanjega. Zaradi tega bo Madžarska uvažJ-vala možnosti tržaškega pristanišča. Dr. Imre Gargely bo še ta teden odpotoval v Rim, od tam pa v Budimpešto. Špansko ljudstvo veruje v zmago Beograd, 11. — Na proslav! druge obletnice ustanovitve Svetovne zveze demokratične mladine je govorila tudi hči španske borke Do-lorose Ibarruri, ki je poudarila, da praznuje španska mladina ta dan v borbi proti Francu in falangi-stom. Špansko ljudstvo bo zmagalo. Delegacija beneških Slovencev pr»i videmskem prelektu Današnja Italija mora prenehati z 80-Ietnim zatiranjem beneških Slovencev Dne 8. novembra t. 1. se je zgla- ker verjame v svojo moč, kakor ste s,^a PrI prefektu v V.dmu d$ega- vi verovali za časa nacistične okupacije. Zmagali bomo! To je klic naših mladincev, naših delavcev in našega ljudstva. Zaceli se odlagaš! razprevo p?ol« GiisnSi Rim, 11. — Razprava v procesu proti Giuntl, ki se vrši pred posebnim porotnim sodiščem v Rimu, je biia preložena na 19. t. m. Razstava demokratičnega tiska STO-ja je podaljšana do vključno petka lžj. t. m. in bo odprta samo popoldne od 15. do 21. ure zvečer. cija beneških Slovencev kot predstavnica pododbora Demokratične fronte Slovencev y Italiji. Z b:ne-šk;i®i zastopniki so bili tudi nekateri člani glavnega odbora DFS iz Gorice. Prefektu so obrazložil: namen njhovega obiska, nato na kratko opisali sedanje stanje Slovencev v Italiji ;n mu izročili tro-i gram Demokratične fronte Sloven-' cey z obširnejšim poročilom o zgodovini in razmerah slovenske narodne manjšine v republiki Italiji. G. prefekt se čud', da živijo v i njogovi pokrajini tudi Slovenci Clan beneške delegacije je g. j prefektu -podrobneje opisal razmere, v katerih živijo beneški Slovenci od najstarejših časov do danes, njih današnje želje in potrebe, zlasti po uveljavitvi mirovne Poljska delegacija predlaga, naj glavna skupščina Združenih narodov potrdi resolucijo od 12. decembra 1946 in naj Varnostni svet podvzame ukrepe proti Francovemu režimu Lake Success, 11. — Sovjetska zveza in Poljska sta v komisiji za proračun opozorili glavnega tajni ka OZN, naj pazi, da se finančni prispevki za stroške OZN ne bodo uporabili za. finansiranje komisije za Korejo in za «malo skupščino*. V politični komisiji je prišlo us dnevni red špansko vprašanje. Delegat San Dominga je izjavil, da po njegovim mnenju ni bil izbran ugoden trenutek za razpravljanje o Francovemi režimu in predlagal r.aj odstopijo zadevo mali skup ščinl. Poljska delegacija je predlagala, naj glavna skupščina potrdi reso-lucijo od 12. decembra 1946, ki ee nanaša na odnose med članicami OZN in Francovo Španijo. Nadalje r.aj priporoča Varnostnemu svetu, da preuči v enem mesecu špansko vprašanje ter p odvzame ukrepe, ki Jih predpisuje osnovna listina za primere, ko je ogrožen mir. Podoben predlog so predložile tudi de-legacije Kube, Guatemale, Mehike, Paname Im, Urugvaja. »Gibanje za neodvisnost španskega Maroka* zahteva, naj poli tična komisija zasliši njegove predstavnika. V posebnem pismu, naslovljenem na tajgika OZN, Je predstavnik imenovanega gibanja Mahdi Bsnnuna v imenu prebivalstva španskega Maroka in v imenu 65 tisoč maroških vojakov, ki so padli v drugi svetovni vojni za obrambo načel Združenih narodov, zahteval, da zasliši OZN tudi glas maroškega ljudstva, ki hoče imeti za svojo deželo neodvisnost in gospodarsko svobodo-. Danes se je sestala komisija za Palestino ter vzela na znanje poročilo podkomisije o mejni razdelitvi židovskega in arabskega področja. NANKING. — V Peipingu je 163 , Tf) A horpio v Fvrnni univerzitetnih profesorjev objavilo notel® V EVTOPl skupno protestno izjavo proti neza/- j uvesti kolonialni sistem licnitim aretacijam dijakov in pro- fesorjev. OBSOJEN !$jJosmrtno prisilno delo J?n!«iu in Mibalaceju {e bila zaradi ninne staro-■**»rtna kazen spremenjena v dosmrtno prisililo . Razkroj v nacionalno liberalni stranki . ,,.n 11. — Voditelj na- Stož<>'caran''stline stranke in so bili spoznani za krl-f*llno delo. Enako kazen A*hd; M.halace. Buzesti, ;\ti a)l minister Je bil v od-na dosmrtno prl-rkti* Gafpncu, bivši zunanji v odsotnosti na 20 let pri-N V, ’ poslanik v Aiv fš, na 15 let pristnega ?t,Hre6oneanu na 25 'et robije, S. 12 i*1’ nA 18 let robije. Lazar J>ije in Serdicij na 10 let N sr.„stali obtoženci so bili lstV^o 'tl .Tatarescuja prevzel Se2an. Do sedaj se mu -'o 74 poslancev naclonnl-'Re stranke. ,Sj*j socialisti obsojajo socialiste • ^ a ''h '11' — Sklepe Izvršilnega " •**k« socialistične stran-tjjL^tvij^^harodnpga položaja so C.! V ,,1 na posebnih zborova-r.5avi Je govoril glavni’ Vi vr«„, ,** socialistične stran-Sa^Kievvjcz, kl j9 kritiziral ®**ničarskih socialistov m izjavil, da ti socialisti, ki so se v raznih državah podvrgli dolarju, dejansko branijo ameriški imperializem. Cyrankiewicz je dejal, da je bila Sovjetska zveza v borbi proti fašističnemu napadu odločilen člnitelj, ki je Poljski povbnil svobodo. Posebna pooblastila madžarski vladi podaljšana Budimpešta, 11. — Madžarski parlament Je z veliko večino spredel vladni načrt, ki zahteva podaljšanje posebnih pooblastil do 30. opri* la 1648. 200 km do'g petrolejski vod z ZSSR Moskva, 11. — Med petrolejskimi vrelci v Tujmasiju, ki pripada tako imenovanemu »drugemu Bakuju*, in petrolejsko čistilnico v Ufi bodo zgradili nov petrolejski vod, ki bo dolg 200 km. Pridelek sladkorne nese v ZSSR Moskva, 1L — V Sovjetski zvez! bo v kolhozih končali s pobiranjem sladkorne pese. Letošnji pridelek je mnogo višji kakor prejšnja leta. Fovprečno znaša pridelek sladkorne pese 150 stotov na ha. V mnogih kolhozih v Ukrajini in drugih področjih je bil povprečni pridelek še višji in je doaegef tudi 300 stotov na ha. Celotni pridelek sladkorne pese v Ukrajini je za 3.5 krat višji od lanskega. Tovarne siadkorja v ZSSR delujejo s polno paro. Francoska vlada krši sindikalne svoboščine Pariz, 11. — Odbor glavnega u-druženja dela bo na jutrišnji seji proučil med drugim vprašanje mezd, cen in prehrane. Prav tako bo zavzel stališče glede Marshai-tovega načrta. Voditelj manjšine Jouhaux se zavzema za amerško pomoč, medtem ko je večina glavnega udruženja, ki jo vod. Fran-chcn, proti vsak; ameriški pomoči, ker ta pomeni ogroženje neodvisnosti drž^v in ker Je za ameriške imperialiste sredstvo za vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Odbor udruženja malih in srednjih prevozniških družb in udruženja cestnega prevozništva bosta verjetno v znak