List
41 c.
Tečaj XXXIII
V
I
?
obrtniške
narodil

i



Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane
4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošili
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr
četrt
1 gold. 30 kr

Ljubljani v sredo 13. oktobra 1875.
O b s e g : Kako iz bajarjev ali luž dobre vodnjake narediti.
Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.)
O zboljšanji planinskega gospodarstva. (Dalje.)
Delitev premij za konje.
Slovensko slovstvo.
Novi
Opomnja v
čas.
Nauk Naši dopisi.
za ministra nauka. Novičar.
Vrh Krima. (Kon.)
Mnogovrstne novice.
Policijski komisar. (Dal.)
Gospodarske styarí.
«
V
«to
Kako
iz bajarjev ali luž dobre
narediti.
Po navodu inženirja Si vica.
sicer omenjena nesnaga vsede na dno; ali kedar živina pit pride in po luži stopa, zopet vsa voda postane kalna in tem bolj nečedna, če jo živina še drugače onesnaži. Tem bolj pa je še nezdrava taka mlaka poleti ob suši, ko raznovrstne stvari v njej gnjiti začnó. Kraševci, pa tudi drugi gospodarji sicer pravijo, da živina tako lužo rada in še raje pije, ko drugo in da zdravju nikakor ne ško-
Vode potřebuje člověk in živina. Ker pa je živina duje ; al to je gotova zmota in žalostni dokazi te zmote
glavni steber kmetijstva, in je njena moč in zdravje so mnogovrstne živinske bolezni, posebno
tište, ki imajo
v sprideni krvi svoj sedež in se navadno vrančni prisad
>
odvisno od tega, da ne trpi pomanjkanja vode, in kolikor mogoče dobre vode, zato so kmetijske družbe, brž
ko je vlada začela podpore dajati za povzdigo različnih jena živina izprva ne pije rada bistre studenčnice, al to
ali
sajevec imenujejo
Ne tajimo sicer, da tako razva-
razdelkov kmetiistva
pripomočjo
>
prosile
)
naj
se tudi z denarno
em olajševala naprava vcdnjakov.
In
zato ne, ker jej je
Živi
premrzla, in
ni na-njo navajena
ivino iz kapnic napajati pa ni lahko, ker vodo
vlada je vslišala to prošnjo kmetijskih družeb in jim že iz takih kapnic za napajanje živine kviško vleči bilo bi nekatera leta daje državne podpore v ta namen.
Kako pa naj se napravi
vodnjak, bodi si
to obrne obstoječa luža, kapnica, bajar ali napeljana studenčnica, ali da se to ali uno še le iz
pretežavno zato, ker so^kapnice za človeško pijačo vse da se za drugače napravljene. Ce tedaj gospodarji hočejo bolje
vode za živino oskrbeti, ne ostaja jim nič druzega kakor
da zadostuje svojemu cilju in koncu in da se tudi ohrani za leta in leta, ni zmirom lahka reč in potřebuje izve«
mož, da pravo zadenejo in s kolikor mogoče majh-
nova napravi, bajarje in luže popraviti, to je zboljšatj.
denih
nimi stroški.
Kako pa naj se te luže popravijo, kazal je Sivicev modél, ki ga je na ogled postavil v poslednji Tržaški
razstavi.
(Kon. prih.)
Trstu je inženir bi vic naredil obris in popis,
kako bi
se dale luže (bajarji) zboljšati za
zboljšanji planinskega gospodarstva.
napajanje živine, tu jo, u^pavu vuuuja^uv živinskih, in ta obris in popis je deželna vlada Kranjska poslala družbi kmetijski z naročilom, naj ljudem, ki nameravajo take vodnjake narediti in državne podpore zato prosijo, kaj pové o napravi po Sivicovem nasvetu.
to je
za napravo vodnjakov ži- Poročilo predstojnika podružnice Bobinjske Jan. Mesar ja
biti
X-*1 uolJ / J f7^ v v v napi a VA	KJi Y i\s\j v ULI uao^tu« kjiii y ua n uuvžuu u JULI UI u uau uvuiu uia^u i&
Družba kmetijska je vredništvu našega lista željo raz- skrbni sirar hoče imeti ne le visok hram (klet)
odela, naj svoje bralce pozorne stori na to napravo, pa
(Dalje in konec.)
Na mnogo strani je tedaj treba sirarju paznemu
Zato
,, da
toploto, katero méri z gorkomerom
. ali
da konečno more dati dobro blago iz rok.
ima v njem različno
jun ob enem pové, da obris in natančen popis na ogled (termometrom) in dene sir ali niže bolj na hladno dobijo v pisarnici kmetijske družbe ali pa se jim tudi više bolj na gorko, kakor je pravému zorenju bolj pri
za par dni pošlje na dom.
ležno
kolik
Naj po vsem tem županom in drugim gospodarjem, katero siru gorkoto po mislijo bajar ali, lužo zboljšati za vodnjak (kal), ne-
ampak on zahteva po okoliščinah tudi pec
j
s
kor
o povemo iz Sivicevega popisa
ni zadovoljen, da
potrebi vravnati more, ter nika-
krajih
Znano je — tako piše gosp. Sivic
da
v
tacih
kjer nimajo studenca ali druge tekoČe vode, de-
ima hram le kake luknje v steni, ampak tirja prava okna bolj nizka, ki se dobro zapró in spet odpró, da tako more svoje rejence enako škodljivih vetrov, kakor vročih solnčnih žarkov varovati ter
zevnico (kapnico) zbirajo za porabo. Deževnico za pi« jim po potrebi dobrega zraka nakloniti. In kdo se bo jačo človeško zbirajo v kapnicah (cisternah), za napa- čudil takim zahtevam, kdor vé, da pri preobilni gor-Janje živine in perilo pa
skoplj
v jamab, katere ne pregloboko
ejo v zemlji; to imenujejo bajar ali lužo.
8
,	' ~ ) ™ r** r*.o .
koti sir, posebno če je še pomanjkljivo stisnjen in je preveč siratke v njem ostalo, prehitro in presilno vrè, kar ga hudo kvišku in na strani žene, se znotraj zavolj ^^ #	#	r razganjanja le bolj trga kakor pa pravilne luknjice delà,
eboj poplavi blata in druge sodrge. Kedar tedaj de- in tudi zunaj večkrat poči ; med tem ko v kotlu pretrdo
boli
takih lužah ali bajarjih nabrana deževnica je pa tem
J nečista, čem več voda, katera se steka v to lužo,
Žuj
e
f
taka luža ni nikoli čista. Cez nekoliko časa se zapečen in še presilno stisnjen hleb nezadostno ali celó


