Številka stane 7 Rpf.
ŠTAJERSKI GOSPODAR
IZIDE VSAKO SOBOTO
tfrednlšive in upravniitvo: Marburg a. d.Drau, Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpl
L Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 12. Juli 1841	Nr. 16
korenine boljševizma
Kakor kažejo vsa znamenja, je napočila zadnja ura strahovlade, ki ji med omikanimi narodi sveta ne najdemo zlepa primere. Obračun z boljševizmom ni le zadeva nemškega naroda, temveč vsega omikanega sveta, zato je razumljivo, da se ves svet o priliki tega velikega obračuna med prosvitljeno Evropo in barbarsko Evrazijo po vsej pravici vprašuje, kako neki je mogel nauk zlobe, razkroja, zanikanja vsek vrednot in najhujšega tiranstva postati »svetovni nazor« ruskega naroda in vseh v Sov-jetiji živečih narodov. To vprašanje se vsiljuje vsakemu čitatelju listov, ki poročajo o strašnih krvoprelitjih
boljševiške tajne policije in o odkritjih, ki so jih s tem v zvezi zabeležili nemški častniki in vojaki na tleh bivšega sovjetskega »raja«.
Nad 23 let je imel židovski bolše-vizem kot izrazita manjšina v svojih rokah usodo vseh milijonov, ki so bili zgolj številke, nikakor pa ljudje ali kakor koli svojega človeškega dostojanstva se zavedajoči državljani. Židje so si izbrali Rusijo za svoj bolj-ševiški poskus, ker so našli samo v Rusiji vse pogoje za svojo strahovlado. Poznali so rusko narodno dušo, ruskega človeka, zlasti pa pokvarjeno rusko izobraženstvo v nekdanji caristični Rusiji. Predočiti si
Uspešne in načrtne operacije
na Vzhodu
Černovicev nemških rokah - Nemško romunsko prodiranje v Besarabiji - Tudi nemško-finske operacije potekajo po načrtu
Kakor je razvidno iz poročil nemške, ga vrhovnega poveljstva i dne 7. julija so nemške in romunske čete nada. Ijevale prodiranje v Besarabiji, kjer so bili sovjetski protinapadi povsod odbiti. V Bukovini so prispele romunske, severo zapadno od Bukovine pa mad. žarske čete do gornjega toka reke Dnjestr. černovice so bile zavzete. V Galiciji zasledujejo nemške čete sovražnika na široki fronti preko reke Seret. Severno od Pripetskih močvirij prodirajo nemške čete v borbi na široki fronti proti Dnjepru in gornji Dimi Nemško-finske operacije proti Sovje. tom potekajo po načrtu. Zelo uspešni so bili napadi nemškega letalstva, ki Je uničilo 6. julija veliko število sovražnih tankov in tovornih avtomobilov ter baterij. Letala so uničila železniške vlake, ceste in municijska skladišča. Uspešni napadi so veljali umiku so. vražnika v Ukrajini ter raznim utrd. bam. Letalstvo je razen tega botnbar. (Bralo sovražne čete okrog SmoknSka
in vzhodno od Peipus jezera. Sovjeti so izgubili 6. julija 204 letala. 160 letal je bilo uničenih v zraku, 41 na tleh. Tri letala so sestrelili minolovci. De. set lastnih letal je smatrati izgublje. nim. V vzhodnem delu vzhodnega mor. ja so zadeli nemški minolovci ob štiri sovjetske rušilce. V teku enournega boja je bil eden izmed rušilcev z artilerijskimi streli poškodovan, nakar se je sovražnik umaknil. Isti minolovci so odbili sedem sovražnih bombnih napa. dov ter so s stem sestrelili troje letal.
Kakor poročajo z nemško.romunske fronte, nadaljujejo nemško.romunske čete svoje operacije na spodnjem Prutu In na ustju Donave. Na romunski fronti je bilo uničenih 121 sovjetskih letal, od teh 74 v zraku in vsled dejstva romunske protiletalske artilerije. Devet last. nih letal je smatrati izgubljenim.
Madžarske čete so po poročilu hon. vedskega generalnega štaba z dne 8. julija po hitrem napredovanju z malimi izgubami dosegle reko Zbrucz.
moramo nekdanjo carsko Rusijo, ako hočemo spoznati bistvo in zunanjost boljševizma. V ruskem človeku so se od pamtiveka združevale vse tiste lastnosti, ki so pospeševale razkroj. Usoda Rusov je hotela, da so v davnih časov vdrli v Rusijo Tartari in Mongoli, zato se pretaka v velikem delu tega ljudstva tuja kri. Na rusko dušo pa je predvsem in vedno vplivala silna, nepopisna širina in ravan ruskega življenjskega prostora. Ruske stepe so vir vse otožnosti, zamišlje-nosti in nemirnega iskanja na področju duha. Istočasno pa je primes tuje, azijatske krvi ustvarila v ruski duši protislovja, ki jih mi zapadni Evropejci nikakor ne moremo razumeti. Ta ista ruska duša, ki bi hotela v svoji otožnosti objeti in »rešiti« ves svet vseh zmot in nadlog, je namreč istočasno vsled krvnih vplivov tudi krvoločna, neusmiljena in pohotna. Ivan Grozni ni bil prvi trinog Rusije. Kot osebnost je bil le nova izdaja azijatskega Džingiskana, ki slovi kct največji morilec in krvoločnik vseh časov. Stalin je prav tako okrvavljen s krvjo milijonov ljudi, ki jih je žrtvoval svoji oblasti, kakor Ivan Grozni in Džingiskan. Peter Veliki je bil edini med ruskimi carji, ki je v temo zavito Rusijo nekako priključil kulturi Evrope. Njegovi nasledniki so skrbeli zato, da evropska kultura in gledanje na svet in življenje nista proniknila v široke mase ljudstva. Rusko izobraženstvo je v lenobi in požrešnosti sanjalo o novem socialnem in političnem redu, mužik (kmet) in delavec sploh ni veljal kot polnovreden človek, pravoslavna cerkev pa je vsled plitve izobrazbe du-hovništva in vsled pomanjkanja sleherne duhovne poglobitve celo pospeševala poneumnjenje ljudstva. Pesniki in pisatelji so s svojimi deli razkrajali ruskega človeka, ki je podzavestno trpel vsled evropsko-azijske razdvojenosti, izhajajoče iz takozva-
nih krvnih atavizmov. Tako je ruski človek samo »trpel« in »čakal«. Trpljenje in čakanje ga je dovedlo do zanikalnega spoznanja na vseh področjih. Našli so se ljudje kot n. pr. Bakunin, ki so pridigovali rušenje in razkrajanje vsega obstoječega kot nekak smisel vsega življenja. Med Rusi je nastal tudi nekak mesijanizem. Verjeli so, da so poklicani »odrešiti« ves svet. V takem vzdušljivem okolju, ki je bilo polno nesmiselnega puntar-stva, je morala prej ali slej izbruhniti ruska duša v smer izoblikovane revolucije proti vsemu obstoječemu.
Židovski marksisti so ob koncu svetovne vojne spoznali z vso bistri-no pogoje, ki jih je imela duša ruskega človeka za uničenje vseh vrednot. Zlorabili so obe strani te duše: njen mesijanizem in istočasno tudi njeno okrutnost. Silna kulturna zaostalost najširših ruskih plasti jim je bila dobrodošla, saj je znano, da so že od nekdaj igrali Žid je veliko vlogo med nenismenimi narodi.
