St. 312«
Trsi, torek ti. novembra S3I3
Tečaj XXX^i
IZHAJA VSAK DAN
9b nede'.jah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. sjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) r mnogih fcobskarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, i'ottojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OOLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokostl 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mcli oglasi po « stot. beseda, naj-ea&nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje Be izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožljivo v Trstu. mTi	-------------- ----
'^satassna^
Glasilo političnega društva
„Edinost4' za Primorsko. mV edinosti je mtii*
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece O K ; aa »«-ročbe brex doposlane naročnine, se uprava n» ozira.
■&r*«alB» u n«4*lj«ko Izdan)« „EDIB08TZ" alaM i sa • •lo lato Kron 5 30, it pol lata Krom I tO.
V«i dopisi naj se pošiljajo na aredaiStvo lista. Nofran kavana pisma «« na »prejemaj« la rokopisi m na vrmdaj*. Naročnino, oglase in reklamacije jo poSiljati na upravo
UREDNIŠTVO : ulica Gtorgto Galattl 20 (Naroćnl d»). Izdajatelj in odgovrrni urednik ŠTEFAN GODINA. Lantaifc konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ediantl", ▼pisana zadruga a omejenim poroštvom ▼ Trci«. tJoa Giorgio (lalatt* itev. 20.
PoStno-hranllnftnl račun Itev. 841-652. TELEF0R It 1K57.

aš položaj in naš s delo.
Shod političnega društva „Edinosti" dne 9, t. m.
Nadaljujoč s?o| govor, Je poudarjal diž. poslanec dr. R y b a r, da je neznosnim razmeram y naši državi pred vsemi kriva vlada sarsa, ker nI znala napravit! miru med narodi. Prišlo |e tako daleč, da na Dunaju ne vedo več, ka] bi storili. Ni ga več ministra, ki bi znal voditi državni voz še dalje. So sicer med ministri poštenjaki in tudi ministrski predsednik sam je dobričina, toda nam ni za dobričine, ki le podpisujejo svoje ime, temveč za ljudi, ki bi napravili red v državi, da bi izpoznaii tudi gospodje v nemških strankah ter Italijani in Poljaki, da gredo v Avstriji vsem narodom enake pravice. Žalibog pa takega moža nž. Zato pa moramo biti pripravljeni, da pride do še hujših stvari, kakor so sedanje.
V gospodarskem pogledu smo že na koncu. Naša notranja, še bolj pa naša zunanja no-litika je privedla našo državo tako daleč, da ni le povsod omalovaževana, temveč celo obsovražena. In tega ne trdimo samo mi; to priznavajo sedaj celo tudi Nemci sami in je priznal celo isti dr. Steinvender, ki se noč in dan trudi, kako bi državi pomagal z novimi davki, da |e naša zunanja politika kriva, da se nahaja
Avstrija na robu propada.
Govornik ne mara govoriti o balkanskih dogodkih, pribija pa eno: pri vseh balkanskih homatijah, kjer bi bila mogla Avstrija lahko kaj pridobiti, ga je povsod !e polomila, ker je n|en zunanji minister vodil tako politiko, da ni ie uničil veliko eksistenc v monarhiji sami, temneč pripravil Avstrijo ob ž-impatije ne !e balkanskih narodov, temveč celo Nemčije. To je dejstvo, ki se ne da tajiti, ki pa nas obenem tudi stane okrog 400 milijonov, ki jih moramo plačati za „Gtwčhr bei Fuss*. In kaj imamo od tega ? Anektirali smo nekaj! Ko so drugi pridobili veHka ozemlja, smo mi dobžii otočič v Donavi, Ada Kaleh, s kakimi 300 prebivale!« Doseg!! pa smo še cefcsj: napravili smo novo držayo, Albanijo! (Žvižgi I) Sicer je nekoliko čudna ta drživa, ki niti mej nima, a ima zato dve vladi, eno v Valoni, drugo v Draču. Ima veliko ministrov, pa nobenega policaja, n*ti vladarja. Ali da I V zadnjem času se je ponudil eden, ki pa Je pred vsemi zahteval, naj mu poskrbe za — plačo, poiem pa za — policijo I (Smeh !)
V Albaniji so tri veroizpovedanja, ki se smrtno sovražijo in preganjajo med seboj. Mi se sicer z ItaUj?nI v politiki tudi ne gledamo lepo, tcda zasebno se ne sovražimo in si voščimo tudi „dobro jutro* in „dober dan", kar se pa v Albaniji dela Ie
z nožem in revolverjem!
Tooa če bi že hoteli fmeii Arnavti svojo Albanijo, naj bi jo imeli; toda nočejo je tudi sami ne! Ti Arnavti, ki sedaj baje tako hrepene po samostojnosti, se ceiih 600 !et niso nikdar uprii proti Turčiji. Blii so je; vedno najboljši žandarji. Uprli so se le tedaj, če je Turčija od njih zahtevala davkov. In še sedaj se ne smatrajo mohame-danshl Arnavti za Albance, temveč zn Turke. Pri nas pa nimajo nobenih drugih skrbi, kakor to, kako bi pošiljali milijone v Albanijo in plačevali albanske agitatorje. In
kake nevarnosti je Izzvala naša diplomacija. Nastopala je proti Srbiji, proti Romunski in celo proti Rusiji, samo da bi rešila tiste Arnavte, ki sami nočejo biti rešeni. — In vse to |e delala naša diplomacija
le iz sovraštva do Jugoslovanov!
Delala |e vse to Ie, da bi zabila klin v jugoslovansko meso, le da bi se vznemirjale jugoslovanske države, da bine bilo miru na Balkanu! Komaj je bil sklenjen mir v Bukarešta, nismo b li mi, ki bi bili poskrbeli za to, da bi se bil ohranil mir, temveč smo bili prav mi tisti, ki smo grozili Srbom: Če ne boste dopuščali, da bi Arnavti obešali vaše ijudi in onečaščali vaše žene in dekleta, nastopimo mi 1 — Z ozirom na vse to pač res ni čudno, da je celo dr. Steinvender zaklical paši vladi: stoji
Tako kličemo tudi mi in to temboli, ker tudi mi čutimo udarce, ki Jih zadaja naša diplomacija našim Jugoslovanskim bratom. Smo pa sicer v z lic temu dobri državljani, in če bog da, tudi ostanemo,- toda zahtevamo pa, da se moremo mirno razvijati in napredovati na svojih domačih tleh 1 (Odobravanje!) Zato pa je tudi popolnoma neupravičeno očitanje, ki so nam ga v zadnjem času metali v obraz, da nismo dobri državljani, ker nismo slavili stoletnice bitke pri Lipskem. Mi Jugoilovani pač nimamo vzroka, da bi slavili spomin te zmage. Naj bi nas le vprašali, pa bi konstatira!?, kaj se je zgodi'o v naših krajih, ko Je zavladal nad njimi Napoleon, in kaj pozneje. Za našo vlado so sicer to neprijetne reminiscence; toda to je zgodovina, ki se ne da izpremlnjatf. Avstrija pa fe tudi imela časa 100 let, v katerih bi bila lahko storila vse, da bi se bili pozabili Napoleonovi časi; i toda storila nI nič.
■ Ko Je prišel Napoleon v naše kr^Je, je takoj žzpoznal, da so tu Slovani v vetiil la dal jim je šole, da, celo univerzo v Ljubljani. Izhajati so začeli slovenski časopis', Slovenci so začeli odpirati oči. In bil je — ! kakor je treba konstatirati, posebno z ozirosi [ na sedanje čase — duhovnik, steber države, ! profesor, uradnik, ki je zapel s?ojo
»Ilirija, vstani I« in slavil Napoleona kot odrešenika. Če fe tedaj, ko Je biia naša narodna zavest še tako malo podbujena, duhovnik, profesor, uradnik izpoznal ono velikansko razliko med avstrijsko in francosko vlado, potem bi tudi danes morali reči na Dunaju: res je tako i
Pripoveduje se anekdota, ki pa je resnična ia pravi, da Je kmalu po odhodu Francozov iz naših krajev prišel v Dalmacijo avstrijski cesar Franc I. Videl je po deželi izpeljane krasne ceste. Vprašal je, kdo jih Je zgradil. Odgovor je bil: „Francozi!" Včdel ie lepe stavbe. „Kdo jih e zgradil?u — „Francozi!" itd. Ud. Pa Je rekel potem cesar Franc I.: Škoda, da Francozi niso ostali še nekaj let tn !"
Os pomislimo, kako Je danes, in vidimo, da smo v resnici zelo napredovali, toda napredovali le iz lastne moč?, po
PODLISTEK.
Norec voj vodinje.
Florentinska novela Ernsta Remina.
V njegovem srcu ni strahu, aH vendar preži ojstro preko ozke poti, ki vodi navzgor med visokimi zždovi vrtov.
Nad njJm se vspenja mogočni zvezdnati svcd — svoboden, velik in miren. Tiho šumlja v grmovju od plazečega se nočnega živalstva in pihajočegs vetriča; medli svit na nebu pred nJim, kjer se nebesni svod dotika temnejega roba gričevja, je naznanjal, da tam v daljavi leži mesto.