mma
nič ne vshaja, če je še v kleti gorkota prenizka potem pravih luknjic, ali pa ostane celó brez njih. Luk-
njice v primernem številu (kakih
do
na svaljku
sira, ki ga s avedrom iz hieba vzameš) po testu razde-Ijene, v pravi velikosti lepo okrožene in nekoliko solznate so znamenje prav izvršenega zorjenja , zato trgovec po pravici gleda po njih; čeravno v luknjici nič vgrizaiti
je pa sir okoli nje toliko boljši, če je luknjica
ni
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji,
IV.
(Dalje.)
Moram pa vendar še celó tis te čebelarje, kateri se
prava
dzierzoniziranih panjev poprimejo, zastran o hr a n j e n i
1 f	* •	# . •	t	%	^	1 A	^ A
shrambi je treba sir skrbno zoper misi, muhe itd. medu v satovji opomniti na nekatere okoliščine
zavarovati, ga tudi, ko
ze
ij
>
večkrat še obr
sicer
te-le
7
m
niti ter opazovati, ali se ga ne prijema kaka plesnoba
Rekel
ali druga nesnaga, slano vodo odprati in dobro do
katero je treba varno odstrgat
i
s
heg
obrisati
KoneČno se je poslušalcem govorilo tudi še o pri
sem popřej, da naj se z medom napolnjeno satovje, kedar se v jeseni iz panjev pobere, v prazne dzierzonizirane panjeve ravno tako
7
obesi, kakor je
po
delovanji skutneg
p en k
prej
v panjih viselo. Tako shranjeni méd se res čez
pa
o namenu
7
koristi in uredbi
skute, po vsem tem zimo prav dobro ohrani, ker se v mrazu crvi izleči ne
kih družeb
povdarjala seje potreba natančnih
7
V
razkazanih zapisnik
ter razlagal se je zapo
uiuacuj morejo, spomladi in poleti naj pa vendar čebelar vec-gledu jim krat pogleda, da se mu ne zaredijo na katerem satu
•	v • •	i	i	i • .	•	i
crvi, in
7
da, ko kaj tacega zapazi
to nesnago do časa
tudi
padek dobrih pravil, po katerih naj je slehernemu druž- odpravi, sicer se mu utegnejo crvi iz enega sata na
pctu^c^ UV/Vi IU ^iw V /	»MTVV* AU	. V J v v*	v* « v v^	JL	7	* vy V-/JL	iu U tlCV/^UVJ KJ V^i. Y X	VUU^O/ to
beniku vsa pravica zavarovana, društveni odbor v za- druzega preseliti in tako poškodovati več satov.
dostno odgovornost vse, kar bi povod dalo
bolje je, da se tak sat, katerega so črvi
Naj-
ter kolikor mogoče zabranj prepiru med družbeniki ali ka- močnejši panj postavi; čebele ga bodo hitro osnažile in
napadli, v kak
kemu poškoďovanju družbe po njenih udih samih
Na vse to se je
gospodarjem, ki bodi
na
ali v dolini so z obilnišim mlekom bliz
kup, živo
pri
črve pokončale. Da se ti v satéh, katere si z medom napolnjene čez zimo prihranil, tudi potem, kedar bolj toplo postane, črvi tako lahko ne zaredijo, zato na spo-
poročevalo, naj na svoj veći denarni pridobitekiz mleka mlad te satove v panjih, kjer shranjene imaš taka društva vstanovljajo. In tako se je spolnilo tudi
7
razen
prestavi, na
bolj
na-
priliko, tako da med enim satom in
to, kar mi je družba kmetijska še posebno priporočala, drugim zmiraj vsaj za en sat praznega prostora ostane
da pri poduku spodbujam gospodarje za ustanovit
r
P
dj e n ih
kih družeb
kajti potem črvi, ce se na katerem satu zaredé, ne mo-
To poročilo, kateremu bo sledil
V
se
rejo tako hitro še druzega napasti.
Najbolj ši se pa
vanih p
v kratko posnet gl
popis obisko- v satovji čez leto še tisti méd ohrani, katerega čebele
zapopadek v ajdovi paši v škatlje nanosijo , gotovo zato , ker će-
danega poduka o zboljšanji planinskega gospodarstva, bele v tem času cvetličnega praha v škatlje navadno ne vzlasti mlekarstva.	. K nosijo, pa če ga tudi kaj nanesejo, vendar ni več med
v
se
Opomni! sem pa zbraně gospodarje in tudi tukaj enkrat povem, da si nikakor ne domišljujem, da bi
' U. »Al W U J^V/ T V Iju y	w. m»	V» M v/ Vfcv	i
s tem podukom Bog vedi kaj dognal
vsaj
dobro vem, da od po sluš an j
do
p o In o va nj
pre-
a je
večkrat še prav dolga pot, in da se utegne tudi temu nauku goditi to, kar se rado vsakemu drugemu bodi-si verskemu ali svetnemu nauku godi, da ga nekateri po-slušajo, še tudi potrdijo, vendar pa po svoje, po starem zopet naprej delajo. In gotovo tudi ni bil namen tega poduka ta, da bi se hotelo kar na vrat na nos vse dose-
kar bi bilo ravno tako
7
njim metuljevih jajčekov, tedaj tudi ne črvive zalege. Kdor ima tedaj kaj medú v škatljah, naj tega čez leto ohrani, one z médom napolnjene satove pa, katere je v jeseni iz panjev pobral, naj že pozimi, če je treba, ali pa spomladi v klajo porabi, ali pa vsaj po tem rojem dá
v
ce
danj
gospodarstvo prekucniti
napačno, kakor če bi se nikoli nic zboljšati ne hotelo
opešal
tako jim klasti. treba ne bo.
í [ * ví.
Novi Kranjski panj je tudi za to prav pripraven, hoče čebelar kakemu panju, kateri mu je preveč
7
zopet
moči pomagati.
7
ampak
kmetijska družba s tem podukom
Dostikrat se prigodi, da kak panj čez zimo
zeló ob čebele pride , da ni
upanja
kot na celino s tem namenom, da bi se gospodarji za sebi v kratkem kaj prida opomogel
;
tako
da bi se sam po
pr
vsaj nekoliko opozorili, da je po planinah
ploh
7
še
manj pa
7
da
pri mlekarstvu še kako drugacno in morebiti koristnej
delovanje mogoče, kakor
bila.
tišto leto še rojil, če mu čebelar sam na kako vižo
čebelam ne pomaga
Kdor
ima
navadne panjeve
si
dozdaj pri njih navada more pomagati s tem, da nekaterim bolj močnim pa-Ce se tudi koj na enkrat kake znamenite zbolj- njevom, vsakemu malo, čebel vzame in jih onemoglemu
save ne pokažejo
7
Je
vendar že nekaj, morebiti vsaj to
?
doseženo
da
uu^^uu, cí a, se z razgovarjanjem o tem, s prevdarj«,	« «vij oai, ivc*^ u1u.5a.u1 penzou,	ui njem in primerjanjem neka pot pripravlja napredku,	čebele nazaj v svoje stare panjeve povrnile , in zbolj-ki se utegne po okoliščinah počasi in brez kake pre-	sani panj bil bi kmalu ravno tako slab, kakor je posil jave pri temu ali unemu v eni ali drugi stvari tega	prej bil.
dá
zbolj šal, kam drugam prenesti
potem mora ta panj , katerega je na ta način
sicer
bi
se pridjane
kmetijskega oddelka prej ali potlej v djanji zvršiti
Ložeje in bolj gotovo si pa mores v tacih okoli-
Vsaj bi tudi v Bohinji nihče ne bil zacel z mlekom ščinah pomagati, če imaš panjeve s premakljivim satov-
drug bi
7
kakor je od nekdaj navada
7
gospodariti, ako
ne bili brali ali slišali, da se mleko s sirom bolj
kakor z maslom, kar so sosedni Tominci in veliko
jem, namrec tako-le:
Vzemi enemu močnemu panju en sat, v katerem je
V
ze
bolj godne zalége, in obesi ta zaleženi sat
Bovčani že dolgo tukajšnjim gospodarjem pripovedo- onemoglemu panju v sredo med druge satove
vali šalo
da
se
to
kar
se
* j^rvr t v/vAv	VUiUJULlV^lUJULltl j^ClUJU V Ol VUU AUV/U M.L U^U OCIUU V U ^ XI
večkrat sli- bele gnjezdo imajo, kajti tukaj je najbolj toplo.
kjer
če-
Iz te
7
Přišel je čas
resnobniše prevdarilo ter na zadnje v veliko za- pridjane zalege se bodo kmalu čebele izvalile, in panj
dovolj nost vendar tudi de jansko poskusilo. In stari pre- ti kmalu
moči
govor
77
kar se počasi prime, se dobro prime", bode se
tudi o mlekarstvu na Gorenskem potrdil
ostale, kjer so se izlegle.
pride, kajti^mlade čebele bodo tamkaj
Ce
si
panj pa se
zadosti
močan ne zdi, naredi še enkrat ali dvakrat ravno tako; po tej poti lahko ob kratkem najslabši panj v močnega
spremenis
prenašati ga
a vendar ni bilo treba v kak drug kraj Brezje; samo sreberne medalije za dobro rejo konj so
Ravno tako si
II ga.	v u u taxvu ox mOTCS i uui ^uivu	c-	•	v	» — « * v u v u *«	oo,
drujee ali tretjiče zboljšati. Vendar pa mo- Jakob Janez pa iz Vrbe; c) za žebca France Dornik
tudi poleti
dobili: Janez Gogala in Matevž Brence iz Hraš
slab
ram opomniti, da se slabému panju ne smé na enkrat j. «uuuui« i ^jmuv, ««	. uimuu
preveč zaléženih satov dati, kajti če bi čebele ne mogle Kolbl na Javorníku 4 cekine; e) za licencirane pri-
iz Podhoma
cekine
za dveletne žebičke: Simon
vse
lége obsesti, bise jim utegnila prehladiti, in tako vatne žebce plemenjake: Jožef Volk iz Vrbe
ceki-
bi se panj lahko osmradil; zato je najbolj prav to
9
da
nov in Lorenc Volk iz Crnivca 4 cekine.
sat
>
Je
se takému slabému panju na enkrat le en sam sat za-lége dá , pa raje še pozneje drugi in tretj
potreba.
VII.
Kdor hoče s pridom čebelariti, mora za to skrbeti,
beti
V Kr an j so prignali k premiranji: 15 kobil z že-
14 žebic
enoletnih in
dveletnih žebičkov
UCU J X"X tiCUll;^ • CUU1UVU1U IU V uvticiuiu iCUlUttUV J %J
licenciranih privatnih žebcev plemenjakov. Premije so
pa dobili: a) za kobile z žebeti: Jožef Gr nika 8 cekinov. Lenard Sušnik iz Mlake
a šic
iz
Gol
ma« v^iviuvy, X.VUCIU	.«»v, po -r ce-
kine pa: Janez Saj o vic iz Velesovega, Anton Ti-
posebno takrat, kedar čebele ringar iz Stražišča in France Mubi iz Spodnje Bele;
samo sreberne medalije pa: Jožef Burger iz Vogelj
če-
da ima močne
panjeve, v ajdovo pašo pošilja. Skušnj
močán, zeló čebelen panj v ajdi več medu nanosi, kakor
nas uči
da
en sam
in Anton Nag lič iz Kokrice
y
za žebice: Tomaž
tri] O OlCLhtl y XU » UUUCIX l/l	oiaui eti X JJ V^ V X ,	OV; V iljuu	--- —-----~— —---J — —------"7 I— -------- f" ■ - »«uvv
pošljejo , trikrat toliko stroškov prizadenejo, kakor en Rezar iz Kokrice, Jožef Lap iz Most, Jožef Župan
iz Srakovlje in Janez Simnovec iz Praprotne police;
samo sreberne medalije pa so dobili: Jtirij Bur gar iz
slabi
in vendar trije slabi panjevi, če se v
ijdo
Grašič iz Strohinja 6 cekinov, po 4 cekine pa: France
y
sam močán, vsaj voznine pride od enega slabeg ravno toliko plačati, kakor od enega dobreg taka je tndi z najemšČino od ulnjaka itd. Umen čebe lar bo tedaj bolj slabim panjevom več ali manj čebel Porenta iz Brega;
panja ravno
Vogelj
y
Simon Jereb iz Spodnjega Brnika in Alež
pridal , an j^a uva «xi av> v kj\j oieivm ^ «ííj »j » ůuiiiz^ix , ili. ' - ---—-----O "
tako enega samega močnega naredil. — Zopet za tako Brnika po 4 cekine
ali pa dva ali
še več
slabih panjev združil
m
druže van je čebel so dzierzonizirani panjevi veliko bolj pripravni, kakor pa navadni stari Kranjski.
čebele
m	a	1 A	^	v 4 A	m	*
prav
za enoletne žebičke: Anton Vrban iz Zadrage in Janez H oče var iz Spodnjega
u, kaj za dveletne žebičke: Jurij Za-cekinov, po 4 cekine pa: Janez Ho-
Kranja
veri
čevar iz Spodnjega Brnika, Martin Hafner iz Dor-
Ker je
je na tem veliko ležeče, da zná čebelar ceoeie	«ciucj	oauv*
dino vati ali družiti, da se mu ne skoljejo Graiser iz Vodic in Jožef Dri no vec iz Okroglega ;
farjev
Jernej
Rep nik iz Zgornjega Brnika, Janez
in med sabo ne poko