Boljševiški voditelji so izrabili v svoje svrhe vse lastnosti ruskega človeka od »iskanja zadnje resnice« pa vse do tiste poživinjenosti, s katero so stotisoči teh ljudi opravljali krv-niške in inkvizitorske posle za malo peščico židovskih in azijatskih zločincev iz vodilnih mest Kremlja. Boljševiška revolucija je sicer vzplamtela šele l. 1917, toda njene korenine segajo zelo daleč nazaj in v rusko zemljo sploh. Le tako si more-
mo objasniti teh 23 let teme, muče-ništva in brezsmiselnega uničevanja vrednot: Samo v Rusiji je bilo mogoče, da je pop Rasputin ukazoval na carskem dvoru, kjer je užival kljub svoji požrešnosti in pohotnosti največje časti. Rasputin je proslavjal greh kot nujno postajališče na cesti k zveličan ju in v tej zmešnjavi pojmov, ki so jo povečali razni pisatelji in misleci, je nastalo tisto stanje, ki ga je boljševizem po odhodu Keren-skega izrabil za svoje uničevalne ci-Ije.
Samo tako si moremo razložiti besen odpor, ki ga nudijo boljševiški vojaki mestoma na vzhodni fronti. Prepričani so namreč, da izven Sov-jetije sploh ni nikakega pravega življenja. Boljševizem jim je vtepel v glave ono staro, toda marksistično prikrojeno mesijanstvo. Nemški meč podira ltorak za korakom boljševiško vladavino in ruski človek bo menda šele sedaj spoznal vso vrednost dokončne odstranitve vladavine, ki je bila zgrajena samo na strahu, brezdušnem materijalizmu in na milijonih pobeljenih grobov.
27 bombnikov
sestreljenih
Berlin, 10. julija Neka nemška lovska eskadrila je v teku 15 minut na vzhodni fronti sestre, lila vseh 27 sovjetskih bombnikov, ki so nameravali napasti neko zasilno vzletišče .
Boljševiški zločini
kričijo do neba!
V Dubnem so ubili organi GPU 528 nedolžnih ukrajinskih žrtev boljševiške strahovlade - Vsa Ukrajina je zavita v veliko žalost
Še preden so dospeli nemški oklopni odredi v mestece Dubno, je moralo par ur poprej na strašen način umreti 528 ljudi, ki so jih poklali in postreljali po-živinjeni organi zloglasne GPU v tamkajšnji kaznilnici. Boljševiki so ubili 528 Ukrajincev samo zato, ker so bili Ukrajinci in ker so kot taki ljubili svoj narod. V ta namen so boljševiški krvniki par ur pred prihodom Nemcev ponoči postrelili politične ujetnike, ki so se nahajali zaprti v več sto celicah omenjene jetnišnice. Streljali so v celice tako dolgo, dokler ni v njih vse vtihnilo.^ V nekatere celice so metali celo ročne granate. Nemški vojaki in preostali prebivalci mesta so v kaznilnici videli prizore, ki jih noben kulturni človek ne more popisati. Iz spačenih obrazov in iz lege mrRčev je sklepati^ da so se morali v zadnjih trenutkih odigravati strašni prizori. Povsod vse polno krvi, na tleh in stenah. Cela jetniš-nica je hiša groze. Povsod so ležali mrliči, ki so kazali sledove mučenja. Samo par ljudi se je po naključju rešilo. Rešili so se samo tisti, ki so nekako padli pod mrliče in ki so jih krogle boljševikov samo ranile. 528 ljudi je pobil poživinjeni boljševizem samo v mestecu Dubno. Kako neki so morali divjati boljševiki drugod?! Prebivalci Ukrajine in nemški vojaki so priče grozodejstev, ki jim ne najdemo primere v zgodovini človeštva. 528 mrličevv Dubnem obtožuje režim, ki sta mu bila umor in trpinčenje edino sredstvo vladanja. Ta obtožba pa zadeva tudi An-glosase, ki so nekdaj licemerno obtoževali boljševike in ki se sedaj družijo s sovražniki kulture in civilizacije.
Nemški lovci
streljajo sijajno
22 sovjetskih bombnikov sestreljenih nad pozicijami sovjetov.
Iz Berlina poročajo: Na južnem delu vzhodne fronte je poskusilo 22 sovjetskih bombnikov napad na nemško ar-tilerijo. Nemški lovci so bili hitrejši in so še pred izvršenim napadom sestrelili 20 bombnikov omenjene skupine. Dva bombnika sta bila p rim o rana k begu. Ker se ju je z vseh strani obstreljevalo, sta oba boljševika še hitro vzela neko nemško ob vezoval išče na muho. Spustila sta se nižje ter vrgla bombe, ki so padle v bližini obvezovalnega šotora. Bombnika sta hotela svoj napad ponoviti. V tem trenutku jim je bil že za petami neki nemški lovec. Lovec je prisilil oba bombnika k umiku In ju je nato sestrelil tik nad sovjetskimi položaji.
Naroči Štajerskega Gospodarja!
(PK. Gregor-Weltbild)
Nepopisna grozodejstva boljševikov v Galiciji. Na sliki vidimo nesrečne žrtve boljševi-škega terorja v Lembergu. V ozadju spremlja nemški vojak sorodnike, ki so prišli iskati
svoje mrtve svojce.
Zasužnjeni kmet v Sovjetiji
Kako so boljševiki uničevali ruskega kmeta ■ Surovo nasilje — enotno sredstvo v boju proti kmetom
V	jeseni i. 1928 je pričela generalna ofenziva proti ruskemu kmetu. V letih 1929 in 1930 je sledila ustanovitev takozvanih kolhozov, t. j. skupnih kmetijskih obratov na komunistični podlagi. Komunisti, ki jim je vlada poverila propagando za vstop kmetov v te kolhoze, pa niso dobili ni-kakih natančnejših navodil, ker je vlada dobro vedla, da so kmetje nasprotniki komunističnega kolektivnega gospodarstva. Da bi dosegli boljševiki §voj cilj, so načelno uporabljali 'edin o -le nasilje. Komunistična stranka je razpihnila po vaseh razredno borbo, ki je šla tako daleč, da so se ljudje na njivah medsebojno ubijali. Tisti kmetje, ki so kot pridni gospodarji v letih 1020 do 1928 dvignili svoja posestva na tako zavidno višino, da jih je vlada celo odlikovala, so bili kot »kulaki« izročeni na milost in nemilost iztrebljenju. Kdor ni hotel s svojim posestvom v skupno komunistično gospodarstvo, je prišel pod davčni vijak in je moral oddati vse svoje žito. Mnogi kmetje so se udali pritisku in so prešli s celo svojo imovino v zasovraženi kolhoz, da jih ne bi označili kot sovražnike Sovjetov ter jih poslali v prognanstvo.
Tako je pričelo prvo leto kolektivnega gospodarstva. Od doibre letine 1029 ni preostalo kmetom skoro ničesar. Nastalo je vprašanje prehrane do druge letine. Nastale so strašne slutnje. Nikdo pa ni verjel, da bodo kmetje v Rusiji odslej ostali leto za letom brez kruha.
V	spomladi 1. 1930 so še nekako posejali, čeprav je že primanjkovalo delovnih moči. Obdelovati so morali tudi posestva pregnancev. Stanje pa
je z vsakim letom poslabšalo, ker je število izgnancev z dežele vedno bolj naraščalo. Razen tega je sestradalo na tisoče konj, tako da se je tudi število vprežne živine strahovito znižalo.
Kdor si je na deželi upal govoriti o boljševiških načrtih in njih težki izvedljivosti, je takoj spoznal vso surovost GPU, ki je vsakega šepetalca kratkomalo izgnala. O priliki žetve leta 1931 so v vsaki vasi izgnali par kmetov, da bi na ta način pospešili uničenje kulakov. Kmetje, ki jih je poprej Vlada oziroma komunistična stranka hvalila kot vzgledne gospodarje in ki so morali na kolhozih trdo delati, so na koncu koncev doživeli še izgnanstvo.
Ruske in ukrajinske kmete, ki so se pod težo židovskega terorja in gladu dvignili proti svojim mučilcem, so po-streljali kakor garjave pse. Kdor ni bil ustreljen, je prišel v zloglasne kleti GPU.
