Poštnina plačani v gotovini Leto VIII, it. 252 Ljubljana* nedelja 23. oktobra 1927 mm i«l»aj» ob 4. xjutr»j. asa Stane mesečno Dm «5-—; za ino-»emstro Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica šter. s/L Telefon St. «07* in 2804, ponoči tudi it. 1034. Rokopisi se ne vraftajo. Dnevnik prosveto in politiko Cena 3 Din UpcsvnBtvo: LJubljana, rncicmors ulica št. 54. — Telefon St. «036. loseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Alekaaadrova <—— Račun pri poštnem ček. zavoda t lana it 11.844 - Praha čialo Wien,Nr. 105J41. Za koncentracijo vseh poštenih strank Spomenica opozicijonalnih šefov Demokratski zajednici Voditelji samostanih demokratov, radičevcev in zemljoradnikov so včeraj izročili Demokratski zajednici spomenico, v kateri predlagajo združitev vseh poštenih strank v enoten parlamentarni klub pod vodstvom Ljube Davidoviča. Ljubljana, 22. oktobra. Z vso silo je reakcija na delu, da prepreči koncentracijo demokracije. Zlasti blejski zavezniki javno in tajno intrigi-rajo proti njej. Enkrat je na vrsti gospod Davidovič, ki ga proglašajo «ne-jnogočim*, drugič Pribičevič, ki je »izključen od vsega*, tretjič Radič, ki ne »me na površje. V Beogradu se vsem tem izključevanjem smejejo, kajti istočasno radikali snubijo i Radiča i Pribičeviča proti Davidoviču. Najbolj priljubljeno sredstvo proti demokratskemu bloku je krilatica, da ko se razgrnejo volilni Imeniki. Na klerikalni kandidatni tisti kandidira Matija Mesarič, krojač v Mariboru, Maistro va cesta 16, ki še ne izvršuje svoje obrti nepretrgoma dv« leti. Dokaz za to le nasled nje uradno potrdilo: Glasom tmiradnega obrtnega registra za rokodelske obrti tek. št. 919 izvršuje g. Matija Mesarič v Mariboru, Maistrova ul. 16, rokodelstko obrt krojačev na podlagi obrtnega lista z dnem 27. novembra 1925 br. 1139-2-M. Obrt je prijavil dne 28, X. 1925. Mestni magistrat v Mariboru, dne 21. okt. 1927. Obrtni referent; Rodošek $. r. Jasno je, da radi teh bistvenih pogrešk — ker se imena dveh kandidatov ne v jemalo z vpisi v volilni imenik in ker še tretji kandidat ni izpolnil v volilni uredbi predpisanih pogojev — klerikalna kandidatna lista ne odgovarja zakonskim predpisom. Ker Pa se po členu 16. volilnega reda že potrjene liste ne morejo preklicati in tudi ne Izpremenitf, je ta kandidatna lista neveljavna. Beograjska sodba o klerikalnih lumpariiah «PoHtika» o nasiljih in zlorabah pri Zbornici TOI v Ljubljani. profesionalnih interesov. Prej je veljalo, da pripada volilna pravica samo onim. posameznikom in družbam, ki izvršujejo trgovino in plačujejo dohod, in komorski davek. Tako se ie zgodilo, da ima Trbov. premogo-kopna družba, ki plačuje nad 1,500.000 Dta samo komorske doklade, pravico na manjše število glasov, kakor Imenovana Zveza služ kinj. Slovenske gospodarske organizacije so revoltirane zaradi take uredbe o volilnem redu za ljubljansko Zbornico TOI. Toda dr. Spaho ie ni umaknil radi obzirnosti napram dr. Korošcu, kakor je lani dr. Krajač razveljavil izvršene volitve g. PuSlju na ljubo. Minister dr. Spaho ie sicer res drugače tolmačil predpis o volilni pravici zadrug in ie podčrtal, da ta pravica ne pripada onim gospodarskim in drugim zadrugam, ki ne izvršujejo efektivne trgovine ali obrti in ki ne posedujejo obrtniške pravice po trgovskem zakonu. Volilna komisija pa je poga-zila tudi te določbe v uredbi in izrecno tolmačenje ministra dr. Spaha. Vrhunec nepravilnosti pa je v anuliranju cele kandidatne liste. Glasom uredbe se mora vsaka nepopolna ali nepravilna lista vrniti vlagateljem, da jo v roku treh dni popravijo, Tudi kandidatne liste obrtniških in industrijskih organizacij so Mle nepravilne m komisija jih ie vrnila v popravek. Kandidatne liste Zveze trgovskih gremljev pa komisija sploh ni vrnila, ampak jo Je krat-komalo razveljavila. Obenem pa je bila klerikalna lista proglašena za izvoljeno — brez volitev. Na ta način ie bila odvzeta volilna pravica organizaciji, ki šteje nad 10 tisoč pravih trgovcev, katerih interesi absolutno zahtevajo, da bodo zastopani v Zbornici TOI, saj plačuiejo tudi cele milijone za vzdr ževanie Zbornice. Minister dr. Spaho je delegatoma odgovoril, da bo pozorno proučil delovanje komisije. Ako bodo ugotovljene stvarne zlorabe, bodo volitve razveljavljene. Tekom zadnjih dveh dni sta gg. Kavčič in Rebek stopila v zvezo s predstavniki beograjskih gospodarskih korporaeij. Beograjski privrednikl najodločneje obsoiaio politično ozadje celotnega dela okrog ljubljanske Zbornice in zahtevajo, da se Izključijo vsi politični momenti, ki Jih nekateri skušajo vnesti v to čisto ekonomsko institucijo. Včerajšnja beograjska »Politika«, ki gotovo ni »žerjavovsko« glasilo, priobčirie ta-le članek: Vprašanje ljubljanske zbornice za TOI je zadnje dni stopilo v vrio značilno fazo. Pred letom dni so se izvršile volitve v Zbornico. Toda te volitve so bile iz čisto poliričaih razlogov razveljavljene. Predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij so ob tem povodu najenergičneje protestirali. da se v nevtralno ustanovo vme-šujejo politični momenti. Dne 30. t. m. se bodo vršile ponovne volitve v ljubljansko Zbornico. Toda v delovanju imenovane volilne komisije so bile storjene take zlorabe, da predstavljajo neverjeten škandal. Iz političnih razlogov Je bilo onemogočeno organizaciji celega stanu sodelovanje pri volitvah v Zbomko, ki je emlnentno gospodarsko nevtralno predstavništvo. Zaradi malen kostnih nepravilnosti, ki bi se pa bile. dale popraviti, je bila razveljavljena kandidatna feta Zveze trgovskih gremijev, v kateri je včlanjenih nad 10 tisoč pravih trgovcev. Po razveljavil en ju te nestrankarske liste so bih brez volitev proglašeni izvoljeni kandidati na drugi, čisto strankarski klerikalni HstL Tako postopanje je ogorčllo gospodarske organizacije v Sloveniji in poslale so v Beograd posebno deputacijo, da pri ministru za trgovino ta industrijo protestira proti temo ravnanju. Včeraj dopoMne sta ministra dr. Spaha posetfla gg. Josip Kavčič kot predsednik Zveze trgovskih gremijev, ki šteje nad 10 tisoč članov in Josip Rebfk kot predstavnik Vrhovnega obrtniškega sveta, ki ima včlanjenih nad 13.000 organiziranih obrtnikov. Obrazložila sta ministru vse zlorabe, ki so se izvršile povodom volitev v ljubljansko Zbornico TOI. Volitve se vršijo po posebni uredbi, ki je Izprememila dosedanji volilni red po davčnih kategorijah. S to uredbo Je uvedena splošna volilna pravica ne glede na važnost posameznih gospodarskih skupin in na njihov delež pri vzdrževanju Zbornice. Za trgovski odsek lahko volijo ta so voljeni celo čiani upravnih odborov gospodarskih ta drugih zadrug, ki nimajo nikakih zvez s trgovino. Neka nejasna določba te uredbe se je tolmačila celo tako, da pripada volilna pravica tudi Zvezi služkinj, ki obstoja za medsebojno pomoč služkinj in za varovanje Politične beležke Poziv «Slovencu». Včerajšnji »Slovenec* je zapisal: »Stud samo more vzbuditi sedanja jutrovska jokavost nad neuspehom g. Davidoviča. V istih kolonah so se blestele pred štirimi leti najizbranejše psovke na tega moža. Tako grdo hinavščino, kot so sedanje hvalnice g. Lj. Davidoviču, more izgolčiti pač samo . . .» Pozivamo »Slovenca«, da točno navede, v kateri številki «Jutra* so se blestele najizbranejše psovke na tega moža*. Če ima gospoda pri '»Slovencu* v sebi kaj poštenosti in časti, ne more ostati brez striktnega odgovora na ta naš poziv. Mi smo »Slovencu* že ponovno postregli s točnimi citati, kako je zmerjal in blatil radikale in njihove voditelje, svoje sedanje pobratime. Naj se sedaj tudi »Slovenec* izneveri politični morali g. Gaibrovška in odgovori na naš poziv. Prerano veselje napisal uvodnik cPrav in zdravo je>. Ako bi ga bil prečital, ne bi imel drznega čela, da se postavlja v poeo falsifika-torskega denuncijanta. Od take družbe, kakor se zbira v SLS, se mi ne damo učiti ju-goslovenskega patrijotizma. In če bi gosp. Vukičevič fital gori omenjeni članek li. iztrebi jih iz dežele živih, — ali pa bodo oledenela naša srca ... Rotimo te, v poslednji svoji uri, Go* spod vojnih trum: daj nam Kobarid, Kobarid z vsemi njegovimi strahota* mi nam daj, vrni nam oktober iz leta sedemnajstega, strašen in zlokoben, nove gore trupel nakopiči, golih trm pel, zlobnih, očrnelih... Hej, hej, na* prej v leglo zajedavcev! Čez Pohlep v Zlobo, naprej v preboj! Odpusti, večni oče, v naših srcih pas li ogenj, strašna rana, v globino zako» reninjen gnev, ki ga ne iztrga niti moč pekla, ugasi ga le volja Tvoja in krvna osveta naša. Odpusti, slabotni smo, zlodejnikov ne moremo ljubiti, odpu* sti nam, odpusti, če je to naš greh... Kaznuj nas, če smo Te užalili, le mas lodušja nam ne daj, malodušja ne in vročega utripa nam ne uhladi, vojnih trum Gospod... Čuj, zvonovi pojo na Tolminskem, zvonovi pojo žalostinko čez Mrzli vrh in Kuk, plaka jo nad Ježo in Kolovrat iom in čez vso tiho plan gre njihov jek. Glej, glej, s tihih vrhov vstajajo mrtvi, glej, polki, brigade, divizije se sestopajo v kore. Z vrhov se spuščajo v navzdolje, tihi, bledi, okiteni z rde* čimi cvetovi... V mirnem valu gre korakov šum navzdol, v dolino tuge. Navzdol, navzdol k obletnici v nad* angela Rafaela dan. Glej, kori so ob* stali, plakajoči bron poslušajo, bron, bron, ki jim nekoč je smrtno pesem pel. Dalje se pomikajo mrtvi sinovi vseh rodov, dalje v kobariško ravan, začudeni strme v strašno resničnost dneva. Strme, strme v mrzli dan, v človeški dan okovov. Čuj, mrmranje korov, na žrtveniku blisne žar — in žrtvovani sinovi vseh rodov zavalove v koralu: Ho, proč iz tmine dneva, ho, proč iz zemskega pekla, iz dežele ži* vih, — naprej do solnca!... Mtč. Dr. Voja Marinkovič t Joži Veselku onkraj groba V Središču ob Dravi je 15. oktobra umrl nagle smrti g. Joža Veselko, kovaški mojster in posestnik, prvobo-ritelj obrtništva in zaslužni narodni delavec. Popolnoma nepričakovano si nas zapustil; zato nam je tem težje za Teboj, ker si odšel brez slovesa. Samo na jasno in častno pot, ki Ti jo je tako strmo začrtalo Tvoje življensko delo, nočem spomniti ožji in širši krog tistih .ki so Te poznali: samo v častno oddolžilo Tebi in v Tvoj spomin te vrstice. Iz nemške tujine, kjer si se v svoji obrti kot kovač uprav strokovnjaški izobrazil, si se poln mladih moči in poleta v polpretekli dobi nemškega zasužnjevanja slovenskega Štaierja vrnil domov v naše prijazno Središče. Ne samo, da si z neumornim delom ustvaril svoj dom, da je glasil glas Tvojega kladiva daleč č&4 aaš trg in okolico tudi v bratsko Medjlmoirje in so romali izdelki Tvojih pridnih in spretnih rok globoko v bela medjimurska sela ... ob Tvojem odra so plakali hrvatski seljaki z nami, ko so videli, da je mrtev njihov in naš »majstor Joža« . . Ne velja samo slepo delo, marveč Tvoj zdravi duh in Tvoj, v hladni nemški tujini na naše narodno-gospodarske naloge in potrebe zaostreni pogled je kmalu v prel malenkostnih razmerah našega trga našel torišče za svoie nesebično delovanje, poplačano z bogatimi sadovi. Organiziral si naše obrtništvo, mu postal načelnik v Zadrugi in prvoboritelj za njegov prospeh. S svojim delom si dajal ceno in veljavo nar šemu geslu: »Delu čast in oblast«. Tvoj neustrašeni nastop je podžigal in budil samozavest našega malega človeka, prej pri nas na kmetih preziranega malo-obrtnika. Kot prvoboritelj si mu branil pravice v občini. Z idealno požrtvovalnostjo si pomagal graditi središko sokolsko gnezdo ln zbiral okoli sebe in načeloval mladim narodnjakom Z vso silo si se oklenil velike demokratske ideje fa kot prvi si korakal pred nami v borbo, kjer se ruši staro, da se zgradi novo: za malega človeka, za svobodnega človeka, za naprednega člove- Jajinstvena vila' v Liijani Kriminalna senzacija! Najbolj zanimiva kriminalna afera sedanjosti. Vpleten ie tudi znani najmočnejši človek sveta Joe Maci-ste Marko, šampijon in atlet vseh športnikov.— VEČ boste izvedeli danes _ob pol 11., 3., pol 5.. 6.. pol 8. in 9. u kinu »Ljubljanski dvor" Telefon 2730 odborniki paikrat izostali in s tem onemogočili eno ali dve seji. Nimamo še sicer uradnega potrdila o razpustu, gotovo pa bo vest odgovarjala resnici, ker jo razširjajo nocoj že vsi pristaši SLS. Jasno je, da je ta razpust škandalozno nasilje, ki ga vrše nad legalno izvoljenim mestnim svetom klerikalci sedaj, ko so že legalno razpisane nove volitve, določen dan za nje in je potekel tudi že reklamacij ski rok. Klerikalci pač računajo, da bodo dobili z gerentom ali komisarjem v roke dobro agitacijsko sredstvo za občinske volitve. Pa se bodo zmotili, ker bo njihovo nasilje odprlo oči tudi mnogim njihovim pristašem, ki še niso izgubili čuta za politično poštenje in moralo. Nosilec klerikalne liste -ubijalec Kranj, 22. oktobra. V včerajšnji številki « Jutra* smo poročali o tragični nesreči 18 letnega kovaškega vajenca Juvana, katerega je v četrtek ponoči ustrelil Josip Sajovic, 25 letni gostilničar in trgovec v Velesovem. Danes smo prejeli že avtentične informacije od očividcev dogodka ter jih beležimo: Prvotno je bilo soditi, da je šlo za neprevidno manipuliranje z revolverjem, ki se je Sajovicu ,po naključju sprožil in zadel prisotnega Juvana v trebuh. Stvar pa sedal Po informacijah dobiva povsem drugo ozadje. Storilec Sajovic je nosilec klerikalne de-lavsko-obrtne liste pri volitvah v občinski zastop občine Velesovo, ki se vršijo danes. Usodni večer je imel aigitatiiski sestanek v neki hiši na Velescvem, na katerem Je bilo opaziti močno opozicijo, ki sploh vlada med vaščani proti klerikalni listi. 2e na sestanku samem je izrekel Sajovic grožnje troti vsem onim, ki bodo nastopali proti njemu. Po končanem sestanku so odšli vsi okrog 23. ure na cesto. Med drugimi je šel spredaj Sajovic s prijateljem, bolj v ozadju pa Jarvan s tovarišem, ki je HI sicer s Sajovicem vedno v najboljših od-nošajih, toda pri teh volitvah ni bil njegov pristaš. Med potoma niso padle nobene besede, miti ni bilo izzivanja niti prerekanja. Vendar se je Sajovic naenkrat ustavil, stopil nekaj korakov nazaj proti prihajajočima in posvetil z električno svetilko naravnost v Juvana, med tem ko je drugi prijatelj zastal par korakov. V tem pa je istočasno Sajovic sprožil samokres, čigar krogla je zadela Juvana v trebuh. Po činu je Sajovic stekel proč, prijatelj Jtrvanov pa za njim ter ga dohitel in spoznal. Prihiteli so na krik in pok vaščani. ki so takoj spoznali položaj ustreljenega mladeniča. Cin nosilca klerikalne liste, ki se imenuje celo cdelavsko-obrtna lista®, nad mladim prijateljem in delavcem, je vzbudil med vaščani veliko ogorčenost. Na vse pričakovanje ,pa ni storila oroirniška postaja v Šenčurju nobenih potrebnih korakov, kar povzroča med prebivalstvom razočaranje in ostro kritiko. V tem smislu je označil razpoloženje in nevoljo prebivalstva sedanji župan v Velesovem tudi na tukajšnjem sreskem poglavarstvu. Nevolja in razburjenje je nad vse občutno. Dogodek bo brezdvom.no vplival tudi na rezultat občinskih volitev, ker se vse ljudstvo obrača proč od kandidatov klerikalnih list. Kranj. 22. oktobra Snoči ob 18. je bila sklicana redna seja kranjskega občinskega sveta v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so bile le tekoče zadeve, ki jih je občinski odbor rešil soglasno. G. župan Ciril P i r c je po otvoritvi seje polnoštevilnega odbora prečital pritožbo klerikalnega člana dr. Šilarja, ki jo je vložil zaradi računskih zaključkov Mestne hranilnice za poslovno leto 15*26, katere pa ]e občinski odbor že na svoji poslednji javni seji odobril in katere je potrdil tudi že veliki žapun ljubljanski kot nadzorstvena oblast. Značilno je, da je vložil pritožbo v lastnem imenu in brez vednosti ostalih občinskih svetnikov kluba SLS. Po debati se i ie soglasno prešlo preko pritožbe na dnevni red. Poročilo občinskega predstojništva in finančnega odseka je podal občinski svetovalec Makso FOck. Gospa posestnica Helena Pavšler je vložila prošnjo za spremembo regulacijskega načrta mestne občine kranjske, kateri predvideva na njenem zemljišču ob Kokriški cesti za Jezerškovo vilo do Savnikove pristave v K ^krškem predmestju javne občinske prostore in nasade Soglasno se je sklenilo, da zaprosi občin: velikega župana za sprememitev regulacij- Za zajutrek-za Jažlno je najboljša ržena /r^ w ■m^ A. žitna kava » JKL. A Avtomobili invalidske loterije Te dni so prispeli preko Maribora in Ce- pride druga skupina, katero mislijo pustiti laa v LJubljano 3 avtomobili, namenjeni za razstavljeno v Ljubljani, veliko loterijo, ki jo priredi Središnji od- Posamezna srečka te dobrodelne loterije bor udraženja vojnih invalidov v Beogra- stane 100 Din. Glavno razpečavanje je pre- Popolne ma novo! Prvič v Lfubjam! Sijajno I Vesel ii! Razkošno! Zabavno! Ptekrasna veseloigra iz Dunaja med vojno in po prevratu. Ljubila V glavnih vlogah sami priljubljeni znanci Hmt9 iMtlie Edo Croy Hans Junkermann Paul Heidermann, Adele Sandrock. Predstave danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Elitni kino Matica. Teleion 2124. du v korist vojmh žrtev cele države. Dobitki loterije bodo obsegali 25 takih 6se-dežnih vaz tipa »Praga«, kakor jih pred-očuje pričujoča slika po posnetku v Ljubljani. Posamezne skupine za dobitke namenjenih avtomobilov bodo razposlane po vseh večjih naših mestih, da napravijo reklamne vožnje. Prva skupina, ki so jo pripeljali semkaj direktno šoferji avto-tvrdke iz Prage, je vzbujala najprej v Mariboru, potem v Celju, sedaj pa v Ljubljani s svojo reklamo senzacijo. Danes odvedejo vse tri avtomobile proti Beogradu, v novembru pa vzela tvrdka Rajher in Turk v Prešernovi ulici. Glavni del te dobrodelne loterije je namenjen za pomoč vojnim žrtvam cele države, deloma pa tudi za proslavo lOIetnice proboja solunske fronte, ki jo namerava Udruženje vojnih invalidov proslaviti tekom prihodnjega leta na Kajmakčalanu. Velike proslave se bodo predvsem udeležili invalidi, bivši solunski borci. Ker ima loterija zelo plemeniti namen in je takoj ob počitku našla v dragih pokrajinah mnogo odziva, priporočamo, da bi tudi naše občinstvo pridno segalo po srečkah. Razpust občinskega sveta v Ptuju Nova klerikalna lumparlja. Ptuj, 22. oktobra »ln vendar smo dosegli, kar smo hoteli,« so bile prve besede odličnega pristaša SLS, ki že vidi samega sebe sedeti na županskem stolcu, ko se je danes proti poznemu večeru izvedelo za razpust našega mestnega sveta. Da, res ste dosegli; lahko ste ponosni vsi pristaši SLS zlasti na to, da ste to dosegli s pomočjo Nemcev in nemškutarjev prud ostalim, z vami koallranim slovenskim strankam. S tem ste jasno dokumentirali, da ste edini pravi in patentirani zaščitnik slovenskega življa in njegovih težko pri-borjenih svoboščin in narodnih pravic. Znano je, da so tvorile slovenske stranke za zadnje občinske volitve in v mestnem svetu enoten blok z namenom, da utrdijo slovenski značaj našega mesta, kar ie ravno v Ptuju iz narodnega in državnega stališča neobhodno potrebno, ker ni morda v vsej državi tako zagrizeno nemškutarske-ga gnezda, kakor je Ptuj. Pri zadnjih skupščinskih volitvah se je očitno poKazalo, da vzdržujejo naši Nemci iredentistične zvezo preko državne meje. Tedaj so avstrijski avtomobili vozili in trosili plakate za nemško listo po našem okraju. Tedaj so žrtvovali za agitacijo in podkupovanje tistega našega življa tako ogromne vsote, da Je jasno, da je bil to denar »Sudmarke«, ker naši Nemci kljub s/o j i gospodarski moči tega nikoli ne bi mogli žrtvovati. Ravno tako le tudi čutiti denar »Sudtnir'«« že drugod, o čemer pa še danes mo'5!mo In s temi ljudmi so se združili naši klerikalci, da udarijo ostale slovenske stranke. Skupno z zastoDTki tega našega nem-štva so zastopniki našo SLS dali znano zahrbtno nezaupnico svojemu županu in občinski upravi, pri čemer sc najbrž niti ne zavedajo, da so pljunili v svojo lastno sk'e-do, ker so vendar tudi sami vodili vse občinske posle, delovali v vseh odsekih in sploh kontrolirali občinsko upravo po svojih ljudeh. V današnjem »Slovencu« pa kriče o nekaki diktaturi SDS, kar je naravnost smešno, ker je znano, da je bila seja redno sklicana, in določa pravilnik, ki je mlajšega datuma od mestnega statuta in istotako obvezen, da je redno sklicana seja sklepčna ob navzočnosti nadpolovične večine, če so vsi odborniki pravilno povabljeni, kar se je zgodilo. A tudi, ako bi obveljale le določbe statuta, še nima nadzorna oblast pravice razpustiti občinski svet zaradi samo ene nesklepčne seje, temveč mu mora dati priložnost" za sklicanje druge. Koliko sej je nesklepčnih v naših upravah in vendar še ni bil razpuščen noben zastop, če so izvoljeni ka. Delal si mnogo, mnogo ln nenadomestljiv si, kajti malo nas je. Padel si sredi borbe; a težki so dnevi in mnogo Je še posla pred nami in težka borba nas še čaka. Simboli Tvojih idealov so se T! klanjali v odprti grob, da bi o njih sanjal v večnem snu zarjo bodočih dni, ko bo končno vendar padlo — naklo na kladivo. F. M. R. Jubilej dolenjskega para Žalna na Dolenjskem, 22. oktobra V torek, dne 25. t. m., .praznuje g. Jožef Javornik, trgovec v Žalni na Dolenjskem, 801etnico svojega rojstva. Jubilant je pristna dolenjska korenina, kljub svojim letom še izredno čil. Ce ga boš obiskal, ga boš redko našel doma: če ni na svojih podjetjih — lastnik je 7. žag —, se pa mudi na lovu, ki je njegova najljubša zabava. Med dolenjskimi lovci in med ljubljansko gospodo, ki rada prihaja ob nedeljah s pu- SO NAJBOLJŠA-.1 ško v njegove revirje, povsod Je spoštovana in čislana osebnost. G. Javornik je znan kot izbor en družabnik in duhovit dovtipmež, pravi lovski tip. Javornik še svoj živ dan ni bolehal. Da je dosegel tako visoko starost, se ima zahvaliti svoji zmernosti v pijači in kajenju. Njegov princip 'e: kadar ti Kaj diši, in kolikor ti diši — le daj! Osemdesetletnici pa sledi skoraj zlata poroka, petdeset let sladkega zakonskega jarma z ženo Ano, roj. Zoreč. »Stajerčeva« masna so znani oo svoji dobroti v vsem okolišu in so pravi primer slovenske žene in matere. Jubilantoma se je narodilo tekom zakona 13 otrok, od katerih jih živi še 6. — Hčere so se jim pomožile, fantje pa pomagajo očetu pri velikem lesnem podjetju. »Štajercu« želimo k njegovi 801etnlci, da bi ostal še dolgo kTepak in čil in da bi uča-kal skupaj s svojo ženo Ano še 901etnicol skega načrta v tofiko, da se občinski nasadi na paicelab Pavfier fatoflJo. ker ao Kak predvidene okrog vile z vrtovi in da odstopi lastnica brezplačno občim prostor ob križišču KokrKke in Kokrske cest« vis 4 vls Jezerškeve vile. Kranjski orožniški vod Jo vložil na občino predstavko, da se ma nakaže!« v mostni hiši št. 1. kjer Je sedaj policijska stražnica in občinski zavor, prostori za pisarne in za nastanitev moštva. Kranjski orožniški vod in stanica sta nastanjena sedaj v hiši g. ŠoštsršJča na Primskovem, občina Predoslje, torej Izven okoliša krajevne občine kranjske ll). Občinski svet Je soglasno sklenil, da se nakažejo zaprošeni pro* stori in da se zaradi tega odpovesta stanovanji v 1. m 2. nadstropju okrožnemu zdravniku ln okrajni babici s 1. najem 1928: Občina Predoslje je vložila dva dopisa zaradi prispevanja k popravilu btzjanskega mosta čez Kokro in zaradi ureditve vojaških grobov na Rupi. V prvem primeru se je vo-tlral znesek 500 Din, v drugem pa znesek do 1000 Din. Za policijski, tržni in ubožnl odsek so re-ferirali bočinski odborniki gg. Rlci Mayr, Jernej Ručigaj in podžupan Fran Holz-haeker. Občinski odbornik ravnatelj Košnlk Je poročal o stanju kranjske dijaške kuhinje, Id je izredno potrebna podporna Institucija diijaštva na tukajšnji gimnaziji in državni puškarski šoli. Na predlog g. A. Adamiča sta bila izvoljena gg. Fran Vacl in Bd. Kocbek kot revizorja in gg. sodni svetnik Gregorc. Fran Sire in dr. Sabothy kot zastopniki občine v upravnem odboru Dijaške kuhinje. Podrobnosti o uboju Otona Bega v Spodnjih Poljčanah Poljčane, 22. oktobra. V noči od nedelje na pondeljek je nedaleč od gostilne Dolšak trgovec v Peklu Leon Fischinger, btvS poslovodja prvega delavskega konz mirnega društva, ustrelil Otona Besa, delavca Mayeriove parne žage. Usti so sicer poročali o tragičnem dogodku, vendar naj zaradi točnosti v naslednjem navedemo dognane podrobnosti. Po dosedanjem poteku preiskave se je dogodek odigral tako-le: V nedeljo 16. t m. se je napotil Leon Fischinger skupno s svojim bratom Lojzom in več sorodniki na lov. Po lovu so se namenili vsi domov. Ker pa je bila v Dolšakovi gostilni napovedana veselica so spotoma namesto v Pekel krenili k Dolšaku. Brata Leon in Alojz Fischinger sta rodom iz Makol. Oba sta veHke in izredno močne postave. Pri Dolšaku sta imela samo onadva puške s seboj. Pila sta v posebni sobi ter večkrat odšla pogledat v prvo sobo, kjer je bil godec in večina domačih ter se je tudi zelo mnogo plesalo. Kljub pisani družbi je veselica potekla v najlepšem razpoloženju. Vse je bilo veselo in židane volje. Plesalo se je do polnoči, po polnoči pa je večina fantov, doma iz sosedne fare Studemce, odšla proti domu. Okrog 1. ponoči sta se napotila proti domu tudi brate Fischinger v družbi svakinje Pavle Hauptmanove in njenega brata. Ko sta prišla na cesto sta začeta streljati Iz pušk v zrak, baje v »lovski pozdrav*. Pri tem jima je neki godec igral marš. Naravno, da so nepričakovani streli v noči vse vznemirili, posebno še fante. Naši ljudje pač niso vajeni lovskih pozdravov sredi vasi ob tako pozni url Radovednost, zakaj se strela, je prignala iz gostilne več ljudi, med njimi tudi Otona Bega, delavca na parni žagi g. Petra Mayerla. Omenjenega dne je M v MakoJah s svojim prijateljem Ko-dričem, mesarskim pomočnikom pri Maboviču v Peklu, da nakupi usnja za obutev. Domov grede sta se najprvo oglasila v gostilni g. Fijavža, od koder sta krenila okrog 22. naprej proti domu, spotoma pa sta še stopila v Dol-šakovo gostilno ter se pridružila domačim fantom. Beg je po streljanju pohitel iz gostilne na cesto v družbi svojega tovariša Kodriča. Povprašal ga je, kaj pomenijo streli. Kodrič mu je odvrnil, da se morda streljajo studeniški fantje. Silil ga je, naj gresta brž domov, da ne bosta Imela morebitnih neprilik. Ko sta se res odpravila domov, sta opazšia pred sdboj brata Fischingerja, ki sta še dalje streljala v zraik. Ko sta fanta prišla blizu obeh bratov Fischin-gerjev, je Beg vprašal Kodriča, čemu neki se strelja. Fischinger je vprašanje najbrž slišal, ker je odvrnil namesto Kodriča, da ima orožno dovoljenje in da lahko strelja. Na to opazko je vmes posegel Kodrič in rekel Fischin-gerju, da ima sicer orožno dovoljenje, da pa naj strelja podnevi v gozdu in ne ponoči po vasi. S tem je nastal prepir, ki je hitro postal skrajno resen. Leon Fischinger je namreč naenkrat nameril s puško proti fantoma in udaril Bega, ki se je sicer umaknil za Kodriča. kljub umiku s cevjo po glavi, s čemer je zadel v ramo tudi Kodriča samega. Da ne bi bilo zlega, je Kodrič skušal Fischingerja umiriti z besedami: «Gospod Fischinger, saj me vendar dobro poznate. Pustite naju v miru, ker vam nisva nič storila.* FischingeT pa kljub temu ni odnehal, marveč je ponovno nabasal puško in zapovedoval: «Tri korake nazaj, sicer streham.* Kodrič je stopil z Begom par korakov nazaj. V tem trenutku pa je prišel zraven g. Pavel, brivski mojster v Poljčanah, ki je svojčas imel konflikt z Begom in sta se tožarila, pač pa je velik prijatelj Fischingerja. Prihod g. Pavla je prepir še bolj razvnel. Beg je baje zakričal: «Ce sem vam kaj naredi!, pa me ustrelite, saj sem tukaj.» Hip nato je počila puška Leona Fischingerja in Oton Beg je padel brez glasu. Bil je smrtno zadet v hrbet. Njegov tovariš Kodrič je takoj priskočil k njemu in ga začel Hicati, a Beg se ni več oglasil. Kodrič je nato stekel po vodo in ga pričel močiti. Ko pa mu je pogledal v obraz in oči. je z grozo opazil, da je njegov tovariš že mrtev. O dogodku so biK takoj obveščeni orožniki, ki so mrtveca čuvali na cesti do prenosa v mrtvašnico. Zjutraj so začeli iskati priče, ubijalca pa je zasliševal stražmojster g. Mikuš. 