zato hočemo to reč malo
bolj
prevdariti Vsakemu čebel
Panj
y
je znano, da imamo kateri imajo vplemenjene,
za licencirane žebce sta pa dobila: Jakob Cirar iz
Skrjančevega 10 cekinov in Janez Mušič iz Spodnjega
ali
y
čebelarji navadno pravimo, sprašene ali obhoj popolnoma rodovitne matice;

Brnika 8 cekinov, samo sreberne medalije so pa dobili
kakor za licencirane žebce : Anton Pavčič iz Gatine, Valentin to je,
panjeve
kateri
, _____imajo še devis ke, to je, take
matice, katere še nikakoršne zalége ne zastavljajo
Zupanec iz Sela in Janez Letnar iz Suhadola. Pre-mijam v cekinah se je na vseh štacijah tudi pridjala sreberna medalija za dobro rejo konj.
—
y
panjeve, kateri nimajo dobrih matic
y
tako imenovane trotovke, katere le trote ležej lavnih tfebel pa ne;
ampak
de
Slovstvene stvari
m
pa
panjeve, kateri nimajo celó nikakoršne matice
(Dalje prihodnjič.)
Slovensko slovstvo.
* Umni kmetovalec
ali snio Sni poduk, kako obdelo-
Delitev premij za konje.
(Konec.)
vati in zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim kmetom v poduk spisuje France Povšé, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu.
Pod tem naslovom je prof. Povšé
ki
ze
ji uu IVU4	\j » \J U4 JU	1 VX. X. U » Cb , rv 1 t C KJ i
Na Bohinjsko Bistrico so prignali k premiranji 20 učitelj na deželni Goriški šoli obdeluje praktično
kobil z žebeti, 9 žebic, 3 enoletne in 1 dveletnega ze-
kmetijstva, na svitlo dal prvi del obširne knjige
snopić. let kot
Ije
bička. Premije za kobile z žebeti so tu dobili Anton obseči vse vrste zemljiškega gospodarstva.
;
ki
o
ima
Sod ja iz Cešnjice 8 cekinov, Jožef Stare iz Cešnjice 6, Lorenc Bercé iz Srednje vasi,
iz Cešnjice in Jožef Sušnik iz Nomena pa po 4 cekine ; samo sreberne medalije za dobro rejo konj so pa
dobili Anton Jek lar iz Kropivnika, Simon Sodja iz Cešnjice, Janez Hribar iz Jereke in Janez Korošic iz Kropivnika; za žebice so pa dobili premije: Valentin
Pisatelj „umnega kmetovalca" si je pri tem svojem Luka Dobravec delu stavil dvojni namen: podučno knjigo namreč v
roke dati našim gospoda rj em in pa nižim kme-tijskim šolam.
Da je pisatelj kos vstreči temu dvojnému cilju, de-
janska priča je
leži.
snopić knjižice, ki zdaj pred nami
in kot
Profesor Povšé vé, koga ima podučiti,
ozman iz Nemškega rovta 6 cekinov, Matevž Suš- strokovnjak zadel je pravo mejo: ogibaje se golega em-
ûik iz Nomena in Jože Odar iz Stare fužine pa po cekine.
Radolico se je prignalo 12 kobil z žebeti
y
y
žebic
vatni žebci plemenjaki. Premije so dobili: a) za kobile knjigo. Kjer pa je bilo še več razjasnila
žebec, 2 dvaletna žebička in 4 licencirani pri-
pirizma šel je s temeljitim znanstvenim učenjem le tako daleč, da umen gospodar more za njim. Lahko umevno razlaga vse predmete v domaćem jeziku, in to kolikor mogoče na kratko, da ne straši učencev svojih z debelo
treba, dal
ga
z žebeti: Miha Rasinger iz Podkorena 8 cekinov, je s podobami, ki povišujejo vrednost knjige in ka
Jožef V i die iz Lesec 6, po 4 cekine pa France Stroj terih ta snopić šteje 47.
iz Dvorske vasi in Miha Bera v s iz Brega; samo sre-
Prvi snopič je razdeljen na 3 poglavja: prvo se
Wne medalije pa so přejeli Janez Marolt iz Radolne, suče okoli zemlje, katero kmetovalec obdeluje, drugo
Janez Pretner iz Preditrga, Jožef Volk iz Hraš
5
za žebice : Peter
kin
eran iz
Vrbe
cekinov
y
po
okoli rastlinskega življenja, tretje okoli orodja
;
ce-
s katerim se zemlja obdeluje. Vsako poglavje pa je
e pa Jakob Papier iz Vrbne in Janez Babič iz zopet razdeljeno v toliko razdelkov, da gospodar vse
izvé, kar mu je vedeti potreba, da postane to, kar kaže
tem
)
da pravi: „minister Stremayr bo danes Crnov
naslov te knjige: umen kmetovalec.
pustil in le dvorni svètnik Lehmayer bode ondi ostal
In zato pozdravljamo prof. Povšetovo knjigo s pri svečanem dijaškem komersu zato, ker dijaki dežel tištim veseljem, s katerim čestitamo vsacemu sloven- nemu glavarju Alesani-u zahtevanega poroštva, da skemu pisatelju, ki pripomaga k napredku kmetij- bode nikakoršnib demonstracij, niso hoteli dati. Deželni
ne
vjiw1xa va jjaumtvij va j jaa	vuiit^l« a* aa t«	a v v*	^	j
stva, ki je glavni steber blagostanja naše domo- gl
i
vine, kajti revež kakoršnega
koli
namreč je hotel pruski propagandi, ki se bode
stanu, ze po
starodav- tu še bolj kot dozdaj vdomacila, perute pristriči
nem pregovoru Rimljanov „pauper ubique jacet nikjer veljave, in resnično je to, kar je
u
y
nima
likonemški orel ni tega dopustil
;
ve
ceravno sam
očigled te Pruske kuge mora poštenega Avstri sloveč vojskovodja, rekel nadvojvoda Karol Avstrijski, janca strah biti, če pomisli, kako silno se ona širi
da „najlepše
j 7	«J ' ^ ^	— *----jctaučt sira, u um, utî pum
z m age so brez ugovora one, ki si jih brezverskim liberalizmom
z
človeški um pribori od zemlje/
<
Dr. Bleiweis.
Slovstvena drobtinica.
Oponmja v cas.
Po slovenskih časnikih namreč v poročilih z jugo
slovanskega bojišča zdaj pogostoma čitamo imena kraje\
napačno pisana in sklanjana.
Tako čitamo na pr. v Trebinjah, v Cetinjah
kakor da bi taka imena bila množnega števila, kar Trebinje, Ljubinje, Nevesinje, Cet
neutra in tedaj singul.,
' j ~ * v « * ~ j w 7 —---i " ;
torej treba pisati: v Trebinj
so
(ali Trebinj i), Ljubi nj u, na Cetinj
itd
Drug
paka je zopet ta