Leta 1932 so se uprli kmetje neke ukrajinske vasi v bližini Dnjeprope-trowska proti boljševikom. Vladne
oblasti so poklicale uniformirane čete GPU, ki so streljale več ur na upornike. Kar je na uporniški strani še ostalo živega, je bilo večinoma ustreljeno. Par nesreonežev so poslali v Sibirijo. Tako je brezdušni boljševizem uničil rusko-kmetijsiko gospodarstvo, ne da bi na ruševinah tega gospodarstva za-mogel ustvariti kaj trajnega ali za življenje sposobnega.
Boljševizem je gazil po krvi
Angleški in francoski glasov! o strašnih zločinstvih moskovskih roparjev - Boljševiki so umorili v prvem desetletju 1,608.631 ljudi
Angleži — sedanji zavezniki moskovskih banditov — so svoječasno s studom pisali o boljševiški nečlovečnosti. Tako je objavil list »D a i 1 y M a i 1« 1. 1930 v svojem letopisu članek pod naslovom »Ruska anarhija«. V doti-čnem članku beremo sledeče: »Prebivalstvo so razorožili in prepustili stradanju. Trpinčenja ljudi so bila tako okrutna kakor še nikdar poprej. Ko je general Denikin koncem 1. 1919 zavzel Harkov, so ugotovili, da so boljševiki svojim žrtvam odrezali noge, roke, prsa itd. Mnogim žrtvam so iztaknili oči, razparali trebuhe, za mučenje pa so uporabljali tudi krop in razbeljeno železo. žene in sorodnike oficirjev, ki so jih šiloma uvrstili v rdečo vojsko, so pridržali kot talce, ako se oficirji v bojih proti »belim« niso odlikovali. Da
bi sovjetske bataljone imeli trdno v rokah, so postavili boljševiki pri premikanju čet dobro plačane kitajske strelce s strojnicami zra vsako četo. Ti Kitajci so morali ustreliti vsakega vojaka, ki bi se bil kakorkoli upiral. V Harkovu so boljševiki takrat pomorili nad 5000 ljudi.«
Ob desetletnici obstoja sovjetske vladavine je objavil pariški list »V i c-t o i r e« strašno statistiko boljševiških grozodejstev. Po tej statistiki so umorili boljševiki v prvem desetletju 1,608.631 osefe, in sicer člane vladarske hiše, 31 škofov, 1560 duhovnikov, 34.585 učiteljev, mestnih uradnikov in zdravnikov, 65.878 plemenitašev, 56.310 oficirjev, 79.900 državnih uradnikov, 196.000 delavcev, 268.000 vojakov in pomorščakov ter 890.000 kmetov.
Kakor smo že omenili, so boljševiki ubili z malimi izjemami vse člane vladarske hiše Romanov. Veliki knez Nikolaj in veliki knez Jurij Mihajlovič sta bila ustreljena 18. januarja 1918 v trdnjavi Petra in Pavla v Petrofourgu. Boljševiški pisatelj Maksim Gorkij je prosil Lenina, naj pomilosti velikega kneza Nikolaja, ki je bil kot zgodovinar čislan celo med boljševiki. Lenin pa je zavrnil Gorkega z besedami: »Revolucija ne potrebuje zgodovinarjev« ter je podpisal smrtno obsodbo.
Boljševizem je moril vse povprek, gazil je po krvi do gležnjev in celo do kolen, ker se je mogel samo na ta način obdržati na oblasti. Celih 23 let sta vladala v Sovjetiji strah in trepet pred boljševiškimi trinogi. Sedaj je Evropa pod vodstvom Nemčije napovedala boljševizmu neizprosen pogin. Okrvavljeni Kremi se že maje. Kri, ki jo je prelil zločinski boljševizem, kriči do neba. Vojni pohod boljševikom je vidno maščevanje vseh nedolžnih žrtev moskovskih barbarov.
(Iverscn, Zander)
Churchill: »Prokleto, mislil sem, da bo za onega rabil kar obe roki!«
Amerikanci so zasedli Islandijo
Islandski ministrski predsednik Je protestiral proti zasedbi soja ameriško postopanje proti mali Islandiji
New York, 9. julija da. List »P o 1 i t i k e n« povaarja, da Da bi za vsako ceno izzval incidente, je Amerika s svojim činom dokazala je prezident Roosevelt izvršil v na. pomanjkanje vsakega spoštovanja suverenosti druge države. Danska opa. zuje usodo Islandije z globokim sočustvovanjem in obžalovanjem.
Svet ob-
sprotju s svojimi svečanimi obljubami nov čin nasilstva nad malim in neobo-roženim narodom. Poslal je namreč amerikanske čete na otok Islandijo.
že 6. julija je objavil list »Times Herald« razgovor med londonskim dopisnikom lista »Chicago Tribune, Murchie.ja, z islanskim ministrskim predsednikom Jonassonom. V omenjenem razgovoru je Jonasson zavrnil misel zasedbe Islandije ter jo je odločno odkloni!. Jonasson je obenem izjavil, da je Islandija protestirala tudi proti svoječasni zasedbi otoka, ki so jo izvršile angleške čete.
Murchie je o priliki svojega obiska v Reykjaviku namignil Jonassonu, naj bi začel pogajanja z ameriško vlado v svrho obrambnih ukrepov«. To namigovanje je šef islandijske vlade gladko odklonil. Jonasson je izjavil, da ho. če biti Islandija nevtralna. Dobesedno je Jonasson izjavil sledeče: »Mi moramo načelno protestirati proti ameriški zasedbi, kakor smo tudi protestirali proti angleški zasedbi. Mi si ne želimo, da bi tisoči tujih vojakov zasedli naš otok. Storili smo vse, kar je v naši mo. Či, da bi ostali nevtralni.« Ko je ameriški novinar vprašal Jonassona o nje. govern mnenju glede ameriške »nevtralnosti«, se je Jonasson samo nasmehnil . .
Oslo, 10. julija. Norveški tisk imenuje postopanje Amerike napram Islandiji »nož v hrbtu Evrope«, ki se bori proti boljševizmu. Ameriški državni juristi so sigurno spregledali, aa zasedba tega otoka ni le kršitev pravic Danske, temveč tudi kršitev Monroevega načela in miru sploh.
Berlin, 10. julija Prezident Roosevelt je zatrjeval v torek na washingtonski tiskovni konfe. renči, da nima nikakih posebnih pravic. Pričujoči novinarji so takoj omenili vprašanje Islandije. Opozorili so Roosevelta na to, da je pred nekaj meseci izjavil, da Islandija ne spada k zapadnemu delu svetovne oble. Roosevelt se je na to nasmehnil ter je dejal, da je njegovo mnenje o tem, kaj spada k zapadni hemisferi, odvisno vedno le od tega, s katerim zemljepiscem je nazadnje govoril.
Kopenhagen, 10. julija Danski list »F a e d r e 1 a n d e t« piše, da pomeni ameriška zasedba Islandije resno nevarnost za miren islandij-ski narod. Zedinjene države so vdrle nenadoma v evropsko ozemlje. To se je zgodilo proti volji islandskega naro.
Tokio, 10. julija List »Tokio Niči Niči« piše, da hoče Roosevelt z zasedbo Islandije siliti ameriški narod v vojno na ta način, aa je Amerikance postavil pred dovršen čin. Popolnoma nejasno je, kaj ima Islandija opraviti z zapadno hemi. sfero. Islandija leži izven tega območja,
razen tega pa v nemškem operacijskem področju. Zdi se, da hočejo v Ameriki brezpogojno priti do konflikta z Nemčijo, da bi na ta način razširili vojno. Svoječasno je Roosevelt obljubil, da ne bo pošiljal svojih čet v kraje izven za. padne hemisfere. S sedanjim postopanjem je brez dvoma povečal nevarnost razširjenja vojne. List opozarja v zvezi z zasedbo Islandije na govor, ki ga je imel nedavno ameriški minister Knox. V svojem govoru je Knox izjavil, da je prišel čas vstopa Amerike v vojno. Ja_ ponski list je mnenja, da je Knox menda le objasnil stališče Roosevelta.