2e tekom dopoldne je prispela iz Sk>v. Bistrice sodna komisija, ki je opravila svoj posel v mrtvašnici, kakor tudi na orožniški postaji. V sredo 19. t. m. se je vršil pogreb nesrečne žrtve. Pred mrtvašnico so mu zapeli njegovi tovariši, pevci Čitalnice, «Vigred», ob grobu pa »Blagor mu». Po končanem obredu je zaradi žalosti in deloma zaradi mračnega ozadja krvavega dogodka izostal poslovilni govor. Pogreba se je udeležilo številno občinstvo iz bližnje in daljne okolice. Skoraj nI bilo človeka, k« se ne bi solzil ob grobu. Pokojniku so bili poklonjeni premnogi krasni venci. G. Peter Majerl, pri katerem je bil pokojni Beg uslužben je ustavil ves svoj obrat, vse stroje, tako da je vsa industrija popoldne počivala. Delavci, O tono vi tovariši, so se vsi udeležili pogreba. Ustreljeni Oton Beg je bil velika opora svojim siromašnim staršem. Skupno so si kupili na mesečne obroke malo hišico od g. Gajška ln ravno z njegovo pomočjo so pretekli mesec plačali zadnji obrok. Zaradi tega je bilo veliko veselje v hiši in vsi so računali, kako bodo hišo še popravili, ker je že stara in deloma lesena. Nemila usoda pa je revežem odmerila drugače. Oče, ki je delal skupno s sinom na žagi, ni mogel prenesti sinove nesreče ter je nevarno zbolel. Komaj se Je še udeležil pogreba. Leona Fischingerja so v torek dopoldne odpeljali orožniki v Slov. Bistrico. Skupno z njim so se napotile vse njegove priče. Fischingerja sta spremljala tudi njegova dva prijatelja A. Bellag bi Sterk. Fischingerjevega brata Lojza je sodišče najprvo pridržalo v zaporu, po zaslišanju pa izpustilo. Pojasnilo Narodne čitalnice v Poljčanah Vsekakor bo nekatere zagonske, ki jih še skriva ozadje obžalovanja vrednega dogodka, pojasnila nadaljna preiskava in končno sodna razprava. Da pa ne bi bila po krivem napadena osebnost pokojnega Otona Bega, ki se ne more več braniti, priobčujemo v naslednjem tudi pojasnilo, ld smo ga prejeli od Narodne čitalnice v Poljčanah in se glasi: »Pokojni Oton Beg iz Sp. Poljčan je bil član tukajšnjega pevskega zbora čitalnice ter je bil zelo priden in delaven ter zelo priljubljen tudi pri svojem delodajalcu g. Petru Majerlu, kiakor tudi pri vseh svojih znancih in prijateljih. Do sedaj v našem društvu nismo vzgajali nikakih pretepačev im razgrajačev ter principijelno nismo sprejemali nikakih moralno pokvarjenih ljudi. Bili smo vedno na dobrem glasu, zato tudi sedaj ne dopustimo, da bi se po kakršnikoli slabih informacijah sramotilo naše društvo. O pokojniku vedo vsi povedati samo najboljše. Znan nam je bil vsem kot dober, priden in miren človek ter ga bomo kot takega ohranili v blagem spomin .« Dve lepo uspeli sadni razstavi Vuhred, oktobra. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Marenbergu je priredila v nedeljo 16. t m. v Vuhredu v gostilni pri Sgermu dobro uspeli sadni ogled, katerega je otvoril predsednik podružnice g. Ivan Mravijak, posestnik v Vuhredu. V imenu občine je pozdravil zbrane sadjarje župan g. inž. Fr. Pahernik. V razstavnem prostoru se je zbralo nabito polno ljudstva. Profesor g. Priol iz Maribora je predaval o sadnem izboru, ki je bil razstavljen na posebni mizi v sredini dvorane. Kljub slabi sadni letini, je bilo razstavljeno mnogo in prav lepega sadja. Najlepše sadje so razstavili sadjarji iz Marenberga (Ferd. Lukas, Fr. Morth, Jos. Langeršelc. Pečnik-Dobrova, Fr. Brudermann), iz Vuzenlce (A. Poker-šnik, Iv. Mravljak, A. Lobenwein, S. Viher, Fer. Kasper, Mart Berneker, Avg. Haiderer, Fran Šavc,) iz Vubre-da (inž. Fr. Pahernik, Peter Mravljak, Janko Pahernik, Mih. Javornik, Fr. Kralj, Jos. Widmoser, Fr. Sgerm, Jak. Kranjc), od Sv. Ožboita ob Dravi (Fel. Dietinger), od Sv. Antona na Pohorju (Vikt. Mravljak, Mih. Kanop), iz Jan-ževskega vrha (Josip Kac). iz Sp. VI-žinge (A. Leubner in Vulc). , Z orehi so se postavili: Mar. Graoe (Sv. Vid). Mih. Javornik (Vuhred), Jos. Kac (Janževski vrh), šols. upr. M. Lešnik (Marenberg), Korbus (Mohrenhof-Vratar), J. Buchleitner (Marenberg). Sadje iz gorskih krajev je bilo nekoliko drobnejše in poškodovano po toči. Posebno se je poznalo to na sorti Lon-don-peping. Lokalna vrsta jabolk ozim-ka (Brenner). ki je pri Sv. Antonu na Pohorju najbolj razširjena, je bila pre- cej močno zastopana. V dolini so razširjene: šampanjska reneta, bobovec, damasonski kosmač, zlata pannena, kanadka, cesarjevič, boslovpski kosmač. Nekaj posestnikov je razstavilo tudi belefl®ur. londsberško reneto. Baumannova reneta in Jakob Lebel pa sta manjkala. Sadni ogled je bfl verna slika sadjarstva v Dravski dolini. Razstavljeno je bilo nešteto sort jabolk, skoro nič hrušk in nekaj orehov. Posušeno sadje je manjkalo. Zato pa so bila okna polna steklenic ukuhanega sadja in sočivja (Mravljak, inž. Pahernik. Widmoser). Zal le, da so gospocBnje, ki se na uku-havanje razumejo, tako redke. Upajmo, da je marsikatera gospodinja ob pogledu na vabljivo zalogo, napravila trden sklep, da si nabavi lonec za ukuhavanje in patentne steklenice. Manjkale tudi niso cvetlice. Gospe Rižnfkova, Jenčičeva, Wklmoserjeva in gdč. Marica Sgermova so storile vse, da je bil razstavni prostor ves v cvetju. Sreski šolski nadz°mik g. Močnik je razstavil razne novejše sorte dalij. gospa Pahernfkova pa klinčke. Hvalevredno je, da je bilo v razstavnem prostoru tudi razno sadjarsko orodje in da se je predočilo sadjarjem pogubno delo sadnih Škodljivcev. Popoldne se je vršilo predavanje o sadnih sortah in o uporabi sadja. Razstavni prostor pa je bil ves dan poln obiskovalcev. Sadni ogled ni samo opozoril sadjarje Dravske doline na važno gospodarsko panogo, ampak je dal sadjarski podružnici snovi za delo dovolj. Na podlagi poznanja sadjarskih razmer s svojim delom lahko uveljavlja nove smernice, ki vodijo k zboljšanju kvalitete sadja in k redukciji neštetih sort. • Planina pri Rakeku, oktobra. Sadna in cvetHčna razstava v Planini pri Rakeku, ki se je vršila pred kratkim. je bila prav dobro obiskana od domačinov in okoličanov. Vsem ki so pripomogli do uspeha, najlepša hvala. Predvsem gre hvala ekonomu g. Francu Kafolu iz Ljubljane, gospem Kiauto-vt Grfibnerjevi in Sebenikarjevi. gospodični Teglovi, rodbini Kremenško-vi, osnovni šoli v Planini, bratoma Tršar. vrtnarju g. Pintarju, pevskemu društvu Planina, ostalim gospem in gospodičnam ter domačim fantom in dekletom, ki so se žrtvovali za dobro delo. Ob dobri letini bomo mogli prirediti še lepšo in večjo razstavo. Upajmo, da bo ugodna sadna letina že prihodnje leto. Za 20 Din imate zopet nove čevlje, ako daste stare osnažiti in prebarvati v poljubno barvo pri M. MAHER-JU Ljubljana, Tržaška cesta 9, nasproti tobačne tovarne. Istotam se sprejemajo vsi usnjati predmeti v snaženje in barvanje. Postrežba točna! Cene solidne! Novomeški dogodki Gostilničar Ivan Blatnik ustrelil železničarja Antona Prvanjo. — Sodna obdukcija dognala, da je Prvanjl pčoilo srce. — Ponesrečen napad gozdnih delavcev v Radohl na tovarniškega ravnatelja Josipa Palflja. Novo mesto, 32. oktobra V sredo proti večeru se je v Novem mestu bliskovito raznesla vest, da je ustrelil Ivan Blatnik gostilničar na Težki vodi, železničarja Antona Prvanjo. Kmetje s Težke vode so nesrečnega železničarja takoj prepeljali z vozom v botnioo usmiljenih bratov v Kandiji. kjer pa je kmalu izdihnil. Posestnik Ivam Blatnik, gostilničar »Pri Johani« sloveči gostilni daleč naokrog, se ie omenjenega dne sporekel s svoio ženo Alojzijo zaradi domače služkinje. Razjarjen zaradi nekaterih očitkov je pohitel Ivan Blatnik v sebo po samokres ter ga naperil proti svoji ženi Ta pa ie pričela klicati na pomoč ter ie priklicala hišnega sostanovalca z. Antona Prvanjo. železniškega uslužbenca v Novem mestu. Skrila se i e za Pr-vanjov hrbet in se skušala na ta način zaščititi pred svojim možem. V tem trenotku pa ie že počil strel. 2ena je zbožala, Pr-vanja pa Je obležal nezavesten na tleh. Ko Je počil strel, se Je Blatnik zavedel svojega čina. Ves iz uma Je pričel klicati na pomoč in vpiti: »Prvanja umira!« Prihiteli so sosedje, ki so Prvanjo naložili na voz ter ga odpeljali v kamdijsko bolnico. Nesrečni Prvanja pa Je izdihnil, ne da bi se poprej še zavedel. O krvavem dogodku so bili še isto noč obveščeni orožniki. Zadeva pa Je mahoma zavzela povsem drugačno smer. kakor je pričakoval gostilničar Blatnik ta vsi dragi, ki so zvedel! o tragični smrti železničarja Prvanje. Sodna obdukcija je namreč dognala, da-Prvanja ni bil ustreljen, temveč da mu Je — od strahu počilo srce. Pogreb tragično preminulega moža. ki Je bil zvest in agJIem pristaš SDS ter splošno priljubljen v tukajšnji okolici, tudi med nasprotniki. se je vršil včeraj ob 14.30 iz bol-v Kandiji na šmihelsko pokopališče. Pokojnik zapušča ženo ta štiri nepreskrbljene otroke. Z ubogo rodbino sočustvuje vse tukajšnje prebivalstvo. 2eleti Je. da bi se zavzeli zanjo dobrosrčni ljudje, fr V Radohi na parni žagi g. Milana Arka iz Zagreba so te dni navalili delavci z noži v rokah na tovarniškega ravnatelja Josipa Palfija. hoteč ga zaklati. Ravnatelj g, Palii pa se Je rešil s hitrim begom v oo-slopje gozdnega urada. O dogodku sasem so znane naslednje podrobnosti: Na parni žagi g. Arka so stopili tamošnji gozdni delavci v stavko zaradi mezd, ki jih podjetje baje ni plačevalo v domenjenem roku. Sklenili so, da zahtevajo od ravnatelja temeljito remeduro. Prišlo pa je iz nepojasnjenega vzroka do ne-sparazumljenja, v teku katerega Je zagrozil ravnatelj Palfi delavcem z orožniki. Razkačeni delavci so nato navalili na ravnatelja. oboroženi z noži. ta pa si ie še pravočasno rešil življenje s hitrim begom v poslopje gozdnega urada. Takoi po napadu na ravnatelja Palfija so bili delavci izplačani in zatem odpuščeni iz službe. Proti napadalcem je uvedena preiskava. Pričakuje se več aretacij . Vas ne jezi Je kvalitetno dela, za to piše vedno jasno tn čisto. .Continental* pisma razoesele sleherno okol Samoprodaja: IVAN LEGAT, Maribor Specialist za pisalne stroje Vetrinjska ul. 30 Telef. 434. Proračun občine ljubljanske za leto 1927 Kakor smo svoječasno poročali, je vladni komisar g. Mencinger šele meseca septembra 'zposloval od finančnega ministrstva potrditev ljubljanskega občinskega proračuna za 1. 1927. Boljšega dokaza o slabem gospodarstvu klero-radikalnega režima na magistratu pač ni potreoa. Ker si lahko mislimo, da zanikniost tudi v drugih vprašanjih nj manjša, Je razumljivo, zakaj se klerikalci tatoo boje, da bi prevzel občinske posle in dobil s tem vpogled v dosedanje gospodarstvo legalno izvoljeni občinski svet Zato zopet gazijo zakone in kujejo naklepe, kako bi podaljšali svojo diktaturo na magistratu, jer pljujejo s tem na gesla, ki so jih v volilni borbi proglašali za svetinje. Sodbo o klerikalni politični morali naj si ustvarijo ljubljanski meščani sami. Mi navajamo za danes le nekatere zanimivejše in važnejše postavke 1 Naslovi rednega prometa Izdatki Prejemki Prebitek Primanjkljaj 1. Splošna mestna uprava 7,226.389 2. Mestna poslopja in zemljišča 2,994.620 3. Hran. vloge in vred. pap. 4. Mestna podjetja in občinske davščine 40.000 5. Občinski dolg 2,655.844 6. Ceste, uHce in trgi 9,576.215 7. Socijalno skrbstvo 4,207.164 8. Zdravstvo 1,044.008 9. Šolstvo. 2,781.899 10. Znanost umetnost, pro- sveta 170.500 11. Prenešen delokrog 591.200 12. Raznoterosti 853.434 1,117.912 1,341.944 24-475 18,550.390 1,398.601 591.050 1,815.000 400.596 547.241 300 180.500 34.475 18,510.390 6,108.477 1.652.676 1,257.243 8,985.165 2,392.164 643.412 2,234.658 170.500 590.900 772.934 Naslov 1—12 32,141.273 25,968.009 6,173.264 Izredni promet 16.439.319 V pokritje primanjkljaja 6,173.264 Din se porabi blagajniški prebitek iz leta 1926 v znesku 8361 Din in pa občinska doklada na državne direktne davke, ki je proračunjena na 5,220.389 Din. Ostane torej še primanjkljaj 944 tisoč 014 Din. Ako prištejemo še primanjkljaj pri izredinem prometu • v znesku 5,783.294 Din, b! znašal primanjkljaj: 6,727.308 Din. 10,656.025 5,783.294 Kot prejemki pri izrednem prometu so proračunjene sledeče vsote: 1. prispevek tla&arinskega fonda 2. prirastek vredn. parcel pri smodoišmici 3. najeta posojila 5,156.025 2,000.000 3,500.000 Bilanca občinskih podjetij in trošarine Naslov Izdatki Meščanska imovina 285.499 Mestna peh. vojašnica 229.000 » top. vojašnica 142.000 » klavnica 2,981231 » vodovod 3,079.166 Amort zakl. mest. loter. pos. 135.155 Mestna elektrarna 8,810.384 » plinarna 2,822.531 » pogrebni zavod 821.190 » zastavljalnica 355.614 » priprega 1,610-296 » trošarina 3,506.059 Pri izrednih proračunjenih izdatkih se gotova dela ne bodo izvršila, tako, da se za te vsote primanjkljaj pri izrednih potrebščinah zniža, v kolikor ne bo pri drugih postojankah premirani izdatek prekoračen. Gostaščina je za leto 1927 proračunjena na 1,550.000 Din .kanalska pristojbina na 400.000 Din. Vodarina na 2,100.000 Din. Večja poraba vode na 1,500.000 Din. 35% od hišne najmarine 1,120.000 Din, torej manj kakor jjosta-ščina, 135% od ostalih državnih direktnih davkov — 4,100.389 Din. Mestna trošarina 9,024.636, uvoznina 2,100.000, Prejemki Prebitek Primanjkljaj 285.499 136.645 92355 105.490 36310 1,115-580 865.651 3344.464 775.166 908.465 773310 10,438318 1,628.134 2,846.500 23.969 925.500 104310 356300 368 - 1,731.490 21.194 12330.695 9334336 tržnina 900.000, davščina na prenočišča 600.000, davščina na vozila 350.000, davščina na listke cestne železnice 370 tisoč, pasji davek 100000, prirastkari-na 250.000. Plače, draginj ske doklade, pokojnine, vdovuine, vzgojnine, sirotnine in preskrbnine so znašale leta 1926 9,067 tisoč 664 Din, za leto 1927 je proraču-njeno 9,621.520 Din, torej v enem letu za obroglo 600.000 Din več. To so le glavne številke proračuna 1927, ki Je bdi, kakor znano, potrjen šele septembra 1927. Splošna mestna uprava Socijalno skrbstvo Socijalno skrbstvo, kontrolni organi Zdravstvo Prenešen delokrog Načelniku posr. urada Uslužbencem stanovanjskega sodišča Plače gasilcem Mestna klavnica Mestni vodovod Mestna elektrarna Mestna plinarna Mestni pogrebni zavod Mestna zastavljalnica Mestna priprega Poljski čuvaj Mestna trošarina 3,663.579 141.728 70.624 342.378 216.902 23.650 234.264 277.027 272.070 404.842 988.855 210.546 140.482 173.648 78.586 13.021 1304.552 3,848.168 155.525 68-000 305.508 237.020 31.510 245.470 302.264 355.928 423.923 905.777 267.215 196.290 218.402 71.509 12.671 1,974.000 &07&664 9421.521 Domače vesti * Iz državne službe. Za uradnici podružnice Državne hipotekame banke v Ljubljani sta imenovani; Franji Sirište, doslej uradnica državne sonne v Kreki, in Pranja Kramar, doslej uradnica pri direkciji državnih železnic v L.abljiii. Adjunkt urada za pospeševanje oo.-.i v Mariboru Ignacij Založnik je imenovan -.j adjuiikrj. v ■ -kjpini II. kategorije. Fraj Oblak, pripravnik v upravi za zaščito in strijske svojine je rn-maknjen v 4. skup' io II kategorije, pištrl uradnik Rudolf Jereb v Zagrebu pa je tra,-no upokojen. * Likvidacija tr&h poštnih direkcij. Minister pošte in brzo.iava je poštnim direkcijam v Beogradu, Splitu in na Cetinju poslal razpis, da morajo do 1. aprila 1928. likvidirati. * Češkoslovaški teden v Zagrebu. Jugo- slovensko-češkoslovaška liga v Zagrebu priredi od 23. do 30. t. m. češkoslovaški teden z zelo obširnim in pestrim programom. Z češkoslovaškim tednom se bo kar naj-prisrčneje manifestiralo bratstvo med obema narodoma. * Pri pcšti Podbrezje ie uvedena selska dostava v vasi Bistrica, Žeje in Dolenja vas in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah. * Kurz iz higijene za zdravnike balkanskih držav. Higijenska sekcija Društva narodov je naše ministrstvo za narodno zdrav Je obvestila o svoji želji, da početkoin decembra letos priredi v Zagrebj sedemmesečni kurz iz splošne nig.jen: zi gotovo število zdravnikov balkin,-; držav. Kur-za se udeleže tudi zdravniki iz Poljske, Češkoslovaške in Mad/.a'-.Ve. IVUnistrstvo ie prireditev kurza odobrilo. Na kurzu bodo predavali razni slovi" h'giieničarji. * Avtomatična centrala v Sarajevu. Poleg Ljubljane, Zagreba in Novega Sada dobi v kratkem tudi Saraj:vo svo,o avtomatično telefonsko centraio. Mianrcstvo pošte in brzojava je, ustrezaj 3 i želj; sarajevskih gospodarskih krogo/, sklenilo. da r.arrči za Sarajevo na račun rjtnracij kompletno JiV-tomatično telefonsko centralo. * Telefonski promet Ptuj-Linz. Med centralama Ptuj-Linz je bil ie dni utvar jen telefonski promet, ki ni omejen na določen čas in se vrši preko Maribora. Pristojbina za navaden pogovor znaša 3.90 franka v zlatu aH 42.90 Din za navadno pozi 'n'co r-a tretjino te pristojbine, to ie 14.30 T)'n. * Jubilej dela. Te dni je slavil v Medvodah g. Jurij Lechingcr 40-letnico odkar ie uslužben v papirnici v Goričanah. * Osemdesetletnica vrle slovenske matere. V krogu svoje rodbine praznuje jutri gospa Karolina Selak na svojem posestvu Hrastovcu pri Ptuju osemdesetletnico rojstva. Jubilantka ie službovala 33 let kot poštarica v Žireh pri Logatcu, kjer se je vedno z vnemo udejstvovala v narodnem delu. Sedaj živi v pokoju na svojem posestvu. Kljub visoki starosti vrši še danes pri najboljšem zdravju samostojno vodstvo obširnega gospodarstva. Ugledni dami iz znane narodne rodbine in materi viš. insp. inž. R. Selaka pri tukajšnji žel. direkciji čestitamo tudi k jubileju ter ji želimo še mnogo let zdravja. * Velik protestni miting proti komitskim zločinom. V Kratovu v Srbiji se je VTšil velik protestni miting proti komitskim zločinom. Udeležilo se ga je 4000 oboroženih seljakov. Po osvojitvi protestne resolucije so hoteli seljaki prekoračiti bolgarsko mejo in se osvetiti za komitske zločine. Od njihovega namena pa so jih odvrnili. * Obravnava proti morilcem Spasoja HadžI-Popoviča preložena. Iz Bitolja poročajo, da so obravnavo proti morilcem Spasoja Hadži-Popoviča preložil, da zaslišijo tudi one priče, ki jih navajajo obtoženci v svoji obrambi. * JAD »Triglav« v Zagrebu poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži rednega občnega zbora v zimskem semestru dne 25. t. m. v društvenih prostorih: Rad-nički dol 38. — Odbor. + Strokovno udruženje Jugosl. oblikujo-čih umetnikov, sekcija Sarajevo, obvešča Slovensko umetniško društvo, da je SUJOU sekcija Sarajevo na svojem izrednem obč. zboru dne 10. t. m. društvo soglasno razpustila. S tem činom je zapečatena usoda skupne organizacije jugostovenskih slikarjev in kiparjev, arhitekti imajo že svojo posebno organizacijo. Ljubljanska sekcija SUJOU je tudi v razpadu od lanskega leta ko so izstopili iz nje vsi pomembnejši umetniki mlajše generacije in ustanovili svoje strokovno društvo. * Krasen šopek vijolic, utrganih na domačem vrtu, nam je za dokaz letošnja mile jeseni poslala iz Litije gdč. Lorica Rebec Lepa hvala! * Slovenska Matica. Pred nekaj dnevi je bilo v slovenskih dnevnikih prijb^e-o društveno delovanje na temelju n>vih pravii. V teh objavah so bili vabljeni vsi interesenti iz Ljubljane (v svrho olajšanja delovanja društvenega administrativnega tajnika z nabiranjem članov v Ljubljani) h tudi *si Izven Ljubljane v Sloveniji že prijavljene Pismeno Po dopisnici svoj pristop in način zaželjenega odplačevanja članarina (50 Din letno, v mesiVnh obrokih, oz. ob sprejemu knjig itd.) Pristop je pa do ;edaj p smeno prijavilo tudi lepo število oseb 'zven Ljubljane iz različnih krajev Sloveniie. Vse te izven Ljubljane v Sloveniji ie priiavlene člane, a tudi tiste, ki se bodo še prijavili, opozarjamo na objavljeno dejstvo, da se bodo ustanovila oz. so deloma že ustanovljena poverieništva izven Ljubljane po vsej OSCiSo HlDCllB brez noviška cen nudi državnim nameščencem vsa oblačila za dame in gospode konfekcijska in modna trgovina F. LUKIČ, Ljubljana. Stritarjev« ulica 9. Sloveniji na sedežu okrajnih sodišč za cele okraje, po potrebi tudi v drugih večjih prometnih krajih za dotične okoliše. Samo ob sebi je umetno, da veljajo te priiave, vendar se bodo imena, teh članov od društva naznanila pristojnim okrajnim poverjenikom v svrho evidence. To je potrebno žt zaradi razpošiljanja knjig; knjige bo društvo za vse člane posameznih okrajev uz. pover-jeništev poslalo skupno na naslov poverjenikov. Imena poverjenikov se bodo objavila v listih. * Rudarji, ki se vračajo iz Nemčije v domovino naj takoj po svojem prihodu v domo vinski kraj priglasijo svoj prihod nemškemu rudarskemu uradu preko konzulata v Dusseldorfu s prošnjo, da se jim zagotovi izplačevanje rent tudi po repatriaciji v domovino. Prijavi naj prilože pooblastilo, glaseče se na konzulat, ki jim bo pripadajočo rento redno pošiljal v kraj njihovega bivališča. * Jugoslovenska Matica priredi ob priliki sedme obletnice rapallskega dne v ljubljanskem Narodnem domu 14-dnevno razstavo slik, ki se nanašajo na mesta, kraje in osebe iz Goriške, Trsta in Istre. Slike posamez nih umetnikov bodo tudi na prodaj. Zato prosi Jugoslovenska Matica vse osebe, zbir ke in galerije, ki posedujejo take slike naših ali tujih slikarjev, da jih ji stavijo za to razstavo na razpolago. Prevzem in oddajo slik izvrši Jugoslovenska Matica na lastne stroške in jamči za event. poškodbe. Prijave naj se pošliejo Jugoslovenski Matici. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-II. * Gospodinje! Prve dni novembra izide »Gospodinjski koledar« Jugoslovenske Matice. Vseboval bo nove kuhinjske recepte, razne poučne članke in razprave ter praktična navodila za dom. Naprodaj bo pri vseh podružnicah Jugosl. Matice v Sloveniji. Naročila sprejema tudi Jugoslovenska Matiqa v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7-II. * Uničevanje stenic ta drugega mrčesa. Bakteriološka stanica v Celju razglaša: Stenice, molje, ščurke in drugi mTčes pokonča z zalego vred Cyklon B, ki deluje popolnoma zanesljivo, ne da bi kvaril predmete. Sredstvo se ne pošilja na dom: cyklo nizacija se izvrši po bakteriološki Staniči v Celju. * Stroga obsodba zdravnika. V Dubrovniku je bil včeraj zjutraj obsojen tamošnji zdravnik dr. Martechini na dva meseca ječe, nespremenljive v denarno globo ker je širil po mestu vest, da ie po krivdi zdravnika dr. Bibiče umrlo neko dete. * Žrtev stekline. V zagrebško bolnioo so te dni pripeljali 43 let starega delavca Mateja Voglarja rodom iz Stogovca'v ptujski okolici, na katerem so se pojavili znaki stekline. Pred tremi meseci je Voglarja ogrizel domač pes, vendar pa je rana bila neznatna in se ni dalje brigal zanjo. Sedaj so ga domačini pripeljali v bolnico, a prepozno: zdravniki so izjavili, da zanj ni več pomoči. * Prpič Mali simulira blaznost. Včeraj dopoldne je v zagrebških zaporih začel vodja razbojniške tolpe Prpič Mali na lepem simulirati blaznost. Začel je kričati, da dobro pozna Nikolo Pašiča, da je Nikola Pa-šič živ in da se bo zavzel za njega... Simuliranje zloglasnega razbojnika Prpiča pa je seveda tako naivno, da mu ne bo prav nič olajšalo položaja v zaporu. Proti nahod" in drugim nalezljivim bo!p?nim GRIPPOSAN po dr. Besarovidu deslnfekcijsko maziio za nos D .biva se v vseh lekarnah * Grozne poplave v Črni gori. Kakor smo že omenili, so v črni gori zaradi večdnevnih nalivov nastale velike povodnji. Voda je odnesla na stotine ovac in goveje živine; v Jadini je utonil tudi seljak Jovo Milašič. V Šavniku je voda porušila več hiš Okoli Nikšiča je voda odnesla vse mostove, tako da je onemogočen vsak promet med Nikšičem in okoliškimi seli. * Beograjska policija zasačila komuniste pri zborovanju. V Beogradu se v zadniem času opaža večja aktivnost komunistov. Policiji je prišlo na uho, da se ima v četrtek zvečer vršiti komunistična konferenca v stanovanju neke stušateljice filozofije. Dognalo se je tudi. da ie ona dijakinja blagajničarka »Rdeče pomoči«, ki je v zadnjem času preiela iz Moskve znatna denarna sredstva. Policija je o polnoči obkolila hišo ter vdrla v stanovanje dijakinje, kjer je bilo zbranih več komunistov. Vsi so hladnokrvno izjavili, da so se zbrali v svrho, da proslavijo rojstni dan diiakinje. Cela družba je hi'a aretirana in odvedena na policijo. Pri hišni preiskavi je policija baje našla mnogo kompromitirajočih dokumentov. Med drusrim; je bil pri tej priliki aretiran tudi bivši komunistični poslanec Sima Mi-ljuš. * Poplave v Bosni. Veliki župan sarajevske oblasti je posla! v Beograd irradao poročilo o velikih poplavah v saraievski oblasti. Navaja, da je Bosna narasla za 1 m nad normalo, Drina za 3.50 m. dočim je Lim dosegel višino 3.20 m. Pri Zvorniku je Drina narasla na 4.20 m nad normalo. Cesta Belopolje-PIevlie je pod vodo, istotako cesta Gačko-Nevesinje, kjer je tudi silen plaz onemogočil vsak promet. Čiščenje ceste bo trajalo štiri dni. * Nesreča ali zločin? V hercegovinskem selu Zabrara je nedavno brez sledu izginila 19-letna Boseliia Marič. Prošli četrtek pa jo je našel neki seljak, ko ie iz vodniaka potegnil mrtvo truplo pogrešane Bosiljke. Doslej se ni moglo ugotoviti, da-li gre za nesrečo ali zločin. * Umor v prepiru za doto. V Slavonskem mestecu Valpov se je te dni odigrala krvava rodbinska tragedija. Sedemnajstletni mesarski pomočnik Mato Šarič }e že dalj časa živel v prepira s svojim starejšim bratom, ker se nista mogla sporazumeti glede razdelitve očetove zapuščine. V jezi ie Mato napadel svojega brata ter mu z britvijo prerezal vrat. Sta o! brat Je na mestu izkrvavel. morilca .-o orožnfki aretirali in izročili sodišču. * Gnusen zločin kurjača v Zagrebu. V Zagrebu so zalotili v baraki na Paromlinski cesti 41 letnega kurjača Ivana Bebka v trenotku, ko je izvršil gnusen zločin nad neko 9 letno deklico. Pri aretaciji so Bebka z velikim trudom rešili pred razkačeno množico, ki ga je hotela ltočati. * Na letošnji avtomobilu! razstavi v Parizu, je vzbujala med francoskimi ftbrikati, ! kateri so zastopani pri nas veliko pozornost ! nova typa 4 sedežnega voza znamke »Renault«. Avto je najmodernejše konstrukcije, zelo elegantno opremljen, s 5 ciUndrskim motorjem, hitrostjo preko 90 km in 9 litTOV bencinske porabe. Nova *ipa pa je prilagojena specljalno v alpskih deželah ter radi tega ne znaša tudi širina koles več kot 1.30 m. Kakor čujemo bo cena temu modelu Din 66.000 fco Ljubljana. 15S3 * Izašao je novi broj »Ručnog Rada«, ilustrcrvane revije za ženssu umetnost. Tra-žite bezplatni broj na ogled od administracije »Ručni Rad«, Novi Sad. 1562 Plašče za dame ie oi Din -J50 napiej F. tflagdič Ve ika izo< r?. * Trgovskemu dobrodelnemu društvu »Pomoč« v Ljubljani se najtopleie zahvaljujem za izplačano posmrtnino povodom smrti moje soproge in društvo vsem toplo priporočam. Lovrenc Lav t ar, trgovec, Zali-log št. 16. p. Železniki. * Pri boleznih žolčnega, ledvičnega in mehurnega kamna, ter ljudem, ki trpe na preobili tvoritvi sečne kisline je dolžnost, da z rabo prirodne grenčice »Franz-Josei< urede delovanje črevesa. Možje zdravniške prakse so se po dolgi vrsti let prepričali da je voda »Franz-:Josef« zanesljiva in prav posebno prizanesljivo učinkujoče sa-linsko odvajilo, da se lahko priporoča tudi pri statahypertrofiji. 68 ITO — zobna pasta najboljša! * Že jeseni 1e treba zati*ati škodljivce ter mah in lišaj na sadnem drevju s Che-motechne Arborinom. Nudi drogerija Gre-gorič-Sanitas, Prešernova ulica 5. Ljubljana. 1580 * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12, in Zi-drvska ulica štev 4 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura, Ljubliana. Tavčarjeva ulica št. 7. * Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos Reich 204 * Opozarjamo na današnji oglas tvrdke A- Lampret. 227 Iz I '"H?»ai!e u— Z ljubljanske univerze. V četrtek dne 3 novembra opoldne %o imel docent juri-dične fakultete g. dr. Viktor Korošec v zbornični dvorani ljubljanske univerze svoje nastopno predavanje: »Naloga moderne rimskopravne vede s posebnim ozirom na razvoj rimskega prava.« u— Promenadni koncert muzike Dravske div oblasti v nedeljo 23. t. m. ob 11. uri v Zvezdi. Spored: 1.) Muhvič: »Srb, Slovenec in Hrvat«, koračnica. 2.) Suppč: Lepa Ga-lateja, uvertura. 3.) Sedlaček: Za moje prijatelje, srbske pesmi. 4.) Balfe: Arija iz opere Falstaff. 5.) Smetana: Prodana nevesta. 6.) Royer: Fascinadora, foxtroL 7.) Čerin; Popadijo Lenče, srbska koračnica. u— Prisrčen sprejem zagrebškega »Kola« Ljubljana je snoči pripravila bratskemu pevskemu društvu zagrebškemu »Kolu« sve čan sprejem. Pred prihodom vlaka, ki prispe na glavni kolodvor ob 18.11 so se zbrali na peronu skoro vsi člani združenih pevskih zborov s svojimi predstavniki; prisotna je bila železničarska godba »Sloge« ter veliko število občinstva. Ob izstopu Kolašev so jih prisotni pozdravili z živahnimi živio-klici in dame so jih pričele osipavati s cvetjem. Dobrodošlico je izrekel g. ravnatelj Hubad, omenjajoč zasluge Kolašev za našo pevsko umetnost izven ožjih mej naše domovine«. Njihova pesem je pesem nas vseh. Dobro nam došli v beli Ljubljani! Njegov pozdrav je bil prekinjen zopet z gro movitim živio-klici, nakar se ie zahvalil za sprejem predsednik Kola dr. Korenič na. glašajoč, da so prišli v Ljubljano kakor domov. Pesem Kolašev je naša pesem, pesem Hrvatov Srbov in Slovencev. Po prisrčno izpregovorjenih pozdravih se je formirala povorka z godbo na čelu in je odkorakala po Miklošičevi cesti naravnost proti hotelu Union. Spotoma je občinstvo prirejalo zagrebškim pevcem živahne ovacije. — Koncert, ki se je zvečer vršil v veliki dvo- Gete nagrade Mirim čokolade! Da se vsakdo prepriča o prvorazredni kvaliteti Mirim čokolade, je sklenila uprava tvornice čokolade Mirim, da v svrho propagande njenih izdelkov nagradi one osebe, katere izpolnijo sledeče zahteve: Vsaka tabliea Mirim čokolade vsebuje črko, katere skupno sestavljene tvorijo rek: »Mirim čokolada je najbolja«. Kupovalee Mirim čokolade naj shranjuje te črke ter vpošlje, ko je gornji rek sestavil, istega tvor-niei Mirim, katera mu vpošlje takoj eno iz-med spodaj navedenih daril! Darila obstoje iz: moških koles, srebrnih švicarskih ur, foto-grafičnih aparatov, gramofonor, nogometnih log in čokolade. Zahtevajte pri Vašem trgovcu le >Mirim< čokolado. — Poleg izvrstne kvalitete se Vam nudi možnost, da prejmete darilo, katerega boste sigurno veseli. n /Co /'za dneva igrt in ve?elji \pride nočni 'ikra t je spanji. Zdravo dremanje sledi po obilnem 7 večernem razpoloženju Mnogokrat zahteva trdega dela utrudljivo drg» nenje na pralni deski, da se perilo otrok, ki se celi dan veselijo in zabavajo, ohrani čisto. Kajti mali vražički duhovito razumejo, da v momentu zamažejo svoje perilo, ki postane ogljenočrno. Ali skrbna mamica lahko kljub vsemu temu drži svoje male čiste in nezamazane, a da se ji pri vsem tem ni treba mučiti ure dolgo s peril-nikom. Obleko, katero njeni otroci v šoli zamažejo, lahko brez vsakega truda ohrani in očisti. Rinso, ta nova vrsta mila, nadomesti vsako drg-nenje, ako namočite zamazane stvari v penečo se Rinsovo raztopino. Ta raztopina izloči iz vseh sklepov in šivov vsako zamazanost. Samo na mestih, kjer je iste najteže odstraniti, kakor n. pr.: na kolenih, ovratniku itd., mora se na lahko uporabiti drgnenje in to tako, da se na dotičnem mestu natrese malo suhega Rinso mila in nalahko drgne. Pomagajte si z Rinsom pri prvem sledečem pranju. Rinso Proizvaja se v Lux tvornicah. rani »Uniona«, je bil vrlo dobro obiskan. Izvedba oratorija je trajala preko 23. ure, zato prinesemo podrobno poročilo v prihodnjič. Solisti kakor zbor so bili na višku. Bilo je mnogo odobravanja, vencev in cvetja. Komponist g. Širola je moral večkrat na oder. Po koncertu se je vršil vrlo inintiran banket. u— »Na vražji steni«. Včerajšnja predstava ZKD v kinu Matica je bila docela razprodana in občinstvo je z užitkom sledilo izredno lepim naravnim posnetkom kt odlikujejo ta film. Prekrasne so scene, ki se dogajajo visoko v Alpah med strmimi pečinami in stenami. Zato opozarjamo prav posebno vse ljubitelje narave, zlasti turiste, športnike in lovce na ta spored ZKD, ki se predvaja še danes ob 9.30 in 11. dop. Preskrbite si pravočasno vstopnice! u_ Fotograilčnl posnetki z Olimpijskega dne se zaradi velikega povpraševanja dobe od jutri dalje v inseTatnem oddelku »Jutrac, Prešernova ulica 4. 