7
na
ac
imena moškega spola kakor bi a bil trden, ko je vendar giblj
da se hrvatsko-srbska
ec) sklanjaj o tako
?
nekateri
iz
Stolaca
7
Žabaca
ter pišejo
7
Kragujevaca, na Jastre
bacu itd. namesto edino pravilnoga iz Stolca, Zabca,
Kraguj
7
na Jastreb
Prav za to, da bi takih
itd pak
ne
bilo
7
priporoča
se ta imena po slovenski že v nominativu pisati na
ec
torej. kji Ul G Kj , tirtUC Uj IJU O V7 1/OiOk. tuui J/IOCVU« * "VLU
Ijevidih slovenske Matice. To se ve da takemu, ki be
Stol
Žab
7
ec
in so tako tudi pisana v zem
sedo „vstane k" sklanja: v s ta nek,
tane k
7
kakor smo nedavno čitali magalo
takemu tudi to ne bi po
Takisto se piše tudi „Nikšiči",
in ne
Nik
7
V
nominativu
7
tudi
se
gov
pod H tolmači
nego Ercego
bolj
in ne
pod
7
slovenšcini prilega: Her< kakor že Vuk to besedo
zapise
nico
Okolnost ta, da z novinarstvom baveč se Slovenec
odkriva nam drugo neveselo res-da hrvatsko-srbskih listov nič ne čitamo , ker bi
7
„iz Stolaca",
;
sicer to pomoto kmali spoznali
Politične »tvari.
Nauk
za ministra nauka.
Bismark mora res veliko veselje imeti nad svojimi mameluki, ki za Pru si j o neutrudljivo v Avstriji de-lajo propagando. Povsod ima nastavljene svoje pionirje, ki vedó, za kaj delajo; je pa tudi druzih strežnikov do-volj, ki ne vedó, v čegar službi so. Skandali v Gradcu pri poslednjem zboru nemških naravoslovcev so tema
živa priča.
Isto take demonstracije so se, kakor
Češki
časniki z lojalno nevoljo pripovedujejo, godile v Brnu, kjer ste z vrha nove c. kr. colnije vihrali dve veliki
novonemški — pruski zastavi. V Črnovicah pa, ko so prve dni t. m. slovesno odpírali novo nemško vse-učilišče, so isto demonstracijo nameravali vseučiliščni dijaki, podkurjeni za ono N em čij o, katera hoče svoje
perute raztegniti čez take dežele, nemški jezik govori. Telegram iz Crnovic od
kj eJ
kopica ljudi
t. m.
7
ki
ga je prinesel „Neues Wiener
dne
Tagblatt", na-
v Avstriji.

ki se je leta 1868 zlegel, tudi
Državniki Avstrijski morali bi vendar to videti
— ------- — — -----------— -—— ——. , a
tudi razumeti, kaj se skriva pod tem, da se tudi v
7
v
šolah
in v
nenemákih deželah v javnem življenji uradnijah sili gospodstvo nemščine, s pretvezo, da se ž njo skrbi za omiko in izobraženje ljudstva, katero naj pri vsakoršnih slovesnostih še občuduje na Avstrijski
zemlji mogočne Nemško-pruske zastave.
Minister Stremayr se je vstrašil Crnojiškega dija-škega komersa ter je pred njim zapustil Crnovice. Al kaj se mu primeri, ko medpotoma obišce v Levo vu
staroslavno poljsko vseučilisče in si dá predstaviti ondašnje profesorje? O tem ne govorimo, da minister
nauka še vedel ni, da so v Levovu tudi šole z rusin-
skim jezikom; ko mu pa rektor predstavi dr. Buhla, ki nemško državno in pravno zgodovino razlaga z nemški m jezikom, in dr. Ko bath, neki mameluk ministra Zemialkovskega
omeni
da se ta nauk vsled posebne deželne želje uči v nemškem jeziku, minister Stremayr poprime besedo,
mnogo govori
na slavo nemški
vednosti in učenosti in radost svojo razodeva nad tem, da na Levovskem Poljskem vseučilišču se vsaj en pred-
met uči v
nemškem jeziku; kaj tacega
pravi go
spod minister — je še posebno zarad tega veselo slišati
da imajo dijaki tudi priliko, vaditi se nemškega
MH I ■	HHMriMHHstopi
zato jezika.
rž pa, ko minister svoj govor končá
vseučiliščni rektor dr. Czerkavski pred nj in mu od-
vrne tako-le : „Ekscelenca !
7
da
mojih mislih nalog vseučilišča nikakor ni ta, da
Dovolite mi opomnjo
po
bi se mladež
jezikov učila, ampak
vednosti gojiti in znanstva širiti." omolkne; izvedel je po takem
še
da vseučilišča imajo
Minister na to
čemu so
tukaj
7
se
vseučilišča. — Ali si bode pač ta nauk zapomnil?
Tudi večina naših deželnih in okrajnih inspektorjev ljudskih šol še ni do spoznanja prišla, čemu so ljudske šole? kajti celó v takih šolah, v katerih je slovenski jezik materni jezik mladine, uboge otrofie
pred vsem vprezajo v nemško galejo, namesti da v maternem slovenskem jeziku, kakor na Nemškem v nemškem, na Laškem v laškem, na Francoskem v francoskem itd. učili za življenje potrebnih vednosti! Tako se zanemarja v glavnih stvaréh nálog ljudskih šol, da se mladini vbija jezik v glavo, katerega se ne naučijo ker se ga naučiti ne morejo.
Pa kaj se bomo čudili, če se na suhem lesu to godi, kar se godi na zelenem, kakor smo ravnokar sli šali iz Levova!
7
Ozii
po domovini.
Vrh Kri m a.
(Dalje.)
Vodnik nam je rekel, da smo v poldrugi uri na
meravane nemške nakane dosti razumljivo razodeva s prvih stopinjah tako strma
vrhu, če dobro stopamo, pa menda le zato, da bi se nobeden ne skesal. — Pot iz Vrbljen na Krim pelje blizo vrha večidel po samem kamenj
ter
7
da
prec p*'1
sě lahko v kole»0
v
griznil
)
koliko trpí uboga živina, ki mora po taki
potí
drva iz hriba vlačiti
Izp
nas
solnce dobro grelo, pozneje nam je
tja drevje še precej sence dělalo, tem bolj nas je pa
ť I	• i • i	TIP . v J_L _____ 1__Ji •__ 1 •
grel
Mnogovrstne novice,
* Le en jezik po vsem svetu. Švedski časniki si dajo veliko opraviti z iznajdbo nekega dr. Damm-a, ki
strmi brib sam. Blizo četrt ure hodá imeli smo na je osnoval nekak vesoljni pisan jezik, s čigar pomočjo
desno pod
boj
gled na Lj ubij
Vrblj
, Brest, Matenj
potem se pa pot zavije
smo imeli znožje hriba na levi pod seboj
naprej