V Sovjeliji je bil židovski raj
Bivši nemški komunist L o r e n z K a m p h a u s e n, ki ga je bivanje v Sovjetiji popolnoma streznilo, je po svojem povratku v Nemčijo izdal 1. 1938 posebno brošuro, v kateri je slikal strašne razmere delavstva v Sovjetiji. Kamphausen je ugotovil v tej mali brošurici mea' drugim sledeče: »Ko sem stopil na tla rdeče Rusije, nisem bil nasprotnik židov. V Sovjetiji sem postal sovražnik židovstva. Kjerkoli je bilo kako mestece za lahko življenje, si prav gotovo našel Žida. Tako je bil v guberniji Dnjepropetrovsk Žid Kataje. vič najmogočnejši oblastnik iz vrst komunistične stranke. Vsa mesta v organizaciji stranke so zavzemali židje. Židje so sedeli v vladi gubernije, v go-
(Associated Press)
žalosten spomin boljševiške »kulture«. Tako so streljali španski boljševiki na Kristusov kip v Madridu.
spodarskih uraaih in tudi v GPU. V guberniji so bile tudi nemške naselbine Halbstadt, Luxemburg in Kronau. V te kraje so namestili s posebno naslado celo vrsto židov. Tako so bili name, ščeni v okrožju Halbstadt sledeči židje: Grenišenko (tajnik stranke), Sa. pošnikov (GPU), Finkelstein (finančne zadeve), Samojlovič (strokovne organizacije), Kobakov (oskrba), Hubner (tajne zadeve), Golod (konsumne or. ganizacije), Kretschmann (javna dela), Kleinholz (ravnatelj za stroje in traktorje), Rabkin (tajnik komunistične mladine), Dauer (urednik nemškega lista »D~- deutsche Kollektivisk). Pal-čik (ž;\ noreja), Weritsch (šola za traktorje), Dombrovskaja (voditeljica žen), Aranovskaja (voditeljica knjL garne), Rosenbaum (lekarnar), Bhmt. stein (ravnatelj za izdelovanje načrtov), Bliskin (vodja obskrbe z mesom), Ginsburg (član komisije za čiščenje stranke). V omenjenem okraju so bili židje Flor, Mosienko, Goldberg, Blum, Kefec, Goldstein, Pismeni, Ba-rač, Hanne, Klausner in Goldmann ob. enem tudi župani.«
Napetost med
Turčijo in Anglijo
Ankara, 10. julija.
Te dni so Angleži bombardirali iz zraka turško luko Adalija, obenem pa so v turških vodah potopili francosko ladjo »St. Didier«. Turška vlada je proti temu napadu vložila pri londonski vladi oster protest. Politični krogi v Ankari pa se kljub temu še niso pomirili. V teh krogih povdarjajo, da je ministrski predsednik Refik Sajdam v svojem zadnjem govoru v turški zbor. niči opozoril na izredno detikaten položaj Turčije. V turških krogih opozar. jajo, da bo Turčija v smislu svojih zu* nanjepolitičnih načel odbila vsak na„ pad, naperjen proti turški suverenosti.
Težki udarci proti
Pričetkom tega tedna je začelo nem. ško letalstvo po poročilih nemškega vrhovnega poveljstva z novimi in težkimi udarci proti Angliji. Tako so odredi nemškega letalstva bombardirali v noči na 7. t. m. uspešno razna letali, šča v srednji Angliji ter pristanišča ob južni in jugovzhodni obali otoka. V Severni Afriki je nemško in italijansko letalstvo uspešno bombardiralo angleške postojanke pri Tobruku. Angleži so jjgubili 6. julija pri poskusih napa. dcv na zesedeno ozemlje nad kanalom 20 letal. Angleži so izgubili v času od ). do 6. julija 83 letal. Nemške izgube so znašale v istem času samo devet letal.
Po poročilu vrhovnega poveljstva z dne 8. julija je nemško letalstvo z močnimi silami bombardiralo vojaške :ilje v pristanišču Southampton, t bombami težkega kalibra in tisoči za-ligalnih bomb je povzročilo nemško letalstvo velika razdejanja in požare v skladiščih, larijedelniških napravah in oskrbovalnih obratih. Izdatni letalski napadi so veljali tudi pristaniškim na. pravam v Portsmouthu in Margateu. 7. julija je napadel večji odred nemških >ojnih letal britansko mornariško oporišče Aleksandrijo, kjer so nastala velika razdejanja in požari.
Sovražnik je v noči na 8. t. m. vrgel na različna mesta Zapadne Nemčije
Angliji
razstrelilne in žigalne bombe. Civilno prebivalstvo obžaluje mrtve in ranjence. Zlasti v KOlnu in Miinstru so nastala večja razdejanja v stanovanjskih predmestjih. Pri teh napadih in pri angleških sunkih proti Calaisu je bilo 16 sovražnih eta sestrejenih.
Razdejanja v Southamptonu so silna. Zlasti so trpele veliki ladjedclniške na. prave, namenjene za sprejem težkih in lahkih križark. Eden izmed plavalnih dokov, ki je bil napol uničen, je bit namenjen za popravilo velikih ladij in nosilcev za letala. Več bomb je zadelo tudi plinarno.
Kakor izhaja iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva z dne 9. t. m., je nemško letalstvo v noči na 9. bombardiralo oboroževalne industrije v Bir. minghamu in v Plvmouthu ter druge rojaške važne cilje v lukah Great Yar_ nouth in Aberden. V noči na 8. t. m. je močnejši odred nemških vojnih letal zažgal skladišča tekočega goriva in ra. finerije olja v britanskem oporišču Haifa. 8. t. m je poskusil sovražnik napasti kanahis obalo in nemški zaliv. Nemški love; so pri tem sestrelili 11 angleških letal. Tudi v noči na 9. t. m. so Angleži bombardirali zapadno Nemčijo, ki je be.sžila med civilnim prebivalstvom mrliče in ranjence. Osem napadalcev je bilo sestreljenih. Sredo popoldan so nemški lovci sestrelili nad kanalom 17 angleških letal.
ovire so onemogočale produkcijo. Potrebna bodo silna obnovitvena dela, da' bo poljedelstvo dalo in prineslo vse. kar je pri danih naravnih, klimatičnil in gospodarskih pogojih mogoče.
Tudi živinoreja se ni mogla dovol razviti. Prinašala je le gnoj in oskrbo vala družine. Vprašanja pasme ali plemena niso bila važna.
Od konj držijo v hribovitih predelih lažje, v ravnini Sarmtal-a bolj težke konje norijske pasme. Vzhodno in jugovzhodno od Marburg-a do Friedau-f; in Rann-a, redijo polkrvne mešanici prekmurskih konj. Ravna okolica Lut-tenberg-a drži amerikanske vročekrvm dirkalce. V Zwen-u je žrebčarna te. .pašnik za dirkalna žrebeta. Zwen jc tudi znan po svojih konjskih dirkah.
Rogata živina je v glavnem razdeljena na štiri plemenske okraje. Progasto govedo je doma severno-vzhodno oi Marburg-a in okraju Luttenberg. Sve-tlobarvno govedo redijo okraji Mar-burg, Mahrenberg, Windisch Graz in Oberburg. Okraji Gonobitz, Cilli, Ttiffer, Rann in St. Marein redijo ob mursko, okraj Pettau pa pinegausk« govedo. V celoti ima Spodnja štajerski; 170 tisoč repov goveje živine.
Svinj ima Spodnja štajerska 170 tisoč komadov.
Ovčjereja s približno 17 tisoč repo\ je razširjena bolj v goratih krajih.