13. N kupčije brez reklame! Kdor ne mlati prazne slame, v mesto pojde in na kmete: tam prrdal ^>0 (Dalje prih.) u— Policijski drobiž. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji slučaji: 1 tatvina kolesa, 1 tatvina psov, i tatvina perila, 1 izgred ter 17 prestopkov cestno-policijskega reda. Zaradi goljufije je bil aretovan Gregor V. in predan sodišču. u— Danes tukaj jutri tam. »Kolesarji« so izmed vseh kategorij tatov še vedno najbolj agitai. Na nekam čuden način je prišel ob kolo zidar Ivan O. z Gline. Predsnočnjim je hotel postreči svojemu znancu Ivanu B. Naslonil je svoje 2250 Din vredno kolo pred kavarno Zgonc v Rožni dolini in stopil v kavarno po pivo, dočim ga je B. čakal zunaj. Vrnil se je že po nekaj minutah; na svoje začudenje pa ni našel pred kavarno ne prijatelja in ne svojega kolesa. Ko se je naslednjega dne informiral glede kolesa in prijatelja, je izvedel, da je prišel v bližini stanujoči B. srečno domov, za kolesom pa ni bilo sledu. V ugodnem trenotku si ga je bil namreč prisvojil oprezmjoč tat. o— Male tatvine. Restavrater Vekoslav Dotaičar je prijavil policiji, da mu ie neznan tat odpeljal z dvoriSča hotela. Tivolija v petek dva mlada psa volčje pasme, vredna 300 Din. — Snažilka Katarina Pikelj je opazila predvčerajšnjim, ko se je vrnila iz učne sobe v šišenski šoli na hodnik, da so vrata v pisarno voditeljice odprta. Ko ie pozneje pogledala v pisarno, je opazila da se je med tem časom prikradel v pisarno neznan svedrovec ter pobral več različnih brisač, vrednih okrog 70 Din. u— Izsleden a vendar ubegel tat Fotografu Antonu Uršiču v Frančiškanski ulici ie pred par dnevi neznan tat odpeljal iz veže domače hiše 2000 Din vredno kolo, znam ke «Waffenrad». Oškodovanec ie tatvino takoj prijavil policiji, ki pa tatu ni mogla eruirati. Predsnočnjim se je zglasil v Ti-šlerjevi gostilni v Kolodvorski ulici mlad madžarsko govoreč človek ter ponudil lepo kolo na prodaj. Stavil je nfeko ceno ln kolo mu Je res odkupil neki krošnjar za 800 Din. Krošnjar se je pozneje informiral glede provenijence kolesa na bližnji stražnici, kjer so že imeH sumljivega profejaka V*- mosa Kleina. Ker pa je imel dokumente v redu so ga zopet izpustili, vendar se je pozneje izkazalo, da je kolo ukradeno in da je njegov lastnik fotograf Uršič. Škodo pri celi stvari trpi samo opeharjeni krošnjar Udovčič, reven Dalmatinec, dočim^e tatinski Madžar odnesel pete._ OBLAČILA tvrdke J. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 so na;bol|ža »n najcaneji?- u— Boa, bela »muflon« je bila v petek zvečer izgubljena na poti od restavracije »Ljubljanski dvor« po Miklošičevi cesti in Tavčarjevi ulici do kavarne »Evropa«. Naj-ditelj naj jo proti dobri nagradi izToči v redakciji »Slov. Naroda«. u— »Dečva«. Čujemo, da se je započela velika akcija za upeljavo in propagando »dečve«. Realizacijo te lepe misli je treba kar najtopleje priporočati, zlasti še, ker je zelo širokega domoljubnega pomena. Poročali bomo, čim izvemo, s kakimi uspehi se bodo izvrševale priprave. x u— Vsi ljubitelji družabnega plesa se najvljudneje vabijo na zanimivo revijo letošnjih modernih plesov, katera se vrši danes, v nedeljo, 23. t m. ob 4. url popoldne v veliki dvorani Kazine pri »popoldanskih družabnih plesnih vajah« priznanega plesnega mojstra g- Jenka, kjer se nudi začetnikom kot spretnejšim edina ugodna prilika pravilno priučid se vse plese za predstoječe zabave. Za gg. študente-inje znižana članarina. Začetniki za Valček, Foxtrott in Charleston vabljeni že ob 3. uri. — Privatna plesna šola g. Jenka se pa nahaja v I. nadstr ^.ju kavarne »Emona«. Informacije od 10. do 22. uTe vsak dan. ilajmodgmp Me plaiče srednjih n najfinejših kvalitet s kožuhovino ali brez oa Din 350 do SOO. dekl ške plaščke vseh velikosti od dveh let naptei nudi: F. in I Goričar, Sv. P?tra cesta 29 Oglejte si razstavo v izložbi! u— Vpisovanje k plesnim tečajem »Atene« se vrši še v pondeljek 24. t. m. od 5. do 7. zvečer v ortopedskem zavodu. Mladika. 1580 u— Plesal krožek Tabor vabi vse dose- < danie obiskovalce in prijatelje plesa k plesnim vajam, ki se vrše vsako nedeljo ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. 1582 Danes in Jutri domače mesene in krvave klobase ter prvovrstno portugalko in štajerska vina loči gostilna Turk. Trajno kodranje, vodna ondula-cija ter prvovrstno barvanje las izvršu e se strokovno v danskem črsalnem salonu G JUD ALEKS ml. Kongresni trg ste*. 6 u— Otvoritev plesnih vai maturantov obeh učiteljišč se bo vršila v torek, dne 25. oktobra v veliki dvorani Kazine. Dame in gospodje, ki niso dobili vabil, se prosijo, da se kljub temu udeleže plesnih vaj. — Plesni odbor. 1578 n— Cene v Izložbah hna F. Čuden, Prešernova ulica 1. Zlatnina, ure. 225 u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u. 1 Pred škofijo 15. \06 imm u Plečih pride od dolgotrajnega prepiha. Ako isto zanemarite, lahko trpite leta in leta. Odstranite pa taka obolenja z lečenjem v bili s Pistyanskim naravnim fekovitim muljem »Pi. Qa» - kocka, ki opravi celo zdravljenje. Dobite jih v vsaki lekarni. Informacije: L SchreibeT, Zagreb, Akademički trg br. 1/ II. kat. Iz Maribora a— Samo mi. Oblastni odbor je nedavno razpisal službo ženskega zdravnika za porodnišnico, katero hočejo otvorin v bivšem sanatoriju- Čeprav imamo v Mariboru dva odlična slovenska zdravnika, specijalista za ženske bolezni, ki sta se spopolnjevala in izobrazila celo na inozemskih klinikah, eden v Parizu, in čeprav je Maribor že davno prenatrpan zdravnikov, so klerikalci ignorirali domačine, ker nobeden ni klerikalec. Pri oblastnem odboru se drže odločno, kakor povsod drugod, gesla: Samo mi in mi sami«! in zato so poklicali v Maribor »ovega, svojega zdravnika. Ob volitvah pa se seve dobrikajo vsakomur in se delaio objektivni, da bi lovili kaline. a— Občinska seja. Od 900 najemnikov težko pričakovana občinska seja je sklicana za prihodnji petek dne 28. t. m. Na dnevnem redu je poleg dodelitve stanovanj v novih mestnih hišah tudi več drugih važnih zadev, med drugim vprašanje mestne zastavljalnice, preureditev Kiffmannove hiše na Slomškovem trgu zi stanovanja, nabava novih avtobusov itd. a— Spor zaradi vlaganja kandidatnih list Včeraj je sreski poglavar vrnil pred par dnevi vloženo socijalistično kandidatno listo za mariborske občinske volitve. V utemeljitvi naglaša, da je sicer že potekla doba za reklamacije, vendar pa volilni imeniki še niso potrjeni. Zato da še ni čas za vlaganje kandidatnih list. Dosedanja praisa le sicer baš nasprotna in socijalisti so vložili zoper odlok sreskega poglavarja pritožbo na velikega župana. a— Iz mariborskega gledališča. Solisti mariborske operete bodo nastopili v torek v zagrebškem gledališču v »Bajaderi«, ki jo dajejo baš te dni na mariborskem odru. — Foset mariborskega gledališča bo odslej omogočen tudi interesentom iz Slov. Bistrice". Na prizadevanje predsednika gledališkega odbora g. Orčarja bo mestna občina uvedla redne avtobusne zveze med Mariborom in Sov. Bistrico, tako da bo odhajal iz Slov. Bistrice avto proti večeru, vračal pa se bo po končani gledališki predstavi. a— Nadaljevanje osebnih napadov. Nekaj časa po znanih obsodbah klerikalnih poslancev in dopisnikov »Slovenca«, ki so vsi dobili zaslužene zaporne kazni po 10 in 14 dni, je bil mir. Sedaj pa so že zopet začeli z običajnimi osebnimi napadi. Včeraj so se zaznali v mariborskem »Slovencu« s pro-staScfcn lažnjfvhn izpadom proti višjemu kazititeiškemu ravnatelju g. Vrabln, ki se ni še nfkdar vmešaval v politiko, ampak vrši poleg svoje težavne shižbe v kaznilnici tudi nesebično, kulturno delo odborni-ških funkcij v Zgodovinskem društvu. Klerikalni politikarji imajo očividno že zopet kakšnega kandidata, ki bi rad izrinil g. ravnatelja Vrabla. Drugih uspehov, kakor preganjanje vzorno delavnih državnih uradnikov, še klerikalci v vladi nikdar niso pokazali. Žalostno je za klerikalno inteligenco, da odloča v takšnih prime>h g. Franjo Že-bot. Ce ne bo končana gonja proti g. ravnatelju, ki se v klerikalnih listih redno ponavlja, bomo na podlagi aktov povedali, zakaj Je g. Zebot jezen na bivšega sodnika, g. Vrabla. — O tem primeru smo spregovorili več, ker najbolje kaže, kako noben državni uradnik, pa naj se še tako izogrblie politike, ni varen pred preganjanjem, če se zameri osebno kaki klerikalni veličini. Tedaj ne pomaga nobena, še tako dobra uradna kvalifikacija in naporno, vestno službovanje. a— Lfudska univerza v Mariboru. Jutri ob 20. bo drugo predavanje vseučil. profesorja g. dr. Pitamica iz Ljubljane in sicer o državnih oblikah (absolutizem, monarhija, republika itd.) V petek prične zdravstveni ciklus, ki bo premotril živčne in duševne bolezni in sicer s predavanjem g. dr. Robide, specijalista za duševne bolezni v Ljub liani o »Duševnih boleznih«. a— Zlata aleja. Zadnje dneve sicer malo moti našo čarobno jesen neprijetno deževje Kljub meglenemu podnebju pa nudi ves čar jesenskih barv stara aleja v mestnem parku, ki je najlepša ravno zvečer, ko prižgejo nad njo električne luči. Tedaj zableste zla-torirmeni listi. Težko si je misliti lepšega sprehoda, kakor je ob teh večernih urah v šumenju odpadlega listja pod zlato alejo. Večerna pot čez visoki most nad Dravo med vonjem pečenih kostanjev v jesensko alejo je sedai pač najlepši čar Maribora. a— Napaden na cesti. Bauman Vinko, 20 let star pos. sin, iz Podove pri Račah je šel v četrtek zvečer po opravkih v Brezovo. Med potjo so ga napadli Alojzij Novak, Jakob Zameri in Ivan Predikaka z vi-fami in polenovkami ter mu zadiali dve močni rani na glavi. Prepeljali so ga v petek v mariborsko bolnico. a_Priporoča se modni salon Eiza Šerak lr, dr. Maribor, Trubarjeva ulica 7. 1559 Tvornica Cr stian GotUieb Welner d. d. Auerhammer b) Aue V Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotica Žrebanje loterije trgovske akadenvje v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite tako' srečke. Iz Celja e— Volitev župana v Rogaški Slatini. V sredo, dne 19. t. m. se je vršila v RogaSki Slatini volitev župana, ker ie bilo župansko mesto zaradi smrti prejšnjega župana g. Hvaleča izpraznjeno. Za župana ie bil izvoljen dosedanji podžupan g. Vidgaj, krojaški mojster v Rogaški Slatini, agilen pristaš demokratske stranke. Iskreno čestitamo! e— Zakaj so klerikalci naenkrat tako vneti za Lopato. Lopata je katastralna občina v Veliki Pirešici, koje otroci so všo-lani v celjsko okoliško občino. Akcija, da se priključi Lopata tudi samoupravno k celj ski okoliški občini je že stara in se klerikalci za izvedbo te akcije niso doslej posebno pobrigali. Tozadevni akt je tudi pod sedanjim klerikalnim velikim županom počival med drugimi manj važnimi zadevami, dokler niso bile razpisane občinske volitve v občini Celje-okolica. Ker klerikalcem pri teh občinskih volitvah precej huda prede, so se naenkrat spomnili na Lopato, kjer bi se dalo dobiti za klerikalno listo nekaj glasov. Še preden je mogel na željo klerikalcev veliki župan v vsej naglici spis ugodno rešiti, je potekla že tudi za občinske volitve v občini Celje-okolica Teklamacijska doba. Klerikalci so se zadnji čas, odkar so v družbi radikalov, že precej naučili, kako se vodijo volitve. Vložili so kratkomalo za svoje volilce iz Lopate reklamacije, ne da bi bila ta občina še priključena celjski okoliški občini. Prepričani smo, da jim to očito kršenje zakona ne bo uspelo, primer pa je vsekakor med neštetimi drugimi zanimiv in značilen za klerikalni Težim v Sloveniji, ki ga favorizira današnja vlada. Ako bi se iim ta nakana posrečila, lahko dožhrimo, da si bodo pri prihodnjih občinskih volitvah izposodili še volilce iz Teharij ali iz kake dru_ ge klerikalne sosedne občine, samo da bi s tem zatrl! napredno večino. e_ Izobraževalni tečaji. Po initiiativl Delavske zbornice v Ljubljani se prične prihodnje dni s poučevan j ep v knjigovodstvu in esperantu. Prosvetni pododsek delavske zbornice v Celju vabi tem potom vse interesente, da se po svojih strokovnih organizacijah, te so »Krekova mladina«, »Svoboda«, Narodno strosovna zveza« in »Savez privatnih nameščencev« v Celju prijavijo takoj za en ali drugi tečaj. Pnlave se sprejemajo tudi v »Borzi dela» v Celju. Kakor hitro bo prijavljenih zadostno število udeležencev, se skliče takoj prvi sestanek zaradi dogovora o dnevih itd. Od prijav bo tudi odvisno, ali bodo ti tečaji popolnoma brezplačni ali pa bode potrebno predpisati malo pavšalno šolnino. e— Celjsko mestno gledališče. Ponovno opozarjamo na današnjo gledališko predstavo, ki se prične točno ob 15.30 ter imajo zunanji obiskovalci gledališča lepo zvezo z vlaki. Igra se Milčinskega »Mogočni prstan« ki je v Mariboru in v Ljubljani ter tudi pri premijeri v Celju dosegel lep uspeh. Cene vseh prostorov so za 25% znižane. Iz Zagorja z— Predavanje o Primorski. V četrtek se je vršilo ob lepi udeležbi predavanje prof. Dolenca o Primorski Predavatelj je crisal trpljenje tamošnjih bratov, ki pri» čakujejo odrešenja od nas. Pozval je_na« vzoče, naj po možnosti podpirajo književ» nost primorskih rojakov. z— V Kotredežu so ustanovili pevski klub, ki razpolaga z jako dobrim materi« jalom. Petje poučuje šolski upravitelj g. Janko Levstik. — Mesto pevovodje novo« ustanovljenega pevskega odseka «Bratstva» je prevzel učitelj g. Adamič. z— Spomenik padlim vojakom v svetov« ni vojni so pričeli graditi na prostoru g. Vidmarja pod zagorsko cerkvijo. Sporne« nik bo zgrajen po načrtih ing. arhitekta Trebša. Herman Kuhar umetni in trgovski vrtnar v Trbovljah, se priporoča cenjenemu občinstvu za nakup cvetlic, svežih vencev itd. Spomin mrtvih počastite najlepše, ako jim položite na grob svežega cvetja. 10.941-a Iz Kranja r— Riziko dela. V petek ob 13. uri je zagrabil tkalni stroj v tovarni «JugočeŠke» 22«letno delavko Ano Hobič, doma z Ma» lenskega vrha št. 11, in ji z rezilom zaxe» zal pod vratom dolgo in globoko rano. Prvo zdravniško pomoč ji je nudil akrož« ni zdravnik g. dr. Globočnik. r— Na občnem zboru pomočniškega zbo> ra Gremija trgovcev za kranjski s rez je bil izvoljen naslednji odbor: Načelnik Albin Er.gelman, podnačelnik Alojz Ravtar, t«}« nik Franc Korže, blagajnik Ivan Mlakar, odborniki: Franc Grilc, Franc Kink, Micko Kobi, Beti Nočeva, Franc Filipič, Peter Amšek, Ciril Žebre; za. namestnike: Franc Mulej, Janko Trringer, Slavko Mreetj; za delegata v Trgovska gremij Eneefanan in Grilc; za člane razsodišča Grilc, Kink, Arnšek, Filipič, Ravtar in Minka Fonova; za namestnike: Ivan Osredfcar, Adolf Gol« tes. Julij Schonawetter. r— V Narodnem domu vprtzore danes poslednjič »Rodoljuba iz Amerike«. Igra, ki je prepletena s pevskimi točkami, je dosegla pri vseh vpriaaritvah najlepši uspeh. Začetek ob 16. uri. Na svečanostih ali predavanjih ANACOTPAIT Vas čuva od raznih bolezni ustne votline. spiošno znano sredstvo za čiščenje želodca in črev. »« m i ii y ir n i n 11 m i ii » n 11 n arstvo Položaj na naših borzah Tedenski devizni promet v Ljubljani 13.1 milijona dinarjev. — Vojna šleoda malo popustila. Ljubljana, oktobra. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil tudi v preteklem tednu manj živahen. Skupni tedenski promet je znašal 13.1 milijona Din napram 13, 14.1, 13.6 in 13.9 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Največ so se trgovale devize na Curih, Dunaj in London. "V teh devizah je Narodna banka po potrebi intervenirala. V tečajih posameznih deviz ni bilo znatnejših izprememb, edino deviza na Berlin se je tekom tedna dvignila od 13.54 na 13.56 _ 13.575. Daljnega dviganja devize na Berlin ni pričakovati, ker je nemška marka že dosegla spodnjo zlato točko, to je oni nivo, ko se izplača uvoz zlata v Nemčijo namesto nakupa devize na Berlin. Nemška državna banka bo tudi uvoz zlata skušala preprečiti, ker bi odtok zlata iz Anglije v Nemčijo oslabil položaj Angleške banke, na drugi strani pa bi povzročil daljno povečanje obtoka bankovcev Nemčiii. Deviza na Trst je valovala med 310.125 in 310.875. Tečaj Vojne škode se je tekom tedna le malo spremenil. Na zagrebški borzi je popustil od 402.5 v pondeljek na 39S — 399 v petek, na beograjski pa od 402.25 — 402.75 v pondeljek na 401 — 401.5 v petek. Na zagrebški borzi so bili tečaji Vojne škode kakor tudi ostalih državnih papirjev nižji kakor na beograjski borzi. Promet v državnih papirjih je bil srednji. V bančnih papirjih je bila tendenca v splošnem nespremenjena. V zvezi z likvidacijo konkurzne mase Slavenske banke, ki je imela večji paket delnic Ljubljanske kreditne banke, je pretekli teden tečaj Ljubljanske kreditne banke dalje popustil od 138 na 135. To popuščanje tečaja je nedvomno le prehodmega značaja. Znaten dvig je zabeležiti v delnicah Praštedione, ki so se dolgo časa gibale na višini 850. Pri znatnejšem prometu se je Praštediona v preteklem tednu okrepila na 890. Večje povpraševanje je bilo začasno tudi v delnicah Hrvatske ban be, in to baje v zvezi z nameravanim prevzemom te banke s strani zavoda Banco Co-merciale v Trstu. Med industrijskimi vrednotami je Slavonija popustila na 14 — 25 in Gutmann na 230, dočim se je Šečerana Osijek dvignila na 610, Trbovlje pa so se okrepHe na 490. Naš izvoz v septembru Generalna direkcija carin je pravkar objavila statistiko našega izvoza v septembru. V tem mesecu smo izvozili 432.630 ton v vrednosti 582.888.408 Din napram 371.832 tonam v vrednosti 649,225.863 Din v odgovarjajočem mesecu preteklega leta. Napram izvozu v septembru 1926 je bil torej naš izvoz v septembru t. 1. po količini večji za 16.3 % po vrednosti pa manjši za 10.3 %. Glavni predmeti našega izvoza v septembru so bili: gradbeni les (78.8 milijona Din), žive svinje (58.1), jajca (40.4), goveja živina (34.7), hmelj (30.8), sveže sadje (27.S), sirov baker (22.4), drva (16.9), sveže meso (14.1), drobnina (13.6), cement (13.4), pšenica (10),. hrastovi pragi (8.9), konji (7.8), suhe češplje (7.5), predivo (7.4), opij (7.2), izdelki iz lesa (6.8), turščica (6.3) in kalcijev cianamid (6). Statistika našega izvoza v septembru je zanimiva, ker se s tem mesecem prične naša izvozna sezija. V splošnem moramo ugotoviti. da je bil naš izvoz v septembru glede na slabo letošnjo letino prilicno zadovoljiv. Po vrednosti je sicer za 10 % manjši kakor v istem mesecu preteklega leta. vendar pa se je splošno sodilo, da bo zaradi popolnega zastoja v izvozu pšenice in turščice primanjkljaj znatno večji. Izvoz pšenice je dejansko padel za 140.8 milijona Din na 10 milijonov Din, izvoz ostalega žita za 10.7 milijona Din in izvoz pseniSne moke za 193 milijona Din. Skupaj znaša primanjkljaj t izvozu žita in pšenične moke 170.8 milijona Din. Na drugi strani pa opažamo, da se je dvignil izvoz svinj za 24.6 milijona Din na 58.1 milijona Din. izvoz sadja za 18.3 milijona Din na 27.8 milijona Din, izvoz lesa p 16.2 milijona Din na 78.8 milijona Din, dalje izvoz goveje živine, drobnice, vina, opija, drv, bakra, rud itd. Če primerjamo naš izvoz v III. četrtletju t. 1. z izvozom v III. četrtletju 1926, tedaj vidimo, da je v tem četrtletju naš izvoz po vrednosti nazadoval le za okrog 2 dočim je znašal primanjkljaj v II. četrtletju 32 %. v prvem pa 13 %. Po količini pa je bil naš izvoz v III. četrtletju celo za 6 % večji kakor lani, dočim ie v II. četrtletju po količini zaostajal za 27 %, v prvem četrtletju pa za 5 %. Iz gornjega sledi, da se i? naš izvoz v III. četrtletju navzlic velikim težkočam, ki so se letos pojavile in navzlic slabi letini razmeroma ugodno razvijal. _ . Razvoj našega izvoza v tekočem letu je razviden iz nastopne tabele (v oklepajih odstotne razlike napram odgovarjajočim mesecem preteklega leta): Povprečno "v 1000 tonah v milij. Din I. četrti. 354.0 (- 5%) 515.9 (- 13 %) n. „ 357.7 (-27") 486.1 (-32%) julij 376.5 (+ 8%) 485.0 (+ 7*) avgust 308.7 (— 7%) 529.6 (- 2%) september 432.6 (+16%) 582.9 (T10%) Skupaj smo v prvih 9 mesecih t L izvozili 3.3 milijona ton v vrednosti 4603.4 milijona Din napram 3.7 milijona ton v vrednosti 5580.5 milijona Din v istem razdobju leta 1926. Skupni primanjkljaj maSa torej po vrednosti nekaj manj kakor 1 milijardo Dm. Češkoslovaška. Rothermere in boi za ruski petrolej Iz Prage poročajo, da je bila te dni podpisana pogodba med češkoslovaškimi petro-lejskimi rafinerijami in zastopstvom ruskega državnega sindikata za nafto. Po tej pogodbi bodo češkoslovaške rafinerije prevzele v gospodarskem letu 1927,—1928. (do 30. novembra 1918.) od ruskega sindikata za nafto pod ugodnimi pogoji 100.000 ton sirove nafte. Ruski sindikat za nafto upa. da mu bo uspelo v tem letu prodati v Češkoslovaško še 12 tisoč ton bencina in tudi znatne mnoSne ostalih derivatov nafte. Češkoslovaška uvaža od leta do leta večje množine ruske nafte in derivatov. V prvem letu po ustanovitvi praškega zastopstva ruskega sindikata za nafto je Češkoslovaška uvozila 50.000 ton nafte in 7000 ton bencina, v drugem letu pa S5.000 ton nafte in 10.000 bencina. Ta vest, ki prihaja iz Prage, je_ velikega gospodarsko-političnega značaj3 Kakor je interesentom znano, je vodja anglesko-nizo-zemskega petrolejskega koncema Deterding po sklenitvi sporazuma med ruskim sindika- tom za nafto in ameriško" petrolejsko družbo Standard Oil Co. of Newyork napovedal tako ruskemu sindikatu za nafto kakor tudi koncernu Standard Vacuum oster konkurenčni boj. Izjavi Deterdinga o »ukradenem ruskem petroleju« in sličnih stvareh so vzbudile splošno pozornost v evropski gospodarski javnosti. Bojno razpoloženje Deterdinga napram ameriški družbi Standard Oil, ki se je skupaj z družbo Vacuum Oil Co. zavezala prevzeti polovico za izvoz razpoložljive ruske nafte in petroleja, je razumljivo, kajti ameriški koncem namerava prodajati ruski petrolej izključno v Srednji in Vzhodni Evropi ter v Orijentu, torej v deželah, kjer je dosedaj prevladoval petrolej angleško - nizozemske petrolejske industrije. Zato je boj Deterdinga ter so navzlic gospodarsko - polivam, ki kupujejo ruski petrolej. Nedavno so berlinski listi zabaležili zanimivo vest, ki spravlja znane napade lorda Rothermerea na Češkoslovaško v zvezo s kon kurenčnim bojem med angleško - nizozemskim petrolejskim koncernom in ameriškim koncernom Standard Vacuum, kakor tudi t dejstvom, da je Češkoslovaška ena glavnih odjemalk ruskega petroleja. To vzročno zvezo potrjuje dejstvo, da je lord Rothermere najboljši prijatelj Deterdinga. Vest, ki smo jo uvodoma zabeležili, dobi torej v tej luči velik gospodarsko - političen značaj. Potrjuje nam, da se češkoslovaške petrolejske rafinerije niso umaknile prol napadi lorda Rothermerea in neposredno Deterlinga ter so navzlic gospodarsko - političnim spletkam ponovno sklenile z ruskim sindikatom za nafto veliko dobavno pogodbo. = Snovanje jugoslovensko - nemške banke v Beogradu in LjubljanL V Berlinu se že več dni vrše razgovori za ustanovitev velike jugoslovensko - nemške banke. Po informacijah, ki jih imamo iz dobro poučenih krogov, gre za ustanovitev velike banke, ki bi imela že takoj spočetka vplačanega kapitala 100 milijonov Din. Glavna s vrha zavoda bi bila pospeševanje trgovinskih zvez med našo državo in Nemčijo. To bi se doseglo na eni strani z organizacijo našega izvoza v Nemčijo in potem z uvozom produktov velike nemške industrije v našo državo. Nova banka bi imela svoj sedež v Beogradu, a z delom bi začela že pomladi, čim bi bila končana pripravljalna dela. Takoj bi se otvorila tudi velika podružnica v Ljubljani, pozneje pa še v Sarajevu, Zagrebu in Berlinu. V Sarajevu in Zagrebu bi se prevzela v to svrho že obstoječa lokalna zavoda. Imenujejo se že tudi imena direktorjev za centralo te jugoslovensko - nemške banke. To naj bi bila iz naše države gg. dr. M. Stojadinovič in dr. Ljubomir Kosier. Poddirektorja bi bila dva Nemca iz Berlina. Pri ustanovitvi bodo sodelovale nemške velebanke (Deutsche Bank, Disconto - Gesellschaft, Dresdner Bank in Darmst2dter und National Bank), ki so doslej imele posle na vsem Balkanu razen v naši državi in Albaniji. — čekovne položnice, v katerih ime raču-noimetnika in številka računa nista natisnjena Poštna hranilnica je dala že leta 1925. v promet položnice z rjavim podti-^kom, na katerih nista natisnjena številka in ime imetnika rafuna. Te položnice te dobe pri vsaki" pošti po 25 par za komad. Lahko se jih posluži vsak, ki hoče plačati kak znesek na čekovni račun, pa nima pri roki položnice s tiskano številko in imenom onega imetnika računa, Id mu Seli nakazati znesek po položnici. Da je Poštna hranilnica s temi položnicami ustregla občinstvu, je razvidno iz tega, da dobi samo podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani dnevno po 100 do 200 teh položnic. Uporaba teh položnic je zelo enostavna in se izpolnijo prav tako kakor položnice s tiskano številko in imenom računoimetnika. samo da mora vplačnik še vpisati na prvi strani položnice v vseh treh delih številko čekovnega računa, ki naj se mu znesek odobri, in na prvi strani v levem delu (priznanici) in na zadnji strani v srednjem delu (u platnici) ime lastni ka računa. Oboje si vplačnik 'ahko sam poišče iz seznama računoimetnikov Poštne hranilnice, ki je pri vseh poštah strankam na razpolago. Nastanejo pa lahko zmede in zakasnitve, ako se položnice površno ali celo napačno izpolnijo. Zato naj vsak vplačnik v interesu samega sebe in računoimetnika pazi. da napiše pravilne podatke (ime in šlevilko) ter natančno tako izpolni položnico kakor gori omenjeno. Prometni minister je imenoval komisijo za izeotovitev uredbe o komercrjalizaeiji že-leznie. Prometni minister je imenoval komisijo, ki bo imela nalogo, da do 5. decembra izdela načrt uredbe o komercijalizaciji železnic. Komisiji bo predsedoval generalni direktor železnic, sodelovali pa bodo vsi načelniki generalne direkcije. = Bilanca Našičke unije. Švicarska hol-ding družba Union des Usines et des Ex-ploitations Forestiere de Nasic, S. A., ki je v veliki meri udeležena v naši lesni industriji, izkazuje za leto 1926./27. kosmati dobiček v višini 2.02 milijona švicarskih frankov (napram 1.30 v L 1925./26.). Tudi čisti dobiček družbe se je znatno dvignil, in sicer od 1.37 milijona švicarskih frankov v letu 1925./26. na 1.71 milijona švicarskih frankov v L 1926./27. Kakor se zatrjuje, bo dividen-da za preteklo leto znašala 7 % napram 5.5 % v L 1925./28., 5 % v 1. 1924./25. in 4 fc v letu 1923. /24. = Cene kožam na ljubljanskem trgu. Minuli teden so veljale na ljubljanskem trgu naslednje cene za sirove kože (mesarska teža): goveje težke I. 16, lahke L 13, telečje I. 23, svinjske domače I. 8 — 9, II. in hrvatske 4 — 4.50 Din. Tendenca čvrsta. — Oddaja koncesij za avtomate in tehtniee na postajali. Osrednji odbor Narodne odbrane v Beogradu je dobil koncesijo za postavljanje avtomatov in tehtnic na vseh železniških postajah v državi s pravico prenosa na tretjo osebo. Pogoji za prenos koncesije so v glavnem naslednji: desetletni zakup, določena mesečna zakupnina. Natančnejše pogoje dobijo interesenti pri osrednjem odboru Narodne odbrane, Beograd, Miloša Veli-kog 14, kamor je poslati tudi ponudbe. = Padanje cen pšenici na ameriških tržiščih. V preteklem tednu je cena pšenici na ameriških tržiščih pričela znova popuščati. Na Hkaški borzi je nazadovala od 131.250 v pondeljek na 122.625 v soboto. To popuščanje cene je v zvezi z izredno veliko letino v Kanadi. = Vinarska zadruga v Ivanjkovcih bo priredila v sredo 7. decembra t 1. v restavracijski dvorani tik domačega kolodvora svojo III. vinsko razstavo in sejem. Kakor vedno, bo prireditev z blagom dobro založena in bo tako vsakdo, ki se zanima za vina iz ormoško - ljutomerskih goric, imel priložnost si ogledati letošnji izvrstni pridelek kakor tudi manjše količine prejšnjih letnikov. Na sejmu bo najlepša priložnost ia sklepanje kupčij. — Prihodnje prireditve Zagrebškega zbo-ra. Upravni odbor Zagrebškega zbora (Zagrebškega velesejma) je sklenil prirediti ▼ letu 19Ž. dva velesejma: pomladni velese-jem za avtomobile, kmetijstvo in radio (29. aprila do vključno 6. maja) in jesenski splošni mednarodni Telesejem vzorcev (26. av gusta do vključno 3. septenbra). Upravni odbor izjavlja, da so se ti roki izkazali v zadnjih letih za najprikladnejše. — Zakonska stabilizacija poljskega zlata. V zvezi z najetjem velikega inozemskega posojila je Poljska definitivno uredila vprašanje valute. Opustila je misel na revalorizacijo poljskega zlata do paritete ter določila novo zlato pariteto, ki odgovarja dosedanjemu intervalutarnemu tečaju. Pariteta poljskega zlata je prvotno odgovarjala zlatemu franku, vendar je zlat zaradi neurejenih finančnih razmer v državi, deficita v plačilni bilanci in končno zaradi trgovinske vojne z Nemčijo kmalu pričel nazadovati. Letos je bil njegov intervalutarni tečaj gtabiliziran na višini 58 % zlate paritete. Nova pariteta je določena na bazi 592444 zlatov za 1 kg čistega zlata. Da bi se nova pariteta zagotovila, bo delniška glavnica Poljske banke iz sredstev posojila povišana za 75 milijonov zlatov; prav tako ho povišano minimalno kritje na 40 % (od tega tri četrtine v zlatu). Istočasno se država odpove pravici izdaje državnih bankovcev. Kolikor jih je še v obtoku, bodo zamenjani z bankovci Poljske banke in s srebrniki. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave stroja za rezanje lepenke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celja sprejema do 3. novembra ponudbe glede dobave 120 ms jamskega lesa. Intendantsko skladišče mornarice v Tivtu sprejema do 10. novembra ponudbe glede dobave raznega materijala (kovine, ščetke, sidol, soda, milo za pranje, naftalin, smirkovo platno in smirkov papir, parafin-sveče, vžigalice itd. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 26. novembra pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih kleparskih izdelkov (vrči za olje, vedra, škro pilnice itd.). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze Devize in valute. Ljubljana (Prosti promet.) Dunaj 8.015, Berlin 13.56, London 276.7, Newyork 56.74, Pariz 224, Praga 168.4, Curih 1095.5, Milan 310.5. Zagreb. (Prosti promet) London 276.7, Newyork 56.7325, Pariz 223 bl„ Milan 310.5 do 310.7, Berlin 13.56, Dunaj 8.015, Praga 168.4. Trst Beograd 32.09 — 32.39, Dunaj 255.3 do 261.3, London 8902 — 89.22, Newyork 18.24 — 18.30, Pariz 71.70 _ 72, Curih 351.85 do 353^5; dinarji 31.85 — 32.35. Dunaj. Beograd 12.454 _ .12.494, Berlin 168JS5 — 169.35, London 34.4525 — 34.5525, Milan 38.66 — 38.76, Newyork 7.0680—7.0930 Pariz 27.76—27.86, Praga 20.94375—21.02375, Curih 136.35 — 136.85: dinarji 12.41—12.47. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.80. London 25.25375. Nevrvork 518.35, Pariz 20.35, Milan 28.34, Praga 15.36, Budimpešta 90.675, Bukarešta 3.235, Dunaj 73.135. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.20, v Berlinu 73.73. Blagovna tržišča Ljubljanski trg Cene na ljubljanskem trgu so precej stalne. Le zelenjava in sočivje pokazujeta v tem mesecu dvig cen, kar je običajen jesenski pojav, čvrste so tudi cene perutnini in sadju. Blaga na trgu ne primanjkuje. Precej prihaja na trg gob. Divjačine je bolj malo. Minuli teden je tržno nadzorstvo ugotovilo nastopne cene: Meso in mast: govedina 9 — 19, teletina 20 — 22.50, svinjina 20 — 25, slanina 19 do 24, mast 26 — 28, prekajeno meso 25—32.50, prekajena slanina 28 — 30, koštrunje meso 13 — 14, kozlievina 20, suhe kranjske klobase 50 Din kg. Perutnina: piščanci 20—25, kokoši 25 — 40, petelini 25 — 30, pitane gosi 100 Din komad. Divjačina: divji zajci 40 — 60, poljske jerebice 20 Din komad. Ribe: karpi 25, linji 25, ščuke 28 — 30, postrvi 60, klim 15, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 40 — 44, čajno 50 — 60, kuhano 44 Din kg Jajca: L50 — 1.75 Din komad. Sadje: jabolka 250 — 6, hruške 4 — 10, kostanj 4 — 7, maroni 12, luščeni orehi 36, grozdje 6—14, breskve 8 — 10 Din kg. Hlevski proisvodi: moka <00» 5.75, <0> 5.50, >1« 5.25, kaša 6 — 7, ješprenj 3 — 10. je-šprenjček 12, turšSčna moka 3 — 4, turščič-ni zdrob 3 — 4, pšenični zdrob 7, ajdova moka 6 — 9, ržena 4.50 — 5 Din kg. Žito in stročnice: pšenica 340 — 360, rž 300 — 340, ajda 410 — 450, turščica nova sušena 2» do 265, fižol ribničan 425, grah 430 — 500, leča 700 — 900 Din 100 kg. Zelenjava in podobno: solata 3—6, pozno zelje 150 — 2, rdeče zelje 4—5, kislo 4, karfijola 10—15, kolerabe 4—5. špinača 6—7, paradižniki 5 do 6, kumare 8, buče 3—t stročji fižol 6—8, čebula 3—4. česen 6—7, krompir 1 — 1.50 (na debelo 1), kisla repa 3, jurčki 10, zelena paprika 6 D m kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil zelo obiskan hi založen. Slaninarji so pripeljali na 65 vozovih 172 zaklanih svinj, ki so jih prodajah po 17.50—30 Din kg na drobno in po 15—1750 Din kg na debelo. Krompirja je bilo na trgu 88 vozov (0.75—1.50 Din kg), zelja 22 vozov (050—3 Din glava). Cene kmetijskim pridelkom so malo padle. Ostale cene: Perutnina: kokoši 45—65, piščanci 16—25, race 30—40, gosi 60—90, purani 60—75 Din komad. Domači zajci: 7.50—30 Din komad. Zelenjava in podobno: karfijola do 15. solata 050—2 Din komad, česen 10—16. čebula 2.50—3, kislo zelje 4. kisla repa 3—3. paradižniki 3 Din kg. Fižol: 3 Din liter. Sadie: jabolka 4—7. hruške 5—8, suhe češplje 10—12.50 Din kg. Mlečni proizvodi: tnleko 2—250. smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 36—40, čai-no 50—55. kuhano 48 Din kg. J?ica: 1.50 do 1.75 Din komad.jfled: 20—30 Din kg. Nadalje je bilo na trgu 16 vozov sena. 4 vozove slame ra 2 voza škooov. Cene: seno 65—75. slama 35—45 Din za 100 kg, škopi 150 Din komad Proces proti morilcu Petljure V pariškem procesu proti Šalomu Sch\varzbartu ni posebnih novih momentov. Zadnji dan obravnave se je čitalo pred porotniki pismo, v katerem izraža sodbo o Schwarzbartu ruski novinar Dajbrovski, ki sporoča, da atentat na Petljuro ni bil slučajen zločin, Zgoraj: Petljura, spodaj :Schwarzbart. marveč ena sama epizoda v dolgi verigi zasnovanih atentatov, med katerimi sta bila določena za žrtvi tudi Mil-lerand in Foincare. Schwarzbart je po čitanju tega pisma razkačen šinil pokonci, opsoval Daj-brovskega z judežem ter izjavil, da je njegov obtožite] j svoj čas užival njegovo milost. Bil je pri njem na stanovanju in tudi na hrani. Po tej razburljivi sceni se je morilec nekoliko pomiril. Sodišče je zaslišalo še nekatere priče, vendar jih je še 1.30, ki čakajo, da pridejo na vrsto. Židovski kapital papenja vse sile, da ne bo Sclnvarzbart v svetovnem tisku očr-njen. Morilčeva zagovornika skušata na vsak način dokazati, da je bil ne-kriv dejanja, ki ga je izvršil in d& ga predstavljata kot nekako orodje usode, ki se je maščevala nad ukrajinskim atamanom. Med tem pa prihaja že poročilo iz Palestine, da se je v Tel-Avi-vu vršila v prilog Schwarzbarta velika židovska demonstracija, katere se je udeležilo 10.000 ljudi. Zlati rudniki Filipa Makedonskega Iz makedonskega ozemlja prihaja scnzacijonalna vest o najdbi pravljično bogatih rudnikov makedonskega kralja Filipa II. Ti rudniki so bili izvor boga* stva imenovanega vladarja. Stari vek jih je oplel z legendami, iz zgodovine pa je znano, da je govornik Demoste* res očital kralju v svojih filipikah, da je s svojim zlatim premoženjem izpri* dil vso grško deželo. Ne da se pa ni* kakor tajiti, da je imel Filip Makedon* ski res velikanske zaklade zlata, kajti zbiralci starega denarja se še danes ču* dijo velikanskim množinam zlatih nov* cev iz dobe Filipa II. Več kot poldrugi tisoč let se je učeni svet bavil z vpra* šanjem, odkod je črpal makedonski kralj zlato za svoje penezarne. Zgodo* vinarji so odkrili, da je Aleksander Veliki dobival zlato iz Azije in Indije, kje pa je bil vir bogastva in imetja Fi* lipa Makedonskega, je še danes zastrto in temno vprašanje. Pripoveduje se, da je Filip II. dobi* val zlato iz makedonskih in traških hribov. Tam je baje imel velike rudni* ke. Njegovo mesto, sezidano 1. 356. pr. Kr. je bilo baje zgrr no naravnost na zlatih žilah neizčrpnih rudokopov. Od* tod je torej potekalo Filipovo boga* stvo, ki je bilo prej last kralja Midasa, katerega je legenda obdala s pripoved* ko, da mu je dal vinski bog Bakhus tako moč, da se je v njegovih rokah vsaka reč izpremenila v zlato. Filipovi zlati rudniki so postali po« zneje last grških kolonistov v Make« doniji. L. 472. pr. Kr. je poslala atenska republika vojsko nad ondotne prebi* valce, da bi se polastili velikanskih zla« tih zakladov. Tri leta je trajalo oble* ganje rudnikov, ki so naposled padli v roke Atencev. Ko pa je bilo kralje* stvo leksandra Makedonskega razde* Ijeno, so vdrli Rimljani v deželo ter so jeli izkoriščati zlate rudnike kolikor se je dalo. Odnesli so nešteto milijonov. Po zlomu rimskega cesarstva se je nehala tudi cvetoča doba balkanskih dežel. Skozi Carigrad so pridrli v te kraje Turki in v velikih spopadih in vojnah so ljudje na zlate rudnike po* polnon.a pozabili. Šele v zadnjem času so se stare pravljice obnovile. Bolgari so baje zopet naleteli na najdišča zla* ta v Makedoniji in so na podlagi sta* rih kart prišli do zaključka, da se na* hajajo Filipova ležišča zlata v Rodop* skem gorovju, ki pripada od I. 1913. zopet Bolgariji. V občini Govedarci, spadajoči pod "kraj Samokov, so ljudje nedavno od* krili star zlat rudnik. Takoj so se po* javila mnenja, da mora biti to rudnik kralja Filipa II. Vprašanje pa je, če so zlate žile še tako močne in izdatne ka* kor nekoč in če niso Grki in Rimljani že izčrpali vsega bogastva, ki velijo o njem legende, da je bilo doma v teh krajih? Vsekakor je stvar zelo zani* miva in se bo v kratkem pokazalo, ko* liko je na nji resnice in koliko domjš* Ijije. Izključeno namreč ni, da so in* teresirani Makedonci raztrosili te gla* sove po svetu samo iz svojih politično* špekulativnih razlogov. Vesel dogodek na belgijskem dvoru Kakor smo že poročali, se je belgijskemu prestolonasledniku vojvodi Brabantskemu rodila hči JosephineiCharlotte. — Na sliki princesa Astrid in njen soprog. Dežnih plošče« pravih angleških, nepremočliivih naj cenejših, najvtčja izbira je še vedno pri tvrdni DRAGO SCHWAB LJUBLJANA. Ivan Albrecht: Prišel je k nam čisto spodobno in celo preveč ponižno: V roki je nosil razcapan suknjič in milo pogledoval zdaj tega, zdaj onega. »Dva dni nisem nič jedel. Ah bi mi dali za tole deset dinarjev — ali pa pet. Tako sem lačen —« Bil je ruiav in suhljat, že preko petdesetih. Bilo ga je skoro mučno gle-dati. Raztrganih cunj pri hiši nikoli ne manjka, zato sem suknjič vljudno odklonil in naročil služkinji, nai da neznancu kruha. Sprejel ga je z izredno ponižnostio in zajavkal: »Oh. če bi vzeli suknjič, da bi mogel kupiti kaj gorkega —•« Dal sem mu pet dinarjev in pripomnil. naj odnese tudi suknjič. »Oh, gospod, saj ne maram beračiti! Samo pošteno prodam, kadar me takole pritisne, beračim pa ne! Rajši poginem —« Vsem nam je imponiral s svojim ponosom. Kaj in kako ie odhajal, se ni nihče brigal, ko pa sem kmalu za njim moral sam po opravkih iz hiše, sem videl, da njegov razcapani suknjič res leži na hodniku. Grem proti parku na Taboru in zagledam možakarja, ki je bil pravkar pri nas, kako prodaja nekemu delavcu površnik. Vraga, kakor gledam, ko razprostirata, se mi zdi: moj .ie! Malo postojim in poslušam. Pet »kovačev« zahteva prodajalec, a kupec ponuja dva. »Zlodja,« pravi prodajalec in nič več sledu prejšnje ponižnosti eni na njem, »brat bratu je vreden najmanj štiri »metulje«. Take priložnosti ne dobiš več!< Kupec namakne še enega kovača, prodajalec enega popusti, a nazadnje se le zedinita na štiri. V tem pridiria za menoi dekla. »Gospod, vaše suknje ni nikier —« »Le brez skrbi. Franca, tamle ba- rantata dva zanio —« Ko ju dekla zagleda, plane vmes: »Hop. ta suknja .ie naša!« »Kaaaj — avša!« jo nahruli ponižni mož, ki nas je obiskal, »copernica neumna, take suknje —« V tem se okrene. me zagleda in utihne sredi stavka. Ozre se na desno in levo. Kupec debelo gleda zdai prodajalca, zdaj Franco. ki .ie tako nenadoma zmotila kupčijo. »Tak kaj je?!< zagodrnia in je vi- Drzna avijatičarka Miss Kate Millerjeva hoče s k&petanom Lancastrom v kratkih etapah leteti iz Lon* dona v Melbourne (Avstralija). Njeno dvokrovno letalce goni motor na 80 k. s. — Na sliki na levi miiss Millerjeva, na desni kapetan Lancaster, fotografirana na letali* šču Croydonu neposredno pred odletom. deti nejevoljen. Prizor je tako šegavo mičen, da ne morem zadrževati smeha. Gladni nazadnje začne parlamenta-rično: »Vaša, pravite da je! Pa poidimo in se prenričaimo!« Mimo mene pot mu le ni ljuba. Z lokavim pogledom išče primerne smeri. Tedaj pride mimo oko postave. »Gospod stražnik,« ga nagovorim, ali bi hoteli tamle —« In mu povem na kratko zgodbo o dvodnevnem stradanju. Stražnik pristopi, izroči dekli suknjo. ki jo ta zmagoslavno odnese domov, meni pa pripomne pomilovalno: »Ma kako le morete biti tako naivni, oštja, izobražen človek, pa nasede taki —, oštja, saj ga poznajo že vrabci na strehi!« Potem gladnemu: »Alo, Cene. greva no ričet!« »Bom vsaj pod streho.« se nasmehne in odkolovrati s stražnikom ... Ele rtrlčae Inštalacije (tudi v mestu Ljubljani). Popravila strojev ir. aparatov prevzema tovarna vojnovic & Cie, Glince pri Ljubljani. Tel. 2043. — Proračuni brezplačno. 10.794 Martin Kelety: Rojstni dan hišnega gospodarja «Prosim vas, gospod Hemberger, le* po vas prosim ...» j s govorila siro* masno oblečena ženica in sklepala roke pred hišnim gospodarjem, ki je od* ločno odkimal z glavo: «Ne morem čakati niti štiriindvajset ur, draga gospa. Sami veste, da sem tudi jaz siromašen, da nimam razen te hiše ničesar, kar bi me moglo preživ* ijati. Če mi najemniki ne plačajo za* časno, moram umreti od lakote. Saj vidite: od mene zahtevajo hišni da* vek, vodarino, tlakarino . . . Ne mo* rem več popustiti in tudi ne čakati.® Prosilka je obmolknila. «Gospod Hemberger, vedno ste bili tako dobri ... Že dvakrat ste poča* kali in lahko bi storili to še v tretje. Mož mi boluje že pol leta in leži v postelji. Jaz sama moram preživljati njega, sebe in dvoje otrok. Gospod tajni svetnik mi je obljubil, da ga na* mesti za hišnika, ko ozdravi. Potem vam plačamo vse. Samo dotlej še po* trpite.« Hišni gospodar jo je pogledal. «Draga gospa, saj me poznate, da Pastor in stražnik Neki angleški pastor je prišel pred sodnika. Obtožen je bil. da je s svojim avtomobilom preveč podil po londonskih ulicah. — Pravite, da ste vozili le 20 kilometrov na uro, stražnik pa izjavlja, da si je zabeležil 50 kilometrov. Zelo rad bi vam verjel, gospod pastor, toda ne morem si misliti, da bi stražnik lagal. Nemara ste mu dali povod, da bi se rad znesel nad vami? — Ne, je odvrnil pastor. Ne spominjam se. Pač!... Mogoče... Minuli teden sem ga poročil!... Spomenik «Volčji diviziji* so odkrili preteklo nedeljo v Patte d'Oie de Vouty (arondismaa Aisne, Francija). Omenjena divizija, 128. po številu, si je pri* dobila svoje ime v herojskih bojih za Bois* ie*Pretre. nisem trdega srca. Ampak misliti moram tudi nase. Če se mi pripeti ne* sreča — kdo mi bo pomagal? Sam sem in moral bi klavrno poginiti. Ne pozabite tega!« «Vendar, gospod, vi nimate druži* ne . . . Poleg te hiše imate še eno... In imate tudi denar ...» «Gospa, kar jaz imam, to se vas ne tiče. Kako drzni postajajo ljudje! Čim lepše govoriš ž njimi, tem ne* sramnejši so! Če ne plačate najemni* ne do jutri, vam zarubim pohištvo! Dovolj mi je tega! Izginite!« Siromašna ženica se je opotekla: «Bog vam odpusti . . . Mogoče ne boste doživeli niti prihodnjega rojst« nega dne, pa ste tako kruti . . .» Po teh besedah je prosilka izginila. Hišni gospodar je sedal v naslanjač in se je zamislil. Kakšna nadlega! V njegovi hiši živi, ne plačuje mu najem« nine že pol leta, pa še hodi k njemu in jadikuje in stoka! Ne kadar se ta* kemu človeku dobro godi — takrat si privošči jedi in pijače v obilju in ce* lo pomišlja, ali naj ga pozdravi! Take delajo vsi, ki ne znajo denarju cene in ne vedo, kako trdo se hrani . » . Potem pa pride bolezen in napravi prevrat. Kljub temu premišljevanju mu Je R« Masako Išijo uživa sloves najlepše Japonke. Nedavno M je zaročila s princem Sišibujem, bratom japonskega cesarja. Plagijat Neki angleški humorist podaja kratko in jedrnato definicijo plagijatstva. ki pove več kakor vsi dolgovezni članki in razprave, kar jih je doslej v javnosti izšlo o tej najpriprostejši panogi literature. Naj jo navedemo doslovno: Literarni plagijat, meni ravnodušno Anglež, je problem, ki ga je kaj lahko razrešiti. Vzemimo, da na cesti srečamo gospoda, ki je ograjen v vašo suknjo. Seveda boste stopili k njemu, češ: »Oprostite, tnylord, ta suknja je moja.« — »Oprostite,« vam bo odgovoril gospod. »hoteli ste reči: »Suknja je bila vaša...«. Jaz sem jo dbimil!« da uživa že cele tedne jetrno hrano. Mnogi ljudje pa jetrno kuro izvrstno prenašajo. Ozdravili so bolniki, pri katerih so bila brezuspešna celo taka sredstva kot je n, pr. arzenik in transfuzija krvi. Dunajski kemik dr. Stosius je izdelal izvleček iz jeter, ki je lažje užiten, ima pa enak uspeh. Iz kilograma telečjih jeter se dobi 20 gramov ekstrakta. Zdravniški teoretiki si razlagajo vpliv jeter na slabokrvnost tako, da vsebujejo jetra neko doslej še neznano tvari-no, ki dražilno vpliva na mozeg, v katerem se tvori kri, in sicer oboje telesc: rdeča in bela. Po dosedanjih opazovanjih ne vpliva jetrna hrana samo na rdeča, ampak tudi na bela krvna telesca. To pa hkrati pričuje, da skrivajo jetra še marsikako biološko skrivnost, ki jo bo morala medicinska znanost razvozljati. Iz zgodovine medicine je znano, da so jetrni ekstrakt uporabljali v razne namene srednjeveški zdravniki, pa tudi v ljudski medicini imajo jetra pri vseh narodih važno lečilno vlogo. Naš rojak, dunajski vseuč. profesor dr. Jagič je na omenjenem zdravniškem sestanku izjavil, da je dosegel z jetrno dijeto uprav čudežne uspehe. Nekega moškega, ki je izgubil zelo veliko krvi, je rešil smrti izključno z jetrno hrano, ki jo je dobro prenašal in ki je takoj pokazala lep uspeh. Mož se je zredil za 12 do 15 kg in se je lahko mirno vrnil v prejšnji poklic. Takisto je na ta način ozdravil starejšega moža, ki je bil tako slabokrven, da je moral ležati v postelji. Zdaj je zaposlen pri prekladanju premoga. Jetrna dijeta se je obnesla pri mladih deklicah in tudi pri bolnikih, ki so zboleli za zastrupljenjem krvi. če ti uspehi niso preoptimistični, smo dobili preprosto, a zelo važno zdravilno sredstvo. Pomemben jubilej Clčment Ader, izdaj ditelj «Aviona», prve* ga letečega stroja, je te dni slavil 30 let« | nico za avijatiko velevažnega dogodka: 14. j oktobra 1897 se je namreč jubilant na Sa* i toryjskem platoju v bližini Pariza dvignil 1 v zrak in letel 300 metrov. Aparat je bil skonstruiran na parni pogon. General Obregon, najresnejši kandidat za naslednika mehi* škega predsednika Callesa. Zdravljenje slabokrvnosti z uživanjem jeter Minule dni je na seji društva dunajskih zdravnikov predaval vseuč. prof. dr. Pal o novem načinu zdravljenja slabokrvnosti. Predavanje je vzbudilo izredno zanimanje in izzvalo živahno debato, v katero je poseglo več odličnih dunajskih specijalistov. ki so po večini pritrjevali predavateljevim izvajanjem in navajali pozitivne primere iz lastne zdravniške prakse. Slabokrvnost je zelo razširjena bolezen, ki se pojavlja v raznih oblikah in stopnjah; medtem ko nekateri ljudje kljub slabokrvnosti dožive starost, postanejo drugi žrtev že za mladih let. Vsekakor ima slabokrvnost razne vzroke, njen nastanek pa še vedno ni dovolj raziskan. Veliko zlo, ki ga povzroča slabokrvnost, je slaba odpornost anemičnega človeka nasproti drugim boleznim. Za zdravljenje se uporabljajo različna sredstva, n. pr. ribje olje, arzenik, železni preparati in transfuzija krvi. Povsem nov način zdravljenja je upeljal v naše zdravilstvo prof. dr. Pal, namreč zdravljenje slabokrvnosti z uživanjem jetrne hrane, oziroma izvlečka iz jeter. To -metodo so najprej upeljali ameriški zdravniki in prof. Pal je baš v njihovih zavodih spoznal nje učinkovitost. Uvedel jo je bil v lastno prakso, odtod pa se je razširila v dunajske bolnice in klinike. Povsod se je pokazalo, da ima nenavadno zadovoljiv uspeh. ^ Slabokrvni uživajo' kar največ telečjih ali govejih jeter, in sicer pečene. Priporoča se, da sne za težjo slabokrvnostjo bolna oseba vsak dan vsaj 300 gramov jeter. Zelo verjetno je, da se bo mnogim ta hrana kmalu pristudila, če jo uživajo dan za dnem v taki količini. Na dunajskih klinikah si pomagajo tako, da jo prirejajo na razne načine; bolnik v tem riri^or-i ne snozna. Mednarodni znaki za avtomobile Kakor znano, ima vsaka država za avtomobile svojega področja mednarod-r.oregistrirane in priznane znake, po katerih je mogoče spoznati, kateri državi pripada ta ali oni avtomobil odnosno motorno kolo. Znaki za nekatere znanejše države so naslednji: Anglija: GB, Avstrija: A. Belgija B, Braziliia: BR, Češkoslovaška: CS, Danska: DK. Egipt: ET, Estonija: EW, Finska: SF. Francija: F, Gdlansk: DA, Gibraltar: GBZ, Grška: GR. Gvatemala: G, Holandska: BL, Irska: SE, Italiia: I, Jersey: GBJ, Jugoslavija: SHŠ, Kitajska: RC. Kolumbiia: CO, Kuba: C. Letonska: LR, Lichtenstein: FL, Litva: LT, Luksemburg: L, Malta: GBY, Maroko: M A. Mehika MEX, Monako: MC, Nemčija: D. Nizozemska Indija: IN, Norveška: N, Ogrska: H, Panama: PA, Peru: PE, Perzija: PR, Poljska: PL, Portugalska: P, Rumuni-ja: RM, Rusija: US, Saarsko ozemlje: SA, Siam: SM, Španija: E. Švedska: S. Švica: CH, Turčija: TR. Zedinjene države Sev. Amerike: USA. Obisk francoskih publicistov v Berlinu Te dni sta se pripeljala v Berlin lastnik in izdajatelj »Matina«. Buneaut Varille in znani sotrudnik tega lista Jules Sauerwein. Namen obiska francoskih publicistov ie navezati stike z nemškimi potiličnimi in gospodarskimi krogi ter študirati nemške politične in gospodarske razmere. Varille ie bil povabljen k zunanjemu ministru Strese-mannu na zajtrk in je že tudi obiskal kanclerja dr. Marxa. Dogodek registrirajo vsi nemški in francoski listi, ki povdarjaio njegovo važnost in dalekosežnost. Zlasti se v Nemčiji podčrtava pomembnost nove revije, ki je te dni začela izhajati v Parizu pod imenom »Revue d'AIlemagne«; Ta revija hoče svoje čitatelie seznaniti z nemškimi razmerami. Organ izdajajo znani francoski politiki in učenjaki. Nemci nameravajo osnovati slično pod-ietie z istimi smotri. Izdajati bodo začeli vestnik »Deutsch - franzosische Rundschau«, ki bo pomagala izmenjavati misli in utrjati francosko-nemško zbližanje ter ga izpreminjati v prijateljsko. Pravopis imena »Shakespeare" Menda ni še noben narod o nobeni svoji veličini napisal toliko študij in razprav kakor angleški etimologi o pravopisu svojega največjega poeta Shakespeara. Iskali so v najstarejših manu-skriptih in v drugih virih in so slednjič dognali, da so Shakespeara razni avtorji v različnih dobah pisali na nič manj kakor 26 načinov. Evo jih: 1. Chaksper, 2. Shaxpur, 3. Shaxper, 4. Skhaksper, 5. Shakesper, 6. Shake-speyr, 7. Shagspere, 8. Saxpere, 9. Shaxpeare, 10. Shaxpere, 11. Shaxspere, 12. Shaxespere, 13. Shaxspear, 14. Shakspeere, 15. Shackspeare, 16. Sha-ckespeare, 17. Shackespere, 18. Shak-speye, 19. Shaksper, 20. Shakespere, 21. Shakyspere, 22. Shakespire, 23. Shake-spaire, 24. Shakespear, 25. Shakespeare. Avtor »Macbetha« pa se je, kakor dokazujejo avtografi, najraje podpisoval na 26. način: Shakspere. Občutljivost V pariški »Comediji« čitamo o neki lepi igralki, ki je vzela slovo od gledališča. Zadnjič jo je vprašal znanec, kaj jo je nagnilo, da se je tako kmalu in v najlepših letih naveličala gledališča. — Postarala sem se! je vzdihnila. — Ah, kako neki! — Seveda!... O tem sem se uverila tisti dan, ko sem opazila, da se župan moje rodne vasi nič več ne obrije, kadar prihaja k meni v posete. «Včeraj sem svojemu prijatelju pri pove« doval«, da sem Španka, rojena v Atenah.» «Lepo sd se blamirala! Atene leže vendaT v Braziliji!« (*Pelicarv>) Milijon dolarjev za ženske solze Nedavno so se mudili v Parizu ameriški legionaril, ki so se pred leti udeleževali vojna na evropskih, zlasti na francoskih in belgijskih tleh. Francozi so nekdanje vojne tovariše lepo sprejeli in še lepše pogostili. Ob tej srečni priliki so se obnovila stara poznanstva in sklenila novi, ni pa manjkalo, kakor je med ljudmi že navada, tudi zaljubljenih Američanov, ki so jim na moč ugajale največje umetnice v ljubezni — Francozinje. Tako se je tedaj neki Američan na slovesnem banketu seznanil z Parižanko, ki se mu je videla izredno prikupljiva in zapeljiva — prava podoba francoske žene. Nastrojenje je bilo živahno, jedi slastne, vino Izborno. Našemu Američanu se je zgodilo kakor, nekoč Danteju, da se je bil tako rekoč na prvi pogled zaljubil v svojo Beatriče in ji brž ponudil zaroko. »Slučajno« je bil navzoč stric, pa neka teta — vsi rožnate volje. Veselje je bilo tem večje, ker so petični Američani pri Francozinjah na dobrem glasu. Tako je ženin iz dežele prohibicije po dobrem vinu in zapeljivem dekletu srečno zaključil slavnostni večer. Ko se je zjutraj predramil, so ga že čakali poseti. Prišla ga je obiskat ljubezniva nevesta, z njo pa kar dva strica in še teta. Vsi so prispeli trezni in ve- Pod žensko peto Nemški listi poročajo, da je Ludendorff pod vplivom svoje druge žene izstopil iz ev angel j* ske cerkve in žrtvuje zdaj VVotanu. seli in vsem se je zdela zadeva lepa in pravilna, le naš Američan je nekam težko zapustil posteljo. Nič mu ni bilo prav: nevesta se je videla v dnevni luči m brez vinske opojnosti mnogo manj lepa in zanimiva, sorodniki pa so bili čez mero nadležni. V hotelskem foyeru je nastal hrup: prejšnji ljubimec Američa-nove neveste je zvedel za snočnji dogodek in je bil voljan, da dolarskega tekmeca sprejme in pozdravi z revolverjem v roki. Američanu je stvar naglo prišla do grla; z nekim izgovorom se je odkrižal neveste in sorodnikov ter jo na skrivaj popihal na ladjo. Imel je srečo: ladja ie takoj odrinila in ga ponesla čez Ocean na varna tla. Pariška nevesta je jokala, tast je preklinjal, ljubimec pa se je muzal. Tedaj je bilo prevarjenemu tastu preveč razočaranja. Šel je k advokatu in vložil tožbo proti ubeglemu ženinu Američanu. Zahteva za svojo hčer nič več in nič manj kot milijon dolarjev odškodnine za neizpolnjeno obljubo zakona. Sicer ni hčerka prav nič izgubila, Ie solzila se je nekoliko. In te solze si je nesojeni tast preklicano drago zaračunal. Zadeva seveda še ni prišla pred sodišče. Bomo \ideli, kako bodo sprejeli ta dragi račun za ženske solze modri pariški sodniki. Prva islandska železnica Islandija nima še železnic. Kdor hoče potovati po otoku, se mora še vedno posluževati slikovitih starih poštnih voz. Pred nedavnim časom pa ie sklenila vlada srečnega otoka, kier nimajo ne jetnišnic ne orožnikov, da zgradi prvo islandsko železnico. Proga bo merila 80 km in bo stala blizu 90 milijonov našega denarja. Kakor poročajo angleški listi, bodo z gradnjo pričeli na pomlad leta 1928, Delo je preračunano na pet let. X Tunney hoče postati diplomat. Svetovni boksarski šampijon je izjavil novinarjem, da boksanje ni njegov ideal. Posvetil se mu je le, ker so ga v to prisilile okolnosti. Pravi da hoče ostati boksar le do svojega 35. leta, ko pa si bo nabral dovolj denarja, si bo izbral poklic, pri katerem bo s kapitalom lahko izvrševal konstruktlvnejše posle. Natančneje se šampijon ni hotel izraziti. Neki študent, Tunneyev prijatelj, pa je v razgovoru z novinarji povedal, da hoče Tunney postati poslanik ali financier, za kar ima po njegovem mnenju dane vse pogoje. X Dve pomlajevalni operaciji na Dunaju. Znani pomlajevalec Voronov, ki se trenutno mudi na Dunaju, je dal pobudo za dve po-mlajevalni operaciji, kateri je v sanatoriju «Hertha» izvršil njegov učenec dr. Schleier. Dobil je za pacijenta dva starca. Prvi je bil star 66, drugi pa 70 let. Operater je odvzel žleze pavijanu, katerega je narkotiziral, ter jih je srečno prenesel na operiranca. Paci-jent je bU omamljen samo z lokalno anestezijo. Operacija je trajala jedva eno uro, prisostvovali so ji številni avstrijski, češki in madžarski adravniki. Dr. Schleier je izjavil, da se bodo posledice operacije pokazale v treh mesecih. X Darovalec Schneiderjevega pokala obubožal. Na dineju, ki so ga v Londonu priredili na čast zmagovalcem letošnjega tekmovanja za Schneiaerjev pokal v Be» netkah, je neki višji letalski častnik ome» nil, da živi darovalec pokala J. Schneider v veliki revščini v neki koči nekje v južni Franciji Vse svoje imetje je izgubil med vojno in po vojni. — Schneiderjev pokal, ki je cenjen na 200.000 frankov (pol milijo« na Din), je leta 1913. poklonil znani fran* coski veleindustrijec Jacques Schneider, tedanji solastnik velikih tmmicijskih tvor* nic Šchneider»Creuzot, ki so se kasneje pretvorile v delniško družbo. Tvornice so z vojaškimi dobavami med vojno gotovo zaslužile sijajne denarje in si Schneider« jevega obubožanja skoro ni mogoče tolma* •Dovolite, da vam predstavim svojega prijatelja Rosenduftal* •Saj tudi vas ne poznani, gospod!