m da
bi se narodi različne narodovnosti
mogli
med seboj
Mahamo
V
se
umevati in dopisovati, če tudi bi vsak rabil svoj lastni jezik. Iznajdivec se pripravlja in upa, da bode s po
dobre četrt ure, kar zaslišimo véliki Sent- mocjo švedskega kralja Oskarja in nekaterih učenih iz
peters ki zvon iz Ljublj
vsi malo postojimo
7
da
se prepričamo, jeli se ne motimo
in res nismo se mo
cpuuamu^ J01	uc LUUULUU ^ IU i. V>0 UlOLUV OV5 LUU	"" j/wottwov
Bilo nam je že dobro gorko, da je imel vsak las stavo v Filadelfijo.
Stokholma in Gothemburga na svitlo dal nekatere spise ali poskuse svoje metode ter jih bode poslal na raz-
tili.
svojo kapljo. Udarimo jo naprej ter korakamo še pol ure vedno po tej strani hriba z razgledom na Ižansko in Ljubljansko močvirje, vrhunec Krima se nam pa še hovitimi interoacijonalci, kateri so leta 1871 Paris po
* Na Ruskem rogovilijo, kakor so „Novice" že po-vedale, brezštevilna tajna društva, ki so v zvezi s stra-
JUJ UUljaUOttV tuouili jV j w I4JWUVV «.»A ALUM WV uvtua J^w WV»
noče prikazati« Kraj je vedno bolj samoten, drobnih
žigali.
-----? .»«VW.X	.O pw-
Te dni se je zanesljivo izvedelo, da jih Pruski
ptičic pevčic ni ne videti ne slišati, le kaka šoga se še minister Bismark z denarji podpira. Ali Prus misii sèm ter tjè zadere. Stopamo više in više ter priderao na vojsko zoper Rusa?
J ^	i v-fc c* n rl Aofi nontiû aon Ar/af i no on a^-ii	^ A/n«/ii ršni n r* (v\ £ s* r* nr% *
do precej velike in še dosti ravne senožeti na znožji
Nova zeleznica na Stajarskem. Železniška proga,
a ne najvišega vrhunca. Preko te senožeti jo po kateri se bode urno kedaj zamoglo drdrati iz Spod-
enega,
krenemo na drugo stran hriba, in kmalu se nam poka Vrbnika in Vrhniška okolica, razkrije se nam cela
?
v
stran proti Idriji in Polhovem grad
sivoglavi Triglav.
Al imamo še prejeej visoko kobacati, najvišem vrhuncu. Cem više smo, tem več je leševj začnemo toraj lešnike trgati, ki so ostali drugimi
njega Drauburga v Celje brez velikega ovinka nad Maribor, se bo skoro razmerila, ker se delo inzenirjev
se nismo
adej pa bitremu koncu bliža. Po najnovejšem merenju bo želez
nica se potegnila iz Celja po lepi Savinski dolini čez Pa ko v Soštanj i nv Vele nje, kjer se bo ukrenila v dol Mislinje pri Št. Il u ter mimo Slo-
pn
vengradca peljala v Spodnji Drauburg. Pot se še ene trikrat na desno in levo vkreber zavije, se veselijo urnega delovanja inženirjev, mislé
Ljudjé
m
daj pridemo iz goščave na trato
y
da
se
v
ZJ
naj
železnica ne bo samo merila. ampak tudi naredila. Tega
XU.	--* -------------*----J ---J	---------------- ^ —	~ —«««i "«ivuu«.
višega vrhunca. Tu se malo oddahnemo za strmo hojo se je tem bolj nadjati, ker je država kupila rude na
(po ta
ni
f
s travo poraščenega vrha
ki jo imamo po solncu še do goleg
7
lepo
sèm ter tjè raste kaka
leša ali trš)
kopanje svinca in cinka.
* Koliko so v Parizu lánsko leto pojedli in popili
oštrih ovinkih prehodimo v četrt ure kaže letnik,vki ga Parižko županstvo vsako leto na
ko streho strmo senožet, ki krije vrhunec
Ob
na dvanajst stojim
Krim
trt svitlo daje. Stevilo prebivalcev v Parizu znaša 1 miliion
Veličastna tihota, sveti mir kraljuje tu gori
od
nikodar ne čuješ nobeneg
glas
7
ne slišiš nobeneg
ne ptičjega petja. Tu gori se ti razkriva rajski surovega masla (putra) in 129 milijonov ostrig
kl
pogled na vse strani do krajnihvrhov in gorá Kranjske
in 851.000, ki so snědli 300.084 volov, 1 milijon in 649.101 koštrunov, 230.671 prešičev, 46 milijonov funtov
rib, 36 milijonov funtov divjašcine, 40 milijonov funtov
, — po
pili
dežele ; v čistém zraku kaže se ti Snežnik, Nanos, Tri- tolitrov jabelčnega in
so pa čez 3 milijone hektolitrov vina, 10.000 hek-
in druzih gorenjskih snežnikov sive
hruševega vina, 90.000 hektolitrov

ke pl
S taj ar sk
mlj
mejne goré in celo
Kam- žganja in likerov. (1 hektoliter je 100 litrov,
blizo 5/
je luu litrov, i liter pa
7 bokala.)
*	Pete trojčeke je porodila neka žena na Ceskem
Žena je stara 23,
Otrok imata sedaj 12 dečkov in 1 deklico vse čvrste
in zdrave; 2 dečka sta umrla.
*	Petero telet je storila krava nekemu kmetu v
Dolensko v podnožju ti je. Posebno lep pa je pogled, ako se obrneš na gornjo stran polukroga, — Vr libela
ka in njena okolica, Ljublj ans k
Polj
in
Ljublj
ne vidi se od nikodar tako velika in lep
negO od tUj viui oc ov. *jvj ou, txiauj j iu juajjicj ua	j. gvv/u	jo siuiiia isprava jucivcuju tt.ui ci u. v
rensko. Kamnik in cela lepa Bistriška ravnina okoli Hohenmautu, ki jo je ob svojem času za 150 gld. kupil.
—	-	m	m	« v	V	«	ft	. m	•	•	mar- mm m	m m m m	' ■ ■	^	**	^	^	^	_	^ mm	É^r	^ ^
vidi se sv. Jošt
Kranj
in naprej na
Go
v mestu Plzen-u.
mož pa 26 let.
Meng
7
Doba in Brda
Vse kraje navesti in popi- Vsi pa so bili mrtvi; prvi je vagal 16, drugi 17
sati
ki se vidijo vrh Krima, napolnilo bi debelo knjigo.
m	I	i	w ft	^	•	é
, pa
7
18
Pridi tù gori in ozri se sam po lepi naši domovini vzemi dobro karto Kranjske dežele seboj in dober da