Tu se dvigajo nad temnim robom orjaško velike oblike temno v svitleji zrak, topot konj in glasni goveri odzvanjajo sem — in Rsffaelio stopa previdno v globeko senco zidu ob svoji strani, preko katerega visi grrcovje v težkih šopih. Čuti heče, ali so bližajoči se prijatelji ali sovražniki.
Sedaj razločuje glasove. So vojvodski hlapci, pozna trde goitne glasnike švicarskih
lastnem trudu, s svojim lastnim denarjem, lastnim delom, pri čemer nam je vlada kvečjemu le nasprotovala In podpirala naše nasprotnike, zlasti na severu; potem moramo reči: Mi Slovani nimamo povoda, da bi praznovali spomin zmage pri Lipskem!
Vkljub vsem nasprotovanjem vlade našemu razvoju in napredku, pa smo mi le molčali In čakali, dasiravno J2 bilo vedao man| upanja, da bi se spamete^ala vlada in izprevidela, da more svojo t'dno pozicijo, da more obstoj države zgraditi le na nas Jugoslovanih. Zato pa tudi ne smemo le čakati, temveč moramo delati in se | a č i t i, kajti na) pride potem kar hoče, mi moramo biti pripravljeni za vse slučaje !
Po viharnem odobravanju, ki je sledilo temu govoru, se je predsednik dr. S avik v imenu zborovalcev toplo zahvalil govorniku na njegovem poročilu in podal nato besedo
dež. poslancu dr. Wilfanu, ki Je v uvodu svojega govora poudarjal, da je imel že več let sem nalogo, da je na javnem shodu pred občnim zborom političnega društva poročal o delovanju slovenskega zastopstva v tržaškem mestnem občinskem svetu, pri čemur pa ni šlo toliko za to, ko-iiko se Je delalo in kaj se je skušalo doseči, temveč za to, da poda nekako sliko o našem položaju v tržaški občini, v mestu in okolici. Tako hoče storiti tudi danes.
V zadnjih letih se je vedno bolj začelo med nam: množiti število onih ljudi, ki se čutijo poklicani, da bi delovali v naših vrstah ne le pri volitvah ali skromnejših društvih kot navadni narodni delavci, temveč, ki čutijo v sebi tudi poklic, da stopijo na vodilna mesta. In res je tudi že čas, da se naše vrste okrepe tudi v tem oziru, in prav veseli moramo biti vsakega delavca, pomočnika, ki se hoče podvreči tej težki nalogi. Tem bolj pa je potem tudi potrebno, da taki ljudje, ki bi radi delovali, tudi prihajalo na paša zborovanja, na katerih se razpravlja o našem delu, kajti delo v bodočnosti je nemogoče, če se ne zfda na preteklost. Proučiti je treba najprej preteklost, da se nado-veže nanjo delo za bodočnost in treba Je pcrabiti izkušnje starejših, da se ne izgublja moč v novih poizkusih. Zato Je treba smatrati naše shode *a nesako šolo in je le zdeti, da bi se ne prikazovali na njih le oni, ki so naši splošnosti že znani, temveč tudi c ni, ki mislijo prevzeti to nalogo ir rok starejših in dovesti naša prizadevanja do lepših uspehov, kakor so [ih dovedli starejši.
Govornik je na to podal sUko o splošnem položaju slovenskega naroda na Tržaškem ia se spominjal pred vsemi letošnjih volitev v tržaški jobčinski svet, katerih smo se udeležili Slovenci v mestu in o'^cl.c:, v okolici, da za-sedemo mesta, ki so nam takorekoč zagotovljena po zakonu, v mestu pa, da se uveljavimo, da pokažemo sfojo moč. Posledica iega je bila, da se je skoraj vse naše delo v letošnjem letu osredotočevalo v teh volitvah. Ob tej priliki se (e govornik spominjal tudi očitsn]a, da se vse delo političnega društva viši le v volilnem času, da se ogla-
fezifcov. Ne razume, ksr govore ptuji najemniki, ali večkiat čuje svoje ime, ko se bližajo iu Jezdijo mimo nJega — Raffaeilo Peruzzi, spremljano po surovem smehu, in razume, da ga vojSčaki zasledujejo — vojvoda hoče, da ga vjamejo.
Počasno stopa dalje. Vrata mesta se zapirajo in bodo zastražena, ko dospe tja v naraščajoči noči. Ako bi zahteval, naj ga puste v mesto, ga primejo. Bolje bo, da prenoči na ruševinah in da poizkusi jutri, morda preoblečen, priti v mesto.
Do&pevši na višino je tipaje šel daKe po razmetanih grobijah utrdb, dokler ne najde zavarovanega in skritega kraja za svoje ležišče.
V tem se je bavil v duii z nekim sklepom, razmlšljevaje, kako bi ga izvel.
Ni Je druge rešitve pred jezo cesarjevo, je rekel Alessandro, težko užaljenega, nego edino le očarujoča pojava Ciarisse pred mogočnežem. To je misel človeka, ki |e v strahu, ali modra misel, kajti Karol sam {e mož vročega srca, ki ga ženska lepota lahko nadvladuje. Ker pa je Ciarissa odrekla in noče iti, ni za Alessandra druge poti: on
mora, da se izogne srdu svojega zaščitnika, ki mu prinaša svojo hči, že dotlej žensko, fci jo (e povzdignil v svojo soprogo, al! skriti, aii jo pahniti od sebe. Nanj, Raffaeila preže ogieduhi — proti Garissl se ima dvigniti smrtna obtožba radi nezvestobe, storjene z nje prejšnjim zaročencem, ki Je živel v dvorcu skupno žnjo. Iz njega, Raffaella, naj tortura iztisne potrebna priznanJ3. Ob tej misli se le smehljal — iz njega naj bi kaka muka sveta mogla iztisniti kako prizuanfe proti Ciarisni ? !
Ako ga pa zasledovalci ne cajde'o — kaj potem? Potem spiati Alessandro na skrivnem s poti njo, ki mu (e napoti! Že marsikdaj {e kakemu Medici kdo umrl prav v prilog!
Tu treba tore) prehiteti hudega sovražnika. Aii kje najti ga? Ni dvoma, da se Alessandro povrne k dvorcu, čim ne bi mogel na|ti izsiljene priče, in se bo bližal vojvodisji s hlinjenim kesom in pretvarjanjem, da izvrši tisto grozno — ne z nasiljem, ki bi ga pozne|e obtoževalo, ampak z za vrat ni m strupom, kakor |e že v navadi pri velikaših v sedanjih pogansko malo-
Šsjo zastopniki političnega društva zlasti med prebivalstvom v okolici edino le za čosa volitev. Tcda to očitanje ni upravičeno. Politično delo nanreč "ne obstoji edino l: v shodih in agitaciji in se prav tisto delo, ki poraja uspehe, ne vrši. na shodih, temveč drugje. To delo pa se ni kazalo javno in se si trobilo v svet na shodih. Ali četud: bi se kazalo naše delo samo pri volitvah, bi to ne bilo slabo, sal je zares naša prva naloga, da se uveljavljamo pri volitvah.
Letošnje občinske volitve so pokazale, da postaja naša okolica in to posebno v s p o d n j c m delu vedno b o l j i n b o 11 m e š a n a v narodnem oziru. Mesfo se razvija v okolico, ki Je bila dcslej skoraj izključno slovensko narodna. Grade se v oko'lci v velikem številu nove hiše in priseljuie se vanje mestno prebivalstvo, ki pa je meŠ no. Prihajajo Slovenci in lt2li|anf. Ia Ietcšn|e volitve so pekazale, da Je vsled te^a razvoja zlasti spodnja okolica v narodnem oziru v nevarnosti. Zgornja okolica nam je zagotovljena, speda-a pa ne več tako. V enem okreju, kjer smo pred štirim' žeti zmagali v prvi volitvi, smo prišli v ožio volitev. Rizvoj gre pač svo|o pot in mi Slovenci moramo računati z dejstvom, da bo postajala okolica vedno f olj narodno mešana, kakor morajo računati I;a-Iljani, da postaja na drugI strani vedno i;olJ mešano tudi mesto. Raiiiia UM tu le v te da Italijani postajajo v okolici odločilni, mi pa v rae3tu v mnogo manjŠ: meri.
Z ozirora na to neoporečno dejstv je naše politično društvo že pred 4 leti v s volem voliinem oklicu dvignilo ekic po proporcionalnem volilnem sistemu, ki ga gotovo umeva vse naše ljud^t 'o na TržsŠKem. Izrekli pa so se za properc:-Jonalfii volilni sistem tudi socijainl demokr. t,'e.
Proporcionalni volilni sistem bi odpravil sedanje odločeTarje absolutne večine in vsaka stranka bi prišla do tistega za~»top*t?a v meiitnem občinskem sveti', ki jej gre po številu njenih gl ,sov. Tako imamo mi Slovenci v mesiu tisoče glasov, a saio popolnoma brez zastopstva. V okolji ni Imeli ml po proporcionalnem volilnem ri-stemu sicer šiodo, ker bi prišle do ve'fave tudi nasprotne slranke, toda prev tako :»a bi prišli do poHtiČne veljave tudi mi v r.>e-stu samem.