® «Mene bo predstavil prijatelj RosenduftU f«London Optnlon*) lo nerodno. Ali ni ta nadležna obisko» valka omenila tudi njegovega rojstne« ga dne? Ali je bilo to le po naključju ali z namenom? Stemnilo se mu je pred očmi. Ne, si je dejal, ne smem se vznemir« jati. To ima lahko slabe posledice. Že itak trpi od zavapnenja žil. Štiri in šestdeset let mu je — čedna starost — a vendar lahko živi še dolpo. Stari Peltz je še starejši od njega: ima jih že pet in sedemdest . . . Zakaj ne bi še živel? Naj čakajo dediči, saj imajo dovolj časa! Samo vznemirjati se ne sme. Zdravnik mu je to prepo« vedal. In zopet mu je zazvenelo v ušesih: V stiski smo, gospod, ne moremo pla« čati, počakajte, da bo bolezen pri kra« ju . . . Zdelo se mu je, da je za nje« govim hrbtom nekaj škrtnilo in se za« smejalo. A kaj je to? Zopet tema pred očmi. Ali ga lovi? Vrag poberi vse te pro» silce! Nikogar več ne sprejme, niko« gar ne spusti k sebi. Pet in tri deset let se je mučil in trudil, stal je za omaro v trgovini, prodajal moko in milo, krtače in vrvice za čevlje in le s skrajno štedljivostjo je spravil sku« paj toliko, da si je lahko kupil dve hiši ter dejal se nekaj M stop. In zdaj mu to očitajo . . . Imenujejo ga pijavko . . . Naj govore kar hočejo — on ostane trdno tam, kjer je. Popoldne je šel v kavarno. Sešel se je s Peltzom, ki je imel cvet v gumb« niči in je govoril o ženskah. To ti je korenina 1 Sedem križev in pol nosi na hrbtu, pa še mu ni butara težka . . . Mnogo denarja potrosi za razvedrilo z ženskami. Fej! Peltz je svetoval Hembergerju: »Kaj bi se razburjali! Poklonite jim tistih nekaj grošev! Saj vidite, da je bolezen v hiši. Treba je časih razu« meti ljudi in računati z možnostmi, ne samo z dolžnostmi 1» Hembergerju to ni bilo všeč. Glej, si je dejal, kako lahkomiselno govori c tvojem denarju! Tako je, če se pet« insedemdesetletnik podi za krili! Ne, ravnal bo drugače — po svoje. A tudi tukaj, v kavarni, se mu je zdelo, da ga je nekdo dregnil s pali« co: Ne boste dočakali rojstnega dne.. Kdo je, ki ga tako oprezuje? Kdo se mu roga? Kdo? Nikogar ni videti . .. Začutil je bolečine v glavi. Odložil je list, plačal račun in se tiho napoti! domov. Na svežem zraku mu je po« stalo lažje. Šel je po glavni ulici — toda glej, naproti mu je prišla pro* •ilka in se je zaletela vanj , , , To pa je ž 2 od sile! Pogledala mu je tako v oči, da se je ustrašil njenega obraza. Nu, je mislil, mogoče pa vendar po« čakam . . . Naj bo, še enkrat . . . Nu, draga gospa, potrpeti hočem še to pot . . . Kaj pravim? Potrpeti? -Ne vse ostane tako, kakor sem rekel! Kakšna nesmiselna sentimentalnost! Obrnil se je, da bi videl, ali ga je že minila. Nikogar ni bilo pred njim. Ulica se je izpraznila, ostal je sam. Ko je prišel domov, je ukazal gospo« dinji, naj ne dovoli nikomur vstopa. Legel je v posteljo, še preje pa je pogledal v koledar. Tam je bilo zapi« sano: Moj rojstni dan. Da, jutri bo njegov rojstni dan. Prišli bodo sorod« niki in znanci in mu bodo voščili. Prinesli mu bodo rož, otročiči pa bodo deklamirali pesmice . - - Vstal je in je pogledal, ali leži ključ blagajne na svojem mestu. Nenadoma se je bil zbal. da ne bi ga kdo okradel ponoči. V=e je bilo v redu. Utrnil je električno luč. Sprva je mirno ležal in gledal ▼ mrak. A zdaj se mu je zazdelo, da so se odprla vrata in da je vstopila nro« silka, ki mu je ves dan roiila po glavi. Zena ni bila sama. Za roko je vodila bolnega moža in poleg njega sta sto« pala dva otroka. Četvorica je mirno čiti drugače, kakor da je nekdanji milijo« nar bankrotiral vsled inflacije X Don Miguel de Braganz« umri. Na gradu Ebensteinu pri Pittenu ie umrl 40 letni stric bivše cesarice Zite Habsburške don Miguel de Braganza. Bil je sm 1. 1834. pregnanega kralja Mlgnela in je veljal celo življenje za pravomočnega pretendenta na portugalski prestol za primer, da bi se monarhija v tej deželi obnovila. Don Miguel de Breganza je živel večinoma na Dunaju ter je bil kavaleriiski častnik v avstro-ogrski armadi. Med vojno je imel čin feld- maršallajtnanta in ie vodil obramhfe nekega obrežnega sektorja v Dalmaciji. Vojvo-dinja Marija Antonija Parmska, mati cesarice Zite, je bija njegova sestra. X Transjordanija — kraljestvo. Med Veliko Britanijo in Transjordanijo ja bila sklenjena pogodba, ki daje slednji pnpvieo do popolne neodvisnosti Transjord*nija dobi tudi regenta, ki bo nosil naslov k12« I j a. Prvi regent s to častjo bo emir Al'J lah, drugi sin Huseina, bivšega kralja _ džasa in starejša brat Episala, ki Iraku. Zloraba cerkve v politične namene Klerikalni duševni teror. — Cerkev kot politični cirkus. — Agitacija v spovednici. — « Kmečka svinja,« — Že»a ne sme izpolnjevati zakonskih dolžnosti, ako mož ne odpove naprednih listov. — Pobratimstvo Fr. Žebota in dr. Laze Markpvipa. — Zajci. (Govor poslanca Ureka po stenografskem zapisniku Narodne skupš&nO k patru Gvardijanu ter ga pozval odgovor. Sprva je tajil, potem pa je seveda moral priznati Takih slučajev bi lahko navedel še celo kopico. Nekaj pa še vendar moram omeniti na naslov radikalov, današnjih ljubljencev klerikalcev. Kdo je tisti, ki je v Sloveniji y?gojil v našem narodu mišljenje, ki tamkaj ^ttada"? Ali veste, gospodje Srbi iz vladne višine, zlasti pa radikali, kako ocenjuje večina Slovencev vas Srbe in radikale posebej. Vi ^ga ne veste, toda če bi vedeli niti pogledali ?ie bi tja, kjer se klerikalci nahajajo. Večina našega slovenskega naroda je mišljenja — in tej večini pripadajo ti vaši klerikalci —>. da je Srb neke druge vrste človek, da ima skrite rogove, da je Srb roje pljačkaš in ko-rupcijonist. Povodom verifikacijske debate v Narodni skupščini je posl. Urek v svojem nadaljnem govoru tudi omenii kako zlorabljajo klerikalci cerkev in verska sredstva za svojo po-litično-strankarsko agitacijo. Izvajal je; Slišali smo od opozicije razne pritožbe o terorju, ki se je vršil pri volitvah v naši državi. Toda takega terorja, kakor pri nas v Sloveniji, ni bilo v nobenem delu naše države. Če se je v južnih delih naše države vršil teror in so se batinali ter trpinčili ljudje fizično, se to niti primerjati ne more z duševnim terorjem, ki se je vršil pri nas v Sloveniji, kjer se je teror izvajal z zarobljenjem duš, z zarobljenjem vesti in z zarobljenjem človeškega srca, da človek ni vedel, kaj dela. Terorja, ki se vrši pri nas nad možmi, ženami in dekleti tudi v cerkvi in na prižnici, ne more razumeti nihče, ki ne pozna razmer v Sloveniji. Navedel bi lahko nešteto primere, kako se pri nas v Sloveniji dela in pritiska na narod, ne morda v imenu kralja, ampak v imenu Boga, in razlaga, da je Bog v klerikalnih volilnih skrinjicah. Klerikalcem ni nobeno sredstvo prepodlo, da se ga ne bi poslužili ter izvedli, ako to zahteva njihov politični protit. Cerkev pri nas ni več verska cerkev in molilnica, ampak čisto navaden politični cirkus, kjer se agitira, kjer se uganjajo politične orgije. Naj navedemo samo slučaj, ki se je dogodil v prošlem letu v naši farni cerkvi. Ker naš župnik sam ne more dovolj vplivati na to, da bi se zboljšale klerikalne postojanke, so poklicali na pomoč misijonarje. To so večinoma danes čisto navadni politični agitatorji, ki hodijo od fare do fare ter ostajajo tam po teden dni in ljudi politično tako razmrcvarijo, da na zadnje ne vedo, ali so moškega ali ženskega spola. Tak cirkus so uganjali tudi pri nas. Ob koncu misi-jona, ko so mislili, da je njihov namen že dosežen, so cirkus priredili še v sami cerkvi. Župnik je klečal v cerkvi pred oltarjem s hinavsko pobožnim obrazom, misijonar pa pridigoval na prižnici Med drugim je rekel tudi slegeče: >Vi verniki! Strašno ste grešili ne samo proti Bogu, ampak tudi proti svojemu gospodu župniku. Grešili ste ne samo proti Bogu, ampak tudi proti svojemu domačemu dušnemu pastirju s tem, da ste čitali in imeli naročene breeverske časopise. (Za brezverske so proglasili vse oeklerikalne časopise.) S tem, da ste držali v hiši te brezverske časopise, ste gospoda župnika tako težko razžalili da ga morate danes, ko odhajamo od Vas, prositi, da »dobite od njega oproščenje. Torej govorite vsi za menoj S« Potem je začel govoriti ostali pa za njim odgovarjati sledeče: »Zavedamo se,« »zavedamo se,c »da smo storili« »da smo storili itd. velikanski greh s tem, da smo držali v naših hišah brezverske časopise. Zaobljubljamo se, da ne bomo nikdar več tako grešili in da ne bomo nikdar več trpeli brezverskih časopisov v naši hiši Zato Vas, gospod župnik, prosimo, da nam oprostite.« In gospod župnflj je vstal, da zaključi to komedijo, in se obrnil proti narodu, rekoč: »Odpuščam Vami« Odpustil jim je torej grehe, ld so jih napram njemu storili l Drug slučaj se tiče moje žene. Sla je opravit velikonočno spoved v Brežice. Slučajno je spoved vršil ravno pater Gvardijan. Pri izpovedovanju jo je Gvardijan vprašal med drugim: »Kakšne časopise pa t mate v hiši?« Povedala mu je, kakor je tudi res, da nimamo v naši hiši nobenih klerikalnih listov. Nato jo je začel zmerjati z izrazi: »Svinja, kmečka svinja! Take stvari trpite v hiši! Ako ne obljubite, da te časopise odstranite iz hiše, vam jaz ne dam odveze.« Moja žena je nato, ker ni ena izmed tistih, ki bi pri takih stvareh zlepa odnehale, odvrnila: »To je stvar mojega moža, zato vam tega tudi ne morem obljubiti« Pater Gvardijan ji je odvrnil: »Vsaka zakonska dolžnost se pri tem neha. Vi morate tako postopati in se teko dolgo kregati z vašim možem, da bo odnehal in brezTer-ske liste vrgel U hiše.« Moja žena pa je odgovorila: »Jaz se s tvojim možem ne bom kregala, temveč ne maram vaše odveze.« Razjarjena j« prišli ix r*rkva ter mi pripovedovala, kaj se je pripetilo, šel sem takoj minila, nobeden ni črhnil besede. To« da oči, kakšne so bile oči te žene! Še« le zdaj jih je opazil. Na čelo so mu stopile težke znojne kaplje. Segel je na nočno omarico po robec, a čutil je, da nima moči, da bi si otrl pot Sku« šal je vstati, da bi se še enkrat uveril, ali je zaklenil vrata. Spet mu je čudno udarilo v glavo. Zdelo se mu je, da zopet čuje besede: »Mogoče ne boste doživeli niti prihodnjega rojstnega dne . . .» In bilo mu je, kakor da se je vsa soba napolnila s prosilkami, bolniki in deco. Nepregledne vrste ljudi so se pomikale skozi sobo . . . Šum je na« raščal. Čutil je, da mora nekaj storiti. Dvignil se je in je zakolovratil proti ključu električne svetilke. Toda pre« den je pritisnil nanj, se mu je zvrtelo v glavi. Padel je na tla. Cul ni ničesar več. Zjutraj so morali vzdigniti vrata s tečajev. Postelja je bila razgrnjena, koledar je kazal prvega v mesecu, na listku pa je bilo zapisano z rdečimi črkami: •Moj rojstni dan . . ? Tabor 5. XI. ? Kdo je TZgojil narod ▼ tem duhu? Klerikalci so ga vzgajali v bivši Avstriji in ga vzgajajo tudi še dandanes. Ali veste, da klerikalci od prevrata do danes še niso priredili niti enega svojega shoda v Sloveniji, kjer ne bi ljudem razlagali in slikali Srbov in radikalov kot največje pljačkaše, ki so okradli državo in se polastili slovenskega denarja. In mi smo bili tisti ki smo se borili proti tej klerikalni gonji, trdeč, da <© ni resnica in da se ta obdofeitev, četudi se najde tu pa tam človek, ki je lopov, ne sme raztegniti na celokupnost, ker povsod se najdejo slabi ljudje. Fr. Žebot in dr. Laza Markovič. Zato sem tudi sporočil, ko je imel Žebot shod v Pišecah in pripovedoval pri tej priliki zborovalcem, kakšni lopovi so radikali, g. dr. Laza Markoviča dogodek s pismom sledeče vsebine: »Dne 25. VIII. i L je govoril na klerikalnem shodu v Pišecah. sres Brežice, slovenski poslanec Fr. Zebot, jugoslovenski klerikalec, med drugim tudi sledeče: »Posrečilo se riam je tudi odstraniti iz vlade dr. Lazo Markoviča. To vam je takšen človek, ki je komaj 1.40 cm visok, pa je ogoljufal državo za milijarde. Prišel je v Beograd kot berač, se znal prikupiti Pašiču, da mu je pomogel v vlado, kjer je goljufal državo tako, da je danes milijonar in ima v Beogradu 5 najlepših hiš. Komaj se nam je posrečilo, da smo ga spravili na zatožno klop, kjer je sedel 2 dni« itd Gospodu dr. Lazi Markoviča sem navedel celo priče, ld so pripravljene moje navedbe potrditi pred sodiščem. G. dr. Laza Markovič mi je na to pismo cdgovoril sledeče: »Poštovani i dragi gospodine. Primio sam Vaše pismo od S. o. m. i vrlo sam Vam zahvala n na obaveštenju koje ste mi dali Ja 6u predmeti potrebne korake da pribavim sebi satisfakciju. S odličnim spoštovanjem zahvalni Vam Dr. L. Markovič, Ministar na raspoloženju-c Čakal sem, da si bo g. dr. Laza Markovič priskrbel satisfakrijo. Dočakal sem jo sedaj, ko isti dr. Laza Markovič sedi s poslancem Žebotom skupaj v objemu. Aka kdo reče komu, da je tat, ta pa ga potem objame, s tem sam dokaže, da je oni govoril resnico in da je rea tat! Tigri ali zajci? Gospodje radikali I Vi klerikalcev ne poznate. Vi ste jih pogoltnili, toda obtičali vam bodo kakor kosmate gosenice v goltan-cu. Dr. Korošec ni samo molčeča in pohlevna riba, ampak je danes dokazal da je tudi plašljlv zajec, ki zbeži z 20 možmi tigri da se izogne obračunu z menoj, preprostim kmetom, ld je zraven tega Se duševno manj vreden 1« Ko so snoS klerikalci doanali da nameravam govoriti so poslali k mojemu tovariša g. dr. Budisavljeviču dr. Hohnjeca . . . (Medklic dr. Budisavljeviča: »Ostari to! . . .«) No pomaga nič, moram to povedati ..., ki je interveniral, naj ne napadem klerikalcev, češ da bodo popolnoma mirni in pridni! Ker pa tega zagotovila seveda niso dobili in so vedeli da bom z njimi temeljito obračunal, so pobegnili iz dvorane kakor zajci Čestitam vam, gospodje radikali, da imate kot zaveznike take junake, ki niso nič drugega kot gnili in smrdljivi parasiti na našem telesu, in ki bodo v slučaju borbe z vašimi političnimi nasprotniki ravno tako pobegnili! (Živahno odobravanje in ploskanje na levici) Za gobami Tako je z gobami, kakor s hrošči. Le-ti se pojavijo v velikih množinah vsako četrto vigred, one pa vsako četrto jesen. V manjšem številu se pa le pokažejo, ti in one, tam ali tam, vsako leto. Ampak je, recite, kar hočete, večje veselje, če najdete po trudapolnem iskanju, po večurni hoji čez drn in strn, lačni, da vam kruli po želodcu, žejni, da se vam jezik prileplja v suhih ustih, lepega, zdravega jurčka s temnorjavo glavico, ki nas zaljubljeno gleda izza temnozelenega mahu ali sivoriavega iglovja, večje )e veselje, pravim, kakor če pridete v gobjem letu na jaso, posejano s stoletnim! glavicami tega žlahtnega sadeža io imate priliko, da jih nagrabite cele koše ali celo vozove. Letos ni prav za prav gobje leto, vendar so se ponekod pojavile v veliko veselje gobarjem in gobaricam, zlasti pa nam pen-zllonistom, o katerih zlovešči jeziki trdijo, da krademo bogovom čas, kralju in cesarju t«r glavnim finančnim kontrolam pa denar. Pojavijo se pa gobe najprej na živilskih trgih. To je za rob ar je znak, tako rekoč alarm. Tisd dan poprej je deževalo; pod večer se le pokazalo pod pretrganimi oblaki na zahodnem obzorju krvtvordeče sotoce, po Kraljestvo Okrasje na oblekah Splošno se v zadnjem času opaža, da so damske obleke le skromno garnirane; podoba je celo, da ie ženski svet na okrasje pozabil v domnevi, da linija obleke same odgovarja svojemu namenu in da ne potrebuje nobenih pridevkov, ker itak doseže zaželjeno učinkovitost. Vsemu temu ie treba v izvestni meri pritegniti; velja pa obenem tudi pripomniti, da je časih potrebno in naravnost nujno, da se obleka garnira — bodisi s trakovi, s čipkami, z umetnimi svetovi, z biserjem ali z vezenino. Moda trakov, res in čopov je skoz in skoz omamen talnega pomena. Naša slika predočuje v prvem in drugem modelu izpopolnjujoč se tip kosturn-nega kompleta. Na prvem modelu vidimo jopico in obleko iz sinjesive zubeline. Zgornji del obleke je narejen iz istobarvne težke svile. Jopica je obšita s sivim krznom, ki obroblja tudi rokave. Bo rte, kraseče obleko, so svetlejšega odtenka ter tvorijo prehod od svile k blagu. Krilo Je spredaj zvoačasto, zadaj gladko. V sredi upodobljeni plašč Je iz črnega blaga. Garnlran Je s črno vezenino, obrobljen pa z rjavim krznom. Posebno važnost je polagati na zvončasto obliko krila, ki Je obšito s krznom tudi ob strani. Za obiske in večerne prireditve je posebno prikladna obleka kakor jo prikazuje predzadnji model Zgornji del te toalete je čisto priprost in enostaven. V spodnji po lovici gornjega dela Je obleka okrašena z resastimi našitki, ki povdarjajo nežnost Krilo je zvončaste oblike, prepasano in v pasu zavozlano Resaste našitke vidimo tudi na rokavih Vijejo se v podobi obrokov. Zadnji model na desni prikazuje obleko plaščaste oblike prikladno zlasti za starejše in močnejše dame. Osnovna barva tega modela Je črna, temnorjava ali svetlozele-na. Okrasje je lahko individualnejše in pro-steiiše. Ravnali se b-npo v tem pogledu vedno po osebi, ki se ji model prilega. Tip najnovejše ročne torbice Ta ročna torbi "a je zanimiva že po svoji obliki. Mislimo si jo lahko v svetlorjavi barvi. Krase jo 'ermenasti našivi iz temno-rjavega usnja K tej torbici spada denarnica iz nasprotne modne, t. J. temnorjave barve. Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 1 kw), LONDON (Daven-try 1604 m 28 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (4150 m 12 kw, LANGENBERG (469 m 25 kw), BERLIN (484 m 4 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw) MOSKVA ((1450 m 12 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), DAVENTRY (1604 m 25 kw). Nedelja, 23. oktobra. BERLIN 20.80: Koncert orkestra na pihala. FRANKFURT 19.30: E. Kfenek: »Jouny svi- rac. (Prenos iz opere.) LANGENBERG 19.30: E. d' Albert: »Nižava«. (Prenos iz Diisseldorfa.). ZAGREB 20: Koncert tamburaškega zbora »Griče. PRAGA 20: Poljuden koncert orkestra in solistov. 21.30: Koncert, — 1. Dvorak: Dva slovanska plesa. — 2. Petje. — 3. Hubay: Bolero. LONDON 22.05: Koncert. — 1. Pesmi Londo na Ronalda. — 2. Saint-Saens: »Sampon in Dalila«. — 3. Gounod: Faust; arija. — i Mendelssohn: Violinski koncert. — 5. Dve pesmi. — 6. Myddleton: Stare angleške pesmi. BRNO 20: Arije iz Smetanovih oper. RIM 20.45: Odlomki iz Massenetove opere »Werther«. DAVENTRY 22: Poljuden simfonični koncert. DUNAJ 18: Wagner: »Mojstri pevci norim- berSki«. (Prenos iz Državne opere.) VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov. MOSKVA 20: Poljuden večerni koncert. Ponedeljek, 24. oktobra. BERLIN 20.30: R. Strauss: Sonata za violino in klavir v Es-duru, op. 18. FRANKFURT 20.15: Koncert na citre, nato orkestralen koncert. LANGENBERG 21.15: Slovanska glasba. 1. Dvofak: Navihan kmet; uvertura. 2. Rožickij: Mona Lisa Gioconda. — 3. Musorgskij: »Slike z razstave«. — 4. Čajkovski j: Serenada za godalni orkester. — 5. Borodin: Ruske scene, — Moskva. — 6. Borodin: »Princ Igor«. STUTTGART 20: Klavirski večer. — Bach, Bach-Busoni, Beethoven, Chopin. ZAGREB 20.80: CeSko komorna glasba. _ 1. Dvofak; Trio v Cis-molu. — 2. Dum-skij: Trio. — 3. Smetana: Trio v G-mo-lu. — 4. Suk: Elegija. PRAGA 19.30; Granichstadten: »Lastavičje gnezdo«; opera. LONDON 21: Vojaška godba. — 1. Wagner: »Večni mornar«; uvertura. — 2. Štiri pesmi za bariton. — 3. O' Donnel: Tema z variacijami. — 4. Štiri pesmi za bariton. — 5. Čajkovskij: Italijanski capric-cio. 22.30: Koncert komorne glasbe. — Beethoven, Schubert, Saloux, Parry, Mozart. BRNO 19.20: Lisztove skladbe. — 1. Leto romanja. _ 2. Pesmi. — 3. Serenada. DAVENTRY 19.45: Koncert seksteta in poljuden koncert komorne glasbe. VARŠAVA 20.30: Komorna glasba. — 1. Borodin: Kvartet v Des-duru. — 2. Greča-ninov: Vijolica in druge pesmi. — 3. Glazunov: Suita. MOSKVA 20.30: Večerni koncert. ____ Torek, 25. oktobra. BERLIN 19.30: Pojavi in teorije okultizma. (Predavanje.) 20: Hfindel: »Samson«; oratorij v 3 delih za zbor in orkester. FRANKFURT 20.15: Pevski koncert. Sledi: Komorni koncert — 1. Grieg: Godalni kvartet, op. 27. — 2. Dvorak: Klavirski kvartet v Es-duru, op.. 96. STUTTGART 21: Koncert orkestra in solistov. ZAGREB 20.30: Koncertni veer. — 1. Dvofak: Balada. — 2. Smetana: »Domovina«. — 3. Krano: Lužiško-srbska rapsodija. — 4. Franck: Sonata. — 5. Suk: Pesem in ljubav. PRAGA 20: Koncert pevskega zbora Reite-ra iz Letonske. Sledi koncert španskih nar. pesmi, nato večerni koncert lahke glasbe. LONDON 22.40: Koncert seksteta. _ 1. Ur-bach: Griegove melodije; fantazija. — 2. Tri pesmi za sopran. — 3. Kreisler: Lju-bavna pesem. — 4. Chaminade: Piereta. — 5. Grainger: Kolonijska pesem. — 6. Bolero-jopice le novost, katero so spravili modni ateljeji v promet šele letos. Jopica je domače ročno delo. V jesenskem času Je brez rokavov, katere ji našijemo šele pozimi. grmovju pa je legla prozorna megla kakor tančica, zakrivajoča večne tajne matere zemlje. Prihodnje jutro sem vstal že ob štirih. V obsežen nahrbtnik sem spravil še dve precejšnji vreči in nekaj papirnatih vrečic, tako pač za vsak slučaj. Kam da gTem, so me doma izpraševali. Do mi je dolgčas, sem potuhnjeno odgovarjal; da se moram malo izprehoditi in da me najbrž do večera ne bo domov. Ce grem po jabolka, so mi poizkušali izvabiti skrivnost, naj gledam, da dobim zdrava, neobtolčena, če pa mislim nakupiti krompirja, naj bo poceni In pa gledam naj, da bo iz peščene zemlje, tak da je dober. Na kolodvoru vse črno ljudi. Ce gredo nemara vsi d ljudje na kako božjo pot, sem previdno vpraševal vratarja. »Nak, vsi za gobami! Več kot tisoč kart je že prodanih za razne postaje, kjer so v bližini znani gobji kraji«, mi je vrataT slovesno izjavil. Zdelo se mi je pa, da je z levim očesom uprl svoj zlobni poglej v moj nahrbtnik, z desnim mi pa škodoželjno, komaj vidno, namežiknfl. V velikem oddelku tretjega razreda sem se pomešal med »božjepotnike«. Moški z nahrbtniki, ženske s koši in košarami, otroci s košaricami. Vse posode prazne, obrazi zamišljeni, pogovor o vremenu in takih ^vsakdanjostih. Vlekel sem na ušesa, da po- Moderna kožuhovina vseh vrst izbira plaščev, iop itd. LTDOHT LJUBLJANA • i-V JL Mestni trg štev. 9 Oglejte si našo izložbo Štiri pesmi za sopran. — 7. Toselli: Serenada. — & Paderevski: Menuet. — 9. Maasenet: »Manon«; arija. DAVENTRY 21: Verdi: »Traviata«. (Prenos iz Mancheetra.) VARŠAVA 20.30: Kfilmta: »Jesenski manevri«; opereta. MOSKVA 19.55: Prenos opere iz drž. akademskega teatra. Sreda, 26. oktobra. BERLIN 20.30: L. Thoma: »Prvi razred«. Burka v 1 dej. Lahka večerna godiba. FRANKURT 20.15: Mešan večer. (Orkester, solist, — narodne in druge pesmi.) LANGENBERG 20.10: Proslava »Minnesan- ga«. (Sodelujejo solisti in orkester.) STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — 1. Dvofak: Suita 5t. 112. — 2. Brahms: IV. simfonija. ZAGREB 20.30: Koncert lahke češke godbe. PRAGA 19.15: Koncert za ples, nato mešan večer. LONDON 20.15: Haydnove klavirske sonate. 20.45: Pevski koncert. Verdijeva »Traviata«. DAVENTRV 19.45: Biskopove in Benedicto- ve skladbe. Koncert okteta. DUNAJ 19: Verdi: »Aidac. (Prenos iz dunajske opere.) VARŠAVA 20.30: Večerni koncert, nato godba za ples. MOSKVA 20.30: Večerni koncert. Vesela vest za naše radioamaterje Naše radioamaterje je zadnji čas zelo iz« nenadilo, da so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi «MR 3», da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bakelita na« mesto nekdanjega kovinskega vratu. Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih je bil sestavljen vrat. Tudi aktivna grejalna žica je sestav. Ijena in montirana po novih ameriških me« t odah, tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi «MR 3», ki je bila tudi do sedaj odlična, izboljšala do skrajnosti. Cene cevi je pustila tvrdka «Tungsram», d. d. vseeno nespremenjene, ker je prešla tovarna radi znatnega povečanja naročil k racionalneje šemu proizvajanju radio»cevi v seriji, Kino Filmski igralci Gilbert Roland je danes star 22 let. Rodil se je v Španiji, kjer so mu bili praded, ded in oče slavni toreadorji- Tudi Gilbert sam je zrastel v krogu matadorjev krvave arene, in zato ni čuda, da je vsa njegova rodovina videla v njem toreadorja, zlasti ker je bil rojen me seca maja v znamenju bika. Živel je v nekem gradiču blizu Seville, in ko je bil star 19 let, so ga starši poslali na potovanje. Prišel je tudi v Kalifornijo; mladeniču z romantičnimi težnjami je kraljestvo filma tako ugajalo, da je sklenil ostati v Holly-woodu. Kjer jih čaka na tisoče in tisoče zastonj, je imel Gilbert Roland srečo — kmalu je dobil manjše angažmane, nakar je igral z Bobe Danielsovo v filmu »Njen rekorde. Med tem je Norma Talmadgeova iskala partnerja za vlogo Armanda v filmu »Dama s kamelijami«, prirejenem po romanu Dumasa sina. Nekega večera je bila Norma s svojim možem in ravnateljem Schenckom v majhnem hollywoodskem kinu in tu je Gilberta videla na platnu. Takoj je spoznala, da je našla zaželjenega partnerja, in drugi dan je Gilbert mislil, da je najsrečnejši človek na svetu; dobil je pogodbo, po kateri je imel igrati Armanda Duvala, najslavnejšega ljubimca vse svetovne literature. Gilbert Roland je "visok 172 cm, lasje so mu črni kot oglje, oči ima' temnorjave. Od športov ljubi najbolj boks, jahanje in sabljanje. — »Ladja prokletih« je naslov originalnega filma, ki se vrši na najbolj zanimivi vrsti ladij, kar jih plove po oceanu. »Ladja prokletih« je ladja, ki vozi kaznence iz Amerike na samotne otoke v Tihem Ocea- Richard Dix se brani devojk, ki ga preganjajo. izven kaj o »terenu«. Nemogoče. Zapletel sem se v pogovor s še dokaj prijazno ženico, ji pripovedoval, da imam važno kupčijo tam in tam, da bo nemara dež in jo naposled vprašal, če gre mogoče res na božjo pot in da naj pomoli tudi zame. Pogledala me je po strani, malo pomežiknila in hudomušno odgovorila, da gre na tako božjo pot, kakor-jaz in da naj sam pomolim zase, ona pa da bo zase in za svoje. To j« bil prvi Kolomanov žegen. Molčal sem odslej in čakal, kedaj ta kje izstopijo. Za tako druhaljo ne grem ln ne grem, saj me v gošči še napadejo, odvzamejo težko priborjeni plen in še potolčejo. Čakal sem tedaj prav do zadnje postaje, izstopil in hodil že kake tri ure po hribih in dolinah, prebredel nekaj potokov, obiskal vse Jase, »naletel« na vse mogoče užitne in strupene gobe, toda dobil sem samo dva jurčka, n'enda očeta in sina: prvi z velikim obsegom ie imel že mehek klobuk, drogi svež, pa je bi! docela obieden, pod njim Je pa spal črn polž nevzdranmo spanje. Ker Je med tem začelo 5e močno rostti, sem se zatekel v kmečko hiSo tam pri Štanjelu na Koroškem. Bil sem pri Kblmancvi mami, zdravi, čedni ž en Id. Predstavil sem se za prekupčevalca deželnih pridelkov in tako sva sklenila kupčijo z jajci. »Od jarčk po pet, od starih po šest. Ce ne daste, pa zbogom. Še v mesto mi jih ni treba nositi. ljudje kar dero k nam. Financarji in iblaj-tarji vse pokupijo«. Tako ie modrovala Kolmanova mama in ko sem ponižno opomnil, da so malce predraga, se je razkorači-la in začela rogoviliti ter me zasmehovati, češ, da se prav lahko »zmeni« z babami, z dedci da se pa rd mogoče. Vzel sem, plačal in odšel sem z drugim Kolomanovim žegnom. V hosti pod Štanjelom sem v grapi zašel na blatno gozdno pot ob robu nad cesto pa zagledal dvoje rjavih velikih oči. Dva juička — dvojčka! Srce mi Je vztre-petalo od same radosti; vzpel sem se po koreninah med blatno ilovico, loveč se za veje suhega borovca, oba hkrati previdno Irruval, v tem pa spodrsnil in padel na hrbet, kakor sem dolg hi širok. V nahrbt-niku Je nekaj zaškrtalo, sapa mi ie zastala, duša moja pa je bila žalostna do smrti. V Frevaljah, do koder sem hoda več kakor dve uri, sem posetil prijatelja Dečka, kateremu sem razodel svoje srce. K sreči Je imel nabranih n»'taj prav lepih, mladih in zdravih iurčkov, katere mi je velikodušno podaril, češ, da se potolažim. Med vožnjo proti domu so vstopali »božjepotniki« z veselimi obrazi, pevajoč! ta vrisk a'oči v vlak; polne so bile njih vreče, košare in težki so bili koši, iz katerih so kukali s svojimi temnimi očmi pre-žlahtni gobani in gobančki. V svitu postajnih svetilk se mi je zazdelo, kakor bi mi posmehljivo jnežikali, Seš, tukajle smo, pa nismo tvoji. Zleknil sem se v najtemnejši kot ter sanja! o prihodnjem letu,- ki bo — po štirih letih — zopet gobje leto, to bo zopet tisti zlati čas, ko bomo juriSke kar grabili in z vilami nakladali na vozove. In doma? MaT naj še to povem? »Malo truden sem in lačen«, sem rekel in malo pokašljal, »kar cvrtja mi napravi iz jurčkov. Imamo že vse pripravljeno; tudi jajčka sem že kar med potjo malo nabil, da bo prej gotovo. Šel sem namreč po opravkih po svetu, da malo povprašam, kako je s cenami krompirja, Jabolk in orehov. Mimogrede sem kupil nekaj jajčk, spotoma pa nabral nakaj gob. Ce bi bil hotel in že poprej mislil na to, bi jih bil nabral nahrbtnik in pol aH pa še več. Kakor rečeno, to je bflo samo tako mimogrede.« »O ti tamp, ti nekrščanski, kje so ti obesili to dirobnjad? Saj to so veodaT gofoja jajca. Po pet da si jih plača! In polovico razbil? Lepo korist si napravil! Vseh dvajset Jih lahko poješ z gobami vred, pa še ne boš sit!