protesta proglas'-la stavka Tozadevno poročilo obsoja postopanje ministra za promet, ki je odklonil sprejem pred-| stavnikov teh udruženj. Splošno udruženje za trgovino in industrijo je objavilo poročilo, v katerem protestira proti ministru Mo-Čhu, ki krši sindikalne svoboščine. Nadalje protestira proti samovoljni aretaciji predsednika sindikatov trgovcev rib in proti hišnim preiskavam, izveden™ na sedežu udruženja. Danes je bila proslava obletnice premirja j^za prve svetovne vojne. Oblatiti so 'se poklonile tudi žrtvam, ki so padle pod nemško zasedbo. Komunistična stranka je organiarala sprevod mimo groba neznanega vojaka. Na čelu sprevoda so bil; glavni voditelji partije. London, 11. — V zvesj s Harrf-manovlm poročilom glede pomoči Evropi piše «F;nanc‘al Times*, da ZDA ne bodo mogle v prvem razdobju zadostiti zahtevam Evrope. Iz tega razloga bo 6koraj nemogoče izvesti obnovitveni program, razen če si bo Evropa sama pomagala. Pariška «Humanitč» pa poudarja, da je po objavi Harrmanovega poročila nemogoče dvomiti o političnem pomenu Marshallovega načrta. Iz navedenega poročila je. razvidno, da bo imel ameriški potla-n:k v vsaki državi, ki bo prejemala pomoč, pravico nadzorovanja ne samo gospodarstva dotlčne dežele, temveč tudi obnove cest, pristanišč in železnic. Ameriški poslanik bo na ta način kontroliral vsa dela, ki imajo strateški pomen. Po drugi stran, je očiten kolonialni anačai vsega vnrašanjk. Nič ne bo manjkalo, kajti države bodo pod varstvom ZDA, tako imenovani strokovnjaki oz. poslaniki bodo izr vajali nadzorstvo ter bodo podvrgli evropske dežele v obliko protektoratov. Nekatere države v Evropi bo zadela usoda bednih kolonij in usoda držav, kot so na primer Portorlco in podobno. Celo «New York Times* pše, da koriti ZDA z izvedbo Marshallovega načrta ne bodo sicer naravnost favorizirane, vendar bodo Američani imeli svoj debiček iz splošne obnove sveta. Republikanski senator Taft, k; Je kandidat za bodočega ameriškega predsednika, je izjavil, da pomoč, k; jo predlagata Marshall in Harriman Fv-ropi, ogroža gospodarsko stabilnost ZDA. Taft zatrjuje, da bo Marshallov načrt povzročil v ZDA inflacijo, da bo uvedel nadzorstvo v ameriški proizvodnji jn kcnčr.O, da bo postal neznosno davčno breme za prebivalstvo. — Vsi ti ugovori trenutno ne zaležejo, ker se Truman in Marshall pač nočeta odpovedati politiki vmešavanja v zadeve tujih držav jn politiki nasprotovanja Sovjetski zvezi ter novim demokrar tičnim državam vzhodne' Evrope. Kdo na; pedmše miravno nojpilln z Nemčijo London, 11. — Na včerajšnji seji namestnikov zunanj h ministrov so razpravljali o tem, kako naj postane mirovna pogodba za Nemčijo obvezna. Sovjetska in angleška delegacija so. kakor že v Moskvi, zavzele ^tališče, naj mirovno pogodbo podpise za Nemčijo nemška vlada, ratifikacijo pa naj izvede nemško ljudstvo. Zadnjemu predlogu se je pridružila tudi francoska delegacija. Sovjetski delegat Svirnov je dažje predlagal, ttaj bodo na mirovni konferenci zastopane samo štiri velesile, med tem ko je bil francoski delegat za sodelovanje vseh na nemškem vprašanju interesiranih držav, angleškc-amer.ška delegata pa želita, naj se to število poviša na onih 23 držav, ki so sodelovale pri sestavi mirovnih pogodb z nemškimi sateliti- Italija obSiubSfa. London, 11. — Italijanski poslanik v Londonu je izročil namestnikom zunanjih minislrov noto, v kateri predlaga, naj se Italiji poveri varstvo nad Eritrejo. V noti trdi . , „ , talijanska vlada, da je ustvarila j -M zahtevajo slovenske sole V pogodbe, po kateri bi morati uživati beneški Slovenci vse narodne pravice v ŠOL jn v uradih, v resnici pa so še daleč od njih. O teh razmerah je tudi predložil prefektu posebno spomenica in zahteval, da se mirovna pogodba uveljavi za vse beneške Slovence. % Naj že tu omenimo, da je sam pojav beneških deiegatov silno presenetil gospoda prefekta. Na njegovem obrazu je bilo razvideti učinek strele z jasnega. Kct da ne bi bil vedel o Slovencih v Benečiji! Morda pa je le res že nasedel žovi-nisfčnemu pisarjenju gotovh listov, ki zanikajo vsak obstoj slovenskega življa v videmski pokrajini ali pa si k večjemu upajo priznati, da je nekakšno slovensko pleme nekoč obstojala da pa so ti danes pravi Italijani, še več «Ita-lianlsstmi*. Sicer je g. prefekt kazal zanimanje za delegacijo, zlasti za posamezne primere nasilja in brezpravnosti, ki jih morajo prenašati beneški Slovenci zaradi stra-hbv*ija in napadov oboroženih šo-vlnstičnih in neofašističnih oddelkov. Kakor se je prej začudil, aa ima v provinci, ki Jo upre VIja, tudi državljane slovenske narodnosti. tako se je začudil nad primeri nas’1 Ja, ki da mu še n!so bili znani. Videmski prefekt je izrazil tvoje zadovoljstvo, da Je prišel v stik z zastopnik! beneškega ljudstva in želel, na) bi mu še pročali, če bi se taki primeri ponavljali. Predstavnik iz St. Lenarta v Benečiji je povedal, da nastopajo nasilniki tudi z orožjem, čemur se je prefekt še bolj čudil, ker mu je bilo tud' to neznano. Drugi predstavnik >* o-menjal tudi neredncet; pri razdeljevanju zavolev UNRRE in sporočil, kako v zvezi z okrožnico prefekta o obvezni oddaji orožja pri-padnki podtalnega terorističnega gbanja »triccfores izjavljajo, da orožja ne bodo oddali. Italija v tej deželi narodno enotnost in da je pripravljena dovoliti Abesinijl na njeno zahtevo izhod na Rdeče morje. Zveza italijanskih židovskih občin je poslala namestnikom zunanjih ministrov spomenico, v kateri izjavlja, da je 30 tisoč Zidov, ki bivajo v Libiji, za to, da se poveri Italiji zaupna uprava te kolonije. smislu odločitev mirovne godbe PO- V razpravljanju o šolstvu je predsednik izvršilnega odbora DFS omenil vesti* videmskih listov o ne-kakšnem plebiscitu občinskih svetov ali županov iz Slovenske Benečije zoper slovenske šole. In prefekt ne bodi Jen, je dal takoj prinesti kup zapisnikov, prebral nekaj sklepov občinskih svetov tn ute- meljevanje neke profesorice, češ da je slovenščina, tuj jezik y Benečiji, da je ne razumejo in da ne koristi. Res lep dokaz, s kakšnimi elementi videmski prefekt upravlja v imenu italijanske republike svojo pokrajind, v kateri živi na deset-tisoče prebivalcev slovenskega porekla. Seveda je predsednik izvršilnega' odbora odločno zavrnil ta u-temeljevanja, ki izdajajo samo fašistično mišljenje. Stanje v Benečiji pa je samo rezultata 80-letnega zatiranja .n raznarodovanja ter nasilja dveh povojnih let. Za odlo-, čanje in sklepanje o slovenskih ?o- Atene, 11. — Atenski listi poroča-j is,^ pritičejo Benečanom, pa jo, da je bil dr. Yamuki3, ki se jej nis0 kompetentni nobeni občinski med nemško okupacijo boril v vr- sveti ali župani, kakor onih sedem Srezbrižncsi britanskih oblasti pri barbi proti koleri v Egiptu Ldndon, 11. — «Daily Worker» opisuje velike žrtve, ki jih povvo-ča kolera v Egiptu, in obsoja brezbrižnosti britanskih oblasti ter nadaljuje: «N;č ni čudnega, če so v takih razmerah vsi Egipčani, kj ljubijo svojo domovino, združeni v en: in isti zahtevi proti Angležem: «Za božjo voljo, odidite!