Zahtevatž moramo poleg tega cd v^acle še nekaj druzega. Če se namreč govori danes o naši mestni avtonomiji, nI to avi o-mi]a vse občine, temveč la a.tonomija mesta, aH pravzaprav le
avtonomija laške liberalne stranke. Za tako avtonomijo pa gotovo ne more hitfi viada. Će pride torej do uresničenja n;š<h Želja, moramo delati tudi na to, da se zagotovi tudi naši okolici lastna avtonon'JaP nekako na način podobčine s posebnim zastopstvom za njene posebne potrebe, Ki so sedaj vkljub vsem zahtevam 12 okoličan^kih zastopnikov ostalim 68 mestnim zastopnikom deveta briga. V tem oziru smo že po v Ognili svoj glas in je treba, da se tudi vej slovenski narod na Tržaškem pripravi l na odločno zahtevo po reštfi tega vprašanja.
Letošnje občinske volitve so pokaia7e v marsikaterem oziru lepe uspehe, v imr ^a-
pridnih časih. Tu se Je Raffaeilu zdelo najprimerneje, da čaka na Alessandra in p: zi z ruševin na dvorec in na pot?, ki vouijo k nJemu.
Poprej pa si mora cskrbetl k:ko orožje.
Hodečemu in tipaječemu se Je naenkrat zazdelo, da sliši poleg sebe neko šepetanje
—	in v hipu je že padel preko nečesa, ki |e bilo napeto po tleh preko steze, (r-;:o vrvi, ali vrvce — in sedsj so se vrgle r, n| temne postave in krepke pesti so ga pritiskale k tlom. Neki glas ga je vprašai, rdo da Je In koga da ilče po razvalinah.
Mej borbo je odgovoril: „Florent* skf plemenitaš, pregnanec, ki išče prenoč šia."
Potem Je začul klic: »Pustite ga — je Raffaelie Peruizi."
Osvobodili so ga, mu zavezali oči, ga vodili skrbno preko razvalin sem in tja. Ni se upiral, kajti ni opazit sovražnega ramena. Slednjič Je čutil, da Je vstopil v zaprt prostor, obveza je padla z oči In pied nJim Je stal v njegovo radostno začudenje
—	Luca Rucellaf, starec, obdan po obo-rožencih.	(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST" št. 312.
V Tratil, dne 11. novembra 1913.
tereni oziru pa so pokazale tudi nevesele s i vari I Pritiskala |e teda| splošna gospodarska kriza, splošno razpoloženje ni bilo veselo, in zato tudi nI bilo računati, da pojdejo vsi volifci z vnemo na volišče. Bile pa s d tudi druge
nevesele prikazni. Tako je naša organizacija v mestu in okolici pokazala neko orahljanje, oslabšanje vezi, ki nas vežejo, in nekako padanje čustva. Zapazilo se Je zlasti, da ni bilo tiste vnetosti, ki naj bi jo imela vez med nami Slovenci, Jugoslovani, ko nas kliče na bojišče boj za naše politične pravice. Doživeli smo celo, ko Je narod klical može: „Pridite na delo, postavite se v službo narod a 1« — da so poklicani odklanjali sodelovanje/ In to hočemo pribiti, da so bili časi, ko so se l|udje potegovali za narodne službe, ki ne prinašajo gmotnih koristi, a so častne, a da so bili tud drug}, ki so se jimodtegovalil Pribiti hočemo, da naša inteligenca v Trstn ne stoji na tisti vi šini, ki jej je poverjena od slovenskega naroda na Tržaškemt (Burno pritrjevanje J)
Priznati Je treba brez pridržka, da fe pelje delovanja za našo inteligenco široko, da ima veliko nalog, da Je treba delovati na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, umetniškem polju, pri veselicah, toda prav tako pa smemo trditi, da še ni prišel čas, da bi se ne odzivali pozivu naioda, ki kliče na delo, in da bi ne ožigosali tistega, ki bi odgovarjal na ta klic: „Ne grem delat, ker mi ne konvenira!'' Daleč so še tiiti časi, še daleč! Dokler se vrše taki shodi, kakor se vrši prav sedaj v „Politeama Rossetti", kjer naSi nasprotniki razgretih glava vzklikajo proti nam in našim najupra-vičenejšim zahtevam; dokier nimamo pravic, ki nam gredo, toliko časa Je popolnoma neopravičljiv izgovor uradnika, odvetnika, Češ, imam preveč dela v svoji pisarni, ne morem sodelovati v Javnosti! „Vem," je rekel govornik, „da poreče kdo, da sem povedal to, da bi žel vaše odobravanje; toda žvižgam na vaše ploskanje, povedati pa sem hotel resnico!"	(Konec jutri.)
Zborovanje državnih nameščencev,
V nedeljo dopoldne se Je vršilo v gle-dUišču „Femce" sijajno obiskano zborovanje državnih nameščencev, katerega 30 se udeležili tudi državni poslanci: dr. G r e g o r i n, prof. M a n d i č, dr. R y b a r, dr. O a s s e r in Oliva.
Na dnevnem redu sta bili stari zahtevi dižavnih uradnikov: uveljavi jen je službene pragmatike in pristaniška dokiada.
~Zborovanje je otvoril carinski revldent g. Viktor S t e r le, ki je v kratkem nagovoru protestiral proti neprestanemu zavlačevanju udejstitve službene pragmatike, ki Je pravo Živinsko vprašanje za državne nameščence.
Nato Je bi! z vzklikom izvoljen za predsednika finančni svetnik dr. M a r c o c c h i a, ki je v daljšem govoru navajal krivice, ki se gode državnemu uradniku in opisal zatem zgodovino obeh glavnih zahtev tržaškega uradaiŠlva. Državno uradništvo se nahaja dandanes v tako slabem gmotnem položaju, da je direktno prisiljeno, da povzdigne javno svoj glas proti temu nezaslišanemu postopanju centralnih uradov. Će hoče država, da bodo uradniki vzdrževali vedno bolj naporno deio, potem mora v prvi vrsti tudi skrbeti zanje. Ugodi naj njihovim upravičenim zahtevam in sicer tako, da ne bo treba iskati pokritja za te stroške v novih davkih. Govornik Je končno priporočal uradništvu popolno solidarnost, kajti le na ta način Je mogoče izvojevati popolno zmago.
Nato Je poročal poštni cficijal Artur B e 1 i o 11 i o službeni pragmatik!, carinski asistent Franc Maran pa o vprašanju pristaniške doklade za tržaške uradnike. Oba govornika sta v strogo stvarnem in popolnoma strokovnjaškem poročilu dokazovala upravičenost zahtev tržaškega uradnika in se zavzemala za tako|šn|e uveljavljenje službene pragmatike, zboljšanje piač in uvedbo pristaniške doklade. Po referatih je sledila de-bata, katere se je udeležilo več govornikov. Poprej je še prečital predsednik številne brzojavne simpatij tke pozdrave iz raznih kra-fev monarhije.
Poštni uslužbenec Karel Pascolat fe predlagal, naj se odpošlje na Dunaj de-
putacijo treh uradnikov, ki naj osebno izrazijo na pristojnem mestu želje tržaškega uradništva. Posl. Gasser je poudarjal, da bi vlada službeno pragmatiico lahko že izvedla, samo če bi jo hotela, a mesto tega se vrše samo pogajanja. Vlada sicer zahteva, da mora njena uradništvo živeti uniformi primerno, na drugi strani pa je s svojo ma lomarnostjo prisilila uradnike, da morajo ži veti svoje borno življenje v podstrešnih sobicah. Poštni oficijal Nali s je nanašal, da ne pade krivda na državne poslance, če i* niso mogii izvojevati službene pragmatike, pač pa na vlado, ki dela sploh brez poslan cev. Toda če merodajni krogi ali pa po slaccl ne morejo doseči uveljavljenja slu! bene pragmatike, naj se umakne eden ali pa drugi. Nepravično bi tudi bilo, če bi se ob teževalo uradnike z novimi davčnimi bremeni. Če ima vlada denar za tuje goste, ga mora imeti tudi za svoje uradništvo. Nato je govoril še drž. poslanec Oliva, nakar je bila debata zaključena.
Obe točki dnevnega reda, ki zahtevata takojšnjo uveljavljenje toli potrebne službene pragmatike, in zboljšanje plač in uvedbe pristaniške doklade, sta bili sprejeti soglasno z velikim navdušenjem. Sprejet je bil tudi predlog g. Pascolata.
Nato se je govornik v toplih besedah zahvalil zborovalcem za sija|no udeležbo, jih bodril k vztrajnosti in zaključil sijajno uspeli shod. _
Domače vesti.
Iz politične službe. Okrajni glavar Oton Schneider Je imenovan za name&tai-štvenega svetnika. — Namestništvena tajnika Liabordo grof Mels Colioredo in Hubert baron Baum pl. Appelshofen sta imenovana za okrajna glavarja.