četrti 19
tretj i
;
peti pa
20 funtov, vsi skupaj 90 funtov.
Porod je bil za 6 tednov prezgodaj ; kravo so zaklali
lekogled gorkote po malo megl nega
porucamo žej
Ob 12. uri kazal
gorkomér 21 stopinj
nebo na najkrajnem oboku mrenasto in jel je jug pihat
postalo
Kras-
Zabavno berilo.
gleda očarani posedemo se po mehki travi ter
kar je kdo za želodec seboj prinesel, pa so nam bile vodnikove češplje kaj dobre
za
Po krátkém počitku se spravimo zopet na noge, ter se
zopet jamemo na vse straní, na vse
kraj
po deželi
ozirati ter drug drugemu znane kraje kazati; kar pri jádra lep metulj jad
vseh pozornost na-se obrne
y
(Segelfalter) proti vrhu in vlovimo ga in vzamemo
sodnljskega življenja,
Po spominu skušenega starega pravnika
Spisuje Jakob Aléšovec.
IV.
Policijski komisar.
seboj
(Dalje.)
Zdaj
pa
treba bilo misliti na vrnitev z višave
77
vraga," pravi potem
kaj
Pa
saj
v nižavo. Predno pa se spustimo po drugi poti vzdol, žveplenke. spomnimo se še s kipečim srcem tužnih naših bratov v s or", se obrne proti
vi niste brez
jih
po
7 77
ne ene
7
meni, besedo „profe
žepih
gospod profe
soru posebno
Bosni in Ercegovi
(Kon
prih.)
povdarjaje
Jaz brž uganem, kaj namerava, iščem tudi po slednjič pa rečem:
epih
*
7)
Ne ene nimam. Da se pa v gostilniei nisem pre- nost teh besedi potrjujejo.
Solkanu
y
videl z ognjem! Kako bo pa
daj
»
gospod
?
v Grgarju
; v
to besedo tudi jaz posebno povđarim. „Smodka brez z noži, oziroma s kolcem.
Dornbergu (in še kje?) so se přetekle dni godili napadi
ognja je kakor — kakor
primere

pomagajte mi najti prave mestni) je fant
prvih
vaséh
okoli
ponočnjak ponočnjaka zahodil
„Kakor profesor brez učencev, haha!" „Ali pa inženir brez svojih instrumentov „Dobro, haha!"
Dornbergu pa (o. 21/« u. od tod) je brat brata v
ici
> v
skoraj ubil. In to je že v drugo v malo mesecih
postelji
so se DornberČanje nad sorodniki pregrešili.
}
Mese
da
ca
julija je v Trstu Dornberžan S. sestro skoraj do smrti Oba se smejeva , tako da se popotnika obrneta pobil ter bil ni davno v ječo obsojen. Zdaj pa je brat
proti nama. Moj tovariš se pomakne proti tujcu in ga
(C.)
na
domu
ogovori
šine s kolcem malo da ne umoril.
iz Trsta prišedšega brata zarad ded-
Da
smel
„Ker vaši dami dim,
jez en
se drznem prositi vas, da bi naju oteli iz zadreg
i.___ j„______ ».^„^j: 4- r^	n I	/\ /vi ir\ i n tt
kakor se vidi, ni neprijeten, malo modrovati in nasledkom iskati vzrokov, rekel bi:
s
tem, da nama
rad
posodite malo ognja
„\j i čiU., praV iau , uuguvun lujcv; xu J^VJJLIV/Ii mu- oiaut — via jo duuivui bunau uugwvuicu íkx îc'^i, ííj gg
jemu tovarišu svojo smodko. Al ta se kaže zeló nerod- pri nas godé. Za modernih omikancev „filozofično (!!)
1	1	•	If	• V	V	# I /y / 1	n\	I « 1 .	• , •	« /
rad'
i
odg
tuj
m
pomoli
Kdor z jezikom ali peresom véro in spoštovanje do du hovščine spodkopava, véri in duhovščini upliv kali in
mo
slabi
on je kolikor toliko odgovoren za reči
ki
se
nega, ia*w, vi«. u*? © v v vgasne skoro tudi tujčevo
tako
da
ne
svoje smodke ne prižge, marveč morálo" (oder was?) se ljudstvo ne more zmeniti
?
kar
Ne bo šlo drugače, gospod", ga nagovori, „kakor če bi hoteli vi z mano vred vleči "
Je
yy
»
zem
omikancem" humannost, naturna modrost, liberali-
to se zavrže pri neomikancih v surovost razuzdanost, iz katere izvirajo tepežnje in umori.
m
X 11V Uvil F X MJi JU1U/11U f X VVi r 1VVAI	A	M Ct M Vi	U	kj %j y Atl MM	v 4M F JA \)	1	ci	lái V/1 1« ^ ^
Brez vgovora se pomakne tujec bliže, vtaknesmodko Drug vzrok pa ima, kar se je v nedeljo v Gradišči v usta in potegne párkrát, moj tovariš pa pritisne svojo v jetnišnici zgodilo. Dogodek je grozovit in je ondašnje
sobi št. 19 je bil se
smodko k njegovi ter vleče. Jaz sem tudi tu brž uga- mesto in vso deželo pretresel.
nil
dati
;
>
da hoče na ta način tujca le dobro v obraz pogle- sedmimi druzimi jetniki zaprt tudi Neapolitanec Soffia kar tudi jaz storim. Ko gori smodka, se zahvali v katerem je zedinjena bila vsa peklenska zloba. Bil tujcu in pomoli meni smodko in med tem, ko prižigava, je ta nesrečnež že pred letom 1866 k smrti obsojen, pa
y
mi
migne
da se ni motil zarad tuj
f
marveč
da je
pomiloščen na dosmrtni zápor. V jetnišnici se je ob-
svoje stvari popolnoma gotov. Dama naju začne zdaj	našal tako, da ni ga disciplinarnega prestopka, katerega
malo manj neprijazno gledati in se celó proti nama	bi on ne bil kriv. Dne 3. t. m. popoldne, ob tišti uri,
obrne, vidi se celó, da bi je bila volja spustiti se v po-	ko spravljajo kaznjence v njih sobe, ostal je trmoglavi govor z nama.
Moj tovariš to brž zapazi in jo ogovori:
in vporni S. v postelji, ko so šli njegovi tovariši po

iy
tujec
Gospá pač še niso Moja žena govori vmes.
bili nikdar v teh krajih?"
vode za po noći. Cuvajski nadzornik Prohazka z čuvajema pregleduje po zapovedi vse prostore tistega
Je Francozinja po rodu.
francoski", se vtakne brž koridora, kjer je bila soba 19., ter vpraša Soffia-o
r» v\ rv vn rl 11	rmlrni	rv r] Miinri w\i	rř rJ A	HPii nl^ A Ai SÏ r
t v uiuo» ^uu x îaiivju^iuja jju iuuu.	^aaaj ui oui mai i
Te besede so ga tudi meni izdale, kajti to je bilo dvema nožema
zakaj ni šel tudi on z druzimi po vodó. Tu
y
skoči S. z
v vsaki roki enega držec
hudo
s
rani
najširokejše prusko narečje, katerega se rojen Prus postelje in plane na Prohazko. Izprva ga nikdar ne od vadi. Moj prijatelj pobesi glavo in pravi: da pade; ko pa P. pomoči prosi, začne ga na tleh ne-
„Francosko pa jaz ne znam; škoda! Jaz sem pac dobro znal francoski
i*
a
zdelo
se mi
Je bolje prikrivati to ; zato tudi jaz pristavim :
„Jaz tudi ne besedice,
usmiljeno zbadati; 14 zbodljejev menda so pozneje na truplu našli. Una dva čuvaja sta — neoborožena groze strměla ; ali, ko zasliši čuvaj B. iz ust grozovite-
krat ta jezik potřeboval.
^ W JL J iv " J^/ A J. ^ v vv w j* * mm m	^ A	U l/l JUU V/ A M J M X A y XX V	WH	V4 V/	w	| JL^ 9 * M VI
dasiravno bi bil že mnogo- ževih besede: „Zdaj je prišla vrsta na-te"
y
zgrabi
za