« To je bil tretji in zadnji Kolomanov žegen. StrmtŠkl. f TABOR 5. NOVEMBRA Q GODBA—KABARET-JECA f • KONCERT-PLES-ZABAVA * nu. Režijo vodi bivši režiser Lilliane Gisb, John. S. Robertson, zaposleni so pa Lars Honson (duhovnik), Pauline Starke (vlača-ga), Ernest Torrence (kapetan) in Marceline Day (župnikova zaročenka). Zanimivo je, da je »Ladja prokletih« eden onih redkih filmov, za katerih tekst so bili angažirani pisatelji svetovnega glasu. Za gornji film jo sestavil tekste John Colton, avtor drame »Dež«, ki je minule sezone vzbudila splošno pozornost na ameriških odrih. — Eleganca brade pred Kristusom. Večina ljudi misli, da na orientu nosijo ali so vsaj nosili silno dolge brade. Film, ki mora bolj kot druge umetnosti paziti na zgodovinsko točnost, pa dokazuje, da ni baš tako. Za film »Kraljica harema« so mnogo študirali ter pri tem našli, da so v starih časih smele biti brade dolge največ 7 do 8 cm, če nositelj ni hotel veljati za neelegant-nega človeka. Pri tej priliki so tudi ugotovili, da se začenja doba obritih brad šele 1. 326. pr. Kr., ko je Aleksander Veliki najbrž iz liigijenskili razlogov prepovedal svojim vojakom nositi brado. Buster Keaton se uči boksanja Glasovi nemih umetnikov Marsikdo je gotovo premišljeval, kak vtis bi na nas napravili nlmiki igralci, če bi jib slišali govoriti. Evo nekaterih podatkov! Pola Negri govori s slabim tujim ak-«n-tom. Njene geste so vse prej nego teatralne. Clara Bow, tipično sodobno dekle osemnajstih let, ima glas, ki se ji povsem prilega. Nekoliko je skromen, nekoliko pa tudi koketen. Bebe Daniels ima poln, zvonek alt, in njen naglas je zelo energičen. Richard 7>i.v in George Brancroft sta oba dovršila igralsko šolo ter govorila deloma kot gledališka igralca, malce poz-irsko in teatralno. HaroM Llcvi pravi, da je zanj ia za njegove prijatelje sreča, da ni šel za opernega pevca. Zakaj, ne bilo bi mu lahko odločiti se za bas ali za bariton. Prodajalec: «Ali naj vam dežnik pošlje« mo na dom?» («Passing Show») ŽIC.OH Kil D t so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. DrOETKER- JEVIM RACKINOM Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin Op. Oetker, d x o. x„ Maribor. Krila naše »Ljubljane" Pozdravljeni, Šmarna gora in S'peta Katarina! Moderni Ljubljančani ne bomo več proučevali ptičje perspektive z vajinih vrhov; za 100 Din nas -bo dvignil zrakoplov »Ljubljana« v zračne višave in letal bo z nami nad Ljubljano in okolico. Če priračimamo k vsem me'ricam cvička in parom klobas, porcijam gnjati in vrčkom piva, ki jih potrebuje motor navadnega zemljana, da se povzpne do skromnega razgleda, še par litrov prelitega potu in pet parov žuljev nai nogah, tedaj dobimo jasen rezultat, da je avijon cenejši, kadar gre samo za 1 ep razgled. In samo tega si bomo lahke privoščili na krilih naše »Ljubljane«. po zadnjem robu pa s platnom. Letalo je dvosedtežno, pilot sedi spredaj, zadnje mesto pa je določeno za pasažirja. Pilot ima pred seboj višinometer. taho-meter in brzinometer. Ker je aparat namenjen tudi v šolske svrhe, ima dvojno krmilje. Višinsko krmilo in krilca se uravnavajo z navpičnim krmilnim drogom, ki se da premikati v vseh smereh. Če se potisne krmilni drog naprej, se nagne aparat navzdol in obratno. S premikanjem krmilnega droga na desno in na levo pa se premikajo krilca na konceh glavnih kril navzgor oziroma navzdol in s tem se nagiba letalo na desno oz. na ijjš i " t j H * / » 11881' V-* - " tPl Avion «Ljubljana» Zadaj na stranskem krmilu jo vidna velika črka «X», mednarodno določen znak za našo državo^ Letalo »Ljubljana« spada imed nizke enokrilnik'e, kakor znana Junlzersova letala za zračni promet. To pa 'vsled tega, ker so pritrjena krila na spodnjem robu trupa v nasprotju z visokimi isnokrilniki, kjer so krila pripeta na zgornji rob. Celo letalo od propelerja pa do skrajnega konca repa je dolgo 7.3 m. Višina letala od koles do skrajnega propelerjevega konca je 1.75 m; njegova razpetina, to ie dolžina preko kril, pa meri 13 m. Na sprednjem kancu trupa je pritrjen motor, posebno lahka ju sigurna konstrukcija znane tvomice Daimlerjevih motorjev, torej ima dva cilindra ter 885 kubičnih cm vsebine. Cilindra ležita v vodoravni legi drug drugemu nasproti in ju hladi zrak. Vsak cilinder ima štiri prezračilnike. Skozi dva vsrkava motor zmes zraka in bencina v cilindre, skozi ostala dva ventila pa potiska bat zgorele pline na prosto. Motor proizvaja maksimalno 20 k. s. in napravi 3000 obračajev na minuto. Pri tako visokem številu obračajev pa bi delal propeler jako neekonomično, radi česar je med motorjevo in prope-lerjevo osjo vdelana prestava potom zobatih koles, tako da se pri 3000 mo-torjevih obračajih zavrti propeler le tisočkrat na minuto. Taka prestava se je Izkazala za jako ugodno in omenimo levo. Stransko krmilo Pa se uravnava s pedalom, t. j. z drogom v vodioravni legi, ki se z nogami potiska naprej oz. nazaj in s tem obrača stransko krmilo Pogled na krilca (Če se pomakne krmilni drog v smeri pu« ščice, tedaj se postavijo krilca v to lego. Levo krilo se dvigne, desno pa pobesi.) ma levo oziroma na desno. Kolesi nista pritrjeni na skupni osi, marveč ima vsako kolo posebno os, pritrjeno na jekleni piramidi pod trupom. Največja višina, do katere se more povzpeti letalo, je 5000 m, največja višina z normalno obtežbo pa 3700 m. Da more doseči aparat tolikšno višino, je mogoče le na ta način, da se od višine 1500 m naprej odpre posebna zaklopka, Pogled na motor j in propeler avi-ona «Ljubljana» naj, da se čedalje bolj poslužujejo tudi na velikih potniških letalih, kijer je absolutna varnost vožnje prva skrb. Motor porabi na uro pri polnem delu 5 kg goriva in pol kilograma olja. Kot gorivo se uporablja zmes, obstoječa iz bO odstotkov bencola in 40 odstotkov bencina. Torej ne žene motorja sam bencin, kakor se navadno domneva, ampak obstoji pretežni del goriva iz bencola, kar ima svoje posebne dtobrote glede na enakomerno delovanje motorja. Pri tej priliki moramo pripomniti, da v celi Nemčiji, kii velja v Evropi za vzor glede zračnega prometa, ne vozi niti en avijon samo z bencinom, marveč se uporablja povsod v pretežni množini bencol. Za naše razmere je to v toliko neugodno, ker je v najnovejšem času država ponovno močno zvišala trošarino zanj, ki se je vsled tega naenkrat podražil od 11 na 14 Din za kg. Gorivo se nahaja v tanku, ki je pritrjen pred pilotovta sedežem tako visoko, da gorivo samo teče v motor, torej ne da bi bilo treba uporabljati kako črpalko. V tank gre 25 k!g goriva, kar zadostuje za kakih pet ur normalnega poleta s hitrostjo 100 km na uro. Pri največji hitrosti letala, ki znaša 120 km na uro, dela motor nekoliko manj ekonomično, porabi torej povprečno več goriva. Sicer pa se leti z maksimalno hitrostjo le redkokdaj, kfer pri tem tudi motor trpi mnogo več in se prej obrabi. Pri normalni vožnji in brezvetrju bi torej ljubljanski avijon lahko preletel progo Ljubljana - Beograd vzdržema brez pristanka. Teža letak samega znaša 270 kg. V niem je prostora za dve osebi, za 30 kg olja ter za 10 kg prtljage, tako da dvigne v celoti lahko 450 kg. Krila imajo 20 kvadratnih metrov nosilne ploskve, tako da nosi vsak kvadratni meter težo 23 kg in porablja za to 1 k. s. Krila so iesena, prevlečena spredaj z furnirjem, skozi katero vsrkava motor dodaten zrak, ki omogoča dovolj intenzivno zgorevanje v atmosferi, ki je nad 1000 m že občutno razredčena. Aparat je bil izdielan v tvonnici Klemm v Stuttgartu in nosi značko L. 20. Stal je 132.000 Din. Kljub temu, da je to še povsem moderna tipa, vendar ima že za seboj celo vrsto lepih uspehov. Tako si je letalo te Pogled v notranjost pilotovega sedeža (Spredaj višmomer, brzinomer m takso« meter. Spodaj krmilni drog A, s katerim se vravnava višinsko krmilo in krilca ter pedal B za stransko krmilo. vrste pridobilo v krožnem poletu po Nemčiji 1. 1925. na progi 5000 km prvo, drugo in tretje mesto med letali, ki so bila opremljena večinoma s 3- do 4-krat jačjimi motorji. V tistem poletu so bila zastopana 4 taka letala in sicer je preletelo prvo 3800 kkn, drugo 3400, tretje pa 3100 km. Vsa ostala letala, ki so tedaj konkurirala, so preletela le 1800 do 2000 km dolge proge. Septembra meseca letošnjega leta se je posebno odlikovala ta tipa v nemškem Sachsenilugu, kjer je startalo 19 lahkih športnih avijonov. V tej tekmi si je priboril Klemm L. 20 drugo, tretje, četrto, peto, šesto, sedmo in osmo mesto med ostalimi avijoni, ki so imeli vsi znatno močnejše motorje. Ljubljanski avijon se bo porabljal za šolanje novih pilotov in pa za izpopolnjevanje starih. Uporabljal pa se bo tudi za polet s pasažirji, na kar interesente posebno opozarjamo. EnkTaten polet bo stal 100 Din in se naj interesenti, kfi žele leteti, javijo v tajništvu ljubljan- skega Aerokluba (Kazina). Ravno tako poziva klub one izvoljence, ki so ob priliki letalskega mitinga prejeli številke za polet, naj se zglase v klubu, da bodo ob prvi priliki leteli z novim avijo-nom in ne bodo ha ta način prikrajšani za polet, ki ga radi pomanjkanja časa na mitingu niso mogli absolvirati. Jesen v planinah »Svet' Mihu je dan zašu!« Tako pravijo Gorenjci in s tem menijo, da je pričela o sv. Mihaelu popolnoma nova letna doba. Ne briga jih, kakšno vreme prerokuje pratika in vse eno j ion je, kaj je naslikano poleg svetega Mihe: ali dež, ki se ipo planinah spremeni časih v sneg, oblačno ali tudi jasno. O sv. Mihi mora zadnja živina s planine in drobnica z visokih goličav. Nekaj dni že vleče močan zapadni veter in neusmiljeno goni megle. Končno stori, da nastanejo silne plohe in narastejo gorski potoki. Šele zatem potegne oster sever, ki nažene zopernega dolgočasneža. Vrhove pobeli deviška Komaj leže v dolino mrak, se oglasi gori pod Turni, kjer je sicer prava domovina gamsov, srednje močan jelen, ki je še koncem poletja spremljal najlepšega kar jih je bilo v Koritu. Ni še ddgo, ko sta v lepi, od mesečine obse-jani noči pošteno obdelala drvarjev oves in pohrustala nekaj zelja in pese. Bila sta si dolgo prijatelja, posebno pri raznih nepoštenih dejanjih. Ko pa se je šlo za nežnejše srčne občutke in sta se sukala okoli mladice, sta se skregala in slabejši je moral oditi. Izbral si je starejšo košuto z mladičem, da bi ga tolažila v jesenskih svatovskih dneh. Ali komaj ona zasliši mogočni glas Jelen raka in kliče na boj druge jelene belina, srednje lege pa posrebri prva slana. Odsihdob so v gorah hladni večeri in dolge mrzle noči, ki preženejo skoraj sleherno človeško bitje v nižavo. V gorah zavlada skozi nekaj dni veličasten mir. Ali ta mir ne traja dolgo. Jesenski čar silno vpliva na največjega prebivalca in krasitelja gorenjskih planin, na mogočnega jelena. V njegovem srcu vzkipi in iz orjaških prsi se izvije mogočen glas, ki osupne trenutno vso pokrajino. Kakor bi se odtrgal velik plaz in drvel čez prepad, podirajoč po pobočjih stara debla, tako zarohni sredi najsvetejše tišine na mali trati, porasli z redkimi mecesni, pod skalnato Storži-čevo piramido, visoko štrlečo preko njegovih gorskih sosedov v jesenske jas-nine. Ne strah, nekaj svečanega se poloti bajtarja, ki drvari ter skoraj izpusti sekiro in se prekriža. »Jej, jej, sedaj je vse skupaj!« jeclja sam s seboj in si mane roke, veseleč se lepote stvarstva. Čaka in čaka, ali to pot se jelen več ne oglasi. Pač pa posluša drvar jelena ponoči v svoji bajti, viseči v strmi gorski rebri. Cez dan rohneči jelenov glas postane v noči dokaj mehkejši in vabljivejši, kakor da je namenjen dolgouhim, visokonogim ljubicam. Drvar ima prav! Iz vseh krajev prihajajo košute v še mlado, z visoko travo poraščeno poseko, kjer so skrbno, kakor korakajoči vojaki, razvrščene smrečice. Dve veliki starki, nepriljubljeni med jelenjadjo brez telet ki sta velik del leta presamotarili in tri lanske družice, ki so bile skozi vse leto v bližini rogatega paše ter za ženitovanjsko dobo popustili svoj naraščaj, so prišle kar brez sramu. Nekoliko bolj v zadregi pa se ji približuje mladica, kateri je paša kaj rad podvoril med letom. Mladica se ne more načuditi svojemu častilcu, ki ji je večkrat šepetal, da mu je všeč samo ona. Sedaj pa hoče imeti kar vse. Čudi se tudi vsiljivosti svojih plemenskih sester. Skozi dvodnevno precej toplo vreme se ne oglašajo jeleni in gozd zopet molči. Tem gorja pa je tretja hladna noč, na čije predvečer novina pobeli doli do bukovja. velikega paše, postane nemirna in želi oditi tja, kamor so odšle mnoge druge. Da se izkaže pogumnega in si ohrani nevesto, je pričel on prvi trobiti. Ne gre pa naprej in je zadovoljnejši, da ga ne obiščejo drugi. Paša izpod Storžiča prisluškuje, nato pa zatrobi dokaj jačje kakor navadno. Stari botri kar priskočita in se dobri-ikata gospodarju, pričakujoč prijetnih trenutkov. Ali kakor se vidi, je paša precej nerazspoložen in še nekoliko moto, ki ga je hujše skelela kakor najbolj skeleča rana. Zopet zatrobi nevarni nasprotnik. Paša premišljuje, kako bi se rešil ne-prilike. Morda bi bilo bolj ugodno, da se srečata kje drugod in izvojujeta borbo brez prič ali — ali — da se umakne tja. kjer ga nikdo več ne najde? A že je pre-kasno. Prebudil se je ves harem in košute pozorno motre svojega gospodarja. Mladica, ki je včeraj občutila prvič zakonske sladkosti, ne dvomi o njegovem junaštvu, košute srednje starosti gledajo nekoliko plaho. Škodoželjni pa so pogledi stark; hudobnost sije iz njunih oči. Komaj čakata, kdaj da prilomasti gozdni strah. Prisostvovali sta lanski borbi, videli sta veliko njegovo ponižanje, ki bi ga tudi letos privoščili svojemu prostovoljnemu gospodarju, ki ju je včeraj zapostavil za mlečnozobo mladico. Jelena se oglašata in vsak trenutek se mora pojaviti na bojišču nevarni nasprotnik, zvezde blede, konica Storžiče-ve piramide je lahno zadahnjena. Iz višine, preko posrebrenega pobočja se polagoma pomika proti dolini jesenska noč, nji pa sledi korak za korakom poslanec dneva — jutro, odeto v siv plašč. Baš, ko pogleda jutranji svit v poseko, dvigne razburjeni paša glavo, vrže po sebi mogočno rogovje, potegne vase z jesenskim vonjem napojeni zrak in mogočno zatrobi. Med mladimi, par metrov visokimi rsmrekicami, rastočimi ob poseki, se nekaj zamaje in skozi gosto vejevje se prikaže gozdni strah. Velika glava, okrašena s kratkim debelim oguljenim rogovjem, na katerem so močno izra-ščeni samo očesni odrastki, zlobnega mežikajočega pogleda, nekaj časa mirno štrli. V trenutku, ko se okrene paša proti nepoklicanemu gostu, ta zasuče glavo in vjame nasprotnikovo čelo. Z vso silo pritiska na nasprotnika in z velikim naporom se bori proti paši, na čijega životu so napete vse mišice in mu skuša preprečiti pristop v poseko. Ali nič ne pomaga: že se nadaljuje in stopnjuje borba v poseki. Nevarna nasprotnika neusmiljeno teptata mlad smrekov nasad. Stari košuti bi najraje kar vzkliknili od veselja, ko vidita, kako zapuščajo moči njunega prejšnjega čestilca. Krvave sline tečejo iz ust paše, ali še ne odneha. dokler ga gozdni strah ne pririne na kraj poseke v jarek. Premaganec, ki je skozi vse poletje ponosno hodil in si lastil slavo najlepšega, beži in se boji, da bi mu zmagovalec ne sledil in ga ne preparal z nevarnim rogovjem. A tudi nasprotnik je že omagal. Še strašnejše zarohni in odhaja. Njemu ni za ljubico, ne za naraščaj, on sovraži Jelenja borba za košute utrujen od prvega svatovanja s svojo najmlajšo izvoljenko. Paša posluša in se čudi, koliko ženinov vriska to noč. Malo po polnoči leže kraj parobka, od koder bo imel zjutraj lep razgled po dolini in tja gori pod plazove. Komaj malo zadremlje, že se prebudi in plane kvišku. Zopet prisluškuje, toda to pot zelo vznemirjen in skoraj ne veruje lastnim ušesom. Okreče glavo, obrača uhlje in sedaj dobro sliši, da je resnica, da ga niso varala ušesa. Globoki bas. ki se neprestano dviga in izzveni dolgo zategnjeno, zarohni gori pod Va-nežem. Ta glas, ki mu je znan že izza lanskega leta, mu pretrese kosti. Oglasil se je tisti stari velikan, z zanikarnim suhoparnim rogovjem, ki je pa poznan kot najnevarnejši in najspretnejši boritelj. Lansko leto sta se dvobojevala in poleg hudih ran je doživel paša tudi sra- vse, on vživa v zlobnosti. Sledita mu * stari košuti in sicer kljub temu, da se zavedata, da ne bosta vživali pri njem sladkosti ljubezni. Sovraštvo, porojeno iz samoljubja in zavisti, je jačje kot lepi občutki. Ko se zaiskre rosne kaplje po dolini v prvem solnčnem žarku, ki je radovedno pogledal skozi vrhove belih gora, se družba pomika proti gostemu smrečju, kjer se hoče starec zopet prikriti pred najnevarnejšim nasprotnikom, pred človekom. VL K. Jelen Risal f Josip M. Gorup. ALADDIH svetilka Im ssUaata žar e v aš flj s Alidoln sve lika rudi s 94,/« zraka in 61/0 petra cja belo jedn ko za 80 sreč jako ave'lob-. Pregrevanje s šplrtom aH beniinom tei pumpanje z zr.kom nI p tre do. Svetilka je ne-opasna. v smrdi ne po zroia saj. Lahek pvsto-?ek in se more prepustiti otrokom. Oprema je ahku in elegantna. Sigurna proti t gnjtm ln eksploz cljl ter v gorečem stanju brez opasnosti Goreči materijnl ie m nlm len ter se ■ upna cena amortlsuje v kratki dob uporabe. Z1 Izvrstno elovanje svetilke prevzema s 5 letno tovarniško t ara cljo. 1063S- Jugovl vensko Gen»ralno zastopstvo: B5RZ:l d d SUBOT.Cfl Zaht vajte cenovnlk. Kulturni pregled Ljubljanska drama Nedelja, 23.: Idealni soprog, Lzven. Ponedeljek. 24.: Hlapec Jernej. B. Torek. 25.: zaprto. Sreda. 36.: Polnoč. C. Četrtek. 27.: Ukročena trmoglavka. A. Ljubljanska opera Nedelja. 23.: Poljska kri Popoldanska predstava. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 24.: zaprto. Torek. 25.: Zaljubljen v tri oranže. D. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 23.: »Lokalna železnic«*. Mariborsko gledališče Nedelja, 23.: «Bajadera». Kuponu Ponedeljek, 24.: »Bobbijeva poslednja noč* (Gostovanje Dunajčanov.) Torek, 25.: «Strahovi». (Gostovanje Du« najčanov.) Celjsko gledališče. Nedelja, 23. »Mogočni prstan«. Začetek ob 15.30. Znižane cene. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 23. t m. zvečer vprizori ljubljanska drama Wildeovo igro »Idealni soprog« v režiji g. Skitoinška. V glavnih vlogah sodelujejo ga. Medvedova, gdč. Debeljakova, gdč. Vida Juvanova ter gg. Levar. Rogoz in Peček. Predstava je izven abonmana. V operi se poje Nedbalova opereta »Poljska kri« z go. Poličevo, gg Drenovcem, Peflcom ni Povhetom v glavnih vlogah. Režijo ima-g. Povhe. dirigira ravnatelj g. Polič. Predstava je popoldanska ljudska 00 znižanih cenah. Začetek ob 15.. konec približno ob Gledališki abonenti in »Gledališki list>. Ker prihajajo dnevno od strani ljubljanskih abonentov gledaliških lož pritožbe, da niso prejeli »Gledališkega lista», jih tem potom obveščamo, da je vračunan pri plačilu lože samo en izvod »Gledališkega lista», ki se pošilja abonentu, na katerega ime je loža oddana. Na željo se »Gledališki list> pošilja tudi drugim posetnikom lož proti celoletni naročnini 70 Din za izvod. Koncert vijolinskega virtuoza g. Saše Popova v Celju Dne 5. t. m. je imel v dvorani Mestnega kima v Celju koncert violinski virtuoz g. Saša Popov: Popov nam ie znan že izza lanskega koncerta. To pot si je izbral spo-. red, ki predstavlja polnovredno muzikatao vrednost. Stamitzov koncert v G-duru (Reitz-ovo iz.dar.je) ie podal Popov z vso fimeso. vselej z jasno začrtano linijo in v strogo klasični obliki, kakor znata to izmed velikih goslačev samo Huberman in Man6n. Popov ni le virtuoz, ampak tudi resen in globoko čuteč umetnik, roazik, ki ne vidi v tehniki svrhe, marveč jo podreja višjim namenom. Naša koncertna publika ie danes že tako daleč, da ne posveča pretežne pažnje zgolj tehniški 'akrobatiki. Popov je ostal umetnik tudi pri N. Paga-ninijevih od K. Szimanovskega predelanih «Treh kapricah, in dosegel ž njimi sijajen uspeh. Nepotvorjeno globoko muzikataost je pokazal še posebej ob izvajanju Corelli-Kreislerjeve «Follie». ki presega dosedanje skladbe v vsakem pogledu, posebej še v harmoničnih izpremembah, kjer se je znal Krersler genialno izogniti dolgočasnosti večnega D-mola in apliciral okusno vse varijacije, da so močno učinkovale. Pianist g. Alfred Grone je zopet dokazal, da Je umetnik resnega stremljenja. V spremljavi je bil diskreten. Tvoril je s solistom vselej idealno skladnost ter pripomogel, da so vse točke dosegle višek tako v plastični izdelavi celotne skladbe kakor v vseh podrobnostih in v dinamičnem stopnjevanju. Grone je svlral tudi nekaj komadov sam: Rahmaninova in Skrjabina. Oba sta morala dodajati. Popov je to pot igral na sveže nove Palf-nerjeve gosli ki so sicer dobro zvenele, ali vendar ne dosegajo kvalitativno prejšnje stare Popove Amati violine. Posebna hvala gre tvrdki Ropaš v Celju, da je dala izvrsten nov glasovir «Sttagl» za ta večer na razpolago. Bil ie zares vzvišen večer, ki nas ie vsaj za eno uro dvignil nad prosto vsakdanjost. Karel Sancin. Shaw: . Prvič je bilo letos delo Bernarda Shawa na mariborskem odru. In še dokaj srečno. V Shawove slike sta se sicer zaglobila samo dva: ga. Bukšekova — gospa Higgius in gosp. Daneš — prolesor Higgius, drugi so pa dobro igrali in režija je bila pohvalna. Doolitle (gosp. P. Kovič) in Eliza (gdč. Kovačičeva) bosta morala že sama spoznati, da Shaw ne trpi pretiravanja drugače in in nikjer drugje — kot pod svojo ironijo. Bolj v slogu angleškega psihonatu-ralizma je bil Pickering gosp. Rasbergerja. Podeželske odre opozarjamo, da je »Lokalna železnica*, ki jo igra Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, izšla v posebni knjigi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Broširana velja s poštnino 13 Din. Nagrajene enodejanke. »Jugoslovenska Straža> je svojedobno razpisala natečaj za pet enodejank iz življenja naših neosvobo-jenih bratov. Tekmovalo je 28 dram, izmed katerih so bile nagrajene: Marine Božičeve iz Vukovara, PI»ninU< sdmrilni fe) jdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje žreve*. Izpuščaje, obolenja m» kračne klsHne, jeter, žolča In iolčnl kamen. Pri-8ten samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom: Lekarna Baho-vee. Ljubljana l?4-a O težki atletiki Težka atletika ima zaenkrat v Sloveniji Se malo prijateljev. Sistematično jo gojita Je ljubljanska kluba Slovan in Ilirija, dočim je prvi dosegel že znatne uspehe, se drugi vsled kratke dobe obstoja težkoatletske sekcije še ni povspel preko začetnih treningov. Upajmo, da bo skorajšnja konkurenca domačih tekmecev dvignila njihovo kakovost In tako tudi to športno panogo na stopnjo, ki bi jo v Sloveniji lahko zavzemala. V težki atletiki ločimo tri discipline, in sicer dviganje uteži, rokoborho in boks. Naziv »težke< atleiike pri prvih dveh disciplinah skoraj ni popolnoma na mestu; tudi v drugih panogah imamo discipline, ki zahtevajo od športnika še mnogo več fizične sile (n. pr. maratonski tek, met kladiva, veslanje itd.) Težka atletika res ni tako »težka« kot bi sodili po njenem nazivu vsekakor pa je primerna le moškim. Dviganje uteži. Uteži ali semintja tudi bremena so železne ročke, ki jih je treba potegniti, suniti ali dvigniti — z boljšo, slabšo ali obema rokama. Razen tega dvigamo uteži od tal do vzravnania. jih vihtimo, nosimo, držimo itd. Težkj so tudi dvigi, ki se izvaiajo v vzpetni stoji, počepu ali leže na tleh. Poteg je vaja. kier priče v glavnem do izraza spretnost in inteligenca dvigalca. Vaja se izvede tako. da ročko z eno ali obema rokama tik ob telesu brez nresled-ka od tal potegnemo do stegnjenih rok nad glavo. Enoročni poteg 50 kg ali oboieročni 65 kg je že lep uspeh Sunek je vata, kier lahko atlet, absolutno vzeto, doseže največji uspeh, vsled česar se ta vaia na škodo drugih goii nai-češč^ Vaja se izvede tako. da naložimo ročko s pomočjo ostale roke ali brez nje na ramo. uravnamo dihanje in sunemo nato Točko kvišku do stegnjene roke. Ista vaia se enako izvaja tu-di lahko z obema rokama. Lepa rezultata sta enoročni sunek 65 kg aH obojeročni 100 kg. Tezno dviganje ie najenostavnejša vrsta dviganja, kier se pokaže predvsem moč mišic. Ročko je treba prosto ali neprosto naložiti na ramo ali na;prsi ter io nato počasi dvigati do stegnjenih rok nad glavo. Pri tem mora ostati telo mimo. Pri tekmovaniu delimo tekmovalce z ozirom na njihovo telesno težo na pet razredov: a) peresna teža do 60 kg. b) lahka teža do 67.5 kg. c) lahka srednja teža do 75 kg, d) težka srednia te<ža do 82.5 in c) težka teža preko 82 5 kg. Rokoborba. Rokoborba ie najstarejša disciolina težke atletike. Danes ločimo v rokoborbi dva sloga, grško - rimskega in prostega. Precej razširjena ie tudi japonska rokoboTba. tkzv. »džiudžitsu«. ki pa služi boli v obrambne, kot športno - tekmovalne namene. Rokoborba ie najvažnejša in najide-alneiša vaia za enakomerno okrepitev vsega telesa. Kakor pri dviganju uteži ločimo tudi rokoborce na sedem razredov, in sicer na a) bantam težo do 53.524 kg. b) peresno težo do 57.152 kg. c) lahko težo do 61.235 kg. d) srednjo težo do 66.678 kg. e) srednjo lahko težo do 72.574 kg. 0 srednio težko težo do 79.378 kg in g) težko težo preko 79.378 kg. Ta delftev velja samo za amaterje. Rokoborba se izvaja na blazini (4 X 4 m) tn traja po 5, 10 ali 20 minut. Tako dobo imenujemo kolo (rundo). Med posameznimi koli ie odmor ene minute. Boi traia dogovorjeno število kol ali pa do odločitve. Premagan ie oni. ki se prvi za trenutek dotakne tal z obema ramenoma. Pri grško-rjmski rokoborbi so dovolieni vsi prijemi od tfemena do bokov razen onih. ki ovirajo dihanje, pri prostem slogu pa so dovolieni vsi prijemi, tako da, je ta način nekoliko nevarnejši m zahteva' več vaje in opreznosti. Jugoslavija ima v tej disciplini le par znanih zastopnikov. Dne 3. novembra se bo vršilo v Budimpešti evropsko prvenstvo v rokoborbi. Boks. Tudi boks kot šport ie zalo stara telesna vaja. Od starih Grkov fti Rimljanov je preko srednjega veka. kier se o niem skoraj ne čuje. prešel v 18. stoletje, ko se ie začel naglo širiti po Angliji in nienih kolo-niiah. Tudi danes prednjačijo v boksu angleške dežele: tesno za Ameriko. Anglijo in Avstralijo koraka Nemčija, nato Romani in končno Slovani. Izvrstni bokserii so tudi črnci. Boks ie tipičen moški šport in zahteva gibčnost, spretnost, solidnost. skratka vse telesne in duševne vrline Boks se izvaja na prostoru z napetimi vrvmi v višini 0.61 in 1.22 m. ki ima obliko kvadrata od 4.88 m do 7-32 m. Pri boksu se uporabljajo usnjate rokavice (težke navadno 186 g). Kolo traia 3 minute: pavze so enommutne. Boi traia določeno število ko' ali do odločitve. Če oo kolih ali k. o. ne pade odločitev, se klasificira po kazenskih točkah. Najuspešnejši ali naipogubnejšl udarec je tkzv. »Knock-out«. »Knock-out« je udarec na določena občutljiva mesta na telesu, (glava, prša. želodec itd), ki poderejo nasprotnika za par sekund na tla. Ako obleži nasprotnik na tleh vsai 10 sekund, ki jih mora sodnik sdasno šteti, se smatra, da ie premagan. Slično kot pri dviganju utefl ln rokoborbi delimo tudi bokserie na osem razredov, ta sicot a) mušjo tefo do 50-80? kg, b) ban- 57.. 132 kg, d) lahko težo do 61.237 kg, e) vvelter težo do 66.678 kg, f) srednjo težo do 72.574 kg, g) STednio težko težo do 79.378 kg in h) težko težo preko 79.378 kg Zadnja velika senzacija v tei disciplini je bil boj med Tunnevem in Dempseyem, o katerem smo obširno poročali. Dem>psey ie protestiral, češ da je bil niegov nasprotnik že premagan knock-out. česar pa mu sodniki niso priznali. Podlegel ie nato do točkah. Tunnev ie svetovni prvak. Te vrste nai bodo kratek pregled one športne panoge. ki Dri nas še ni tako doma kot so številne druge. Današnje prvenstvene tekme Ilirija : Hermes — Primorje : Slavija — Panonija : Reka Danes se vrši v Ljubljani pet prvenstve« nih tekem, in sicer dve prvorazredni, ena drugorazredna ter dve tekmi rezerv istih prvorazrednih moštev. Torišče bojev je I danes igrišče ASK Primorja, kjer nastopijo [ ob 10. Primorje rez. : Slavija rez., ob 14. j Primorje : Slavija in ob 15.30 Ilirija : Her« j mes. Slabši del bitk se vrši na igrišču Ili» ! rije, kjer igrata ob 10. rezervi Ilirije in j Hermesa, ob 14. pa drugorazredna Pano« i niia in Reka. j Današnje tekme so za nekatere akterje precej važne. Hermes se letos bori precej nesrečno in mora odigrati dve najtežji tek* mi. katerih prva. proti Iliriji, ga čaka da* nes. Ker- njegovi Izgledi za zmago niso ve» liki, bo v glavnem skušal uiti s čim zmer« r>ejšo dozo golov Primorje ima danes dve skoraj gotovi točki v žepu. Vsekakor bo Slavija napela vse sile. da ne poslabša svo* je že itak pasivne razlike golov. Ker pa končno udi presenečenja niso izključena, bodo tekme nudile brez dvoma prav zani» miv šport. V II. razredu se bije danes trd boj. Re* ka vodi sedaj z eno točko in bo imela mnogo posla, da si ohrani zavidljivo pozi« cijo. Mariborska športna nedelja Danes ob 7.30 startajo udeleženci mo/o* ciklistične ocenje\>alne vožnje na Glavnem trgu. Vožnja se bo vršila na progi: Mari« bor — Celje — Velenje — Dravograd — Maribor, ki meri 186.4 km. Prijavljenih je zadovoljivo število konkurentov za naj« različneiše kategorije. Za prve ocene se bodo razdelila častna darila. Prvi motoci« klisti se bodo vračali okoli poldneva na cilj. ki je tudi na Glavnem trgu Ob 10. se vrši trening tekma med prvim moštvom in oiačeno rezervo «Maribora», v kateri sodelujeta bivša leva zveza Concor« die in reprezentativni centerhalf suboti« škega podsaveza. Sodi! bo g Planinšek. Svoboda : Ptuj (prvenstvena) se bo vršila ob pol 14. na igrišču «Maribora». Moštvo «Svobode» ima več izgledov, kar dokazuje njegova dobra forma in tehnična izpopolnitev posameznikov. «Ptuj» razpo* laga z mladim, požrtvovalnim moštvom, ki pa na tujem terenu ne nudi onega odpora kot na domačih tleh. Sodil bo o Fischer. Železničarji : Merkur (prvenstvena) se bo odigrala ob 15.15 pod vodstvom g. Ra« doliča O izidu ie težko ug-ibati, ker nasto* pita maštvi v oslabljenih postavah Hazena Maribora v Ptuju. Hazena Ma» ribora bo danes popoldne gostovala v Ptu* ju v sledeči postavi: Hribar. Verščai, Her« zele. Petan. Ribarič. Vodeb Vuga proti družini SK Ptuja, ki je v zadnji dobi moč* nc napredovala, ('pati je. da bo tekma nu« dila zanimivo igro in popoln užitek, kar bo v obilni meri dvignilo zanimanje za ha« zeno. ki je vsled krize v ptujski hazeni močno nazadovalo Gorski vztrainostni tek na Pohorje. Zimsko*sportna sekcija ISSK Maribora pri> redi ob 10. dopoldne gorski tek na 10 km dolgi progi med Klopnim vrhom in Ruško kočo Večina udeležencev je odšla že si« noči. da prisostvuje zanimivi prireditvi, ki je prva te vrste na Pohorju Gorski tek naj seznani bodoče smučarje s terenom, na katerem se bo vršila letos glavna zimsko« športna prireditev, in preizkusi niihovo vztrajnost. Poziv na olimpijski trening! (Službena objava JZSS.) Trening pod vodstvom ing. Tunolda Thorleifa Hanssena se bo vršil sledeče: 1. trening olimpijske smuške vrste od 20. novembra do konca januarja 1928: 2. trening smuških skokov vsako nedeljo: 3. 