Premestitev. Inženir Artur Marcuzzi je premeščen iz Tolmina v Trst
Nemški nacljonalizem — paroksizem. Paroksizem je bolno, mrzlično stanje. NemSks nacionalizem se Je razpalil že tako, da je prešel v tako bolno stanje. Kar počenjajo Nemci proti vsem drugim narodnostim, to res ni že več fanatizem, ki ga moramo — četudi ga obsojamo — često spoštovati radi radi plemenitosti namenov, iz katerih izhaja, ampak je norenje, blaznenje, ki spada — v zdravnikove roke.
Naravnost neverjetno Je, da more narod, ki se je povspel na tako višino kulture, tako podivjati v svoji mržnji do drugih narodov, v svoji oholosti, v svojem napuhu, da zadobiva njegova netoleranca nasproti drugim res neverjetno grde oblike.
Norvežani in Nemci niso v narodnem boju med seboj, njihovi narodni in Jezikovni interesi se ne križajo in nikjer na božjem svetu je ni točke, kjer bi Norvežani ogrožali nemško „narodno posest", tisti njihov pro-sluli „besitzstand". Ia vendar: kaj se je zgodilo ! Norveški raziskovalec tečajev Amundsen je hotel v Schlesvvigu prirediti znanstveno predavanje. Seveda v svojem materinem jeziku!! A nemška vlada je to predavan|e prepovedala!! AU ni le prepoved sama, ki kriči o nemškem paroksizmu, ampak tudi — Jn še posebno — motivacija te prepovedi. Čujte le! Predavanje se prepoveduje le zato, ker je norveški |ezik soroden danske-m u. (Dance sovražijo Nemci ravnotako ljuto, kakor nas Slovane). Nemško pollcajstvo meni namreč, da bi z ozirom na narodno-politična nasprotstva med Nemci in Danci že sorodnost kakega Jezika z danskim mogla ogrožati nemško državo in nemški narod !! To je ravnotako, kakor d a bi bil med tržaškimi državnimi organi kak — idijot, ki bi menil, da bi kako kitajsko predavanje v Trstu moglo tesno ogroževati avstrijsko državo! Odslej se ne bomo več čudili, da se avstrijski diplomatje tresejo radi dijaških počitniških potovanj. Ti ljubi Bog — saj hedijo v bsrolinsko šolo — diplomatje namreč.
Celo organ nemškega centruma „Ger-mania" se sramuje tega čina podivjanosti nemškega nacijonalizma. Huduje se namreč: Posledica temu pro ... slulemu jezikovnemu paragrafu (12. državnega zakona o društvih), orepoved znanstvenega predavanja v norveškem Jeziku, zveni sicer neverjetno in more nas Nemce osmešiti pred vsem svetom; koncem konca pa ta prepoved ni nič bolf smešna in sramotna, nego je ves ta paragraf sam, ki ga je ustvarila državniška umetnost Biilova s pomočjo
nemškega.....svobodnjaltva!"
U važe vani nemški list meni, da so take prepovedi smešne in sramotne. Mi pa pravimo, da so blazne, ker morejo ugled nem-štva kompromitirati še notri globoko pod
zemljo. Ta nemški paroksizem je tudi res trečno dospel do tega, da Je nemštvo danes omraženo po vsem božjem svetu, da radi tega paroksiima izginjajo stara sovraštva (n. pr. med Anglijo in Rusijo).
i a naši avstrijski diplomatje in državniki hodijo vendar v Berolin po nauke in uzore in |ih celo____prekašajo 11 Dobro pripominja praška »Union" k gornji sramotni prepovedi: „Kaj bi rekel orgaH nemškega centruma k temu, kaj se pri nas dogaja s takimi smeŠaostmi, pri eas, kjer nimamo nikakega §12, ampak državni te-m e 11 n i zakon, ki zagotovlja enakopravnost deželnih jezikov, a imamo vendar justlčnega ministra, ki daje sodnikom navodila, kako naj kršijo ta državni temeljni zakon /"
Trdo beseda Je izpregovoril dr. Rybar na predvčerajšnjem shodu o usodi te države, če bodo nadaljevali vladanje po berlinskih uzorlh — aH ne preresnlčne besede....
Proti tiameičanju nemških orožnikov v Primorju. Omenjali smo že, da so poslanci dr. Rybar in tovariši vložili v zbor alci poslancev interpelacijo na ministra za deželno brambo radi nameščanja nemških orožnikov po Primorskem. Interpelacija se glasi:
Slovenski listi poročajo, da se v zadnji Čas v Primorju namešča v orožnlško službo vedno več oseb, ki niso vešče slovenskemu jeziku.
Ako ta vest odgovarja resnici, potem ne bi nameščanje deželnih jezikov nezmožnega orožništva pomenjalo le kršenje obstoječih predpisov, marveč tudi zelo nevarno ogreževanje varnostne službe, ker Je ravno v tej službi v kritičnih momentih popolno poznavanje jezika prebivalstva v neizogibno potrebo.
Dogodili so se baje tudi že slučaji, ko Je vsled nepoznavanja slovenščine prillo do skrajnega obžalovanja vrednih nastopov.
K temu je pripomniti, da se, kakor se poroča, nameščanje jezikovno nekval.f-ciranih orožnikov nikakor ne da opravičevati s pomanjkanjem siovenskih kompeientov, ker se, nasprotno, slovenski presiteiji odklanjajo in poživljajo, naj vstopijo v crožniško službo ? Bosni in Hercegovini.
Podpisani si dovoljujejo torej vprašati:
Ali je vaši ekscelecci znano, da se v orožnlško službo v Primorju nastavljajo osebe, ki niso vešče deželnim Jezikom, posebno pa ne slovenščini?
Ali Je vaša eksc^lenca voijaa prepovedati vsprejemanje jezikovno nekval ftclranih orožnikov in ži imenovane osebe premestiti v kronovine, kjer bo njihovo pomanjkljivo jezisovao znanje zadoščalo?
Kamoraška harlekinada. Na nedeljskem shodu državnih nameščencev je govoril tudi tržaški laškoiiberalni posianec G isser, ki je med drugimi tudi poudarjal, da prihaja pravkar s shoda za iaš to univerzo, kjer Je bila ob splošnem odobravanju sprejeta izjava, da so italijanski d žavni poslanci z ozirom na nujno potrebo zboljšanja gmotnega položaja državnih nameščencev odstopili od svoje zahteve, naj pride vprašanje italijanske pravne fakultete v Trstu na dnevni red državnega zbora pred uradniško prag-matiko in tako torej dali prednost temu vprašanju.
Stvar se je slišala na shodu lepo in zborovale! so tudi z zadoščenjem vzeli na-znanje to izjavo, seveda tisti, ki niso vedeti, kako Je s stvarjo v resnici. Resnica pa Je namreč ta, da italijanski poslanci niso nikdar v parlamentu niiiv odseku tudi le namignili, da hočejo dati prednost uradniški pragmatiki pred svojim v s e u č i-liškim vprašanjem, in Je potemtakem vse skupaj le izgovor, ki naj bi jih izvlekel iz zadrege, kernemorejo nikamor dalje s svojo fakulteto. Grozdje je prekislo, je rekal lisjak, k*r ga ni mogel doseči, in italijanska pravna fakulteta v T.-stu je za gospode Gasserja, Piiacca i. dr. tudi tako zelo visokokisia, da so si sedaj izmislili lepo pravljico o „prednosti" ia jo Čisto -vežo še postavili pred samega na?dušesja se znoječe svoje zborovalce ca dijaškem shodu v Politeama Rossetti, odkoder so jo po?cm nesli na shod državnih nameščencev, h)teč tudi njim zbrisati žnjo oči.
So pač res komedijantje ii laškoiiberalni kamorašl prav povsod, kamor jih de-neš. Toda eno na} si pa le zapomnijo, da namreč v obupnih gmotnih razmerah k o m a j š e životarečedržavno na meščen st v o pa č ni primerno občinstvo za take kamoraške
harlekinade, in da ima vso pravico, smatrati tiste, ki so mu postregli žnjo, za ljudi, ki h o č e I o norce b r 111 z njihovo bedo. Če jim laškoliberalna kamora ne more dati ničesar, naj se vsaj ne norčuje na tak bedast način iz njih I Državni nameščenci imajo tu prll ko, da izpoznajo laškoliberalno kamoro v vsej njeni plltvosti ia nizkotnosti. Naj si zapomnijo to, ko Jih bo zopet klicala ta stranka v boj za svo|o nadvlado v Trstu, naj si le zapomnijo, da jih je v njihovi veliki bedi pitala z — lažjo!
Spored koncerta pevskega društva „Kolo" Iz Zagreba, ki se bu vrSil v soboto, dne 15 t. m., ob 8'15 zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu:
Pri koncertu sodelujejo: g. Tade| Low-czynski (tenor), g. Marko Vuškov ć (bariton), člana hrvatskega gledališča v Zigrebu in prava člana .Kola" ter moški in ženski zbor „Kolašev" — 90 članov.