600 tisoč komadov perutnine, kakil 26 tisoč panjev čebel, lepa reja kuncev. 5000 koz ter ribolov predstavljajo reji malih živ ali.
Za omiljenje težav in povečanje poljedelske produkcije, ki jo je bilo treba predvsem spraviti zopet v pravilen tok, se je mnogo storilo. V Windiscl Feistritz-u ustanovljena postaja za raz delitev jugoslovanski vojski odvzetil. konj, volov, vozov in opreme, je vrnil; in posodila 2.500 konj. V krajih kje primanjkuje konj, je urejena takozvan; vaška pomoč s konji. Vse sposojen ¡konje se proti odškodnini in če ti oskrbovancu izposojenih konj gospo darsko ne škoduje, lahko uporablja z; pomoč sosednim kmetom in vasem, č se jim odvzetih konj še ni vrnilo.
Državna zemljišča so se uredila ji stavila v službo javnih potreb.
Z malenkostnim uvozom iz Gau-; Steiermark ter primernim sort i ranjen jedilnega krompirja se je uredilo pre skrbo semenskega krompirja.
Deteljno seme si bo letos vsal kmetovalec moral sam pridelati.
Umetnih gnojil se je bolj malo upo rabilo. Razlog je v nepoznavanju, po manjkanju denarja ter v transportni!: težavah.
Našteti ukrepi so dosegli, da se j1 90% rodne zemlje obdelalo.
Ostala neobdelana površina zemlj se je uporabila pozneje, tako da je po mladansko obdelovanje zemlje bilo ce lotrno.
Medtem so se opravila tudi že letn negovalna dela. Za škropljenje vino
fradov se je preskrbelo modro galico
tanje vinske in sadne letine je po voljno.
O obnovi poljedelskega gospodarstva Spodnje Štajerske
Landvvirtschaftsrat Dr. Franz je v dnevniku »Marburger Zeitung« z dne 1. 2. in 3. julija t. 1. objavil članek o obnovi poljedelskega gospodarstva po civilni upravi na Spodnjem Štajerskem.
Iz obširnega članka sledi v nastopnem del izvajanj, ki bodo zanimala tudi naše bralce.
Na Spod. štajerskem je 200 občin ter 663 tisoč prebivalcev, ki imajo pri. bližno 70 tisoč poljedelskih in gozdarskih gospodarstev. Po velikosti je od tega 60% obratov manjših od 5 hektarjev, 32% nad 5 do 20 ter komaj 8% je večjih od 20 hektarjev.
Njive in vrti zavzemajo kakih 40% celokupne poljedelske površine. Najmanj njiv je v zapadnem okraju Ober-burg-a, komaj 27 odstotkov, največ pa v vzhodnem okraju Luttenberg-a, 53 odstotkov.
Del travnikov niha med 19 do 40% poljedelskega pridobitnega prostora. Najmanj jih imajo v okraju Oberburg, največ pa v okraju Cilli.
Del pašnikov se giblje med 6 in 52% pridobitnega prostora. Najmanj pašnikov je v okraju Luttenberg, ker je tam največ njiv, največ paš pa najdemo v okraju Oberburg. Razmerje med njiva, mi In vrti napram travnikom in pašnikom je 1:1.
Večina sadonosnikov je v okrajih Marburg, Pettau, Cilli in St. Marein, kjer stoji črez tri petine vseh sadnih dreves Spodnje štajerske. Gojitev sadja igra seveda tudi v vseh ostalih okrajih precejšnjo vlogo, število sadnega drevja še ni točno ugotovljeno. Po cenitvah je na Spodnjem štajerskem nad 2 milijona 500 tisoč dreves.
Vinogradov je nad 18 'tisoč hektarjev. Največji vinorodni kraji so v okrajih Pettau, Maiburg, St. Marein, Luttenberg In Rann.
Kot posebne kulture je smatrati hmeljske nasade v Sann- in Drautal-u ter drugod in sočivje, ki ga gojijo na njivah. Zelja gojijo največ v okrajih St. Marein, Pettau, Cilli, Rami in Maf-burg. čebulo in stročnice pridelujejo na Pettauerfeld-u, paradižnike pa v okrajih Cilli in Pettau.
Gozdarstvo je pomembnejše v hribovitih in gozdnih krajih zahodne Spod. štajerske, kakor v poljedelskih, sadonosnih in vinorodnih krajih. 45% celokupne površine Spodnje štajerske pokrivajo gozdovi.
Spodnja štajerska, gledana kot celota, predstavlja deželo, ki je bogata na poljedelskih pridelkih vseh vrst. Razen tega ima močno razvito sadje- in vlno-rejo. Politične, gospodarske In socialne
MALE VESTI
*	Nemška manifestacija v Belgradu.
Nemci, včlanjeni v Kulturbundu, so imeli preteklo nedeljo v Belgradu veliko manifestacijo, katere se je udeležilo 8000 ljudi. Zborovanje se je vršilo pred poslopjem Tehniške visoke šole. Govoril je Volks-gruppenfiihrer Sepp Janko, ki je orisal pot banaških Švabov in končal svoja izvajanja s sledečo zaprisego: »Vsikdar smo pripravljeni storiti vse, kar bo od nas zahteval Fiihrer.« Vojaški poveljnik general Schroder je nato opozoril, da je dolžnost vseh Nemcev, podpreti nemško vojsko v borbi proti boljševizmu. Boljševiško kugo je treba dokončno iztrebiti. Generalove besede so izzvale silno navdušenje, ki je doseglo svoj višek, ko je zaklical general svoj trikratni Sieg-Heil Fuhrerju. Po zborovanju je sledil defile Nemcev pred bivšim jugoslovanskim parlamentom, v katerem se nahaja nemško poveljstvo.
*	Sovjetske vojake so žive zakopali. Nemški vojaki so na južnem odseku vzhodne fronte našli 6. in 7. julija žive zakopane sovjetske strelce. Vojaki so bili do ramen zakopani, zemlja okrog njih pa je bila stlačena. Imeli so samo roke proste, in sicer za streljanje. Kakor so ti vojaki pripovedovali v nemškem ujetništvu, so jih boljševiški komisarji kratkomalo zakopali ter na ta način prisilili k odporu do zadnjega.
*	židje se morajo iz Zagreba izseliti.
Kakor poročajo nemški listi, pripravlja ustaška policija splošno izselitev vseh Židov iz Zagreba.
*	Kitajska je priznala samostojno Hrvatsko. Hrvatska vlada je prejela iz Nankinga brzojav, v katerem ji sporoča kitajska vlada priznanje samostojne države Hrvatske.
*	Boljševiki uporabljajo tudi dum-dum-municijo. Kakor poroča vrhovno poveljstvo madžarske vojske, uporabljajo boljševiki tudi dum-dum-strelivo, ki povzroča najhujše rane. Tako strelivo so uporabljali dokazano v borbah okrog Kolomeje.
Tudi hmeljarji, ki jim je odkup lanskega pridelka zagotovljen, škropijo.
Boj za povečanje produkcije zahteva, da je zemlja kot vir prehrane vedno v zdravem stanju. Zavedati se je, da zemlja, gnojena z dobrim hlevskim gnojem in zelenjem obdrži svojo staro moč. Priporoča se močno in pravilno gnojitev. Umetna gnojila so po zmogljivih cenah na razpolago. Treba je pa tudi zemljo vedno pravočasno obdelati. Gnojitev najbolj poplača krompir, repa itd. Dobra žetev je vedno odvisna od dobrega semena, ki se ga mora redno menjati.
Negovanje travnikov in pašnikov je potrebno. Dobro je, če jih uporabljamo za košnjo in pašo. Pospešujte gojitev krme, sadja, sočivja in vinske trte!
Rediti je živino, ki bo dajala dovolj mleka, masla, mesa, masti itd. Pravilna krma, zdravi hlevi itd. vodijo do uspeha.