14 dnevni tečaj radi spopolnitve posa« meznikov v smuški tehniki, in sicer v dru« gi polovici februarja 1928. Interesenti za trening vseh treh skupin naj javijo svoje naslove (brez ozira na to. ali so morda že prijavljeni za olimpijski treningi do 5 no^-embra t 1 tainiku smu« ško«tehničnega odbora JZSS F. Koprivi v Ljubljani. Aleksandrova 14. (palača TPD). Za olimpijsi trening naj po možnosti no* minira vsak klub vsaj po enega svojih kr« marjev. Trenira lahko tudi krajšo dobo. vendar pa samo do konca decembra. Vstop v olimpijski trening po 1. januarju 1928 ne bo dovoljen. Trening se bo vršil predvido« ma v Kranjski gori, Dovjem in Bohinju. Udeleženci, ki bodo absolvirali celotni olimpijski trening, nai bodo bodoči uSte« lji smučarstva v svojih klubih. — Vse stro* Ste oskrbe za dobo treninga nosijo udele* ženci sami. Preskrbljeno pa bo za najnižje cene. Vse eventuefaie informacije daje smu* Ško tehnični odbor. — Tajnik Češkoslovaška : Italija igrata danes v Pragi šesto reprezentančno tekmo, ki iteje obenem kot tekma za mednarodni pokal. Tekmo sodi Belgijec M. Langenus. Leva zveza Ctndrtč, ki je bil določen v reprezentanco proti Češkoslovaški, ne nastopi Mesto njega bo najbrže igral Bo* naSč (Hajduk) aH Jovanovič (Jugoslavija). ASKsovega mitinga za dame, ki se vrši danes ob pol 12. v Zagrebu, se ude« ležujejo štiri lahkoatletinje Ilirije, in sicer Bernikova, Tratnikov a in sestri Jermolovi. Zagrebški listi simpatično pozdravljajo start naših atletinj. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora 19. 10. 1927.) Na utemeljeno proš* njo SK Svobode (Ljubljana) se odobri pri* jateljska tekma Svoboda (Ljubljana) : Svoboda (Hrastnik) v Hrastniku dne 23. t. m. Dalje se odobrita pri jat. tekmi Slo« van : Rapid v Celovcu in Elan : Amater v Novem mestu dne 23. t. m. — ŽSK Her« mes odjavlja igralce Čeme Ivan, Batič Vik* tor. Pobeška Ivan. Avsec Ivan, Vučnik La* do, Cotman Ivan, Rozman Mirko. — V smislu § 10. o. p. JNS se vzame na znanje izjava igr. Buljeviča Zvonka (ASK Primor« je) z dne 19. t. m., da bo v prvenstvenih tekmah nastopal za ASK Primorje in ne več za HŠK Concordia (Zagreb). — Dne 16. t. m. preložena prv. tekma Panonija : Krakovo se določi na 6 novembra. V smi* slu § 7 prv. prv. tekem se mora na isti termin v celoti ponoviti dne 25. 9. neod« igrana prv. tekma Reka : Svoboda. — Tajnik II. SK Ilirija. Seje načelstva se vrše od« slej redno vsak ponedeljek ob 20.30 v klubski sobi v kavarni «Evropa», plenarne seje odbora pa prvi ponedeljek v mesecu. Predsedstvo prosi gg. odbornike točne ude« Iežbe. — Tajnik. SK Jadran. Izredni občni zbor se vrši v nedeljo 6. nov. ob 9.30 v gostilni Steiner, Opekarska c., radi spremembe pravil. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure po* zneje pri vsakem števflu članstva istotam. Kdor ni poravnal ali bil oproščen člana* rine, nima pravico glasovanja. Eventuelne predloge pismeno, najkasneje 8 dni pred obč. zbe >rom. Tajnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes do* poldne ob pol 11. trening za vse članice pod vodstvom gdč. Zupančičeve. Trening je strogo obvezen za vse. Odsotnost opra* vičijo samo res nujni razlogi Opozarjam ponovno na poravnanje članarine, vrnitev opreme in pridobivanje novih članic. Pri« hodnji trening v torek 24., važen zlasti za ene, ki nastopijo v nedeljo za državno pr« venstvo proti Concordiji. — Načelnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Ob pol 10. naj bodo sledeči igralci v gar« derobi: Danev, Korče, Turkovič, Jurkas, Sočan, Može, Jug II, Šenica, Terček, Sla* par, Brvar, ZalaT, Corradini — Ob pol 14. Anžlovar, Svetic, Pečnik, Jug I, Vindiš, Fišek, Privšek, Erman II, Čebohin. Uršič, Kariž. SK Slovan (nog. sekcija). Danes v ne« deljo igramo na našem igrišču trening tek« mo proti Krakovu. Sledeči igralci morajo biti ob 9. v naši garderobi: Kernc Ivan, Hočevar, Burger, Grm, Kernc Rihard, Poschl, Petric, Novakovič, Kastelic, Gre« gorič, Sulid, Osterman, Marchiotti 111., Schlegl, Čehovin in Bučar. Samo ob ugod* nem vremenu! Več na klubovi deski. (Voos stvo g. Ciperman.) — Načelnik. SK eKrakovo*. Jutri ob 10. dopoldne se vrši na prostoru SK Slovana prijatelj« ska tekma. Sledeči igralci naj se zberejo ob pol 9. dop. pri gospodarju: Malič, Marin« ko, Marjetič, Novak I in II, Bončar, Gra« brijan, Rak, Kotar, Jeršek, Koser. Kalaš. — Kapetan. Preklic. Glede na dopis LNP z dne 11. oktobra 1927 preklicujemo lojalno svojo izjavo, ob« javljeno v Jutru št 233. 1581 Odbor ASK Primorje. Naši onstran granic Poitalijančevanje priimkov Minilo je že skoro pol leta, odkar posluje v Trstu ona posebna komisija za poitalijančevanje priimkov, vendar dosedanja žetev še ni bila obilna. Posebno visoka gospoda se kar noče iznebiti svojih slovanskih priimkov. Fašistični tajnik se piše Co-bol (Kobal) in podeštat je Arch (Arh). Reka ima fašističnega konzula, ki se zove Host in Gorici načeluje še vedno stari Bombic, pokrajinski upravi v Istri pa Kržič. Za 'izpremembo priimka so doslej zaprosili večinoma ljudje, ki se s to izpre-membo pač hočejo nekje — prikupiti. Fašistični listi namreč sami poudarjajo, da prihajajo prefekturi prošnje za izpremembo priimka večinoma od »skromnih in neznanih* ljudi. Da bo vaša javnost videla, kako se iz-preminjajo priimki po »učenjaških strokov-njaškihr. predlogih one komisije, podajamo v naslednjem seznam doslej že potrjenih ii^ v potrditev predloženih izprememb: Tržaški prefekt je doslej potrdil naslednje izpremembe: Chersich (Kržič) Karel Tit v Chersi; Cle-mencic (Klemenčič) Ivan v Clementi; dr. Sadnig (Zadnik) v Sadini: Marinich (Mari-nič) .Marino. Italija. Ema, v Marini; Pozkai (Po-čkaj) Andrej v Poggi; Gembrecich (Giembrečič) Diego v Gerrbrini; Loschitz Alfred v Lossi; Gross Peter v Grossi; Ren« zel (Renčelj) Ivan v Renzi: Bandel Peter v Bandi: Gutmann Hugo v Bonomo: Ber-nich (Brnik) Viktor v Berni; Gerzina (Gr-žina) Leopold v Ghersina; Kale Viktor Just v Calza: Kollatscher (Kolačar) Hugo v Colassero: Ciak (Cjak) Ivan v Ciacchi (Čaki): Brelich (Brelič) Oskar v Brelli: Tomasich (Tomažič) Ermenegildo v Tom« masi; Prigl Ivan v Prigelli; Ogrizovich (Ogriz-ovič) Vladimir vd. Uršula v Griso-velli; Badessich (Badešič) Josip v Badessi; Sossich (Sosič) Silvij v Sossi; Blaschich (Blaškič) Anton v Blaschi; Andreicich (Andrej S č) Rudolf v Andreucci: Troha Emil v Trocca: Pollak Viktor Hugo v Polla: Russian (Rusjan) Ernest v Russiani: Cras-sich (Krašič) Vincenc v Crassi: Jancjvich (.fankovič) Aleksander v Giannini; Cauz (Kale) Lovro v Cauto: Rodnich (Rodnik) Marij v Rodenigo: Cernitz (Črnič) Peter v Cerni: Schuller Gustav v Suleri: Kohn Fran Leopold v Coen: Bemje Ivan v Ber-nieri: Gigante Anton v Gigante: Porok Josip Marija. Karel. Viktorija, Evgen v Porro; Baldas (Baldaš) Josip v Baldassi; Vercich (Vrč'č) Anton v Verzi: Simicich (Simičič) Marko v Simini: Penko Ivan v Penco: Zhebev (Čibej) Emil v Zebei: Zadhovich (Zadovič) Josip v Zatti: Castelitz (Kaste-lec) Ermenegild v CasteMi: Parnicig (Pr-nfčičl Emil v Parnicmi: Prelz (Prelec) Alojzii v Prezzi: Saversnik (Završnik) Ida Julija, don Rudolf v Saverni: Kukanja Mihael v Cucagna: Uicich (Ujčič) Cašpar v Uccini; Bassičh (Bašič) Marija. Olinta, Rihard v Bassi: Pierotich (Pjerotič) Vincenc v Pierotfi: Koncilia Ema v Concilia: Orlich (Orlič) Herman v Orlini; Pulgher Fran v Pulcher: Verh (Vrh) Ferdinand v Verzi: Marchesich (Markežič) vd Katarina v Marchesi: Tschemota (Črnota) Gil-berta v Cemota: \Vachsmann Karel v Va-sani: Arbanassich (Arbanašič) vd Mercedes v Arbanassi: Preste! Edvard v Prestel-li: Rossich (Rošič) Ivan v Rossi: DoTcich (Dorč:č) Richard v Dorsi: Gabriencic (Ga-brijelčič) Nerina. Mevlija. Mercedes. Ivan v Gabrielli: Križaj Fran v Crisai: Colja Evgen v Zolia: Susha (Suša) Alfred v Sus-sa: Kermolich (Krmolič) JosiD v CremolI; Gustindch (Gustmčič) Karel v Gustrni: Ge« dving Evgen v Gervini: Kaidassv Roman Štefan v Caid^ssi: Princich (Prinčič) Lucija v Princi: Blazich (Blažič) vd. Marinela v_ Blasi: \Vatzke Fran v Vasco: Skerianc (?krianec) Pavla v Scheri3ni: Kerwischer (Krvičar) Marija v Cervi: Marsich (Mar-žič) Jurij v Marsieo: Peg?n Ines v Peganl: Michelich (Mihelič) Amalija v Michelini: Cosiancich (Kocjančič) Ada. Gvido. Coci-anzich Emil, Karel v Cosciani. Cosiansich Tos:p v Coceani: Milloch (Miloč) Angel v Milocoo: Veljak Marcel v Velia: Druzeta (Družeta) Marko v Drusetta; Freisinger Ludvik v Frassini: Bonač Viljem. Marij v Ronatti: Ciak (Cjak) Ivan« Hermina v Ciacchi: Bemetič Ivan v Bernetti; Anton« cich (Antončič) Marino v Antonini: Lech« ner MaTgareta, Karel. vd. Marija v Lenar« di* Pojanitz (Poianec) Rihard v Poiani; P-randI Oskar v Brandi: Pkncich (Planfič) Jurij v Pianciani: Benedicich (Benedifič) Marija, vd. Hermina v Benedici: Sirotich (Sirotič) Evgen v Sirotti; Vabe (Valič) Ivan v VaJli Vsi ti imajo že odnosne od* teke tržaške orefefctare, s katerim m potr* juje izprememba njihovega priimka, že v svojih rokah in so torej rešeni slovanske, oziroma nemške «sramote», ki so jo po* dedovali po svojih slovanskih oz. nemških prednikih. Prihodnjič navedemo nove iz* piemembe priimkov, za katere je komisija že izrekla svoje mnenje, pa jih prefekt do« slej še ni potrdil. „Srbski Diiani svmjarji, ve-rolomci m kraljemorci." c. d. — V Milanu, 19. oktobra Te dni se je čitalo v fašističnem tisku, da ie italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero. posetil iugoslovenskega ministra zunanjih stvari, gospoda Marinkovl-ča, napram kateremu je ostro in odločno protestira! proti pisavi iugoslovenskega tiska ob priliki umora albanskega poslanika Cena bega. Gospod Marinkovič pa da Je obljubil, da bo storil, kar je v njegovih močeh. da se izpremeni način pisave Jugoslo-venskih listov z ozirom na Italijo, da pa Je v tem pogledu tako rekoč brez moči. ker je v Jugoslaviji tisk svoboden. Toliko nainesramnejših laži. obrekovanj in psovk, kolikor jih ie fašistični italijanski tisk od vsega časa sem. ko se Je vsled italijanskega spletkarenja v Albaniji omajalo »prijateljstvo« med Jugoslavijo in Italijo, nagrmadil v svojih predalih proti nam, našemu narodu in naši državi ter celo proti našemu vladarju, iih ni bilo nikdar in nikoli čitati nikjer. Za njihovo izbrano pestrostjo zaostajajo celo sod gnojnice, s katerimi ie nekdanje dunajsko časopisje oblivalo predvojno Srbijo. Prva glasila fašističnega režima razni »Popoli«. milanski, rimski in tržaški, poluslužbena »II Giornale d' Italia» in »La Tribuna* ter nefašistič-ni, pač pa le »filofašistični«, toda ravno zato še hujši od fašističnih listov, kakor tržaški »II Piccolo« v njegovih treh izdajah (»II Piccolo«. »II Piccolo della Sera« in »II Ultime Notizie«), sve to ie naravnost divjalo in še danes ravno tako divja proti nam in naši dTžavi. ali vendar ie vsem tem listom. izvzemši edino le tržaški »Popolo«. ki je bil v zadnjem času prepovedan, dovoljena v naši državi popolna svoboda, dočim pa so, izvzemši tri ali štiri liste, vsi ostali naši jugosiovenski listi v Italiji strogo prepovedani in se celo dogaja, da človeka, ki dobe naš list pri niem. kratko malo vtaknejo v zapor za nekoliko dni Kdaj se ie še čulo. da bi bil poslanik naše države v Rimu protestiral ori italijanski vladi proti nisavl fašističnega tlska» Niti tedaj, ko so fašistični listi na nainesranmejši način žalili celo našega kralja! »Jutro« pa so po nafaeu naše vlade gnali pred sodišče in tožil ga je državni obtožitelj, češ, da smo žalili zastopnike italijanske države na naših tleh! lh general Bodrero protestira in zahteva od naše vlade ukrepov proti našemu tisku! Fašizmu je danes vsa naša Jugoslavija, vsa naša Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev en sam brlog — srbskih pijanih svi-narjev, verolomcev ta kraljemorcev«! V današnji številki piše glavno glasilo fašističnega režima, Mussolinijev »11 Popolo d' Italia« dobesedno takole: »Italijanski tisk ni omenjal prostaških ob-dolžitev, ki so jih beograjski listi v zadnjih dneh naperjali proti Italiji ob priliki umora Cena bega v Pragi. Italijanski tisk smatra za nekoristno, da bi polemiziral s srbskimi listi, ki razpravljajo o mednarodni politiki, kakor pijani svinjarji. Popolnoma k brez koristi, da bi jemali resno srbski tisk. ker ni na sveta novinarjev, ki bi bili bolj vredni zaničevanja, kakor so beograjski. Umor albanskega diplomata Cena bega ie bila za Srbijo zelo velika nevšečnost in nekateri listi so govorili o njem kakor o nekaki narodni žalosti. Kdo ie umoril Cena bega? Neki Albanec. Kaj ima torej pri tem Italija? Absolutno nič. Toda za preprosto srbsko duševnost In ker so privajeni prelivanju krvi. je Italija oborožila roko albanskega morilca. Italija se ne zateka k takim sredstvom. katerih pa so polne krvi se cedeče strani zgodovine neke sosedne države, kjer je verolomstvo napram vladarju in kralje-morstvo prineslo venec slave kakemu tako imenovanemu narodnemu junaku!« Tako piše danes. 19. t. m. Mussolinijev »11 Popolo d' Italia« in mislimo, da zadostuje to! Krvava žalitev, ki sega na najvišje mesto, je šla po vseh italijanskih listih. Naše oblasti menda po vsem tem vendar vedo, kaj naj store! p— Nagrobni spomenik dr. A. Gregorčiču v Štandrežu. Na praznik Vseh svetih bo postavljen na štandreškem pokopališču nagrobni spomenik pokojnemu voditelju goriških Slovencev dr. Antonu Gregorčiču. Spomenik ie izdelal znani kipar Josip Bitežnik v Gorici. Kameniti podstavek predstavlja razburkano morsko valovje, v čigar ozadju, v pristanu, se dviga svetilnik. V desnem delu spomenika, ki je visok približno 3 metre, je na pročelju umetno izdelana glava velikega pokojnika. Pod njo je skromen napis. p— Položaj primorskih listov je ostal neizpremenjen. Listi se omejujejo na objavljanje že po italiianskih fašističnih novi-nah priobčenih vesti. Članki so skoraj izključno gospodarske vsebine, ali pa se ba-vijo z vprašanji, ki so danes na dnevnem redu v Italiji, toda. kakor je pač umljivo, brez vsake kritike .samo strogo informativno. V listnicah uredništva se čita običajno cela vrsta obvestil, da se prejeti dopisi ne morejo objaviti. Listi so tako pač suhoparni, ali oblast zato nima povoda da bi jih zaplenjala; to se pravi, vsaj količkaj opravičljivega povoda nima. kajti če bi že prav ravno hotela, bi že našla povod za zaplembo. Izključeno pa ni. da Je morda vendar prispelo kako posebno navodilo iz Rima v tem pogledu in ie torej, morda vsai začasno, nastal nekak premor v preganjanju našega tiska? Toda Kobol pa Je zopet pri Turatiju! p— Za dve kokoši deset mesecev zapora. Tritranal v Puli je obsodil nekega Arman-da Astesiana iz Genove na 10 mesecev zapora, ker ie v skladišču na postaji, kjer je bil nameščen kot preglednik, ukradel !z neke pošiljatve dve kokoši. p— V Lokvi na Krasu so napravili 14. sept. 1926. neki fašisti precej škode krč« mar ju Antonu Muhi; njegovega sina so pretepli. Radi tega je bila v Trstu raz* prava šele sedaj. Obtoženci so tajili in slovesno trdili, da so nedolžni. Šli so na Kras po demonstraciji v Trstu povodom ponesrečenega napada na Mussolinija, da kontrolirajo, kako se obnašajo Kraševci ob omenienem dogodku. Pred sodniki so pripovedovali celo, kako so bili oni tepeni potem, ko so zahtevali, da mora Muha iz* vesiti zastavo. Pričati proti fašistom je dandanašnji nevarna reč in tako so bili obtoženi fašisti, ki so vršili nasilje v Lok* vi, lepo gladko oproščeni. Slovenske priče niso poznale obtožencev rn tudi Muha je izjavil, da ne vidi v njih onih oseb, ki so mu omenjeni dan napravile škodo! p— Skrčenje občin. Baje namerava vlada skrčiti občine v Julijski Krajini tako. da bi na primer v gornji Soški dolini izginile vse manjše občine. Imeli bi občine Bovec, Kobarid. Tolmin, Grahovo. Cerkno Idrija, na Kanalskem dve občini v Brdih dve. v Vipavski dolini štiri, na goriškem Krasu 2. S tem bi se reduciralo tudi število občinskih nameščencev. HptpHrold.ikf iVemensko poročilo ' ■ 22. oktobra 1927. Višina barometra 3(18.8 m Kra; Cas g 0 trn a U E. s v 5 Smer inn 'r hrzint v metrih O li Padavine Vrsta 9 od do t. src fvzovan j Ljubljana 65-3 11-2 95 mirno 10 dež 3.8 ! iVlariboi . . "61; 8*0 1C0 SW 1 10 Zagreb . , , a 764-8 120 93 N 2 10 ; Beograd . , . 7o4 S 13 C 8 Z SE 4 10 Sarajevo , , Skopi je . , 765-1 15 0 91 mirno 10 dež 3.0 Dubrovnik 7S2-3 •b- 0 72 mirno 0 : Split 1 763-8 15'f! ENE 1 10 Praha 763-9 20 — mirno •0 Solnce vzhaja ob 6.22, zahaja ob 17.7, Luna vzhaja ob 1.43, zahaja ob 16.1. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.0 C, najnižja 10.9 G Tako smo imeli en teden deževnega jesenskega vremena, kakor je najbolj tipično za naše kraje. Po malem dež, pa ne v preveliki množini, skrajno vlažen zrak, zdaj hladno, zdaj zopet toplo, da se soparica komaj prenaša, neprestano oblačno. To je naša najbolj tipična jesen. Vremenska situacija je ostala v Evropi ves teden precej enaka. Označuje 'o sledeča razporeditev zračnega tlaka: Na severu se je držala zelo trdovratno velika depresija, ki je povzročala slabo, deževno vreme večini severne Evrope. Na jugu, nad Sredozemskim morjem, je bila druga depresija, a mnogo manj obsežna in tudi sicer slabejša: tudi ta je bila jako trdovratno zasidrana nad srednjim predelom Sredozemskega morja in se ni hotela odtod pomakniti naprej proti vzhodu; njeno središče se je premikalo le v manjših razdaljah. Temu primerno je bilo naše vreme, naši kraji so bili na sredi med južno in severno depresijo, zdaj bliže eni, zdaj drugi, kakor w )• pa od dneva do dneva prestavilo njiju središče. Zato je prevladovala burja s hladnejšim vremenom, nakar se je primaknil bliže k nam centrum sredozemske depresije, a znova je zavel preko nas toplejši jugozapad kadar je s severa segel do nas vpliv velikega zračnega vrtinca severnoevropeke depresije. Malo lepše vreme so imeli le na jugoza-padu Evrope. Nad Rusijo je zavladal sprva dovolj izdaten mraz, ki ga je prinesla poplava severnega zraka v poprejšnjem tednu; potem je vrtinčev sistem severne depresije potegnil čee Rusijo toplejši zrak z juga, a koncem tedna preplavlja ruske nižine znova mraz s severa. Koncem tedna se nam je depresija od severa zopet približala in obeta se še deževno vreme. Dunajska vremenska napoved sa nedelje: V južnoalpskih deželah oblačno in deževno. Razmeroma visoka temperatura. Tržaška vremenska napoved fa nedelj«: Razni vetrovi iz 4. kvadranta. Oblačno, nekoliko dežja. Temperatura 14 do 18 stopinj. C. Phillips Oppenheim: 7 Milijonar brez denarja veliko iznenadenje. »Samo majhna domislica je bila,« je ponavljal vedno iznova, »moj poslednji poizkus tako rekoč. Toda posrečil se je Imenitno.« »MaT ste prodali kake štedilnike?« je vprašala praktična Fran-oes. »Fotrpite še minuto pa boste sami videli kako in kaj.« Na Regentovi cesti so stopili z voza. Bliss je plačal avtomobil iz desnega hlačnega žepa. Množica, ki se je zbirala pred prodajalno, je bfla med tem kar opasno narasla. Masters je z odprtimi usti gledal štedilnik, marljiva kuharja in veliki lepak v izložbenem oknu. »Stopita noter 1« je rekel Bliss. »Pojasnim vama vse,« V prodajalni je posadil Frances na stol, med tem ko je Masters še vedno kakor hipnotiziran strmel na mrgolenje okoli sebe. »Dandanašnji je pač reklama glavno,« je izpregovoril Bliss. »O štedilniku ,Alfa' za kuho in peko govori zdaj ves London. Več časopisov nam je obljubilo brezplačne oglase. Pred kako uro se je oglasil Ellermanov nakupovalec; naročil je sto štedilnikov po trinajst funtov in pol, obenem pa je prosil, naj jim napravimo ponudbo za tisoč kosov. Evo vam naročila.« »Da, ali — kje za Boga ste dobili denar za to razstavo?« je naposled vprašal Maoters s tresočim se glasom. »Iziposodil sem si ga od lahkomiselnega mladega človeka, ki ima več denarja, nego je dobro zanj. Vsega sem vzel pet sto funtov. Tu je ostanek.« Izpraznil je desni žep ter predal Mastersu pest novčanic in zlatnikov. »Razume se, da morate vrniti vsoto z obrestmi vred. Toda moj upnik je ne potrebuje nujno; pri priliki vas že opomni. Dovolite mi, da takoj odtegnem plačo, ki bi jo moral Jutri dobltL« Tako govoreč je vzel Bliss dva funta in ju je spravil v levi žep. »Sicer pa vidim tamle zunaj Ellermanovega mladeniča; najbrže je pripeljal ravnatelj s seboj. Do svidneja in veliko sreče!« Obrnil se je k vratom. »Zal mi je, toda ostaviti vas moram; odrečem se tudi proviziji za štedilnike, ki sem jih prodal. Vse, kar smem vzeti s seboj, sta ta dva funta, ki zapadeta prav za prav šele jutri-- ln zdaj moram iti — brez odpovedi!« »Ostanite, budalo mlado, in postanite moj drug!« je vzrojil Masters. «Iti hočete? Za koga me neki imate? Rešili ste me propasti — Bog naj vas blagoslovi za to!« Čudno, blaženo zadovoljstvo je prevzelo Blissa. Iztegnil je roke in je podal eno šefu, drugo devojki, ki je proseče zrla vanj. »Zapustiti nas vendar menda ne mislite? Prosim, prosim, ostanite pri nas!« »0 tem ne odločam sam. Trda sila hoče tako — zasebna pogodba, ki sem jo sklenil in ki ji moram ostati zvest. Toda spominjal se bom — nikoli ne bom pozabil — —« Izvil jima je roke. Masters ga je hotel zadržati, a v tem je stopil predenj velik, širokopleč gospod. »Ali imam čast z Mr. Mastersom? Moje ime je Burrell, generalni ravnatelj Ellerman's Limited. Rad bi govoril z vami nekaj besed zastran štedilnikov.« Masters je globoko zasopel. Bil je pač človek, kakor smo vsi, in sreča je trkala na njegova vrata. »Izvolite sesti, Mr. Burrell,« je rekel vneto. »Veseli me, da vas spoznam.« Med tem ko sta moža staknila glavi in sta se jela pogajati, je Frances stopila k oknu. Ne meneč se za množico pred prodajalno je zrla z vlažnimi očmi na cesto. Tam po oni strani je stopal Bliss, stiskaje pod pazduho rjav papirnat zavoj, v katerem je bila njegova stara obleka. Z visoko dvignjeno glavo ter z dvema funtoma in štirimi peniji v levem žepu hlač je korakal proti iztočnemu koncu mesta. ★ Bliss je stal pri oknu svoje podstrešne izbice in je zrl na blatno, deževno ulico v bednem okolišu Sv. Pankracija. Za njegovim hrbtom jfc šarila gospodinja, pospravljaje ostanke pičlega zajtrka. »Oprostite, gospod Bliss, spomniti vas moram, da je osem že proč.« Bliss se je obrnil in jo je pogledal. Bila je majhna ženica in kaj siromašna videti. Pomanjkanje in skrb sta bila razločno zapisana na njenem obrazu. Vzlic temu pa je odmevala v njenem glasu dobrota, prav tako, kakor je odsevala v njenih žalostnih očeh in v trudnem nasmešku njenih ust. »Danes se mi ne mudi. gospa Heathova. Moral sem opustiti službo, ki sem jo imel.« Vzdihnila je in za trenutek naslonila svoj pladenj na vogal mize. »To je nesreča, gospod Bliss,« je rekla preprosto. »In prav danes si morate iskati novega posla, ko je zunaj tako grdo vreme. Ali že imate načrt, kaj bi vam kazalo storiti?« Bliss je zmajal z glavo. »Da povem po pravici, gospa Hrathova: nisem še bil velikokrat v takem položaju in ne vem, ali se prav lotevam stvari Kaj store po navadi vaši stanovalci, kadar iščejo posla?« »Obrnejo se do delovnega posredovalnega urada ali pa do kake zasebne posredovalnice; vse je na tem, kakšne službe žele in kakšna sredstva imajo.« »Jaz imam še zadnjo tedensko plačo; upam da bo zadoščala za posredovanje. Dajte ml dober naslov!« Gospa Heathova je pomislila. »Za vas je treba lahkega, boljšega posla; pozna se vam, da niste ustvarjeni za težko delo. Morda bi Tim jo je osuplo odkuril; malo minut pozneje se je odpravil tudi Bliss. V desnem žepu je imel tri sto petdeset funtov sterlingov v zlatu in novčanicah, last milijonarja Ernesta Blissa. V levem žepu je imel dva šilinga, last Mr. Ernesta Blissa. zastopnika tvrdke Masters & dr., izdelovalke štedilnikov za kuho in peko. Bila je baš tista ura, ko so ulice londonskega Westenda najbolj živahne in mikavne. Obdalo ga je morje električne luči ter valovje elegantnih izprehajalcev in vsakojakili vozil. Še nikoli se ni tako živo zavedal posebne prelesti tega okraja z njegovimi gospodskimi restorani, gledališči, plesnimi dvorci in mnogimi krasnimi, rafinirano oblečenimi ženskami kakor nocoj. Vseh šest tednov stradanja je blo kakpr pozabljenih. Koprneč in zasanjan je stal pred vhodom sloveče obednice, v kateri je bil 'tolikokrat gost, ko je zdajci začutil, da ga nekdo drži za komolec. Privid iz krzna in biserov, obdan z oblakom nežnega parfuma, je mahoma stal pred njim in znan glas je vzkliknil: »Saj to je Ernest — Ernest Bliss! Kod si se skrival ves mesec Hni, grdoba?! Glej, glej, Gladys, koga sem ujela!« Druga mlada dama ga je burno pozdravila. »Niti enkrat te ni bilo v gledališče,« je tožila z očitajočim glasom, »niti enkrat v kavarno ,Milan'! Izpoveš se nama, zakaj si se toliko časa skrival in zakaj si tako smešno oblečen. Pojdimo, nocoj moraš večerjati z r.ama!« Trenutek se je obotavljal. 2e so stali na pragu restorana. Vratar, ki ga je poznal, je gologlav spoštljivo čakal ob vratih. 2e se je hotel Bliss vdati prigovarjanju; tedajci pa je uzrl mlado delavko z bledimi lici in glavo krčevito vzpognjeno proti temnemu nočnemu svodu, ki se je trudno privlekla mimo njega. Izvil se je. »Zelo mi je žal, otroka, a vse te stvari zdaj niso zame. Prijatelji smo in ne bosta mi zamerili, jelita? Evo,« — tako govoreč jima je stisnil nekaj novčanic iz desnega žepa — »pojdita in jejta in kupita si cvetlic! Meni pa oprostita, nujne posle imam.« Odhitel je težko sopeč, kakor da je ušel veliki nesreči. Večerjal je za deset penijev v skromni krčmi, na to je krenil v svoje staro stanovanje na Arletonski cesti. Clowes, ki mu je prišel v veži naiproti, ni bil videti pra\ nič presenečen. »Ali ste že večerjali, gospod?« je bilo njegovo edino vprašanje. Bliss je pokimal. »Pridi takoj v mojo oblačilnico! Rad bi oblekel žaket.« Sol sv. Roka za noge Sabina SUelloba LU ozdravljnie noge, rane, vnetja na nogah! Strienje kože ' Znojenje rok Zmrzavanje n0g Zatekline ^■ftfcVj^' Uganutost Raztopimo manjo količino soli sv. Roka za noge, dobili bomo vodo nasičeno z oxigenom, ki izvanredno ubažujoče deluje na bolno nogo ter obustavlja bjii povzročene od pritiska čevljev Ozdravi tudi zastarele ozebline, ter trganje povzročeno od uzebiin in vsako rano na nogi Po dolgotrainem umekšavanju postanejo ku.je oči ln trda koža tako mehki, da jih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma je sigurno, da sol sv. Roka najzapuščenejše noge popolnoma spravi v red. Tesni novi čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste jih nosili že več let Morete hoditi koliko Vas je volja, morete stati ure in ure na enem mestu, brez da ob čutite najmanjo bol ali utrujenost. Veliki omot soli sv. Roka za nožne kupeli stane Din 16-— Dob te io v vsaki lekarni in drogeriji. SLAVKO ZALESJAK BETI ZALESJAK roj. Lavrenčič poročena LJUBLJANA, BEOGRAD, KRANJ dne 23. oktobra 1927. Tovarna čokolade in bonbonoy „Sana" Hoče pri Mariboru otvori podružnico v^UutHM Šelenburgova ulica št. 7 (Nasproti glavne pošte) Na drobno. Na veliko. Krompir, zelje, belo in rdečo čebulo orehe, slive, marmelado italfenske konzerve kupile najceneje pri Velemiru Lederer SnbOtiCa, Manojlovlčeva nI. 7 Telefon 6 — 20. Brz. nasl .Konzerv', Subotiča. Zvitke (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseb sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/L Teleton štev. 2980. 