1.)	Vilko Novak: „Cvetje z narodnega vrta*. Parafraza na hrvatske narodne pesmi v 4 delih za mešan zbor, tenor, bariton solo s spremljevanjem klavirja in harmonija.
2.)	a) Srečko Albini: Arija iz opere „M a ri č o n" :
Llsinskl: Arija Iz poje g. Tadej Lo\v-
poje
n a-
c)
d) e)
b) Vatro slav opere „Porla"; csyaski (tenor).
3) Vilko Novak: „Hrvatskoj", moški zbor.
4.)	a) V. Parma: „Poslednja noč"; b) A. Lajovic: „Pesem stara";
p. Je g. Marko Vuškovic (bariton).
5.)	Stevan Alokranjac: „Iz moje domovine", V. rukovat srbskih narodnih pesmi za mešan zbor.
6.)	a) /oslp Hatze: „M a | k a" ;
b) Josip Hatze: „Kad m i š I j a h m r J e t i" ; poje g. Tadej Lowczynski.
7.)	B .Smetana: „P e s e m na morju", veliki moški zbor.
8) a) Gllnka: Arija iz opere „Življenje za carja";
b) Ivan Zaje ; „U t J e h a", g. Marko Vušković
9.) Anton Andtl: Hrvatske rodne pesmi:
a)	»OJ, jesenske duge noči!"
b)	„Oj, Korano, tiha vodo!' . Vrbnič nad morem! Pade listak.... „Sva se gora listom sasta ...." „Prevareni zet".
Vstopnine za koncert pevskega društva „Kolo" Iz Zagreba so v predprodaji ori vratarici „Narodnega doma* od danes naprej: Lože a K 20—. Sedeži v pritličju od I. do V. vrste K 4 50, od VI. do X. vrste K 3 50, od XI. do XV. vrste K 3 — ; sedeži na galeriji K 2 50. Stojišča v pritlčju K 1 20, na galeriji K — 70. Dijaške in vojaške vstopnice K —'80.
Prosimo slavno občinstvo, da si pravočasno preskrbi sedeže in da tudi vstopnice za stojišča kupi v predprodaji. Zunanji po-setniki konceta naj pošljejo denar za vstopnice na naslov: Karel M a h k o t a, ulica Piccardi št. 28, in dobe vstopnico z obratno pošto.
Akademični slikar P. Gustinčič — šofer! Z Reke smo prejeli: Premalo je zanimanja za umetnost, posebno pa, kar se tiče upodabljajoče umetnosti. In marsikateremu izmed naših slikarjev je to Že napravilo grenke čase. Ni čudi, Če se nam je torej eden izmed najbolj talentiranih Jakopičevih učencev, g. Pavle Gjstiačič, takorekoč izneveril, ali bolje rečeno, prisilili smo ga, da nam pozneje dokaže svoje zmožnosti in nam prikazuje krasoto naiega skalnatega Krasa v ubranih barvah, iz katerih nam odseva veselje in skoraj bi rekel nasmejana razposajenost Gistinčičeva. Tudi on sam ni pričakoval tegd, kar ga čaka v domovini, ko Je lansko leto odpotoval v Pariz, da nadaljuje svoje Študije. A tukaj se mu je sreča zopet, kakor dostikrat prej, izneverila in po trimesečnem stradanju, po dolgem notran|em boju, se je moral odločiti, da zapusti parižki Montmartre, kajti brez denarja se ne more ni tukaj živeti. Žalosten je bil sicer, da se mu niso izpolnile lepe sanje, ko se je spominjal domovine, tihih kraških vasic, kjer si je ustvar|al v duhu lepšo bodočnost. A kmalu je vid i, da so biie to res le sanje, kajti on je umetnik, a za tukajšnje ftlistre — pravi — ne bo sika!. Z:vel je potem v Voloskem—Opatiji, kjer je — kakor Je bilo tudi v ceni. iist. javljeno — priredil razstavo s tukajšnjima akad. slikarjema J. in Ljud. Janovsky. O razstavi se je kritika zelo po-nvalno Izrazila« Ko je oče, davčni eksekutor, začel ssrbeti, da bi mu sin sprejel kako
Nerathljijra.
U\\\i TmuTIuUUuUiu"\a\tiiv\	Sjajno hijeloSvrje£o
Dobiva se v Trstu pri tvrdki R. DITMAR, Gebriider Brunner, Piazza del Ponterosso itv. I.
V Trstu, dne 11. novembra 1913.
„EDINOST" St. 312.
Stran HI.
službo, se je Gustinčič odločil, da bo itudi ral — ioferstvo. Sprejeli so ga v avto-garažo v Voioskem, kjer je Čez 5 mesecev, koval, kuril in pihal kovaSkl meh. Dali so mu po tem spričevalo, s katerim ga priporočajo kot mehanika. Nekaj dni potem je napravil na Reki Šoferski izpit.
Smešno, kaj ne: umetni^likar in šofer, a pri nas se dogsja še marsikaj. Zdaj čaka samo službe; bržkone dobi mesto na reških taksametrih. Umetniku častitamo in ga tolažimo s tem, da je kraški sin in da |e več naših umetnikov, ki se jim zelo malo boljše godi.
Nekaj na adreso „Plccola* in „In-dipendenta". Prejeli smo: Imam sorodnika, ki je bil 21 let v Rimu. Zahajal je v različne družbe. Nekoč se je sešel z nekim vojakom, ki je služil Garlbaldija v bližini Benetk. Pravil je: Napadli smo neko sosedno vas, pobrali ljudem živino in denar, potem pa smo udrll — v cerkev. Ko nisem imel tudi tukaj ničesar več pobrati, ogrnil sem se z mašnlškim pluvialijem. Tako ošem-ijen sem stopil pred „capltana" Garlbaldija in mu rekel: „Vado a Venezla", per o .... Ta se mi je milostao posmehljal, me pohvalil in z dopadajenjem gledal na svoje „prvake*.
Posim Vas, g. urednik, da poveste to na uho, ali samo na eno, „Piccolovemu* uredništvu, da se ta stvar ni dogodila morda v onih časih, ko so se naši predniki branili v Ajdovskem gradcu, ampak v zadnjih bojih, ki so jih imeli Italijani z Avstro-Ogrsko. Na drugo uho mu pa povejte, da Je cel kcš takih resničnih dogodkov na razpolago (če bo prostora v cenjeni „E.") Nekatere so take, da bo šumelo po ušesih ne le „Piccolov-ctm", ampak tudi po onih pri listu „Indi-pecdente". (Ime dotičnika se glasi: Giovanni Nardn-i.)
Z Opčin: Kakor v večini okoličansklh vas?, imamo tudi tu zadrugo upravičenih posestnikov, ki bojujejo boj proti mestnemu magistratu za pravice, podedovane od naših pradedov. Žalibog pa imamo med seboj ljudi, ki namesto da bi zadruge podpirali v njihovem boju za pravice, katere bi bile i njim v korist, ali vsaj zadrug ne ovirali v njihovem boju, jim ie delujejo v škodo. Tak slučaj hočem danes tu opisati:
Pred kakimi Štirimi tedni je g. Ferdinand Ftriuga, predsednik caŠe zadruge upravičenih posestnikov, dal posekati par akacij in brestov, ki so rastil ob cesti, katero Je njegov pok. stric na lastne stroške več let vzdrževal ter dotične akacije tudi sam zasadil. In glejte, g. Ferluga je sedaj tožen radi motenja posesti od mestnega magistrata, gotovo po ovadbi g. kapoviia alti poljskega čuvaja. Ko pa je pred nekako sedmimi meseci g. Anton Vremec, gozdni Čuvaj, ob isti cesti posekal tudi svoje breste, takrat g. Mssar in Dane v niti nista genila v oh ambo občinske posestne pravice. Gosp. kr.povila v stari semen) ob sežanski cesti pojdite in počistite svoje groblje in smeti, ne pa da bi nam posestnikom kvarili našo posest.
Zahvala. Gospod dr. Ju3t Pertot je daroval deški šoli na Acqjedottu nsgučenega sokola; gosp. I. PJščanc pa krasnega crla. Ob ma darovalcema se lepo zahvaljuje
vodstvo.
Tržaška podružnica „Slovenskega planinskega društva" vabi na izlet v Branico in na ErzelJ, ki ga napravijo nekateri člani prihodnjo nedeljo, dne 16. novembra 1913. Odhod iz Trsta z brzovlakom dtžavne železnice ob 7 45 zjutraj, do Štanjela-Kobdiia, jDdtod peš na Etzelj, potem v Bra-e?co k Cehovinu, kjer se bo praznoval ob 1 30 popoldne na skuonem kosilu Martinov večer. Povratek v Trst iz Štanjela-Kobdila z vFakom poljubno ob 5 56, 7 17, ali 8 46 zvečer. Reditelj izleta je g. Atozij Knafeic v Trstu, ulica Škorklja št. 495, kateremu uaj se prijavi pismeno do četrtka 13. novembra 1913 zvečer, kdor se hoče udeležiti skupnega kosila.