metlo ondi blizo in mahne morilca z ročajem močno po
Dama se obrne do svojega moža z vprašanjem, kaj glavi, da ga je omamil. Toda čez nekaj trenutkov se sva jej hotela povedati. Mož jej to pojasni in ona naju Š. spet zavé in teče za bežecima čuvajema, katerih
W » ^ J VJ AA	Mi j^U » v W	AU V âJ j VJ V w j^/ v j v. w A* au. vuw u ^ J v»,	Ny » U^/VJ V AJ M T V A UL	Vvvv	W WV/MW Vâ «Xi M*	V Vt f WJ V XJU V% |	XJk M^VJ.
jame gledati še prijazneje. Krasna ženska in vendar enega nevarno v rebra zabode, druzega pa na roki
kako mož.
V
nesrecna
j
da
ima
takega
moža, če je res njen
rani.
tem sta bila ranjenca železno zagrajo konec
Zagotovim , da mi je bila težka misel, da bom koridora že prestopila in so jima hiteli od zunaj drugi tej lepotici vzel kmalu to, kar jej je najdražjega, nam- čuvaji naproti. Ko jih S. zagleda, vrne se proti svoji
rec moža.
Ali pač vé, kaj in kdo je on? Najbrže ne
j
sobi, zdaj ci pa zbada
samega sebe z oběma nožema v
skoro gotovo jo je ogoljufal. Pa kaj, ko bi ne bil pravi! prsi in se zgrudi mrtev poleg Prohazke! — Po Za vse bogastvo sveta bi ne hotel te ženske po krivem greb ubozega Prohazke v torek zvečer je bil veliča
trpinčiti. V tem trenutku sem čutil, da je sodnika posel zeló težaven, zlasti če ima mehko srce.
(Dalje prihodnjič.)
sten vam

morilca so
vkljub
y)
humannim" novim posta
pokopali ponoći zunaj pokopališča.
po-
jasnilo strašnega prizora na hodniku Gradiščanske kaz-
novalnice bodi dodano še to
>
da
y
kedar gredó čuvaji
Naši dopisi.
Gorici
okt.
Ce pojde pri nas tako naprej, ročil in casnikov.
notranje prostore preiskovat, zap rej o vsakrat kon-dorno železno zagrajo za seboj ; zato jim ni bilo mogoče tako hitro morilcu uiti. Toliko sem posnel iz ustnih spo
treba bo napraviti v domaćih casnikih in v dopisih od kod je imel morilec noža?
tod poseben předal, kakoršnega je imel pod prejšnjim govoré naši humanni postavodajci. — Še eno te baže.
Kaj uči popisana tragedija? od
Na ti vprašanji naj od
vredništvom Dunajski „Volksfreund"
předal nam-
reč „zur Sittengeschichte" („von Wien
(C
potlej
pa bo za ta teden zadosti.
Desklah (pn
rekel
Tožil
on
5
mi bi morali
reči
von Gorz Stadt u. Land"
Je
sem ze
pred
Kanalu) je nek B. B. samega sebe z dvocevko ustřelil
y
„wu V-Auíii Liiaui) u. Xjauu j. pa ne UmOril. lUClllJU , Už* 111 Uli un UlSll jJOJXicn*
da se dandanašnji pri nas Naša kupeijsko-obrtnijska zbornica je poklonila
Me ni jo
da ni bil pri čisti pameti
meseci
J.v^jt.4. ovui MJ\J JJH/U muo^v/i J VA c* o w uauuauMouji pu	iiaoa tt U p LIJ O JVU'U U i t U 1J O l\ Ck £iUUlUiUa JO ^Utti""-
več hudodelstev primeri v enem tednu, ko nekdaj v gosp. baronu Hekt. Ritterju častno adreso v sp°
desetletjih.
Žalibog
;
da mi najnovejši dogodki resnič- min njegovega 251etnega kupcijskege delovanja.
Zasešeno
Motnika 7. okt. (Javno zahvalo) izrebam c. kr.
okrajnemu glavarju Kamniškemu gosp. Kl an čiču za knjižice, ki jih je po našem gosp. župniku Šustu v dar ubogim učencem tukajšnje zásobné šole poslal, v imenu
obdarovanih otrok. Ob enem moram objaviti tudi še to
da
i
blagi gospod se pri svojem dvakratnem obisku
vprašanje c. k. deželne vlade: da ne bi bila za varstvo
Kranjske vinoreje brez koristi postava,
po
kateri
se
imajo umetno napravljena in ponarejena vina kupcem zaznamovati, da vedó, kakošno blago ku-
)
vredništvo ,,Novic" pa naprosi, da gosp. Me-sarjevo poročilo natisne v svojem listu, da tudi naša dežela o umnem planinskem gospodarstvu ne zaostaja za druzimi, ki lepe dobičke vleČejo iz svojih planin. Gosp. M. Scheyer-u, nadgozdarju v Ratečah, se zahvala izreče, da je Kranjsko deželo namestoval v goz-
Od knjigarja E. Ulmara
darskem shodu na Dunaji, iz Stuttgarta družbi poslane kmetijske knjižice vzlasti „des Landmannes Winterabende" (kmeta zimski večeri) bode odbor pregledal, in če jih najde, kakor podoba
7
dobre, jih bode priporočil za nakup in tudi pre-
Za prihodnji občni zbor
kaže
stavo v jezik domaći.
družbe kmetijske je bil 24. dan novembra odločea
in pri tej priliki želja izrečena, naj udje družbe kme
tijske
y
če imajo kaj koristnega povedati v zboru ali
kaj zanimivega na ogled razstaviti, to pismeno od boru naznanijo do konca tega meseca. — Konečno je odbor, ker popred ni seje imel, sklenil, prečastitemu
>
Grabrijanu, ki je 34 let ud naše kmetijske družbe
čestitati o ôOletnici njegovega duhovnega pastirstva.
družbo kmetijsko so bili za ude na novo spre-
jeti gospodje: Anton Bur ja iz Prečice
7
Jan. Ča dež
iz Poljan pri Loki, Andrej Kamnikar iz Podkamna,
Ramovš iz Poljan
Štefan L e m u t iz
pri
Loki
)
Zaboršta, Jernej
t
Janez Res man iz Radoljice.
(.Darovi za JcristjansJce ubežnike iz Bosne in Er-
cegovine na Avsirijsko zemljo): Iz Belecerkve: gosp
Jakob Gruden
î
župnik
gold.
sestnica 1 gld., Neža Krašovec
Ljubi
?
, Katarina Andrlič, po gospodinja 30 kr., Janez

vincar
gld., Janez Bobič,
Janez Gantar, učitelj
50 kr..
gold.
?
vincar 30 kr., gosp Anton Bevec, kramar
Janez Zalokar, kmet 10 kr.
gosp. Janez Volčič, župnik
gold.