*. Nove smrtne obsodbe v GrCUj stah ELAS-a, obsojen na smrt in ustreljen, ker je pomagal partizanom. I*ist «Elefteri» poroča, da je vojaško sodišče v Kilkisu obsodilo na smrt 7 komunistov. ki so pred časom -.inscen raU »plebiscit* in zavrnili naravno potrebo po ustanovitvi slovenskih šol, ne da bi kaj vprašali beifeške Slovence. Kompetentni so o tem Ramo SKLEPI PLENUMA ES JUGOSLAVIJE Jugoslovanski delavci bodo povečali napor za izvedbo petletke Gmotni m socialni položaj delavstva se v Jugoslaviji stalno boljša Beograd, 11. — Na včerajšnjem popoldanskem zasedanju plenuma Enotnih sindikatov Jugoslavije se Je po referatu Draga Gizdlča začela diskusija. Prvi Je govoril zvezni min'ster z delo Virko Krs‘ulovič. ki je oou- Stavka v plinarnah v Rimu Nameščenci plinarne v Rimu so stopili v stavko in sicer zaradi uvedbe nekega zakona o socialnem skrbstvu. Verjetno se bo razširila stavka tudi na ostale plinarne v Italiji. V Genovi je okoli 20 tisoč mladincev, ki pripadajo mladinski fronti, organiziralo proti vladi manifestacije in zahtevalo, naj Italija vodi | politiko miru. Se ena sumljiva oseba kip Svobode daril, da je Jugoslavija v prvem letu načrtnega gospodarstva odpravila brezposelnost. Poudaril Je nato, da je Jugoslavija po socialnih, gospodarskih in političnih spremembah uvedla v izredno kratkem času vrsto zakonov, odlokov in uredb v kor st delavstva. Najvažnejše med temi so uredbe o mezdah in plačah, o plačanemu dopustu ženam pred in po porodu, z aken o socialnem zavarovanju delavcev, urad n kov in državnih uradnikov, zakon o letnem plačanem dopustu idt. i V novi Jugoslaviji, je zaključil j Krstulovič, ki gre po poti soc a-: lističnega razvoja, bo zvišanje mezd j in plač sledilo utrditvi :n večjemu : razvoju social'stičnega gospodarstva. diskusije se je udeležil tudi delegat sindikatov iz Pulja, ki je poudaril težlcočc pri delu v Pulju, ker so bili pred osvoboditvijo odpeljani številni stroji. Puljsko delavstvo pa s svojo voljo odpravlja vse te teikoie posebno sedaj, ko ni politična borba več potrebna in posvečajo vse svoje sile obnovi. V vprašanju mezd in plač Je plenum ugotovil, da se je v zvezi s socialami in gospodarskimi reformami gmotni položaj delavcev in uradnikov temeljito izboljšal in se še vedno boljša. Plenum pozdravlja yse zakone ;n uredbe, ki so bili izdani za izboljšanje poležala delovnega ljudstva ter poziva sindikalno organizacij«, naj delavcem odkažejo delo, ki posamezniku najbolj odgovarja. Posebno važjjost, ima uredba, ki daje možnost vsem zmožnim delavcem, kmetom In mladin!, da lahkp pridejo v državno službo. Plenum je tudi mnenja, da je treba zvišati mezde delavcem,* ki jjrokoračijo povprečne delovne norme, in onim. ki delajo po tehničnih normah. Delavci, ki dosežejo navadno normo, morajo imeti zajamčeno tedanjo minimalno plačo, za udarn ke pa predlaga plenum poseben sistem nagrad. Končno izraža plen upi odločno voljo vseh Jugoslovanskih delavtev, da bodo povečali napore za izvedbo in prekoračenje petletnega načrta, da se čim prej izvede socializem v državi in se tako izboljšajo življenjski pogoji vseh delavcev Končno je plenum poudaril, da sedanji mednarodni položaj ozna-čuje obstoj dveh nasprotnih taborov v svetu: Imperialističnega in demokratičnega. Plenum pozdravlja ustanovitev informacijskega urada v Beogradu ter Napore Svetovne sindikalne zveze v borbi za obrambo sindikalnih pravic in političnih svoboščin delavskegsa razreda in za obrambo svetovnega miru. Jugoslovanski delavski razred, združen z vsemi sloji prebivalstva v LjudAkj fronti Jugoslavije dela z vsomi silami za mir in demokracijo v svetu. Enotni sindikat) Jugoslavije so pod vodstvom komunistične partije do sedaj dosegli velike uspeha Povečana je bila produktivnost dela, zmanjšani stroški proizvodnje in izboljšana kakovost. Glavna naloga sindikalnih organizacij je sedaj izboljšati delo, da se do konca Izvedejo vse naloge, ki so jih nakazal) kongres Ljudske fronte, komunistična partija in maršal Tito. členi mirovne pogodbe, ki jamčijo Slovencem v Italiji svoje šole. Slovenski jezik - italijanski dialekt?! Prefekt je zatrdil, da bo sporočil vladi o teh zahtevah. Predsednik izvršilnega odbora je še pojasnil, da če imajo Benečani čistejšo italijanščino kakor pa drugih italijanskih pokrajinah, je to posledica tega, da se šolstvo tam skrbneje goj. m ker je razlika med slovenskim narečjem ;n italijanskim večja. Iz tega izvajajo šovinisti, da so tisti Slovenci pravi Italijani. Tudi fašisti so trdih, da narečje beneških Slovencev ni slovensko, ampak italijansko; isto so trdili o soškem narečju, da Je «dialeto isont.nos in o kraškem, da Je «dia!etto cars co*. Zakaj torej ta strupeni boj za domači jez:’k, če je to italijanska ne pa slovensko narečje? Odkod pri italijanskih zemijepislh izraz »Sla-via Italiana* če so to čisti Italijani? Zdaj je to ljudstvo tako za^ strašeno, da si n‘ti ne upa javno zahtevati svojih šol. Dokler vlada sedanji teror, ne morejo vladni organi slišati pravega mnenja liud-stva. Naj da vlada svobodo po čl 15. mirovne pogodbe, pa bo videla, al; si ljudstvo želi šol v svojem jeziku ali ne. Te šole zahtevajo Slovenci načelno, ker imajo vsa ljudstva na svetu pravico do svojih šol. Samo beneški Slovenci naj bi te pravice ne imeli? Beneško ljudstvo zahteva izpolnitev člena 15 mirovne pogodbe Delegat iz St. Petra ob Nadiži Predsednik izvršilnega odhoda Defektu objasnila, da se je borba zo-por slovenski jezik vodila tudi v cerkvi, zlasti pod fašizmom, da so bile prepovedane slovenske .pridige in je tako slovenščina tudi v cerkvi zelo nazadovala. Le en duhovnik je tudi takrat nadaljeval s slovenskimi pridigami in nadaljuje tudi danes. Podobna poročila so podatli delegati iz St. Lenarta, Podbonesca in Rezije. Predsednik izvršnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji je omenil, da j,q predsednik vlade 15. septembra 1947 zvečer, ko je stopila v veljavo m.rovna pogodba, nagovoril po radiu Italijane, k) ostanejo v Jugoslaviji in dejal med drugim: — »Bratje, ohranite vse dni v svojih srcih gotovost, da vas Italija ne bo zapustila, ker ni meja, katere bi mogle raztrgati krvne in kulturne vezi, ki vas družijo s številno in zmeraj naraščajočo italijansko družino*. — Tri dni na to je bila pri njem delegacija Slovencev v Italiji, da protestira zaradi šovinističnega divjanja nasilnikov zoper gor iške Slovence, in predsednik delegacije ga je vprašal, ali velja tako pojmovanja tudi za Slovence, ki morajo ostati proti svoji volji v Italiji. Predsednik vlade Je priznal, da tudi za Slovence v Italiji ni meja, katere bi mogle raztrgat; krvne in kulturne vezi, ki j)h družijo s številno in zmeraj naraščajočo slovensko in slovansko družino. Poudaril je, da Jim Je ta pravica kulturne skupnosti z lastnim matičnim narodom zajam(j§na v mirovni pogodbi, v italijanski ustavi in v mišljenju pretežne večine italijanskega naroda. Slovenci v Italiji pa ne zahtevajo nič drugega kakor to tudi za beneške Slovence. Prefekt je dejal, da tudi on priznava to načelo predsednika vlade in upa, da se bo tu na meji med Slovani in Italijani lahko uspešno izvajalo. Vprašal Je, ežt imajo Italijani v Jugoslaviji res vse svoje narodne pravice. Delegati so mu našteli razne vrste šol, ki jih imajo Italijani v Jugoslaviji, razne kulturne ustanove, uradovanje v italijanščini itd. Pri tem so pripomnili, da se v Jugoslaviji postopa le zoper fašistične zločince, ne zoper Italijane, kar je po ustavi prepovedano. Pododbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji s sedežem v Nadižki dolini Delegacija beneških Slovencev je prefekta obvestila, da obstoja pododbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki bo injel svoj sedež v Nadižki dolini. G. prefekt je vzel to ni znanje in obljubil, da bo podvzcl vse ukrepe proti terorizmu v Beneški Sloveniji, glede šolskih zahtev sporoči osrednjim oblastem v Rimu, za drugo prosi nekaj tednov časi, da prouči razmere. Dejal je, da delegati lahko sproti poročajo o morebitnih novih incidentih v BeneSJi. Predsednik izvršilnega odbora se je v imenu delegacije zahvalil prefektu za njegovo prijazno zanimanje in lepe obljube, z željo, da bi se tudi izpolnile. Načrt za obnovo Pulja Pulj, 11. — Za obnovo puljskega okraja je do konca leta določemh 6.200.000 dinarjev. Ljudsk. odbor Je že pripravil načrt za obnova ki določa med drugim obnovo porušenih hiš in vasi, popravo cest itd. Kongres KPI bo v januarju 1948 Rim, 11. — Vodstvo italijanske komunistične stranke Je na svoji sadnjj seji proučilo vprašanja, o katerih bo sklepal VI. kongres ita-liianske komunistične gtranke, ki bo prve dni januarja 1948. PRIMORSKI DNEVNIK 12. novembra 19^ Nov napad na dopisnika Tanjuga v Trstu Včeraj se je začela na tržaški preturi obravnava proti neofašisto-ma Vitailiju in Pellegriniju, ki sta skupne z drugimi svojimi pajdaši lansko leto 9. junija napadla in pretepla dopisnika Tanjuga v Trstu t v Kopru so postali ustanovni člani Dijaške matice z vplačilom ustanovnine v znesku 10.000 lir. Od obljub do spoznanja Razočarani esuil se vračajo Pred podpisom mirovne pogodbe in po njej je vse tukajšnje in italijansko reakcionarno časopisje začelo uprizarjati gonjo proti Jugoslaviji, hkrati pa pozivalo zlasti italijanske Istrane, naj zapuste svoje kraje ih. odidejo v Italijo, kjer da jih čaka bratski sprejem. To izseljevanje naj bi bil nekak plebiscit za Italijo. Mnogo ljudi je tedaj nasedlo tej zlonamerni in plačani propagandi ter se izselilo v Italijo, zlasti iz Pulja. Ko pa so ti ljudje prišli v Italijo, so jih prvi dan res sprejemal] z zastavami, nato pa se ni nihče več zmenil zanje. Premožnejši so si seveda takoj pomagali, revnejše pa so pošiljali iz taborišča v tabo- ,,S krampom in lopato postavljamo naše zakone" UDARNIŠKI DAN na cesti Šmarje - Nova vas Šmarje so se za udarniški dan dela na cesti Smarje-Nova vas z zastavam. 1 in slavoloki pripravile, da sprejmejo udarne skupine. Iz vseh rajonov okrožja so prišle skupine, iz Buj 70, iz Pirana 50, iz Pomjana in Fieraga 40, iz vasice Bared pri Izoli 8, iz Puč \6, iz Slovenske gimnazije v Kopru 80, iz (ječarjev 35, itd. Vse vasi so hotele prispevati in dokazati z delom svoje prepričanje in svojo odločnost: Tu na tem delu STO-ja delamo za mir, delamo za bratstvo, delamo za boljše življenjske pogoje. Do dveh popoldan se je pridno gibalo, 1500 parov rok. Spoznala sta se med delom študent iz Buj in Puč, delavec iz Pirana in Cezarjev. Mladina vseh treh narodnostnih skupin si je izmenjavala svoje misli, Povedali so si, da tu dela del veliKe 55 milijonske svetovne federacije demokratične mladine. Dela zato, da se utrdita bratstvo iw mir, da se prekrižajo visi načrti reakcionarjev, da se tu nikoli več ne bo ponovil fašizem. Po končanem delu so se vsi udeleženci zbrali na trgu sredi požganih Šmarij. Domači pevski zbor je zapel rPeserm delu*, nakar sta po [ozdravu zastopnika tržaške mladine spregovorila tovariša Jaksetich in Stoka. Tovariš Jaksetioh je najprvo podčrtal razliko med našo in zapadno demokracijo, ki se kaže v tem, da se tu pri nas dela za čimprejšnje izboljšanje življenjskih' pogojev in mrditev miru. in bratstva — dočim se na oni strani le govori in obenem pripravlja na novo vojno. Poudaril je, da se pri nas z malimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, gradijo velika dela. Zato pa nas zavidajo zaradi naše moči in odločnosti. Na tem majhnem koščku zemlje — in vendar tako velikem, saj je pozornost vsega političnega sveta obrnjena sem, gradimo in utrjujemo našo ljudsko oblast. Pozval je vse organizacije, naj dajo vso svojo pomoč k uresničenju teh ciljev. Delo, ki ga nudimo za našo obnovo, je majhno v primeri s tistim, ki bi ga nam naložili svetovni kapitalisti, če bi se jim njihove nakane posrečile. Tovariš Stoka je izročil pozdrave tpžaške brigade, ki dela na progi Samac-Sarajevo, poudaril je, da mladina STO-ja ne sme biti manj, kot mladina Jugoslavije. Prvi delovni brigadi, ki je pričela z gradnjo te oeste, morajo slediti druge, večje, številnejše*. S krampom in lopato postavljamo naše zakone*, je dejal med drugim. zNočemo, da bi nam še kdo narekoval, kako naj živimo. Dokazati kočemo, da znamo zelo dobro delati in sami uživati sadove tega našega dela*. Pevski zbor je zapel še nekaj