Izdaja novih preračunjevalnih tabic. Glasom razpisa c. fcr. trgovinskega ministrstva od 28. okt. t. ?. št. 50309/P natisnile so se nove preračunievalne tablice za poštne rakaznice, ki nakazujejo v frankih, markah e!! pudlh šterllngov. S temi preračunjeval-nimi tablicami se opremijo la postni uradi z večjim prometom. Poštni uradi, katerim ne bsdo na razpolago te tablice, se poslužujejo pri preračunjevanju ca franke, marke ali pude šterlingov glasečih se poštnih nakaznic tablic, ki Jih vsebuje pisemskopoštni cenik. Nove tablice razpečava poštni časo-phni urad I na Dunaju po 30 st. — Poštni uradi izven Dunaja posredujejo aaročbe na te tablice. Denarni zneski se v teh slučajih prepošljejo s poštnine prosto poštne nakaznice' na poštni časopisni urad I na Dfinaju.	_
Tržaška mala kronika.
7rst, 10. novembra.
Zaradi demonstracij, ki so se vršile v nedeljo po Končanem shodu laškega di-{ašiva je bilo aretiranih, kakor smo Že poročali, 28 oseb. Od teh Jih |e bilo 25 kaznovanih s policijskimi kaznimi, 3 pa so pridržali v zaporu In Jih izroče sodišču. Ti trije so : 201etni sluga Brocchf, Tržačan, ki Je tedaj, ko je nekaj demonstrantov hotelo ustaviti nekega redarja na kolesu, začel kri-ati: „Si, si; deghe a qael suffion*. — Po-
tem Konitantin Molinari, star 27 let, Tržačan, pomorski stro|oik, ki je skušal nahuj tkati množico, da bi Iztrgala polfclji nekatere are-tirasce. Končno 18!etni šofer AvreliJ Krampe ki Je obkladal redar|e s psovkami: „mani-goldi, ladri, firabutti«.
Po izkušen samomor. Franc Samec, star 23 let, iz Sv. Križa, je včeraj zvečer na Goldonijevem trgu skočil pod tramvajski voz. Voznik je sicer hitro zavrl voz, ki p* se vilic temu nI mogel tako hitro ustaviti, da ne bi bil prišel Samec podeai. Ljudje, ki so videli, kako |e človek izginil pod vozom, so bili prepričani, da Je mrtev ali pa težfc> poškodovan. Toda ko se je voz premekml se ]e pokazal Samec izpod n|ega popolnoma nepoškodovan. Ktr |e bilo očividno, da Si mec nI prav pri pravi pameti, so ga odpe Ijali v opazovalnico. Povedal je, da je prišei nalašč zato v Trst, da bi si na kak način vzel življenje. Zsksj fe hotel storiti to, pa ni povedal.
Telesne poškodbe. Jskoba Ž mnlka starega 38 let, rodom iz Kranja, hle skega hlapca, stanujočega v Carduccijevi ulici št. 40, so včeraj ponoči od zadaj napadii v C irducciievi ulici trije neznanci. Bii Je ranjen na levem očesu.
—	Henrik Sala, 18 let star, natakar, stanujoč v ul. Aotonlo Canova št. 13. Je včeraj ponoči ob dveh ovadil policiji svojega tovariša Ivana Musso, ki je rodom iz Roviga, damu je v gostilni „volti di Cbijzza* ukradel klobuk in ga potem še napadel s pestmi.
—	Josip Likar, star 60 let, sodar, je včeraj v gostilni v ul. Geppa št. 18 pil in Jedel, da je znašal račun par kron. Piača? pa ni, temveč Je kar vstal in cdšel. Pritekel pa Je za nJim natakar in zahteval, naj plača zapltek. Likar pa ni plačal, temveč Je mah nil po natakarju in potem le po nekem Azonu in Eliasu, ki sta se potegnila za natakarja.
Tatvine. Aretirani so bili včeraj: Alfred Ho!!, star 20 let, iz Liverpola na Angleški, stanujoč v ul. Canova št. 6, ker Je v kine matografu „Iris" ukradel svojemu tovarišu Alfredu Belliju, vratarju v hotelu „Central*, denarnico z 38 K.
—	V luknjo so spravili tudi znanega tržaškega tatu in sleparja Antona Gandolfa, ker Je razsajal po ulici.
—	Ivan Batistič, star 28 let, rodom iz Standreža pri Gorici, premcgar, je bil aretiran, ker je na parniku „Erodiade", svojemu tovarišu Marinu Malekarju, ko ie spal. ukradel 10 K.
—	Štefan Vukovlč, star 24 let Iz L!ona v Hercegovini, zidarski podajač pri tvrdki Gobel & Fcrli je ukradel, ko je delal v lazaretu pri Sv. Jerneju, ši'rl volnene odeje. Vteknili so ga v zapor.
Pcizkušen samomor kapitana. Kapitan L. Gattvvald, rekte Gattwaid nas prosi, da konštaiiramo, da nI res, da se je hctei usmrtiti na parniku „Sebenico* društva „Dalmacije", pač pa se Je nekaj ranil ob priMki, ko Je čistil svoj revolver. To pobija tudi dejstvo, da kot kapitan ni odložil poveljstva parnlka in da odpluje v kratkem na določeno mu vožnjo.
DAROVI.
—	V počeščenje spomina blagopokojnoga dvornega svetnika g. Mateja Ternovca je, podaril moški podružnici CMD gosp. A.
Stular 10 K.
Od stopnje do stopnje pada oni, ki
trpi na zapeki, ter si ne stavi v skrb, isto odpraviti. Nabiranje ostankov v črevih povzroča tlako, nevoljo, motenje obtoka krvi, težko dihanje (pri onih, ki trpe na srčni bolezni z nemalo nevarnostjo) glavobol, omotico, melanholijo, hypohodrijo, da celo tudi temne misli o samomoru. — Vsakdo, ki pije na tešče kozarec naravne kisle vode „HU-NYADI JANOS" se iznebi teh sitnosti.
Mnogo uspešnejša nego ribje olje
je „Emulzija Scott" iz ribjega jetrnega olja. Dokazi so na dlani I. s. Z uporabo „Emulzije Scott" so odpravljene vse težkoče, med katerimi posebno težka prebava, zoperni okus in duh. „Emulzija Scott" pa je tako lahko prebavna in tako dobrega okusa, da se jo lahko da tudi otrokom v povojih, ker je ista posebno velike važnosti v času, ko otroci delajo zobe.
.Naj se ne daje tedaj otrokom navadno nbje olje, ampak „Emulzijo Scott" iz ribjega jetrnega olja, ki je bela kakor mleko in ravno tako uspššna poleti kakor pozimi.
Cena originalni steklenici, ki sa dobiva v vseh lekarnah Kron 2-50. Ako se pofilje 50 viDaijev v znamkah tvrdki „Scott & Bjwne G. m. b H. Dunaj III., ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglaB, pofiljemo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije „Scott" za poakušnio	(4)
(POHIŠTVO
SOLIDNO: ta : ELEGANTNI
W W IMIMHH 4MNAM
RAFAELE ITALIA
IT • TU MALCANTON -
mi
A
Mnenje gospoda A.Greussing-a
primarlja bolnišnice cesarja Frana Jcslpa v Dečinu.
Gosp. J. SBRRAVALLG
Trat.
Bila je ena najsrečnejših idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: klnlnskl alkaloid z železnim elementom v taki sestavi ŽELEZNA!O KINA-VINO SERRAVALLO (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo), ki ne samo vrne bolniku zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju.
DEČ/N, dne 2. marca 1909.	Dr. A. GREUSSING.
(II. Cavana 15, nasproti škofijske palače
prostovoljna likvidacija
vseh »te&lenin in porcelana, ki se nahajajo v zalogi. Izbora namiznih service ter za kavarno in umivalnike Interesantno za gostilničarje, krčmarje in kavarnarje.
Kozarci za pivo 7a-lit. po 30 vin. . Vi-lit. „ 18 „ 1
vinski koiarci po 9 vinarjev, elegantni stekleni krožniki po 9 vin.
t.
Jakob Hirsch
ulica Cavana št. 15
nasproti škofijska palače
V 8 dneh
krti sveta


Posebna poročila za PALMA tisk Dr. FrltZ KAUTSCHUR.
Za potovanje krog sveta se ravnokar pripravljam, Da redna poročila Vara pošiljal bom, Vas zagotavljam, Sledite na papirju mojih čevljev sled, Sicer pa v 8 dneh Vam pridem spet v poset.
I
LOKALE
za magazin, pisarno §
In stanovanje,
v Narodnem domu v Trstu se cddajo s 24. februarjem. Oglasiti se pri upravitellu, vojašniški trer št. 2, I. od 9-12 dop.
1 I
IIIIIIIBIIRSIBIHBIS fiu 9QB9ESBIIfl3KIElflBEIBHh2B
a
NOTA. PRODAJALNA ZGOTOVLJENIH ŽENSKIH OBLEK
MflReO eONFORTI
TRST — ULICA CAMPANILE ŠT. 21 NAJVEČJA IZBERA ZGOTOVLJENEGA ŽENSKEGA PERILA
po najzmernejših cenah.