Storitve človeških rok je povečati, izpopolniti in izboljšati z uporabo poljedelskih strojev. Tozadevna akcija Reich-a bo v kratkem razširjena tudi na Spodnjo štajersko. Skupno uporabljanje strojev bo potem tudi manj peti čnirn kmetovalcem za mali denar omogočilo razvoj in napredek.
*	Angleška bojna ladja »Rodney« je dobila pri srečanju z nemško bojno ladjo »Bismarck« silne poškodbe. Kakor smo že svojčas poročali, je nemška bojna ladja »Bismarck«, ki je pred svojo potopitvijo potopila angleško bojno ladjo »Hood«, težko poškodovala tudi bojno ladjo »Rodney«. Po najnovejših ugotovitvah je »Bismarck« uničil oba prednja topovska stolpa. »Rodney« je imela 208 mrtvih in 300 ranjenih na krovu.
*	Rusi v Ameriki proti Rooseveltu. V Zedinjenih državah prebivajoči Rusi so naslovili na prezidenta Roosevelta protestno poslanico, v kateri se izražajo zoper sode-iovanje Amerike z moskovskimi roparji. V poslanici poudarjajo Rusi, da pomeni vsaka oblika pomoči Stalinu podaljšanje mu-čeništva ruskega naroda. Rusko ljudstvo pričakuje v tej vojni osvoboditev izpod boljševiškega jarma, če bi Zedinjene države zares podprle Moskvo, bi to pomenilo nevarnost ne za Evropo, nego tudi za Zedinjene države same.
*	Srbski vojni ujetnik je umoril otroka. V Lammertal-u pri St. Martin-u je srbski vojni ujetnik Aleksander Livrinič, doma iz Skoplja, prerezal štiriletni Mariji Barbari Lanner vrat ter nato pobegnil. Morilca, ki je kot vojni ujetnik delal na posestvu Lan-nerjcvih, so že prijeli.
*	Razstreliva niso za otroke. V Feld-weg-u pri Graz-u se je 14 letni Erich Snie-der igral razstreljevalca. Vzel je neko cev, jo napolnil s smodnikom, dodal zažigalno vrv ter zažgal. Sledila je eksplozija, ki mu je raztrgala levo roko, razparala trebuh ter hudo poškodovala obraz. Bil je seveda takoj mrtev, njegov v bližini stoječ tovariš pa težko ranjen.
*	Mejo med Hrvatsko in Kranjsko so določili v sporazumu z Veliko Nemčijo in Italijo. Meja teče v splošnem po stari zgodovinski hrvatsko-kranjski meji. Z ozirom na razmejitev Hrvatske in Spodnje Štajerske je Nemčija odstopila Hrvatski spodnje-štajersko občino Hum. To korekturo meje so izvršili v korist Hrvatske, da je prišla na ta način do edine tvornice stekla. Hrvatski vladni krogi upajo, da bodo v kratkem lahko v svoj prid uredili tudi svojo mejo napram Hercegovini in Črni gori.
*	Sladkor za vlaganje in zakuhanje. Iz oglasa šefa civilne uprave, ki ga je prinesel dnevnik »Marburger Zeitung«, posnemamo, da se bo na odrezek 3, nakaznic za sladkor, veljavnih za čas od 20. VI. do 27. VII. t. 1., dodatno lahko prodalo še 500 gramov sladkorja. Ta sladkor je mišljen za vlaganje in zakuhanje.
*	Važno za lastnike motornih vozil. Izšla je odredba šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko, ki določa, da "morajo vsi lastniki motornih vozil s sedežem na Spodnjem štajerskem, po v Gau-u Steiermark v tem pogledu veljavnih predpisih zavarovati samega sebe in za vožnjo upravičenega šoferja. Mišljeno je zavarovanje v svr-ho kritja morebitnih z motornim vozilom povzročenih osebnih ali materialnih poškodb. Zavarovanja bo treba skleniti pri zavarovalnem zavodu, ki je pooblaščen, da posluje na območju Spodnje Štajerske.
*	Na otroke se mora vedno paziti. V GroBraming-u je mali otrok prišel do zdravil, ki so bila v neki steklenici ter je ista v celoti zavžil. Par ur nato je bil otrok mrtev.
*	Novi nemiri v Vaziristanu (Indija).- V Vaziristanu dela ipijski fakir (vodja tamkajšnjih plemen) Angležem velike preglavice. Zadnje dni je prišlo do borb med angleškimi četami in med uporniki. Uporniki i» Angleži so imeli več žrtev. Fakir je pozval prebivalstvo k sabotažnim dejanjem.
*	Tri in pol milijarde drahem namerava grška vlada uporabiti za obnovo grških pokrajin, ki so silno trpele vsled vojnih operacij. Zgraditi hočejo razne ceste, poleg tega pa nameravajo usuševati velika področja, ki naj v bodoče služijo poljedelstvu.
*	Boljševiška vojaška misija v Angliji.
Kakor poročajo iz ženeve, je prispela v Anglijo boljševiška vojaška misija, ki jo vodi zastopnik šefa generalnega štaba Go-likov. Ta misija ima iste naloge kakor angleška misija v Moskvi.
*	Drobec granate je izkašljal. Neki mož iz Friedberg-a je bil v svetovni vojni ranjen ter mu je v pljučih ostal drobec granate. Po več ko dvajset letih se je dotifni komadič kovine premaknil tako visoko, da ga je bivši bojevnik nedavno pri kašljanju izpljunil.
*	S tobačno pipo se je zastrupil. V Hra-diš-u na Madžarskem je neki dveletni otrok prišel do pipe za tobak. Vtaknil jo je v usta ter vlekel, kakor da bi imel steklenico mleka. Pri tem je zavžil toliko tobačnega soka, da je vsled zastrupljenja z nikotinom par ur nato umrl.
*	Stalinov režim zapisan poginu. Iz Newyorka poročajo: Hearstov dopisnik v šanghaju, Kari v. Wiegand, poroča, da so v Tokiju prepričani, da Stalin in njegov režim spričo ogromnih izgub tankov, letal in drugega vojnega materijala ne uide več svojemu poginu. Sovjetija je zašla spričo nemških napadov v velike težave glede razvijanja rezerv. Razen tega je dvomljivo, da-li je Stalinova linija boljša od Magino-tove ali Metaxasove črte. Nemškega pohoda še boljševiki na nobeni točki niso zaustavili.
*	O zaposlitvi otrok, mladoletnih in žen na Spodnjem štajerskem. Izšla je odredba šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko, ki določa, da je zaposlitev otrok (učencev in delavcev) načelno nedopustno. Izvzeta so dela v domačem in kmetijskem gospodinjstvu. Otrok je, kdo še ni dopolnil 14. leto starosti, šoloobvezne otroke nad 12 let se lahko zaposli samo ob delavnikih z dovoljenjem obrtnega nadzorstva, in sicer v času med 8. in 19. uro. Delovni čas ne sme presegati štirih ur dnevnega dela. Otroci, ki niso več obvezni obiskovati ljudske šole, se ob delavnikih lahko zaposlijo po 6 ur dnevno. Ob nedeljah in praznikih smejo otroci delati samo pri športu, največ po štiri ure. Mladoletnim se smatrajo delavci od 14 do 18 let. Ti so enako kakor ženske zaščiteni s skrajšanim delovnim časom ter prepovedjo nočnega dela. Izjemo tvori samo zaposlitev žensk v gostilniških in sorodnih podjetjih. Delo ne-doletnih v pekarnah in slaščičarnah je dovoljeno samo po dovršenem 16. letu in ne pred 4. uro zjutraj. Žene in mladoletni imajo pri delu pravico na odmor.
*	35 tovornih avtomobilov polnih srebra In dragocenosti je pri svojem begu iz Jugoslavije odpeljala skupina, ki je spremljala zadnjega jugoslovanskega predsednika vlade generala Simoviča.