pesmi, nakar je godba zaključila slavnostni dan z «Internacionalo*. JJanes združuje od Škofij do Novega grada vse ljudstvo tega okrožja ena sama bratska misel: Z delom in učenjem, z notranjo in zunanjo izgradnjo — združeni v mogočni organizaoiji SIAU — naprej za utrditev miru, za boljšo bodočnost Istre! KULTURA G.D’Annunzio:„La Gioeonda" Gledališče Verdi D’ Annunzijeva «GioconAa* je, ena Izmed dobrih njegovih, dram, ki je nastala v začetku tega stoletja. Umčihbst zahteva celega človeka in vsa njegova okolica z njim vred ji mora služiti. Lucio Settala je bil kipar umetnik. Na svoji poti je srečal dve ženski. Prva, njegova žena, je ljubila v njem predvsem človeka, druga, model «La Gioconda*, pa umetnika. Kipar niha med ljubeznijo do modela in med sočutjem do svoje žene, vendar ga niti največja ženina žrtev ne more odvrniti, da se ne bi vrnil k oni drugi, ki je zanj predstavljala umetnost. Igra se zlasti v prvem dejanju razvija malo prisiljeno, morda zaradi pomanjkanja odrskega dogajanja. Pozneje se dejanje poglobi, zlasti v tretjem dejanju, ko. se razvije v dramatičen vrhunec, kadar žrtvuje Silvija svbje roke, da bi ohranila moževo umetnino in ob trpki odpovedi v četrtem dejanju. Najboljša je bila Marija Metato v vlogi kiparjeve žene Silvije, in Carnabuci v vlogi umetnika. Na splošno pa primanjkuje skladnosti celote in sistematične režijske šole o modernem smislu, ki bi dvignila posamezne igralce. rišče in so vedno bolj na svoji lastni koži občutili, kako so bile vse obljube lažne in varljive. V taboriščih je primanjkovalo vsega, ležišča so bila slaba in hrana nezadostna. Marsikdo je tedaj sprevidel in zastopstvu jugoslovanskega Rdečega križa prihajajo se-dfj dnevno prošnje za povratek v one dele Julijske krajine, ki so bili priključeni k FLRJ. V zadnjem času se je vrnilo v Pulj, Reko, Pazin in druge kraje 137 esulov, nekateri tudi z družinami. V svojih pismih in prošnjah pišejo, da so siti tavanja po italijanskih taboriščih in-pomanjkanja in da se hočejo vrniti v svfoje kraje, kjer hočejo delati in živeti v miru s svojimi družinami, Iz vseh teh pisem veje razočaranje in želja po vrnitvi. Tako je pisal na primer Pierini Kazimir z Reke, k; se je 31. marca t. 1. izselil in 13. 10. t. 1. vrnil: «Odpotoval sem z Reke spričo obljub, a kmalu sem se razočaral. Zato sem sedaj sklenil, da se vrnem v svoje rojstno mesto*. Podobno piše tudi Legan Edvard, ki se je vrnil na Reko 2. 10. t 1. Nekateri esuli so odpotovali tudi preko morja v Ameriko, kjer pa jih je tudi čakalo le razočaranje. Tako je na pr. Beneich Ivan z Reke uspel priti v Argentino, kjer je videl, kako izkoriščajo izseljence Tako se je v dejanju pokazalo, koliko veljajo lepo doneče fraze o «bratih», «vellki materi* in podobno, ki je privabila k sebi svoje «si nove*. V snomin Nandeta Goliča V Sežgni je 3. novembra umrl Nande Gulič, znani antifašistični borec, mož trdne volje, velikega poguma in prave proletarske požrtvovalnosti, kadar je šlo za koristi delovnega ljudstva. S tem in s svojo srčno dobroto, ko je bilo treba pomagati bližnjemu v stiski, s1 je pridobil povsod mnogo prijateljev. Njegovo življenje ni bilo lahko, Kakor mnogo Kraševcev je moral žev zgodnji mladosti za kruhom. V Trstu se je priključil socialističnemu gibanju in je ostal idealom zvest do konca. Ne grožnje ne fašistično preganjanje ga ni uklonilo. V šestdesetih letih se je kot ilegalec «Zavod» vr^el z mladostno odločnostjo v delo za osvoboditev ter je mnogokrat tvegal glavo za dosego svobode. Zbiranje sredstev za borbo, nevarne poti vzdolž vsega Krasa, agitacija to so bili njegovi dnevni opravki. Ob koncu vojne ga Je potrlo dejstvo, da je izgubil dva sina. Žalujoči vdov!, naše sožalje' Izid razprave proti gradbenikom Od šestih Sceni h in obtožencev je bilo 5 opro-eden pogojno obsojen Točno ob U uri zjutraj, kot je bilo napovedano, se je prikazal v sodni divorani major BsfoT.ss, da izreče pravdorek na razpravi proti drugi skupini gradbenikov. Od treh obtožencev, ki so še ostali na zatožni klopi, je predsednik že v prav-dareku oprostil IJpvana in Machne-ja, zaradi tega ker je sodišče ugotovilo, da Je tožilec navedel proti njima premalo dokazov. Oba gospoda sta s tem tudi formalno postala prosta. Malce smole pa je imej Panfili, ki je bil včeraj na razpravi. Tega je sodišče spoznalo F/ZKULTURA Po 5. dnevu nogometnega prvenstva STO-ja Enajstmetrovke so primogle k zmagi Skednju in Sv. Ani - Dan samih zmag Dočim so Tovarna strojev, Skedenj in Magdalena izšli iz bojev Zmagovalci, kot se je pričakovalo, nas preseneča razmeroma visoka zmaga Montebella na tujih tleh nad miljsko enajstorico, medtem ko je Sv. Ano rešila enajstmetrovka in tako pripomogla Godničevim tovarišem odnesti domov dve težko priborjeni ui dragoceni točk! Odličen in presenetljiv je bil napad moštva Ponziane, medtem ko je Dreher bil na tujih tleh prikrajšan za eno točko, kajti le neodločen rezultat bi točno odgovarjal poteku igre. Stanje ekip po 5. dnevu Tov. strojev 5 5 0 0 9 0 10 Magdalena 5 4 1 0 15 6 9 Sv. Ana 4 4 0 0 8 1 8 Skedenj 4 4 0 0 21 S 8 Dreher 4 2 11 8 3 8 Ponziana 4 2 11 9 4 5 Montebeilo 4 2 11 9 7 5 Piran 5 2 12 6 6 5 Ižola 5 2 0 3 9 6 4 Costalunga 4 10 3 4 4 3 Rojan 4 1 0 3 5 11 2 Aurora 4 10 3 2 9 2 Umag 5 0 2 3 2 10 2 Pristaniščnlki 5 10 4 3 16 3 Milje 4 0 0 4 2 6 0 Nabrežina 4 0 0 4 3 21 0 Borba za pokal »Delavske enotnosti* Za največje presenečenje dneva je preskrbela ekipa Delavske športne zveze, ki Je Tomas: Ju prav v zadnji minuti iztrgala dve dragoceni točki s pičlim rezultatom 29:28. V lepi tehnični igri pa je uspelo A-meštvu Čermelja premagati borbene Barkovljance e 44 proti 28, a Skedenj je žel zopet uspeh z zmago nad Tovarno strojev s 50:29. Na lestvici vod: do sedaj Čermelj A s 22 točkami, kateremu sledita Skorklja s 20 jn s 16 točkami. Razne ve$»ti V semiftnolnem tekmovanju (Balkanski sindikalni pokal* CDJA Partizan, premagal bukare-štanski klub Ciokanul s 5:1 ter se s tem plasiral v finale. Moskovska eDinamo* Je 9. t. m. na stadionu v Oslu premagala norveškega nogometnega državnega prvaka »Skeid* s 7:0.i Cehoslovaški klub Ostravia Je premagal s 4:3 moštvo sovjetske armade. (CDKA) Edina tekma za prvenstvo italijanske A lige je bila odigrana v nedeljo v Salernu med Salernit&no in Genovo. Zmagali &q domačini s 4:1. za krivega. Ker se ta gospod ni oglasil k besedi, da bi zaprosil za omilitev svoje kazni, se je sodišče takoj po izreku pravdoreka umaknilo na