Plašči zadnja norost Jopici „ OMe Krila
>>
Od K 18--- do 48 „ K 22- do 35 „ K 20'- do 80 „ K 7- do 30
Bloze zadnje novosti . • Spod. Ma Tsaie Trste Malje (norost) — Srajce (Cipian cliffjn) .
od K 2- do 35 „ K 3-- do 22 „ K 7- do 35 „ K 1-50 do 5
Prost se, da vsakdo ogleda razstavo, ne da Je primoran kupiti«
Stran IV.
.EDINOST'
št. 312.
V Trstu, dne 11. novembra 1915
—	V počaščenje ipomina blagopokojne g.e Marjane BoŠtJančič, matere g. dr. Leopolda Boštiančiča, odv. koncipilenta. so zbrali njegovi prijatelji 42 K v isti namen.
—	Vrla gospa Bičkova Je nabrala po nedeljskem shodu za isto podružnico 50 K 73 vin. Srčna h*a?a.
Darove za CMD sorefema blagajnik molke podružnice učitelj Čok v šoli Acoue-dotto 20.
Slovensko gledališče
v Trstu.
V četrtek zvečer ob 8.30 se ponovi fljajno uspela klasična tragedija Viifema Shakespeareja
„OTELLO*.
Ker še mnogi niso videli tega klasičnega dela, ga Je stavila intendanca zopet ca repertoar. Tragedija Je dosegla pri svoji premijeri velik uspeh ter pri občinstvu in kritiki obilno priznanje.
Predstava je izven abonomenta.
Vstopnice in sedeži so v razorodaji pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu" (glavni vhod).
Društvene vesti.
Pevski zbor „Glasbene Maticeu v Trstu. Danes ob 8 zvečer pevska va|a za moški zbor.
„Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov". NccoJ seja osrednjega odbora točno ob 8 15.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev" priredi v nedeljo, dne 16. f. m., v prostorih „Ko n sum nega druStva* v Rojanu točno ob 4*30 popoldne veseUco s petjem, igro in plesom. Pevske točke izvaja društveni zbor. Pri plesu in med točkami svira rojanskl šramel-oktet. Igra „Zamujeni vlak" bo nudila obilo smeha. Za obilno udeležbo se najvljudneje priporoča odbor.
»Prva tržaška slovanska godba" naznanja članom da se od Jutri naprej začenjajo vaje namesto ob 8, že ob 7. Učitelj gospod Majcen.
Nar. delavska organizacija.
Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev. Danes, ob 7 zvečer sestanek odbornikov zveze, kakor tudi odbornikov vseh lesnih skupin.
Podružnica N. D. O. pri Sv. Jakobu.
Jutri, v sredo, ob 7 zvečer važna seja v „Delavskem kcns. društvu" pri Sv. Jakobu.
Odbor godbenega odseka NDO ima danes ob 8 In pol jako valno sejo, ki naj se Je vsi odborniki zanesljivo udeleže.
Delavce „Dalmacije" vabimo na nujni sestanek, ki bo danes ob 7 zvečer v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška, 2.
Vesti iz Goriške.
Štanjel. — A. Roje, tajnik CM podružnice v Štanjelu Je nabral dne 9. 11. t. 1. v znani krčmi g. F I. Ćehovina v Gor. Branič' 19 K 40 v. v prid tej podružnic?. — Let-nlno so plačali Gorup Alojzij, učit. Gabrije 2 K, Gorup Marica, učit. hčerka Gabrije 80 v. za dve !et#, Čehovin Ivanka in Ciril (Rok-ceni) G. Branfca oba 4 K. Darovali so: I. I. Trst 1 K, Železnikar Jožef, Opčine 2 K, Setembrini Ivan ia Delak Anton, Trst, vsak po 2 K, Seme Anton, Rome Martin in I. I., Trst vsak po 1 K in I. I., Trst 60 v.
Ob iej priliki se izreka g. „Setsmbriju* presrčna zahvala, ker Je napravil cabirateiju toliko znoja s tako imenitno reklamo v prid CM podružnici. Presrčna hvala vsem darovateljem 1
Vesti iz Istre.
Iz Pule. „Slovensko pevsko -zabavno ?n podporno društvo v Puli" inaa svoje prostore v ulici Fausta Št. 5, v 1. nadstropju tik redarske vojarne. Društvo spre|ema tudi narečila za „Matico slovensko" In družbo sv. Mohorja. Pri tej priliki mora odbor izreči javno zahvalo znan'm rodoljubnim bre-tom Ludoviku in Bogdanu Dakleva, ki sta bila tako dobra in požrtvovalna, da sta darovala društvu več pohištva in druzega. Čast takim možem, naj bi se tudi vzgledali po njih I
Prva zabav?, v oktobru, ki se Je vršila v „Narodnem domu", Je izvrstno uspela v vsakem pogledu. Ljudstva je biio toliko, da jih je moralo veliko oditi, ker ni bilo najti niti kotička, da bi človek sedel.
Pevci so dobro peli in tudi „češka godba" pod vodstvom gosp. Tfchega Je pokazala, da bi se moglo v Puli veliko storiti.
Društvo krasno uspeva: ima že nad 100 članov med njimi 40 pevcev.
Ker je odbor izvrstno sestavljen, nadejamo se, da bo društvo častno reševalo svojo veiiko nalogo: da dovede vse Slovence v Puli (;ih je na tisoče) pod društveno streho ter jih tako obvaruje rainaro-denja.	_
BRZOJAVNE VESTI.
Skupni ministrski svet
DUNAJ 10. (Kor.) Pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Bechtofda se je vršila danes se|a skupnega ministrskega sveta, ki se Je pečal z zadnjimi pripravami .za delegacijsko zasedanje, ki se prične dne
18. t. m. O kakem drugem vprašanju se danes ni raspravljalo. Seje so se udeležili: zunanji minister grof Berchtold, ministrska predsednika grof Stiirgkh in grof Tista, finančni minister Teleszy In vodja finančnega ministrstva Engel, skupni finančni minister vitez BiUnski, vojni minister Krobatin in mornariški poveI|nik admiral Haus.
DUNAJ 10. (Izv.) Skupni ministrski svet se je pečal s končnimi pripravami za delegacijsko zasedanje, ki se prične dne 18. t. m. Dne 19. t. m. bodo delegati sprejeti od cesarja v avdijenci in bo prečital cesar svoj prestolnl govor, ki ga je ministrski svet danes odobril. Zunanji minister gref Btrchtold Je skiciral danes svoj ekspoze, ki ga bo imel najprej v ogrskih delegacijah Zatrjuje se, da je gradivo, ki bo predloženo delegatom, zelo obširno in da bodo trajale delegacije do srede decembra. Tudi ogrski opozicijonalci so se odloČili sprejeti svoje mandate in nameravajo ostro kritizirati Berchtoldovo politiko in razkriti tudi več škandalov iz ogrskega političnega življenja. Ogrska vlada se boji, da pride do novih škacdalov in pokliče zato na Dunaj močen oddelek parlamentarne straže.
Gališka kriza. — Zadnji poskus.
DUNAJ 10. (Izv.) Vlada hoče napraviti zadnji poskus, da doseže med Poljaki In Rusini sporazum. Ministrski predsednik grof S iirgkh je povabil načelnike vseh volilni reformi nasprotujočih poljskih strank za sredo na Dunaj, da se na konferenci ugotovi vprašanje, aH bi bile volilni reformi nasprotujoče poljske stranke pripravljene dovoliti, da bi se v gališkem deželnem zboru glaio^alo o volilni reformi. Gre tore| le zć pasivno asistenco nasprotnikov vclllne reforme. Zatrjuje se, da poljski konservativci temu načrtu niso ravno nasprotni, a Rusini so izjavili, da bi sprejeli to koncesijo le pod tem pogojem, če dobe od Poljakov pismene garancije, da so pripravljeni privoliti v glasovanje. Če bi se konferenca n? Dunaju obnesla, potem hoče grof S;iirgkh poskusiti z nadaljevanjem pogajanj s poljskim blokom. Vsekakor vlada upa, da glede gallške krize le ni padia zadnja beseda.
Rusini smatraja pogajanja za razbita in |e obnovitev odvisna zgolj od poljskih kon servativcev in Vsepoljakov. Tudi se Rusini ne čutijo več vezane na principe svoječasno sklenjenega kompromisa. Rusini bi le v slučaju, če bi bila vlada odločena za vsako ceno izvesti volilno reformo, opustili svojo obstrukcijo v državnem zboru. — Kakor Je razvičeti, Je si uacija še vedno Jako neugodna.
f Alfonz Stiasny.
PRAGA 10. (Izv.) Na svolem posestvu pri Pragi (e umrl danes v 83. letu sveje starosti ustanovitelj češke agrarne stranke
Alfonz St!ascy.
Komisarijat na praškem magistratu ?