Ukinitev jugoslovanskih trošarin In taks. S 1. julijem 1941 je šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem z odredbo ukinil sledeče jugoslovanske trošarine in fakse: 1. Državne trošarine na električni tok, vino in šampanjec. 2. Banovinske trošarine na električno razsvetljavo. 3. Občinske trošarine na električno razsvetljavo, vino, šampanjec, pivo in žganje. 4. Takse tarifnih postavk 62, 99, 99a, 99b, 99c in 99č jugoslovanskega zakona o taksah z dne 27. junija 1921 z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami.
DOPISI
□	Trifail. Politični komisar za Landkreis tTrifail Dr. Ernst Frohner je prevzel svoje posle.
D Pettau. V okviru organizacije Steiri-rischer Heimatbund prirejena tečaja o zdravstvu sta zaključena. Mnogoštevilne udeleženke istih — žene in dekleta — so marsikaj slišala o negovanju bolnikov doma, o praktičnem obvezoväriju ran, nalom-ljenih udov itd. Predavanja o sodobni prehrani in o uporabi zdravilnih zelišč ter še razni drugi za zdravje koristni nauki so predstavljali učne predmete teh za sploš-nost koristnih in potrebnih šol.
□	Cilli. Lastniki privatnih ribolovskih pravic iz okraja Cilli se morajo s tozadevnimi papirji v svrho overitve istih do 25. t. m. javiti pri Landkreis-u v Cilli-ju, Kaiser-Josef-Platz št. 9, v drugem nadstropju, soba št. 13.
□	Trifail. Za lovskega mojstra okraja Trifail je imenovan mag. farm. Franz Pe-charz, lekarnar v Trifail-u.
□	Windisch-Feistritz. Samomor je izvršil 43 letni nadzornik tukajšnje klavnice Johann Sarinitsch. Iz neznanih vzrokov je v železniškem predoru Kreuzberg skočil iz drvečega vlaka, ki ga je popolnoma raz-mesaril.
□	Maria Rast. V domu organizacije Steirischer Heimatbund smo imeli kino-predstavo. Igrali so film »Zwielicht« z dodatnim sporedom filmske službe v organizaciji Steirischer Heimatbund. 400 gledalcev je sledilo zanimivi predstavi. Najbolj so nam ugajale slike o bojih za otok Kreta
□	Polain bei Prävali. Bil je lep dan meseca junija tekočega leta, ko smo se v Stein-u na Gorenjskem (Oberkrain) zbrali, da se z avtomobilom odpeljemo v Kärnten. Bili smo skupina fantov in mož, ki je med vožnjo na nova delovna mesta po naših lepih planinskih krajih lepo in veselo prepevala. Drveč po krasni dolini reke Sann se nekateri mlajši tovariši niso mogli načuditi prostranim hmeljskim nasadom, ki so jih takrat prvič videli. V Sachsen-feldu smo počivali in med tem seveda tudi prepevali. To je zvabilo domačine, ki so nas hitro zaokrožili ter z nami prijazno pokramljali. Na nadaljni poti proti Miß-ling-u, Unterdrauburg-u, Gutenstein-u in Prävali-ju smo povsod videli novo življenje, obnovitvena dela, ki bi jih ti kraji pod bivšo državno upravo najbrž ne bili nikdar doživeli. Na naših novih delovnih mestih je bilo za nas v vsakem pogledu že vse pripravljeno. Nobene skrbi nismo imeli za hrano ali stanovanje. Zaposleni smo pri javnih, za skupnost koristnih delih. Prav dobro se nam godi. Zaslužek je lep, hrana okusna in zadostna, stanovanja pa boljša kakor doma.
□	Pöltschach. 29 letni kmečki sin Alfred Oschina je na travniku našel lovsko puško. Da bi ugotovil, če je nabita, je nameril v zrak ter sprožil. Ker je pa bila puškina cev z zemljo in nesnago zamaše-na, je eksplozija naboja raznesla puškino cev. Pri tem so drobci cevi in naboja Oschino tako težko ranili, da obstoji nevarnost, da bo fant oslepel.
i ——.
X Nemško-madžarska gospodarska pogajanja se začnejo te dni v Budimpešti. Gre za ureditev blagovnega prometa za čas med 1. avgustom 1941 ter 31. julijem 1942.
X Nemčija je največji odjemalec blaga iz Turčije. Maja t. 1. je turški izvoz iznašal 9,4 milijonov turških pfundov. 38,4% tega izvoza je šlo v Nemčijo, ki je največji kupec na turškem trgu sploh.
Nemško-italijanska meja po razpadu Jugoslavije
Berlin, 10. julija.
Dne 8. julija je bila v zunanjem uradu v Berlinu podpisana pogodba med! Nemčije in Italijo glede nove meje, kakor je nastala po razpadu Jugoslavije. Pogodbo je podpisal z nemške strani državni tajnik zunanjega urada v. Weizsäcker, z italijanske strani pa veleposlanik Dino A1 f i e r i.
Novo nemško.italijansko mejo določa črta, ki jgre od1 nekdanje tromeje Nemčija-Italija-Jugoslavija vzdolž ne. kdanje italijansko.jugoslovanske meje do južno Sairacha (žiri) in od tam v splošnem v vzhodni smeri k tromeji Nemčija - Italija . Hrvatska. Dokončno določitev meje bo izvršila posebna nemško.italijanska razmejitvena komi. sija, ki bo v kratkem pričela poslovati.
Značilen zemljevid v angleškem listu „Times"
Londonski ist »Times« je objavil zemljevid' vzhodnega bojišča, ki pojasnjuje na zanimiv način politične načrte Anglije in ki razen tega dovoljuje go. tover slutnje glede pogajanj ki jih vodita veleposlanik Cripps in Molotov v MosKvi ter Eden in bo'jšcviški veleposlanik Majski v Londonu. Na tej angleški karti manjkajo namreč stare meje med Romunijo ;n Finsko na eni ter med Sovjetijo na drugi strani. Po tej karti sodeč je Anglija že sedaj pripravljena priznati boijševiškim zaveznikom Besarabijo, Severno Bukovino in finsko Karelijo. Svet pa še ni poza. bil, da je isti angleški tisk leta 1940 označil obrambo finske Karelije proti Sovjetiji kot »borbo za najvišje dobrine človeštva.«
%ucg.:£ichtspie£e
_Marburg, Burgplatz 1
Tedenski pregled. Posebne predstave v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 10. in 11. uri dopoldne. Vstopnina RM 0.20 za sleherni prostor.
B&&& m Hmm M	f
Napad oklopnikov. Ujeti boljše-viki. Litvansko prebivalstvo pomaga našim vojakom. Nemška zastava se vije nad Kovnom. Ve-deta je dobila ogenj iz boka. Sovjetske žene in zaplotniški strelci. Nemška vojna sila kot prijatelj in osvoboditelj. Nemške hitre čete so predrle sovražne postojanke pri Diinaburgu. Pohod v prostoru Bialystok. Sledovi prvih obmejnih borb. Boj za industrijsko napravo. Naprej čez Grodno in Minsk. Borba za težko črto bunkarjev. Naskok na Brest-Litovsk. Borba v notranjosti ci-tadele. Brest-Litovsk v nemških rokah. Zmagovit prodor preko reke San.
Od petka naprej velik varijete in revijalni film Ufe:
Hotalettf
Marikka Rokk pleše in poje. Peter Kreuder jo spremlja z igro.
142
MALI OGLASI
Med. univ.
Dr. POPOVIČ NIKOLAUS
Pettau, Anastasius-Griin-StraBe 7
ordinira zopet med 7. in 11. uro. Popoldanske ordinacije in obiski bolnikov po dogovoru. — Vse bolniške blagajne. 143
r A M T v stalni službi želi dopisovanja ■ **n 1 s pošteno gospodično, ki obvlada nemški in slovenski jezik tudi v pisavi. Le samo obširne, iskrene ponudbe po možnosti s sliko pod »Simpatična« na upravo lista.	141
fj^pnnr s Podpisano predizobrazbo, Uvenec z(jrav in dober računar, se takoj sprejme v večji trgovini na deželi. Ponudbe na upravo lista.	144
Poštenega pastirja
ru. S. Fras, Schleinitz Nr. 46 bel Marburg.