kratek pes vet, preden izreče obsodbo. Po kratkem odmoru je sodišče izreklo obsodbo, ki ne zasluži tega imena. Panfili je bil obsojen pogojno na eno leto Ječe in na pol milijona lir globe. Od šestih obtožencev, ki so prvi dan sodne razprave še sedeli na zatožni klopi, smo prišli tako daleč, da jih je bilo pet oproščenih. Samo eden je bil obsojen in še ta na pogojno kazen. Najbrže si samim obtožencem ni niti sanjalo kaj takega, da se bodo v boju med dobro plačanimi odvetniki in sodiščem zmagali. Italijanski zakon o korupciji predvideva kazen za one, ki so dajali denar In tudi za one, ki so ga sprejemali Dejstvo je, da so gradbeniki dajali denar uradnikom z urada za Javna dela, za kar pa niso bili obsojeni. Zaradi tega ne vemo, zakaj se sploh vršijo razprave proti onim, kt so zapleteni v škandal javnih del, če sodišče kar po vrsti oprošča te gospode. Na sodni razpravi, ki ji predseduje major Reakes, je včeraj zjutraj pričal kapitan Wilde, ki Je bil e svojim pripovedovanjem zelo dolgovezen. V glavnem je govoril o zadevah, ki se tičejo obtožencev Se-renija in Lionettija. Popoldne se je prikazala v sodni dvorani mala, toda nesramno prebrisana prvovrstna korupcianistka Adriana Luz-zatto. Zavita v kožuh je vzbud la precejšnjo pozornost. Na vprašanja, ali je zahtevala od Serenija denarne SVčte, je ta priča, ki je bila že obsojena na štiri leta Ječe, Hočno zanikala. Iz strahu, da ne bi še bolj zagrezla v blato, posebno sedaj, ko je vložila priziv proti obsodbi, je Luzzatto celo izjavila, da je šele kasno zvedela o nerednostih, ki so se dogajale na uradu za javna dela. O enem milijonu, ki ga ji je dal Llonettj in ki ga je potem WU-de vložil y banko, je priča samo to omenila, da ni ona v ničemer vplivala na Lionettija, naj plača to vsoto. Ker je priča to milijonsko vsoto označila kot posojilo, jo je tožilec Marcucci vprašal, ali se ji ne zdi čudno, da nekdo prosi za posojilo, ki ga pa potem ne vrne. Luzzatto se je kratko in malo s temi besedami odrezala: «Na uradu za javna dela se je zgodila marsikatera čudna zadeva*. Odvetniku AnnoScli, ki 'ji je zastavil nekaj vprašanj, je priča skrajno drzno odgovarjala in obenem pristavila da sedaj nastopa ona kot obtožilna priča. Otvoritev ljudskega doma v Dekanih V Dekanih smo slovesno otvorili Ljudski dom, v katerem bo imela svoj sedež tudi Zveza primorskin partizanov. V lepo poslikani dvorani se je zbralo toliko ljudstva, da jih je veliko moralp ostati kar zunaj in skozi okna poslušati otvoritveni govor tajnika KLO. Govornik je med drugim poudaril, da ne bi bilo te dvorane in ne svobode, če bi se ljudstvo ne bilo tako odločno borilo. Zato je treba čuvat: te pridobitve, dvigati našo politično in kulturno zavest. Ljudstvo je z močnim aplavzom pozdravilo te besede govornika. Pevski zbor je nato zapel nekaj borbenih pefem-, godba pa je udarila nekaj partizanskih koračnic. Cebron Ljudmila Roparski napad na cesti Sinoči okrog 20. uri so na cesti v Cereji nad Miljami štirje neznanci napadli 50-letnega Musichiana Elija iz Milj št. 331. Vrgli so ga po tleh, ga suvali in pretepali. Posebno močno so gia ranili na glavi Verjetno so mu hotelj vzeti tudi listnico, ki je ležala poleg napadenega na cesti. Ker pa ni imel nič denarja, so tudi listnico pustili. Napadalci so potem zbežali, dočim so Musichiana prepeljali z avtom Rde čega križa v bolnico. Zdravniki so izjavili, da bo moral napadeni ostati v bonici dva meseca, največ zaradi rane na glavi, ki pa se lahko 5e poslabša. Policija išče sled za napadalci, a do danes brez uspeha. Otroška neprevidnost Sinoči okrog 19.25 se je igral 10-letni Tesier Ettore na svojem- domu v ul. Sonnino 67 z nekim nabojem. Pri tem pa mu je naboj eksplodiral in ga ranil na očesu. Takoj so ga odpeljali z rešilnim vozom v bolnico, na očesni oddelek, kjer st bo zdravil 14 dni. Drzna tatvina v središču mesta V ponedeljek popoldne Je neznan ljubitelj fotografskih aparatov, najbrže mojster v svoji stroki, izrabil v prodajalni fotografskih potrebščin «Fototeca» na Korzu 28 nepazljivost lastnika Quattrocchija Modesta in mu ukradel s stola usnjeno aktovko, v kateri je bilo 6 fotoaparatov. Vrednost ukradenih fotografskih aparatov znaša nad 1 milijon, lir. Holandci na povratku z mladinske proge V nedeljo se je skozi Trst vračalo v svojq domovino 31 holandskih mladincev, ki so delali ra mladinski progi Samac-Sarajevo. W/.VWATJV/ W.VA\W.% W^WWAWAČAVWVWi V\V%VAW.V.V.VJW.W. ILTA EHKENBUKG: PISATELJEV GLAS m. Jugoslavija in Italija sta se dolgo prepirali o pravioi do Trsta; kakor vrmo, žive v tem mestu Italijani In Slovenci. Ameriški imperialisti so prišli do spoznanja, da ima Trst ugodno lego in da bi lahko napravili iz njega dobro ameriško baz'o. Ameriški listi pišejo o spradavnih pmeriških interesih v vzhodnem delu Sredozemskega morja*. Ameriške vojne Iddje so se zaljubile v pristanišča Grčije in Turčije. Mussolini je imenoval svojčas Sredozemsko morje smars nostrum* — snaše morje*; Duce je trpel na megalomaniji in njegovi rojaki so ravnali bistroumno, ko so ga, obesili z glavo navzdol. Toda Mussolinijeva bolezen je malenkostna bolehnost u primeri z megalomanijo ameriških verižnikov, ki menijo, da je Bližnji vzhod —- okolica Wall Streeta in da jn Sredozemsko morje zpur ste*. Le kam jih je zaneslo! Američani imajo v sčoji folklori zabavno povest prekomorskem Miinchhausnu, ki so ga imenovali David Crockett. (Ta David Crockett je resnično živel in pred dobrimi sto leti )e bil celo član Kongresa). O njem pripovedujejo, da je hkrati ustrelil v jato divjih gosi in v srno, da je hkrati ubil kačo klopotačo; padel pri tem v reko in zlezel iz nje s polnimi žepi rib. Nekako tako so osvajali Američani: hkrati so si prisvojili baze v Afriki, na Grbnlan/lu im na Kitajskem, pa so Še imeli t) žepu Grčijo in Turčijo. In po vsem tem si drznejo trditi, da osvaja Sovjetska zveza tuje dežele iti da se vmešava v tuje zadeve. Narodi vedo: eni osvajajo, drugi navdihujejo s svojim zgledom, eni si prilaščajo, drugi nesebično j-omo-gajo. Eni imajo v kvalifikacijskem listu postano dušeno govedino in pravkar napisan račun zanjo, drugi pa — požrtvovalnost Stalingrada. « Kakor osi drugi narodi, želi tudi ameriški narod mir. Ce ne more ukrotiti doma vzrejenih ljubiteljev vojne, jih ne more zato, ker so povprečnemu Američanu zmešala glavo lažniva poročila vsakodnevne esenzacijs*, tiste klevete, ki jih izdelujejo onkraj morja na tekočem traku. Povprečnemu Američanu vtepajo v glavo, da ni zavarovan pred Rusi, pred Jugoslovani in pred Albanci, v resnici pa povprečen Američan ni zavarovan pred svojimi časopisnimi gangsterji. Ko govorim to, iie mislim to na isto nekaznovanost, ki jo uživajo v ZDA ,politični provokatorji, kolikor na to, da povprečen Američan ne more odkriti pod visokimi frazami nizke laži. Povprečen Američani ima srednjo izobrazbo — besedo ssrednja* jemljem v njenem splošnem pomenu — ne dobro, ne slabo. Polje je podkovan v fiziki, kakor v politiki|» pozna tenko zgodovino in debel zemljepis siroje dr.