PRAGA 10. (Izv.) V mestu so se danes zopet pojavile vesti, da hoče uvesti vlada na praškem magistratu komisarijat ali vsaj imenovati svojega poverjenika, ki bo kontroliral vse finančno poslovanje občine.
Razžaljena oficirja.
LINC 10. (Izv.) Tukajšnji socijalistični list „Die Wghrheit* 'e priobčil pred par dnevi vesti o nekih izgredih oficirjev 4. dra gGnskega polka v Eizu. Dznes popoldne sta došla v redakcijo nadporočnik Weber iu poročnik Adamovič in zahtevala, da list dotično vest prekliče In obžaluje. Prišlo je do prerekanja, tekom katerega Je Adamosič enega iimed urednikov oklcfutal. Ker so napadencu priskočili njegovi kolegi na pomoč, sta oficirja zgrabila za sablje in pri čela mahati okoli sebe, kakor blazna. Ranila sta težko pet oseb. V tem trenotku so udili v redakcijo črkostavc?, ki so razorožili oba oficirja in Ju strahovito pretepli. Pred rc dikcijo iista se Je kmalu zbralo več sto Ijudf, ki je zavzelo napram cflcirjema skroino sovražno stališče.
Bellis oproščen.
KIJEV 10. (Kor.) Žid Bellis Mendei, ki Je bil obtežen ritualnega umora, je bil danes po večtedenski razpravi oproščen.
Kardinal grof Hornik o ogrskih razmerah.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) V javnosti vzbuja veliko senzacijo, da se je pri otvoritvi ogrskega katoliškega kongresa, kardinal grof Hornik ostro obrnil proti sedanji korupciji na Ogrskem. Izjavil je, da se gode ns Ogrskem stvari, o katerih kar ni razpravljati in nagiašal, da morajo tudi v političnem življenju vladati gotovi moralični zakoni.
Grško-turški spor.
ATENE 10. (Kor.) Radi predstoječe intervencije v grško-turškem sporu, rumunskl notranji minister Take Jonescu, ki fe bil včeraj tu slovesno sprejet, danes Še ne odpotuje. Take Jonescu je imel že včeraj več konferenc s turškim delegatom Gallb bejerr, ki (e poročal o tem v Carigrad in pričakuje sedaj novih instiukcij. Kakor se zdi, bi v nekaterih vprašanjih sicer zamoglo priti do sporazuma, nikakor pa ne v glavnih vprašanjih, Če Porta ne spremeni svojih zahtev. Najbrže se bodo pogajanja jutri zopet nadaljevala.
Kokovcev pride v Berlin.
BERLIN 10. (Kor.) Ruski ministrski predsednik Kokovcev pride dne 16. t. m. v Berlin in ostane tu 18. t. m.
JW
■ -s
//
\ V- T

f *
Vi m f
... .. r >0tm
-^ir*-«■ -- • . ; -tj-'

92 podgan je ležalo zjutraj mrtvih
ubitih v eni noči z našim morilnim sro stvom. Neškodljivo ljudem. Neškodljiva za domaČe živali, divjačino, perutnino in se radi tega zamore rabiti v konjenicah in prešičjih hlevih, kuhinjah, kleteh ia drugod. — Ubijajte le podgaao in mi>i, tu li
morske podgane in krte! Posestnik v. S. in Szr..... Požuu p:5e: Včeraj >mo postavili
Vaše sredstvo. Rezultati danes 92 podgan mrtvih. Gotovo da je poginilo več drugih, kterih nismo našli. — Revirski lovec Sch. \Vieg>chutz pi$e : Vaše sredstvo j<> očistilo naše prostore izborno. V enem dnevu sem našel 8t) podgan ubitih. — l irich v. K. Schlockovv piže r „Včeraj sem nastavil Vaše sredstvo. Danes zjutraj itboron uspeh: 57 podgan je ležalo mrtvih. Koliko jih je moralo poginiti po hodnikih.
1 kg K 2-10, 2 kg K 3 40, 5 kg K 7'20, 10 kg K 12.— .
PETERSEIM CVETLIČAR - ERFURT
Frodaja izbornega semena, ki pa rabijo oblasti, šole, vseučilišča kraljevi nasadi in tisoči zasebnikov. — Sadna drevesa, cvetlice, palme, lovorjeva dreves i itd. itd
GLAVNI CENIK ZASTONJ.
GLAVNI CENIK ZASTONJ.
□□□
□	□
□	□
□	□
□	□
□	□
□	□
□	□
□	a
□	a □□□
MALI OGLASI
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink.
OD
□ □ □
□ □□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□
Krst novega vina a^i^
Carradori štv. 18. Botri in botre se iščejo. Zaloga je dobro preskrbljena.	___
20 letna služkinja JJSf-aJM
najraje v kaki gostilni. Povpra'ati je v Iuseratnem cddeKu Edinosti.__ 267I
Velilm zaloga o trstu

Zenitna ponudba, ^"tož
udovec z otroci, se želi takoj poročiti z gospodično ali oifvo od 28 do 38 let a piemoženjem rd 10C00 do 20000 kron. Ponudbe pod rJeaen 19i3u glavna pošta Goric,
Mfol/"3ft*clsn društvo Zato I min odda na dražbi mlcK«*ioKU fzvratco čajno maBlo po dogovoru dne 11. novembra 1913.	2594
Cni*oimfi aa trgovski pomočnik za večjo OprUjnitJ 5» trgovino na deželi. Predncst impjo oni, ki so vešči slovenskega in nemškega jezika. Ncslov peve Ins. cdd. Edinosti pod štev. 2633
Meblirana BOba 8 hrano se od~fl tat°j.f'.ri
mali družini v ulici Concmerciale
ftaJcenejSe ograje Iz 2t£ne mreže, pohištvo železno In iz medl
dobavlja, kakor fe dokazano, tvrdka
7ALENTIN BESGMAN
GRADEC
Podružnica Trst
uL Nuoya št. 37«
Tel. 19-79. Cenik fit. 1 zastonj.

9, III n., vrata 33.
662:

HI
ftJIrtbnvnrk prodam; tudi poskušajo osem dni. nll6K<ir$iU Uiica čan Mnrco 43.	2652
Prodajalno jestvin
bodočnost. Naslov pove Ins. odd. Edinosti
2653
CVon Q«!/cirfjs ulica Fornace 13- lovarca
s E dlB O cz IV O s U« in trgovina glHBOvirjev in pianinov. Razpošilja na vas kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne Svoji k BvojimI	2224
Rudolf Kompara
roČa cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to utroko spadajoča dela in popravljanja. Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom.	2532
ZofKftefcnični ambaiatorij Univ. sdrevs; i
Dr. Makso Barrv |
Erm&nno Schultzo, 2. tehnik, frtt, n!!ca Ctserma štev. 17, BL oftčs^ ' Possfrm zavod za umetrit robe brer cšEz . . plošče. Plombiranje z zlatom, pL&tiaesi ! j . porcelsnccc, V«a dela bre^ boiečia	:
aacje krivo ractočte zob. Zraerap. czz-l-Sprejem* od q do i b ođ 3 do § poj*
KnkaJse pripravo iz aluminija, planiaeks rte» kleni o«, noii in vilico, planinski* palio«, prava led, ialeza, lueini obroči, nahrfelaiHj
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, Kanale, io^rss iz čiste volr.c, rokotice.
Steklenice Helios, reč dni gorke i« mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospoda, urajMh ovratnice, zapestnica In nogovfec
Za filans iportnih in pianutkih drc:xni
Bi-T* POSEBNE CENE.
Iportpj fršoilnn Strniš
šiica S. Antoslo 12 (oassroU Krči wsi6j]r
		^ m
		
L loven ^i! :: Slovan.!
Priporcča se Vam slovenski krojač
Fran
upnik
Bosendorfer, Gebriider Stingl, Kccli & Korselt, H. Rachoe itd. se prodajajo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke.
UGLAŠANJE IN POPRAVE.
ZA
Piazza S.
Trst ulica Ge.pa 10,1, nadstrop;^
kateri izdduie oblek - iz finega ir; n.vadneg-sukna po zmernih cenah. Uzorci na rr.: \ >
lago. Izdelano obleke na og'ed. Solidno tklo,
:: Izdeluje uniforme useh vrst.::
Priporoča se slav, občinstvu za obilen otiak.
Glacomo 2. II., Corso.
TELEFON 52-5^.
Kupujte Kolinsko cikorijo!
i i S
tfa u mi /SAKS VRSTE
p-1 Zaloga izgotovljem^i oblek '—j}
Velika izbera obkk za gospode in dečke, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti.
i I—- Specijaliteta v veznji,	Irbera volnenega blaga - i
tb^l Jf^ OBROKE in tudi proti takojšnjemu pla-----čilu Ceno n^j zmernejše.
rP ADOCF KOSTOK1S
l I TRfcT, ULICA SAX GIOVAN^I 16, I. NADSTROPJE
^ j zraven ,,Buffeta Autoraatlco". Tel. 251, R. II. — POZOR! Skladišče se nahaja v I. n.
k —I