146
Hlanca z več'etnimi spričevali, ki zna niapta vsa vinogradna dela, sprejme Reiser, Marburg a. d. Drau, Kalvarien-berg 2.	145
pa_0j | Kupim vsako količino starega ■	• železa, litnine, medenine, cinka,
:ina po najvišjih dnevnih cenah. Tvrdka Just G u s t i n č i c, Marburg a. d. Drau, Nagy-gasse 14, Telephon 21-30 in Thesen, vogal Pettauer-Triesterstrasse, Telephon 24-94.
90
C II n i A krojaške odrezke, staro U H J © železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeit er, Marburg, Draugasse 5. 2
n-- dober čuvaj, volčje pasme, se res» proda. Siebendorf Nr. 5. P. Pettau. _______129
OGLAŠUJTE!
Krave-mlekarice
dobre molžnje, po drugem ali tretjem teletu ali še mlajše, vsekakor tudi telice iz dobre vzreje in jamstvom zdravja, želimo kupiti. Pismene ponudbe na naslov: Dr. W. Spitzy, Graz, Adolf-Hitler-Platz 10. Izplačilo v gotovini. Mesto dobave: St. Margarethen an der Pößnitz.
Milchkühe
guter Leistung nach zweitem oder drittem Kalb oder jünger, allenfalls auch Kalbinnen aus guter Zucht mit Gesundheitsgarantie, zu kaufen gesucht. Schriftliche Angebote an Dr. W. Spitzy, Graz, Adolf-Hitler-Platz 10. Barzahlung. Lieferungsort St. Margarethen a. d. Pößnitz.	120
Mali auto Fiat 509 XoÍ5&
Garage Völker, 137
ljen, se poceni proda. Marburg a. d. Drau.
i«. večje prostore za pečarsko de-■scem lavnico v bližini Marburg-a. V poštev pridejo tudi obokani hlevi. Ponudbe na Anton Reisp, Marburg a. d. Drau, Pfarrhofgasse 6.	135
ulj za vse s spričevali se l\ U 11 a 11C a sprejme. Klobučarna Ley-rer, Marburg a. d. Drau, Herrengasse 22.
134
Plačam najvišje cene
za staro železo, baker, medenino, cunje, kakor tudi za vse poljske pridelke. Kupujem tudi suhe gobe. Koschir Adele, Pettau.
138
V. . * z devetmesečnim vinarskim
I n I C a i ¡n sadjarskim tečajem želi službo nadviničarja. Naslov v upravi. 132
gozd, njivo ali travnik. Kolarič, Marburg a. d. Drau,. Poberscherstraße 36.
131
Kupim parcelo,
Ičporn «Ill7hn oskrbnika, viničarja, sad-iSbCEEi, siu&uu jarja. razumem se na
vse poljske stroje in različne motorje za ekonomsko delo. Naslov v upravi lista. 136
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. Koitz Franz, Rotweiner-
straBe 31. Brunndorf bei Marburg a/Drau.
133
F t _ ki ima veselje z živino, sprejel üü I «s me v službo Anton Schumann, St. Margarethen a. d. Pößnitz. 130
j.i,u zmožno samostoj-KmeCKO aeKie nega gospodinjstva na večjem posestvu, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Zmožna«.
128
Dekle k otrokom,
zmözno nemščine, in dobro kuharico se sprejme takoj na podeže lju. Ponudbe na Miki, St. Margarethen unter Pettau.	- 139
DaItIch za hišna dela in v l/eslie sprejme. Vprašati
schitz, Kötsch bei Marburg.
vrtu se tato Hans Ker-140
Der treuhändischer Verwalter der Bienenzuchtvereine in der Untersteiermark
Okrožnica št. 3.
Marburg, datum poštnega pečata.
Važno za vse čebelarje
odn. čebelarske podružnice
Velika Nemčija stremi tudi za tem, da dviga čebelarstvo v vseh predelih države.
Vrhovna čebelarska organizacija vse države je »Reichsfachgruppe Imker EV in Berlin«, ki so ji podrejeni oddelki posameznih predelov države, kateri jo tudi obveščajo o delovanju in težnjah čebelarjev.
Vrhovna organizacija tudi ureja pravočasno dobavo krmilnega sladkorja za čebele. Da pa bo imela pregled o potrebi sladkorja v novo zasedenih pokrajinah, je nujno potrebno, da vsak posamezni čebelar javi ob določenem roku količino krmilnega sladkorja, ki ga rabi.
Kako se naj to zgodi najhitreje?
Kjer še obstojajo čebelarske podružnice, se naj sestavi seznam vseh članov, ki reflektirajo na krmilni sladkor. Na seznamu naj bo označeno: t. ime in naslov čebelarja, 2. število panjev, 3. količina potrebnega sladkorja v kilogramih.
Iz krajev, kjer ni več čebelarskih podružnic ali sploh niso obstojale, piše čebelar naravnost na naslov: Treuhänder Otto Tschrepinko, Marburg, Tappeinerplatz 6, in mora tudi prej omenjene 3 točke navesti.
Rok za prijavo poteče 25. julija 1941.
Čebelarji, ki se do tega dne niso javili, ne bodo upoštevam m torej tudi naknadno ne bodo dobili krmilnega sladkorja.
Ta okrožnica velja za zasedeno ozemlje Spodnje Štajerske in zasedene predele Kranjske, ki se avtomatično uvrščajo v organizacijo »Landesbauernschaft Sudmark«, torej »Landesfachgruppe Imker Südmark« s sedežem Graz, Hamerhnggasse 1.
Heil Hitler 1 Der treuhändische Verwalter:
Otto Tschrepinko, e. h. Marburg, Tappeinerplatz Nr. 6
Der treuhändischer Verwalter der Bienenzuchfvereine m der Untersteiermark
Okrožnica št. 2.
Marburg, datum poštnega pečata.
Vsem čebelarjem
odn. čebelarskim podružnicam!
Sklicujoč se na poziv prezidenta R. D. KI. nemškim čebelarjem, ki naroča vsem čebelarjem države, da morajo odstopiti po 2 kg medu od vsakega panja, in sicer po ceni, ki je za takratno dobo določena za producenta, ki prodaja trgovcu grosistu m ker ni izključeno, da se bo ta akcija medu po priključitvi Spodnje štajerske in zasede-" nega dela Kranjske tudi v teh predelih izvajala,
pozivam vse čebelarje, da pripravijo po 2 kg medu od vsakega panja, in sicer
y% pomladnega, y3 poletnega in % jesenskega pridelka.
Če pomladnega pridelka ne bi bilo, naj čebelarji nadoknadijo vso količino s poletnim ali jesenskim pridelkom. Vsakokratni predsednik podružnice ali njegov pooblaščenec pa mora potrditi, da pomladnega pridelka ni bilo.	...... j , - •
Gori omenjene akcije medu se oprostijo samo oni čebelarji, ki lahko dokažejo, da vse leto niso imeli pridelka.	... , .
Vsak čebelar je dolžan vso količino, t. j. 2 kg medu od panja, ze od pomladnega točenja za akcijo medu pripraviti in sme z delom tega medu šele razpolagati, ko ima na razpolago poletni in jesenski pridelek.
Čas prevzemanja medu te akcije bo pravočasno objavljen.	.
Heil Hitler 1
Der treuhändische Verwalter: Otto Tschrepinko, e. h.
Marburg, Tappeinerplatz Nr. 6 ____^——
V vsako kmetsko hišo „Štajerskega Gospodarja"!