Iz Smarj e te: Janez Zorko, kmet
gold, njaloke
Iz Banjaloke: gosp. Jakob Carl iz Ba-
gid.
7
gosp
J. K. iz Banjaloke
Jože gold.
7
agar iz Aibla 1 gld., gosp
gosp. D. B. iz Banjaloke
gold., Andr.
te šole vselej ubogih otrok milostno spomnil in jih z
denarnim darom razveselil. Hvala mu za to!
Fr. Sajovic.
Ljubljane. {Iz odborové seje družbe kmetijske 10.
-dne t. m.) Centralni odbor je odobril poročilo odseka župan za vinorejo, s katerim družba kmetijska odgovarja na
gold. — Iz Bučke: Gašp. Gašperlin Šimenec 1 gold., Fr. Fabjančič 1 gold., Jož. Pungarčič 20 kr., Mat. Jaklic 50 kr., Marija Lekše 50 kr., Ana Žu mer 10 kr., Jera Selak 30 kr., Neža Pirman 30 kr., Jožef Selak 60 kr.
Dr. Mazzura , predsednik podpiralnega društva v Zagrebu, je s toplo zahvalo potrdi 1 prejem od vredni-
štva „Novic" mu poslanih 154 gold. 30 kr.
Katoliško društvo je pod načelstvom gospoda prošta dr. Jarca že začelo priprave delati za zimsko obleko ubozih šolskih otrók in včeraj so milostljive gospé že lotile se milodarne naprave.
Kakošen trn v peti je bira duhovnov današnjim liberalcem, priča dogodba, ki smo jo ravnokar iz-vedeli iz Hudega na Đolenskem, kjer si je ondotni
?
Hanff pridrznil kot „staatsanwaltlicher Functional" od kaplana Zatiškega po prostovoljni biri dobíjeno prosó konfiscirati in v Zatiško sodnijo prepeljati!
Pijo.
Poročilo predstojnika podružnice Bistriške gosp. na postavni poti.
Tako turško postopanje župana, ki ljudém že sam po sebi ni priljubljen, dela po vsi okolici tako grozno nevoljo, da hudo razžaljeni kaplan mora zadostenje iskati
župnika Mesar ja, v katerem na drobno popisuje gospodarstvo na planinah Kamniških, Nanoskih in Sneper-8kih. ki jih je letos po naročilu družbe kmetijske s
JAU Jc
podučevanjem obhodil
členil:
7
ie
odbor na znanje vzel ter
{Poslano.) Podpisani odbor se gosp. Andrejů Vel i kaj nu za brezsebično in požrtvovalno delovanje pri kegljanji na dobitke v korist dramatičnemu društvu, kakor tudi za okolišcinam primerni, po njem izročeni
za
naj se gosp. Mesar ju topla zahvala izreče
skeg
njegovo neutrudljivo delovanje v povzdigo planin-
a gospodarstva in osnovo sirarskih družeb
po-
^stnikom zemljišč na Kamniški planini gospodom H. koleginjam in kolegom iz „ďramatičnega društva"
*\ronawetvogelnu, Jož. Prelesniku in V. Suš-
nik
žejo
u pohvala naznani za njihovo iskrenost , ÍS.L JU tv<*- iJI UiiU U1UU UoCUUU puoiuviti 8C , UCUJC »ociu puuj/uiui-
za ustanovitev sirarske družbe na planini Kam- kom in prijateljem slovenskega gledišča, posebno pa
ki

ka-
čisti 08tanek v novcih najtoplejše zahvaljuje.
Odbor dramaticnega društva.
{Poslano.) Vsem svojim prijateljem in znancem,
b r a -
pri katerih mi zarad kratkega odpusta
tom „Sokolom",
ni bilo moč osebno posloviti se
dalj
vsem podpo

vrli naši mladini, katera mi je opetovane drage mi do- eno poslanstvo še zgubili ; ni se tedaj bati, da so mla-kaze ljubeznjivega cislanja poklonila, kličem, odhajajoó dočeski nebcborci pri včerajsnjih volitvah v mestih v sosednji nam Zagreb, prisrčno: Z Bogom! Na zdravje! srečneji bili. Narod češki vé, da mora zaupati le svo-
Živili !
Ljubljani 10. okt. 1875.
Josip Noll i.
jim skušenim voditeljem, katerih ni okužil brezverski
liberalizem.
Postojni bode, kakor so ,,Novice" ze
Bukovina. Iz Č r n o v i c e.
v 39. listu oznanile, družba kmetijska prihodnji slovesno odprlo nemško vseučilišče tukaj.
_	1 I • ■	j	t	ar	v	v	■	V • . •	•	Vi M	«t»	v 1
dne t. m.
Prišli
se
ponedeljek
Jô
SO iz
7
to je
>
na sv. Lukeža dan, po ocitni vseh nemških vetrov zastopniki „nemškeučenosti", med
dražbi prodajala cez 30 goved Muriskega (Murz- njimi tudi prof. Schmoller iz Strassburga, ki je očitno thaler) plemena, ki jih je odbornik gosp. Seunig
rekel, da je přišel na izrečeno željo Bismarkovo ravnokar na Stajarskem kupil. Pogoji so v ime- No, to je vendar dokaza dovolj, da nemško vseučilišče fiovanem listu razglaseni. Notranjci, na noge za kjer med sto ljudi nenemškega naroda je komaj napredek živinoreje !
(Pobirki iz Časnikov.) Zagrebški „Obzor" radosten sluša Goriške priprave za „spravo" slovenskih
da bi „Národová" pripravnost mlado-
)
Nemcev (večidel judov), ima biti lenemška propaganda.
t
boji
se
t
stran k
slovencev slogo sklepati pod pogojem, da vsaki stranki bode gledé liberalizma slobodno držati se svojega stališča, ne bila klipa, na kateri se razbije sporazumek vsaj vidimo ški liberalizem
>
aže „Obzor*
c
y
kakošen je ta nem podpore duhovnikov ne vemo kako se reši vprašanje narodno na Slovenskem, kjer so žalibog mesta skozi in skozi nemška, osobito na Stajarskem." — Tako sodijo in prav sodijo naši bratje
kjer se ne poznajo nemške iznajdbe „starih"
na in
Jugu >
„mladih",
pa vidijo, kaj počenja nemški liberalizem. Res, zeló kratkoviden je, kdor za grmom „liberalizma" sloge išče, pozabivši slovenskega pregovora
)
da
»ogeni
se ne gasi niti s slamo niti z oljem." Najbolj zarad prihodnjih volitev se skuša dognati sloga — na nitki, ki se bode v tistem hipu raztrgala, kedar přidej o volitve. Rodoljubi! „na zadnja kola treba paziti",
in
da
z
„mladimi",
katerim je nemški liberalizem
Bog, bode sprava le^tadaj mogoča, „kedar se bode kača na ledu grêla".
v
„Vaterl." trdi,
e velecenjeni dopisnik iz Ljubljane da že ranjki dr. Costa je mislil na konferencijo zastopnikov staro- in mladoslovenske stranke, katero zdaj vnovic nasvetuje
ne moremo si
se dožene potrebna sprava bi rekli, da o tem „Vaterl." noticija ni
„Slovenec",
kaj
7
da
da ne
nicht
mi i	y ua vj tu tu yy v a i»\j x 11 uutivij c* ii( ^uiv/iu u gžiDZ
genau" ; to je razvidno iz članka v 1. listu letošnjih „Novic" pod naslovom „
pismih
u
7
kjer
se
vidi
pogajanj
e za slogo
Slovencev v
7
da iz Štajarskega je přišel 3.
ki
oktobra 1874 prvi nasvèt one konferencije, se je rešil s soglasnim pritrjenjem vsega kluba
pa
7
v katerem je tudi dr. Costa bil, tako, kakor 2. pismo kaže.
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
V »
Iz Dunaja.
Delegaciji morate ta teden dovr
siti skupni proračun za prihodnje leto, ker 19. dne t. m.
začne se že državni zbor na Dunaji. Podoba je, da med njima ne bo mnogo navskriž-misli. Grof Andrassy v Avstrijski delegaciji energično interpelovan od Trža-škega poslanca Teuschelna o vnanji politiki, je zopet kazal, da on še zmirom hodi z vezano Prusko maršruto in da mu samemu ni mogoče gotovega poroštva dati za
Bošnjake, ki
so
ohranjenje mirú. — Za Hercegovince in pribežali v Avstrijo, je rekel, da je potrosil že čez mi-
ijon goldinarjev.
Iz Gradca.
Mestni odbor se je v svoji seji
dne t. m. prav pokorno udal v to, da se mu vzame policija. Liberalizem postane hipoma klečeplaz, če mu vladavzobe pokaže.
Cesko. — Pri volitvah kmečkih občin za državni zbor 6. dne t. m. je le enemu mladočehu obveljalo iz-voljenemu biti; mladočehi potem takem se ne morejo
sponašati s kako zmago
nasproti staročebom, marveč
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba : Jozef BlazûikoYih dedicev v Ljubljani.