žele, stari svet pa je zanj -terra inoognita* —- »neznana dežela*. Ko sem bil v Ameriki, je obsodil sodnik nekega državljana na denarno globo, ker js razžalil soseda: žaljiveo je na-zval žaljenega zsocialist* in sodnik je v obsodb i • poudaril, da je beseda zsocialist* — žalitev, kajti zsor.ialist je človek, ki si namerava prisvojiti tujo imouino*. Mlada ekonomistka iz Terasa mi je rekla, da je Berlin eno izmed najstarejših mest sveta in da je stene njegove univerze poslikal Rafael. Ameriški novinar me je ogorčeno vpraševal: sZakaj izdajajo Rus( eno mesto za dve!* Ko sim se pozanimal, o katerem mestu govori, mi Je pojasnil, da sta Budimpešta in Bukarešta eno mesto in da se aoboje samo drugače iz-govarja*. ' j V Ameriki sem govoril z nekat‘rimi vojaškimi osebanm, ki so se vrnile iz Evrope. Blatili so Italijo, Francijo in celo Anglijo: sUtara šara, ropotija, tam ni ne naših kinematografov, ne naših d rigal, ne naših lekarn.* Pri tam so pripominjali: sNajbolj kulturna dežela v Evropi je pač Nemčija.» Kaj jih Je omdmilo v Stuttgartu ali v Miknch-nu! Vžigalniki, ki so se ohranili. In razvaline avtomatičnih bifejev. Kadar govore zkuttura*, pomeni to: tehnika. Kar se t>če barbarstva nemškega fašizma, se vprašamo, kako naj bi odbijal ljudi, ki so že zdavnaj pred Hitlerjem izumili doma gheto za črnce in Luncheve sodbtt (Se nadaljuje) Moralna pokvarjenost žestdesetietnika Policija je aretirala 67-letne-ga B. A., ki je obtožen poskusa nemoralnega dejanja. Omenjeni patološki tip se je skušal z nasiljem. spozabiti nad nekim mladoletnikom. Policija ga je izročila sodišču. Napad na vlak vBarkovijah V ponedeljek so neznanci napadli pri križišču v Barkovljah vlak, ki je prihajal iz Tržiča in ga obmetavali s kamenjem. Zadeli niso nikogar. Razbili so le nekaj š*p. Jutri izide naš list na štirih straneh Radijski sporedi v sredo 12. novembra TRST II (m 238.6/Kc 1260) 11.30. Dopoldanski koncert. 12.00. Novi svet. 12.10. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po željah. 13.30. Operne uverture. 13.45. Pestra glasba. 14.15. Pregled tiska. 14.29. Cita-nje večernega sporeda. 14.30. Zaključek. 17.30. Glasbene fantazije. 18.00. Skladbe angleških skladate ljev. 18.30. Svetovna književnost. 18.45. Vaški kvintet. 19.00. Radijska povest. 19.10. Zbor Radia Ljubljane pod vodstvom dirigenta Valensa Voduška, 19.30. Folklorna glasba. 19.45. Napoved časa in poročila 20.00. Bo-rodinove skladbe. 20.45. Po vsem svetu. 21.00. J. Žigon: Ko se je utrgal oblak — izvajajo člani SNG. 22.00. Dvorak: Simfonija «Iz novega sveta*. 22.45. Lahka večerna glasba. Gledališče Verdi Danes ob 20.30 Niccodemijeva komedija »Neprijateljlca*. Jutri je ra sporedu D’Annunzijeva «Jorije-va hčerka*. KINO KINO OB MORJU. 15.30: *Mla dlnska proga*. Film prvikrat v Trstu. Blagajna odprta ob 15.30. ROSSETTI. 15.30: »Strah v operi*. V barvah Nelson Eddy in Suzana Forster. FILODRAMMATICO. 15.30: «Most v Waterloou», V. Leigh in R. Taylor. GARIBALDI. 15.30: »Moja žena ima vedno prav*, Ana Sheridan. CENTRALE. 15.00: »Stojte »si!*, B. Crabbe, E. Fuzzy. IDEALE. 15.30: «Mavrica nad reko*, Bobby Breen. ARMONIA. 15.00: »Zvezdna ravnina*, L, Sassoll, R, Lupi. MASSIMO. 15.30: »Ono noč s teboj*, I. Dunne, R, Montgcvnery. RADIO. 15.30: «Luči v mesečini*, Stanley Fr. MARCONI. 15.30: »Zakrinkani pevec*, B. Fields. BELVEDERE. 15.30: »Ura kukavica*, Lavra Solari. KINO V NABREŽINI. Sreda: »V gorah Jugoelavije*. Film iz narodno osvobodilne vojne v Jugoslaviji. KOLEDAR Spominski dnevi 1950 je bila. podpisana rapallska pogodba, po kateri se je moralo ljudstvo Slovenskega Primorja, Istre, Reke in nekaterih dalmatinskih otokov odreči svobodnemu življenju. 1921 so ckulturonosoi» požgali Narodni dom v Rojanu. 8v. Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen. Preskrba Odrezke za mleko v prahu naj dvignejo danes mlekarne iz mesta pri občinskem prehranjevalnem u-radu in vodje prehrane v podeželju pa pri Sepralu. Nove tobačne nakaznice Delodajalci, ki hočejo dvigniti za svoje -nameščence skupaj tobačne nakaznice za 1948. leto, naj- predložijo občinskemu prehranjevalnemu uradu (Piazza Veochia 1) seznam svojih nameščencev. V njem naj navedejo: ime in priimek, ime očeta, starost, bivališče jn število dosedanjih tobačnih nakaznici. Zaradi kontrole naj prinesejo s seboj letošnje nakaznice. Rok za predložitev je do 20. t. m. Delitev žveplenega mila Trgovsko - industrijska zbornica, javlja, da -bodo od danes pa do 30. mila na osebo na odrezek št. 1 se-t. m. delili po 200 gr. žveplenega danje živilske nakaznice Cena mila je 356 lir kg. Enotni sindikati Tiskovni urad vabi vse referente sledečih tovarniških odborov, da se udeleže seje, ki bo v četrtek 13. t. m. ob 17.30 na sedežu ul. Im-briani 5: Aquila, Beltrame, Sv. Marko, Salto, Tovarna strojev, Ladjedelnica Sv. Roka, Dreher, FOMT, Gasilni, Uva, Tržaška -industrija znanst venih izdelkov, Stock, Genel, Fabiani, Acegat, Julijske ladjedelnice, Telve, Čistilnica pebro-leja Sv. Sobota, Tržaški Arzenal, FLENT, Tr žaška konbpljarna, kakor tudi tiskovni referenti kemikov, kovinarjev, stavbincev, prevoznikov, tiskarjev, mestnih uslužbencev in kmečke stroke. Prehrambena stroka. V sredo 12. t m. bo ob 19. uri sestanek glavnega sveta. V četrtek 13. t. m. so vabljeni vsi zaupniki in tovarniški odbori pre-harm-bene stroke na sestanek, ki bo ob 18.30 na sedežu v ul. Im-briani 5. V petek 14. t. -m. ob 19. uri bo sestanek zaupnikov in podjetniških odborov prehrambenih stroke. Stavbinci. Stavkajoči pri tvrdkah S. A. Costruzioni, podjetja Zor, Bra-daschia, Gschwend, Jadranska družba za obnovo (ladjedelnice Sv. Marka) naj se javijo najkasneje do sobote 15. t. m. na sedežu ul. Imbria* ni 5 za-radi podpore. Lesna stroka. Danes ob 18.30 sestanek glavnega odbora lesne stroke na sedežu ul. Zonta 2. Prehrana: Jutri ob 19. uri ima glavni svet sejo. V četrtek ob 18.30 imajo vsi zaupniki in člani tovarniških odborov te stroke sestanek v ulici Imbria-ni 5. V petek ob 19. uri imajo zaupniki in člani podjetniških odborov te stroke sestanek v ulici Imbriani 5. Opozorilo zveze invalidov in pohabljencev Pohabljenci invalidi iz narodnoosvobodilne borbe, vdove in starši padlih iz te vojne naj se zglase na sedežu zveze v ulici Zonta št. 2 zaradi važnih obvestil. Konferenca v Domu «S. Škamperle* Jutri 13. t, m. bo ob 19. uri bo v kulturnem krožku »S. Škamperle* predkongresna konferenca ZAM za Sv. Ivan, Podlonjer -in Lonjer. Vabimo mladino teh sektorjev, da se konference gotovo udeleži. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga poziva vse svoje člane, da dvignejo do 15. t, m. krompir za prehrano in droben krompir za prašiče v skladišču, ul. U. Foscolo št. 1. Isto tam sprejemajo naročila za drva m trte. Prosvet. društvo «S. Škamperle* rabi vse člane jutrj 13. t. m. ob 20.30 na članski sestanek. Zveza primorskih partizanov vabi družinske člane ali pa one, ki so med osvobodilno vojno ali po njej spoznali spodaj imenovane padle borce, naj se prijavijo tajništvu Zveze primorskih partizanov, Corso 19-11: Benkan Stanko, Bohnič Aleksander, Corda Giul-iano, Furlani Edvin, Ferfolja Pepi, Gec Ivan, Ivanolč Andrej, Isora Franco, Kralj Ivanka - Petek, Konoman Rado, Kreševič Ivan, Kavčič Danilo, Levic Giorgio, Magris Mario, Orel Stanko, Pečar Santo, Pipan Ivan, Perič Viktor, Riosa Zarko-Teodoro, Skrjanc Ivan, Taučer Jože, Turk Alojz, Višin Edvard, Živec Stanko, Zeppar Viktor, Zocchi- Rudolf. ES Prosek - Kontovel s V nedeljo 9. t. m. se je vršilo na Proseku razvitje sindikalne zastave za Prosek-Kontovel. Odbor ES se toplo zahVtaijuje vsem, ki so se udeležili te svečanosti ter obljublja, da bo z večjo vnemo deloval kot sedaj. Pevski zbor ZPP V četrtek 13. t. m. je redna pevska vaja pevskega zbora ZPP v Domu pristaniških delavcev. Ob 19.30 imajo vajo tenorji, ob 20.30 basi. Vsem članom pevskega zbora priporočamo udeležbo in točnost. Vabljeni so tudi novi pevci, da vstopijo v pevski zbor ZPP. Sreda 12. novembra Emiljan, Soča Sonce vzhaja ob 7.01, ob 16.34. Dolžina dneva 9.33. Jutri 13. novembra Stanislav, Kostja Roditeljski svet iz slovenske šole v ul. Sv. ška vabi starše na sestanek, K danes 12. t. m. ob 14_. uri v P™f rih prosvetnega društva V. o® ’ Vlcolo delfOspedale. Mihtare st. *• Rojstva, smrti in poroke Dne 11. oktobra se je rodiio 9 trok, umrlo je 11 ljudi, P°r°K t je bilo 7. CERKVENE POROKE: unjve-zitetni študent Guido Paladi študentka Silvana Picot, miz®*, do Padovan in šivilja Alma val* -i auuvan iu oi v njo. trgovec Marko Novaselich 1» , sebnica Ana Vitas, uradnikj*1 ^ Santon in zasebnica Josipa®- . tori, šivilja Josipa Trcpea m niča Aurora Cilio, mehanik Furlan in, zasebnica Nerina if -B don, šofer John Wiliam Findiay uradnica Jolanda Pangrazio. UMRLI so: 9-letna Ornella G -stini, 80-letni Ignacij llakus- letna Ugo Scarpelini, 70-letna cenca Cuccagna, 71-letna "ii Taučar, 62-letni Frano Livej'1- laucar, oz-ierni rrano ,Vi»tai letna Amalija Mastrevich, 43-Anton Suban, 76-letni Euterp® scudi, leto dni stara Klavdija dovan, 54-letna Marija Ventin. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico Zaveden kmet s Kolonkovca lir, družina Plego-Sluga i? ", «, lrovca 500 lir, Kodrič Marija oa . A ne 300 lir. Ob poroki Dušana _(r/ ča in Emice Križmančič iz- f>‘"rij ce darujejo svati 2000 lir-.N3?^ cvetja na grob pok. Manje z, daruje Cerneka Urška 300 hr.^ častitev spomina pok. Marije - - — - jal darujejo vnuk Žarko družina Žerjal 400 lir in lir. — Iz hvaležnosti do dotrt_ nih vaščanov' je daroval tov. p v Andrei 1000 lir za revne 50 Andrej 1000 lir za revne troke Prosek-Kontovel. Barič Anton (Cajk) s ca je daroval 200 Ur, Sanom 100 lir. B«* Za vojne sirote so darovali Šuligoj Angele^r^ Zora, Morpurgo Angela P°, yla-Pregelj Marija 3000 Ur, Zudrt'c ^ rija in Kozlovič Adelika 500 mesto cvetja na grob pok. Antona iz Bazovice je darova1® ^ žina Žagar iz Bazovice 600 otroke padlih partizanov. Za politične pripornik® so nabrali pri poroki tov. n* TllCliIra.a i »v terar Gtzarrn T.4llHlCC *'* Jos-lpa in tov. Stegu Ljubice 2.800 lir. v Demokratične organizacije einj kraja se zahvaljujejo gode®^ odseku iz Doline za darova no v znesku 10.000 lir. wv- ASIZZ Sv. Križ 1150 ^ t01-Mandič 100, tov. Rener 10ri br®" Trop 400, Sardoč, Prečnik jjs. žina 100, nabrano na PO^Lijrs1 brežina 1070, tov. Pertot “ri med tov. ItaJstrade 485. ce Sv. Mirka 1550, III j(l-sektor 2851, III. ra jen 1350, lani nabral v II. rajonu 221 .a Stulo ra I. rajon 1150, tov.«JG, in Cek Valerija nabrala v 18 431, zbirka v Delavski 2785, tov. Vatta Salvat-dre 400, ka na kongresu SIAU 645°opč>' # Hrovatin Lucija nabrala n0 nah 3001, tov. Cek Valerij* %tti la y Ankaranu 1240, tov. B golil 480, ASIŽZ Kolonja 950, to* ^ Marija nabrala v SkorklU Skl* skupina tov. ACEGAT-a 5^, p. dišče ACEGAT-a 368, tov. lerija nabrala y PodlonjefJ j»50, zbirka tov. Gorella Marii . tov-zbirka tov. Furlani Ane 1 j# Mriazzi Marija nabrala pri -m-brs* nu 550, tov. Plazzer Siavk0.^-!! pri Sv. Ivanu 2215. tov. Sk* jcgO. Bruna nabrala pri Sv. j5 zbirka pri delavcih Italstra zbirka pri delavcih podjetji fd' 788, zbirka y Samatorici ’ ■ tof. kovič Lidija v m. rajonu dejsv-Dreina. nabrai_ po različtm ^ ^ raj- nicah Sv. Ma#a 2514, :Z 198S.f- 8943, tov. iz Konopljame (TT#® ka tov. Plussi-ja in Jelušic* Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip. Zahvala, m SANCIN MALI O G L 24 let. Ponudba s sliko »Primorskega dnevnika* P . ko «Osamljene». ------------------------ V NEDELJO 16. t?.1’1’ z O PC IN p podarila partizansheB^y(). roačemu društvu ZA Nato KULTURNA PRlBl5 ZA*** IN PROSTA v*- mf ftffri Popolna izbira za vsak IMl SL Wl vrtdn0- aredn>e >n dr*?00”'*poV' hOViltA, — PlAČllO tllAi KKZNAKSTVO ZlLlOTjJ^ Trst - ul. Trento 11 - tel. 2^ DEŽNI PLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI CENA# V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH V .VCiUIIVL I. « t* * ** * UUVL/HUUOill - MAGAZZINI DEL CORS0 trst , CORSO 1 - PIAZZA DELLA BORSA (Galleria A- 1 Vsem, ki ste spremili"na poti našo ljubljeno Sancin Terezi!0 se prisrčno zahvaljujem0-Skedenj U. 11. 1947. Žalujoče l MPTM ■—■ aA- ŠOPEK KLJUČEV se J® dl'1'" bi se v upravi »Primorsk s »tika*.________________ — 16-18-LETNEGA FANTA F3 vino jestvin išče Klun 3° Istrska ul. 2. ___ MARTA, MARIJA IN - J jž t, iščejo tri tovariše, stare