49 6 Za Jesensko sezono se priporočam za izdelavo lovskih, jahalnih damskih in otroških škornjev, kakor vseh v čevljarsko stroko spadajoči!) naročil, katere izdelujem iz najboljšega materijala. Tvrdka I. Zollenstein, Maribor, Slovenska ul. 12. Ustanovljena leta 1874. i* Specijalist za bolne nogo. SMBCataiSHHHHIBBMHaiSHtaHHHBSIl •> v M "J0p omoauuuuu Družabnika sprejmem radi povečanja prvovrstne trgovine v Ljubljani. Brez sodelovanja z večjim, ob sodelovanju z manjšim (250.000 Din) kapitalom. - Dopisi pod «Sigurna eksistenca« na upr. «Jutra». iJUUUUUUUUUULIULltJLILJLJl JUUOU ni n Idr Solnčne pege! ter rdet« m rmene mrlje po licu, vratu in rokah odstranite u redno • lotionom «Mngetta> od dr Domin* & Ci*„ Pariš Koia Uca postane frapantno čista, snei-nobela, »se najokorjelije pave in mrlje garantirano takoj izginejo 40 Din Dobi se po ▼aeb lekarnah, droferijmb in par-fumerijah — «Centifolia». kosmetišnl savod. Zagreb, (lica br 37. — Zaht» vsjte brezplačne ilnstroTane prospekte! U+12 Moderni Iovski B sed. voz. lojterski voz nosilnost 1200 kg, dobro ohranjen; plug s kolesi ugodne prodam. Emer. Laminoer, Maribor. Slovenska ul ca 20. Anton Janežic knjigoveznica, črtalnica, industrija trg. knjig in šolskih zvezkov Ljubljana, Fiorjanska ul. 14 i Priporoča i svojo stalno zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journal, šolskih zvezkov itd. Tkanine za pohištvo: brokat, damask, pliš, gradi za žimnice in rolete, afrika strune, vzmeti, žeblji in vse tapetniške potrebščine dobite najceneje pr: I. Omerzo in drug Zagreb, Petrinjska ul. 3. na dvorišču. Na debelo Na drobno Advokat dr. Vinko Zore vljudno naznanja, da se nahaja njegova advokatska pisarna v Beogradu Sremska ul. štev. 14 1. Bančne lokale oddamo v kratkem v najem v prometnem kraju na Koroškem kjer bo sedaj opuščena banka Dopisi pod »Zaslužek* na oglasni oddelek .Jutra". Zastopnike sprejmemo za prodajo važnega zdravilnega predmeta proti dobremu zas užku. Ponudbe pod „Hoher Ver-dienst 2705" Kratz-Annoncen, Innsbruck iz samo prešičjega mesa razpošilja v vsaki množini i/delovalnica pristnih kranjskih klobas. FRAN F STER, Ljubljana, kioska cesta 10 Notarski iiut ieli spremeniti mesto. Ponudbe na upravništvo lista pod ,Substtut* 10875a Preselitveno naznanilo. Cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu naznanjam da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Dravelj v St. Vid nad Ljubljano za naročnike radi boljših prometnih zvez Izvrševal bodem vsa v mojo stroko spada;oča dela točno, solidno in kakor do sedaj po konkurenčni ceni. Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje in prosim, da mi si. občinstvo ohrani isto tudi na novem kraju. Z odličnim spoštovanjem Ivan Vrhovec, krojač St. Vid nad Ljubljano. Svetovnoznane original LUTZOVE PEČI •z Bludenz-a in emajltablice z napisom ima v zalogi inž. MATE GUZEU, Ljubljana-Slška, Jernejeva cesta o (blizu stare cerkve), na dvorišču pod hišo Celovška cesta štev. 58. V srednje veliko tkalnico sprejmemo takoj sposobnega tkalca Ponudbe na Publ citas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11, pod „Za 13.810« Mtroiila* in, ur« dopis* UZoce* m. malUu oglasov, jt, pcjlatu nas Oglasiti oddcLtk J&rRA.LjtMjOJiat Pnltmov^ uL.4. čdurvnu račun, porini. Lrcu\dtucA- LjuMjaaa-Jt 11JI41. Sprtjimajtjc maUh, oglasov za, prv-ho^lnjo' šUoiJio- JUTRA i* zaJdfuci tLan, pnuL izuLcrm, lisla, ob / 7 ust,. Pozsujc sprvj^ti, oglaso bodo prv~ obotsu, v naslednjo sUinlku usta. TaUforv sbuidka, 1492 JLaLt oglasi, h. sluJbjo- u posrcdooal/U' in^socifcdiuiicuruM obasLSUKL. maka. beseda. 50 par-. UajaianjšL zjus*k Vu1 Pristojbina. zašifroVia,3-. Zinitoc, dopuovaiya.in, oglasi, tr&ovskiga- ali rcklanuvcga. značaja- uiaka. btstda Vui>r-. ilcunuiiujt TJiirtk Duv ur-. Vnslojbuia za lifro Vin,5~- Vst prvbgbt-ji vparlati obvum, z naročilom., sictrs*. oglauLiu.pru3bcifor TaLafonr stuxilkxL 2492 Posetnikom Poljanske doline priporočam r e s t a v r a c j j o »Pod klančkwn» v Gorenji vasi nad Skofjo Loko. 197 Gostilna Maver, Ahadjeva cesta 5 toči fin , ima fine domaže far*** klobase. - Vssko neislje godba. Sprejme la dobro domačo hrane. h se priporoča »»bfljn obisk A Maver, M. Triktn. 83512 Auto vožnje km po 3.50 Din. Naročila .prejema tvrdka Nsidin in drug, Poljanska ceeU. 81^ B S A motocikle prodajamo radi konca sezo-ie s loodstotnim popustom Izkoristite to redko priliko! Jugo-Auto d. i o. t., Ljubljana, Dana j ska cestaSS * W*9QA Buick automobil 6cilinderski, Ssedežni, v telo dobrem stanja, prav ugodno prodamo. Na ogled in poskuSnjo pri »Jugo-Auto, Ljubljana, Dunajska 36. Telefon 2236. cesta 36. 33293 Prikolico orig. ta Indian, malo rabljeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «Scout». 33358 Motorno kolo 550 ccm. Harley, BSA ali Imiian. malo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod Šifro «J. M. 0.» Motor Frera 5 H. P., 3 prestave, tipa 23, naprodaj za 5500 Din. Uranič, Trnovska ulica 25. 33510 Tovorni avto l^tonski Biancbi po jako ugodni ceni prodam. Vol je t jako dobrem stanju in opremljen s pnevmatiko. Interesentom na ogled v av-togaražl 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 83583 Motorno kolo ▼ jako dobrem stanju poceni . prodam. Pojasnila t dramskem gledališču pri mojstru od 8.-24. ure. 33420 Kemična pralnica in barvanje oblek t najrazličnejših barvah Izvršuje vsa dela v najkraj-ftem času po najnižjih cenah ANTON BOC Šelenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-Glince. Snežne čevlje in galoše popravlja Avg. Skof, Borštnikov trg 1. Previjanje električnih motorjev ia popravljanje vseh aparatov. J. PerSlnlič, elek-tremehanik, Gosposvetaka It. 18. 83460 Osebo ki bna osebno gostilniško pravico, sprejmem. Dopise aa oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Koncesija 18». 33518 Fina šivilja za vsakovrstno belo perilo se priporoča. Postrežba točna in solidna, cene tmerne. Sprejmem tudi gospodične ▼ pouk. — Fani Zupančič, Sv. Petra cesta štev. 4-8. 83546 Poniklanje in emaj-liranje koles najceneje pri tvrdki Nardin Ia drug, Poljanska cesta 81 33573 Ivan Žalohar zlatar v Šiški javlja, da opasti svojo delavnico t Sliki, Tržna ulica it. fi in naproša stranke, da vzamejo do tega časa njemu izročena popravila. 33570 Vulkaniziram vse vrste avtogume ter galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in motorje. P. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta li. 12 Podložnike za postelje na vzmetib, sijajen nov izum, ki vzdrži 50 let, izdeluje in razpošilja Hartin Šuštar, mehanik v VeL Lašni št. 2, p. Kamnik. Vzmeti so pritrjeni spodaj in zgoraj na lahne železne volance. Brez vrvic. — Prožnost večja kakor pri vseh dosedaj — sestavljenih. 32786 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hagon Hibšer v Ljubljani, Valvazorjev teg. 196 Pozor 80 ! ženini in neveste! Žimnic® ^matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, dlvane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan Upetnik Krekov trg štev. 7 — poleg Mestnega doma. 'tj-. 'j tj Brivski in frizerski salon za dame in gospode odprt vsako nedeljo Trajno kodranje cele glave v damskem salonu po izjemni ceni 100 Din. Karol Dinter, frizer, Ljubljana, pri cerkvi Sv, Petra. Mizarji! Izvrstne sušilnice za les izdeluje in dobavlja B. Gever, Ljubljana — poStnl predal 267. 33555 Tovarn, čuvaja oženjenega, starejšega, vpo-kojenega strojevodjo ali inteligent. orožnika iščem za nadzorstvo tovarne delavcev v Ljubljani. Prosto stanovanje. Ponudbe sliko in popisom dosedanjega službovanja na naslov: .Tovarna.. Ljubljana I, poštni predal 129. Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu, ako se zglase v birou Ekonomije, Beograd, Visana 11 32817 Frizerko ki zna dobro ondulirati in maniklrati, sprejme proti dobri plači Peter Ursulescu, gosp. in damski frizer v Murski Soboti. 33370 Dekle Sošteno, pridno in zanes-.ivo, ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela, i S 2 e dr. P u 1 j o, Beograd, Kondina 28/11. — Ponudbe poslati do 1. novembra. 33426 Učenko primerno šolsko izobrazbo sprejme špecijalna trgovina. Predstaviti se je esebno pri «Sana», Šelenburgova 7. 33468 Kovača samostojnega delavca za izdelovanje sekir na peresnem kladivu, sprejmem. Naslove je poslati na ogl. oddelek od »Marljiva in poštena šče», na ogl. odd. »Jutra«. 33927-a Zastopnika izvežbanega v manufaktur-ni stroki sprejme Zumbulc-vič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 33580 prov., jan Zastopnika za deloma že vpe-prvovrsten izdelek, za Ljubljano, Maribor in Ptuj. Ponudbe pod. »Lahko delo, visoka provizija« na oglasni oddelek »Jutra«. 33165 Postranski zaslužek povsod za vsakega foto-amaterja in foto - amaterko v Sloveniji. — Navodilo in vzorčne slike brezplačno. Pišite takoj pod »Zaslužek 1001» na oglasni oddelek •Jutra«. Šofer želi primerne službe. Ponudbe pod značko »Vesten Šofer« na oglasni odd. »Jutra«. 83184 Čevljar, pomočnika sprejme za Šivana dela F. S., Ulica na grad štev. o. 83529 Gozd. manipulanta samostojnega, z večletno prakso v eksploataciji bu-kovine sprejmem. Reflek-tanti naj vlože ponudbe z navedbo event. razpoložljive kavcije pod »Snina* na oglasni oddelek «Jutra». 33516 Modistko izurjeno in pošteno, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Takojšen nastop 98». 33498 Kroj. pomočnika sprejmem v Vižmarjih St. 93 33548 Reprezentativne osebe rpeljane pri podjetjih, sprejmemo za mesto Celje, oziroma Maribor. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Agilen 555». 33556 Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra*. 33541 Kroj. pomočnika in vajenca sprejme takoj za delo na roke H. Stembal, Florijan-ska ulica 24. 83574 2 vajenca za kovaško obrt sprejme Franc Krajnik, St. Jurij ob južni železnici. 33396 Klepar, pomočnika vajenega samostojnega dela sprejme takoj kleparska obrt Sadnik, Zaleo St. SI. Več krojaških pomočnikov za delo na dom sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33361 Službo dobi gdč. trgovsko izučena, ki ima veselje tudi v gostilni in druga hišna dela opravljati. Naslov pove oglas, oddelek •Jutra*. 33600 Prodajalko s petletnim spričevalom sprejmem v špecerijo z vso oskrbo v hiši. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek •Jutra« pod »Specerija*. 83453 Popravila: Specijalni mehan. pisarniških strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Telet bit. 481. 238a Vzgojiteljico ki govori poleg slovenščine tudi perfektno nemški ter zna nekoliko Šivati, sprejmem k trem deklica« od 2—6 let. Predpogoj lepo ravnanje. Ponudbe navedbo dosedanjega službovanja kakor preeiaobi be, katerim naj se po mei-sosti priloži tadi slika, ki •e vrne, naj se pošljejo na aaslov: Poštni predal 58 Celje. 33244 Prikrojevalci za gornje dele čevljev, samostojni, prvovrstni delavci, naj potljeje na Brate Safctek, kožar. Slav. Petega. 881« Prodajalko za trgovino > meianlm blagom, samo dobra računari-eo, sprejmem takoj. Ponudb« s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra moč 58«. Postrežnico za pospravljanje sob, ki lepo pere in lika, takoj sprejmem na Dunajski cesti št. 81/1, desno. Šivilje pomočnice sprejme takoj damskl modni atelje Rado Jerin, Zitnikova 9, Rožna dolina. 83615 Krojaškega pomočnika za damsko delo sprejme Rado Jerin, Režna dolina Zitnikova ulica 9. 33616 Izurjene agentinje proti proviziji sprejmem. — Agentura in komisija. A. Kocmut, Maribor, Sodna 2. 33624 Grem k šivilji znam nekoliko Šivati, in bi pomagala tudi v kuhinji. Naslov v oglasnem oddelka •Jutra*. 83494 Postrežnica želi pranja in pospravljanja " ' 's. oddelek Zobotehnik vešč v operativnem in tehničnem dela, želi premeniti mesto. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, pod »St. 1998«. Naslov pove oglas. «Jutra». 83475 Država jamči za naše vrednostne papirje in za sigaren zaslužek. — iščemo zastopnike proti mesečni plači in proviziji za razpečavanje vrednostnih papirjev in švicarskih ur, kakor tudi drugih predmetov. Kavcije ne zahtevamo. — Pismen« ali ustmene ponudbe na Zumbulovid — Ljubljana, Aleksandrova 12 33579 Pozor! Največja Senzacija! tTgovska tvrdka potrebuje boljše potnike(ce) za razpečevanje najboljših kirur-gičnih predmetov. Nove iznajdb«! Potrebna kavcija 300 Din Mesečni zaslužek najmanj do 8000 Din Cenjene ponudbe je poslati pod značko: »Krasen zašlo-žek« na oglasni oddelek »Jutra«. 83216 Knjigovodja bilanciEt, korespondent, znanjem jezikov, samostojen, z bančno, industrijsko in trgovsko prakso, išče nameščanje. — Cenjene ponudbe pod »Samostojen 83» na oglasni oddelek «Jatra» 33621 Knjigovodja perfekten bilancist in korespondent vseh pisarniških del, i večletno prakso, vojaščine prost, išče name-ščenja. Cenj. ponndbe na poStni predal 104. Ljubljana. Bivši državni nameščenec vešč vseh pisarniških del ter strojepisja in stenografije. išče primerne službe kot pisarniška moč proti najnižji plači Sprejme tudi vsako drugo mesto — Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 33275« Marljiva mladenka pomoči zelo potrebna, želi službe v LJubljani Gre kot blagajničarka, vzgojiteljica, ali kot pomoč gospodinji k dobrim ljudem. Službo nastop! takoj. Ponudbe pod šifro «Marljiva želi službe* na oglasni oddelek . 83484 Učenca močnega in poštenega sprej-m v trgovino z mešanim blagom. Turniek, Limbaš pri M ar boru. Vajenko sprejme modni atelje za gospode Jesip Ivančič, modni atelje v Selenburgovi uL 1. 2 kroj. pomočnika sprejmem za veliko in male dele. Naslov ▼ oglasnem oddelka «Jatra». 83461 V čevljar, delavnico sprejetem takoj vseetransko preizkušenega poslovodjo — pridnega, trsuega in obenem tadi pemočaika za vsakovrstne delo. Naslov v oglasnem oddelku ped *zgojiteljica». 83614 Rudar obratovodja z rudarsko Solo in 151etno prakso želi službo premeniti. Gre tudi kot nadstojnik (oberštajer). Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro »Rudar«. 88606 Mlado učiteljico želim za nemičino. Ponudbe na oglasni oddelek . Suknjo gorko. skoraj novo in par visokih čevljev iL 42 prodam po dogovoru. Spodnja Siika, Celovška o. St. 62. Vredam Jedilnico dobro ohranjeno, ozko ste-lažo ta trgovino In pisalno mito ta otroke po ugodni ceni prodam Informacije nri uradu na veleeejmu. 88854 Krožna žaga amerikanska (Lcttenkreis-sige), dobro ohranjena, naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku «Jutra». Lokomobflo s pregreto paro — tvrdk« pod •Javor*. 83373 Polhove kože io vse drage od divjačine kupuje tn zanesljivo dobro plača D Zdravič. Ljubljana Florijanska ulica it 9. 47 Vsakovrstno zlato kupuje Do najvišjih eenab Černe — juvelir LJubljana. VTolfova ul 3. 88 Strojno pletilnico iščem za izdelovanje telovnikov it svoje volne. Ponudbe z navedbo cene na: PubUcitas, Zagreb, Gundu-Udeva 11, pod «Za 13896». Smrečice za božična drevesca, v dolžini 1, 2, 3—4 m, sortirane, kupim. Reflektiram le na večje koUxine franco vagon nakladalna postaja. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Smrečice«. Perzijsko preprogo kupim. Naslov poslafl na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Perzijska preproga«. 83497 Sedlarski stroj star, za krtačenje žime, kupi vratar pivovarne »Union*. 88500 Deske kratice od 1—4 m ter tretjo ln četrto vrsto, 4 m dolge, vse 12 ali 13 mm, kupim. Ponudbe t navedbo cene pod Šifro »Za taboje« na oglas, oddelek «Jatra>. Plišasto preprogo dobro ol Naslov v •Jutra«. kupim. — ,'em oddelku 88618 Bukove hlode samo prvovrstne, od 85 cm debeline nsprej, od 8 m dolžine naprej, brat grč in dragih napak, sveže, kupim vsako množino. Oziram ie le na ponndbe z navedbo cene franko vagon naHa-dalna postaja Planilo takojšnje pri prevzemu. Kupim tudi jefševe hlode ta žago. Ponudbe na naslov: Ivan Siika, tovarna parket in parna žaga, LJubljana, Metelkova ulica Stev. 4. — Istotam so naprodaj suha drva odpadki od žage po najnižji ceni. 88484 ICtt^i^e Mladinskih knjig novejših, večjo množino vezanih, kupim antikvarično. Naslov v oglasnem oddelku •Jntra«. 83315 Lekar. pripravniki! Farmakobotanlko ta počet-nike razpošilja Hrvatsko farmaceutsko društvo, Zagreb, Marovska 25 — po povsetju ta 47 Din. 83473 Enodružinsko hišo 4 sobe, velik vrt, v bUžini Prul prodam ta 75.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 83343 Mlin na 4 tečaje, t malim posestvom, ob cesti na prometnem kraju, pripravljen tudi za valjčni mlin, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 33817 Malo posestvo s hišo in hlevom, približno 2 orala zemlje, v lepi legi, ugodno za upokojenca, proda Zor, Sp. Poljčane — it. 37. 82810 Hiša velika, gospodarsko poslopje, 2 orala polja, stanovanje prosto, poceni naprodaj. Pripravno za upokojenca ali obrtnika, blizu mesta na Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ceno 75«. ----- Hlode bukove Ia in hrastove od 20 cm naprej kupuje T vsaki množini parna žaga V. Scagnettt, Ljubljana. Stare obleke moške, čevlje, knjige, po-hlitvo najdražje plačujem. zadostuje, da na dom. Marija Ljubljana, Gallusovo nabrežje 25. 29489 Briijante in zlato kupi F. Čuden, LJubljana, Preiernova 1. 209-U Vreče vsakovrstne in v vsaki množini kupuje »Juta* t Mariboru, Aleksandrova e. it. 85. 83466 Novo spalnico furnirano ali masivno kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« lifro «Spein!ca». Majhno posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, ob drl. cesti, par minut od farne cerkve ln železniškega križišča, pripravno za obrtnika, oddam v najem. Ponudbe na ogL oddelek «Jutra« pod šifro ♦Prometna točka 80». 33480 Posestva Lepo posestvo ta 2 živini, z gostilno, pri Kamniku ▼ lepi legi; večje posestvo pri Tržiču; hiio v Kranju; več manjiih posestev ▼ okoUci Kranja s nekaj tem-lje ali samo hite t vrtovi itd. proda L. Rebolj, Kranj Majhno posestvo v Laškem obstoječe s 2 H oralov; hiia, gospodarsko poslopje, bosta, njiva, travnik, proda ta 15.000 Din Frane Dvoriek v Sv. Kriitofu 6. p. Lsiko — S minut nad kolodvorom. 88379 Majhno posestvo proda F. Za vodnik, Lipa, št. Vid nad Ljubljano. Enonadstropna hiša t lepim peuohsfan stanovanjem, trgovskim lokalom, hlevom, vrtom, travnikom s sadonosnikom, vi-no gradom ln njivo, tik tupoe cerkve ▼ trgu mariborske oblasti naprodaj radi preselitve. Prav primerno ta trgovca, obrtnika, tasebnika ali vpoko-jenca. Pojasnila daje M. Grmoviek, MsU nadaor-aJk. Stonafcate. Posestvo tri četrt ure od Rog. Slatine, občina Plat, hiša s vsemi gospodarskimi poslopji, velik sadonosnik s skošeninom, njive, za 3 govedi traviuka, vrt, 2 vinograda, 3 johe gozda, bo 7. novembra prodano na javni dražbi pri okrajnem todiiču v Rogatcu. Pojasnila daje Martin Strašek, Gaberje 153, Celje. 33371 Trgovino ln gostilno t trafiko ter majhnim posestvom, na prometnem kraju, tik ceste radi družinskih razmer telo ugodno prodam. Oziralo se bo le na one reflektante, ki si ogledajo osebno. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Trgovina*. 30336 Kemično tvornico prodam pod zelo ugodnimi pogoji, aii vzamem družabnika. Strokovnp znanje ni potrebno. Osebno vodstvo pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek tr*«ki na Gltucah 1/6. 83581 Stanovanje 3—8 sob s prltklinami želim za takoj. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jute*, pod značko »Za november*. 88617 2 delavnici ene' za kovača drugo za ključavničar j* Mpdaas. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra.. »3602 Barako zapuščen hlev ali kaj slifi-nega vzamem v najem za skladišče. Kupim tudi damsko kolo. Ponudbe «* ogl«, eddelek »Starina.. Opremljeno sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 33450 2—3 sobe oddam * 1, nave%hrom za psaime aH ortlin»&i)ake prosto?«, v bllusi glavnega kolodvor*. Naslov * ogla*, oddelku Sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu ali gospodični na Vestnem trgu. Naslov v oglasnem odde] »Jutra.. 33469 Gospoda sprejmem kot sostanovalca na Cankarjevem nabrežju »t, 7/II. 83564 Gospodično tudi dijakinjo »prejme boljša rodbin* v vso oskrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 33543 Prazno sobo čisto in zračno, z elektr. razsvetljavo želi samostojen gospod v bližini gorenjskega kolodvora. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Z. 21». 33552 Soliden visokošolec želi v centru separirano sobico z zajtrkom za takoj, event. gre tudi kot sosta-novalec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro •Visokošolec 77.. 33577 Sobo z balkonom ■ popolnoma separirant vhodom oddam s 1. ali 15. novembrom solidnemu, mir-nemu gospodu. Naslov pove oglasni eddelek »Jutra.. Sobico Qdd*m. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 33586 Sostanovalca irejmem na Gosposvetski »ti 2/H, ■ spre. cesti 2/H, desno. Poizve se «d 1.—2. ure. 83619 Sobo z električno razsvetljavo, v sredini nest* želi gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »Cista soba.. Zakonski par starejši želi opremljeno sobo za 15. november. Odeja in perilo lastno, event. z zajtrkom ali celo oskrbo. — Ponudbe na. Ivan Košir, poštno ležeče Ljubljana. 33575 Prazno sobo s posebnim vhodna i* električno razsvetljavo odda ▼ novi bisi Jelen, Kodeljevo, Prazno sobo s štedilnikom i š 8 e t * z* t*koj 2 mirni ženski. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Mirna 71». 33471 •Jutra, pod 83518 Specerii. trgovino prevzamem aa detali. P*. ■udbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Promet 50». 83556 mm\ 1000 Din nagrade onemu, ki mi za takoj preskrbi stanovanje s I »oba. mi in kuhinjo r sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Nagrada.. 83416 Stanovanje 8—4 sob s kopalnico želim s 1. februarjem. Ponudbe t ceno na poštni predal 80? 33412 Stanovanje 10 minut od kolodvora, »olqčna lega, Ž sobi, 1 kuhinja s pritiklinami, je ta- ' ' — -----'-— Pi koj na razpolago, roji nil« daje »skrbništvo d du Višnji potok, p. nj* gor*. ?*7«S Stanovanje S sob, kuhi*J* 1* pritiklla želita bolj v sredini mest* boljša novoporočone*. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra, pod »Čistost Sil«. 83311 Stanovanje ene, orir. dveh parketira-nih sob s kuhinjo in pritiklinami, v novi hiši poj Rožnikom oddam z novembrom. — Cenjene ponudbe do 26. t. m. pod •Mirni dom 79» n* oglasni oddelek »Jutra.. SS3479 Stanovanje 1—S »ob |b kubi*je i|i«m s 1. novsnbvopt. Ponudbe na *glasni oddelek »Jutra, pod »Delovodja.. 33498 Stanovanje l-rt sob in kuhinje išče zakonski par brez otrok v novi ali «fawi hiši, — F* nudhe na oglasni oddelek •Jutra, ped «Inieqjer 83489 Stanovanje 2—5 sob s pritiklinami išče za 1. november Miloš Ry-b^f, Narodna banka Veliko sobo v mestu, ■ uporabo kuhinj* ali brez, Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Takoj 98«. Gospoda sprejmem v lepo sobo z v«0 oskrbo, poleg pošte. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 83491 Gospodična želi s 1. novembrom malo sobo, event. gre tudi kot sostanovalka.. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Skromnost.. 33413 Opremljeno sobo s poeehnim vhodom želim. Ponudb« n* oglas, oddelek »Jutra, ped «2T. oktober.. 33438 Gospodično sprejmem na stanovanje t zajtrkom, event. i hrano. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.. ---- Zakonski par brez otrok sprejmem v ve-Uko BTMna sebe i souporabo kuhinje, foc^dbe n* ogl*sni oddelek »Jutra, pod »Ugodno ~~ Sobo oddam v bližini peste. Nasip* pove oglasni oddelek •Jutra.. 33597 Opremljeno sobo « t pa*t*lj*ma želim, naj. raje v bližini Rožne doline ali Tržaške ceste, za november. Ponudbe n« oglas, oddelek «Jutra« pod šifro »Oeu*. 88506 Majhno sobico takoj oddam na Tržaški c. št. 26/1 (v h)ši Produkcije — Stan m dom). 33520 Opremljeno sobo lepo, ) eJeJrtri&HI razsvetljavo parketom, v bC-žini sodne palače oddam s 1, novembrom. Naslov pov* oglasni oddelek »Jutra.. »3568 Opremljeno sobo oddam, in sprejmem na rtamov**je dijaka. Clleana gnd K. 7, 33498 Opremljeno sobo želim v sredini mesta. Pogoji! električna luč in se-partrae vhod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Centrum 777». Akademika sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 33608 Pisarniško sobo svetlo želim v centru mesta. Ponudbe pod »Centrum 609» na oglasni oddelek «Jutra». 33609 Družabnika ali družaboico Iščem za dobro idočo gostilno. Poizve se v ponedeljek ali tprek. Naslov v oglasnem oddelku »jutra., 83478 Dobrosrčno osebo ii;sem, ki bi mi posodila za par mesecev 15.000 Din proti dobrim obrestim, ali dobi službo. Poizve se v ponedeljek ali torek. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33476 S kapitalom 150—200.000 Din pristopim k dobro idočemu podjetju r Ljubljani. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Vknjižba na prvo mesto.. 33517 Kateri dobrosrčni inteligent posodi čedni boljši vdovi srednjih let 1000 Din. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, ped »Iskrena hvaležnost.. 33569 Finaneirja ali gir*nta z 20.000 Din za rentabilno kupčijo želim za takoj. Ponudbe pod »Velik zaslužek 611. na oglaini eddelek . 33611 tllromant V. Timotejev pride na zahtevo publike za kratko dobo v Novo mesto. Začne !. t. m. Mlad trgovec s precejšnjim kapitalom — »ell znanja i gospodično — lastnico nepremičnin, trgovine ali slično. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Plemeniti značaj., 33429 Mlad trgovec z dobro trgovino, teli zn*. nja s simpatično, pridno In pošteno goapodijno od 20 ~ - Vdove niso no resne poje poslati na podružnico »Jutra, v Mari-oru pod »Lepo življenji Gospodična samostojna in simpatična — dobra gospodinja, z nekaj premoženja, želi znanja t starejšim deta« situiranhn gospodom radi ienitve. Sv m* resne, neanenlmne ponudbe pod »Tiha sreča 388. n* podružnico »Jutra, f Mariboru. 83398 Inteligenta želim za posečanje skupnih plesnih vaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod dmUfonta* », S8615 Gospodična inteligentna Ia samestejn*, žeH znanja z naobraienim in čuvstvenim gospodom slednjih let, v svrho raz. vedri!*, razgovorov i« skupnih Izletov. Netno- nlmne dopise n* oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Jesen 27». 83459 1826 Otožna in zapuščena Ti pošilja poljube Tvoja M. 33467 Gospodična z 260.000 Din premoženja, želi znanja z dobrosrčnim gospodom. Ponudbe s fotografijo na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Rožmarin.. 33486 Absolv. akademik starejši, gentleman, želi damo, ki M ga gmotno podpirala do zažeTjenega cilja. Cenj. ponudbe s sliko na ogl. oddelek * Jutra* pod šifro »Srce za sre.e! 33390 Starejši gospod dobro situlran, igli prijateljskega znanja z boljšo damo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro •Prjateljstvo*. 83530 2 mlada gospoda želita dopisovati z dvema lepima gospodičnama pod »Amor in Cupido*. S3503 Izjava. Podpisani izjavljam, d* nisem več plačnik dolgov, ki i'ih dela na moje ime moja ena Hedvika Košir. — 22. oktobra 1927. — Janez Košir. 33578 Samostojen gospod želi znanja z gospodično ali mlajšo vdovo, s primerno eksistenco. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod »Poštenje 84». 33584 Mlad podjetnik želi znanja z gospodično neomadeževane preteklosti 18—20 let staro, ki ima 8( do BO.OOO Din gotovine, v svrho skorajšnje ženitve — Resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jntra. pod 33612 Petek Na oglasni oddelek »Jutra, pod »Sestanek 19./3ČI. v Ljubljani.. Ljubezen. 33607 Gospodična ki sem jo videl v nedeljo zjutraj v vlaku med Brežicami in Krškem, igrajočo z dvema damama na karte, naj blagovoli j**iti rad spoznanja svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra, pod •Akademik 65». 33601 Premožna dama mlada, inteligentna in samostojna, Iz najboljših krogov, želi resnega znanja v svrho ženitve "Z akademično naobraženim 30—10 let starim gospodom — s dobro službo ali pa večjim premoženjem. Diskrecija častna stvar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro Značajen*. 33603 Klavir Din 15 — ura poučuje gospodična po lahko razum-ljivi metodi. Istotam klavir za vajo na razpolago. Uspeh siguren. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 83376 Glasovirje in harmonije oglašujem, popravljam strokovno in ceno! Tudi potu-jeml Naročajte po dopisnici G. Jurasek, Ljubljana Wolfova ulica 12. 40 Berde kitaro, bekornet (francoski na sesalko. z usnj. etui). dobro ohranjeno, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Berde.. Harmonij dobro ohranjen prodam po ugodni ceni Naslov pri podružnici »Jutra, v Mariboru. 33465 Klavirji Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih Inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravil* Oglaševanje in popravila z* konservatorij in dnige inštitute Ugotavlja moj* tvrdka. Točna postrežba in zmerne cene, tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev U. Warbinek, Ljubljana Gregorčičeva ulica št. 5/1. 33490 Gramofon velik in močan, s ploščami kupim. Ponudbe z navedbo eene na oglasni oddelek »Jutri* pod »Gramofon*. 886« Mm,M 54. tiif. priporoča kot stara Izdelo vainica svoje najboljše tam-burioe vseh vrst. Ceniki na razpolago. 184-s m^o MHliiiii Maribor 6 b M2(ii« m v&HliiVIIU največje sklade tjr Jamstvo H leta. Ia aeo4gev*rtafo& vračam denar. St. 150 Bu-diljka odbl j* ure D 260-- . M. 1« I »t. |57 I St, 15« Roskogf 98- Niktl 173- Nik. t«l* jPriin* 143'4sr*bro 285-- Ot» J. Stjepušin. Zagreb Jnrjevska al. 57 priporoča najbolje tainbnrlot oartitnr«. lole in h tale potrefc (čine c* rs> ;lashU*. Odll tovan n* p* »Lik* Izložbi! Kiavirji-pianini svetovnih inozemskih tvrdk, po znatno znižanih cenah vedno v zalogil Prodaja tudi na obroke' Vsa popravila in ugiaševanje strokov nja*.ko! Ropaš Ceije *«»eo»*««»ee«»oee««e* Kanarčki barcerf na prodaj. Štev. 481. Objava. Objavljam, da so spodaj označena ženina medsebojno sklenila stopiti v zakon. Ime in priimek Stan Poklic Vera Kraj in dasrost. Bivališče ime in priimek varišev Ženin Ivan Dimnik samski tiskar rim. kftol. dne 13. XI. 1892 Spod. Kašelj Subotica, Oslobodenja ul. 6 II. okrug Frančiška Dimnik Nevesta Aca Mihajlkovič vdova posestnlca rim. katol. dne 3. Vil. 1898 Subotica Subotica, Petrova ul. 3 II. okrog pok. Stevan Mihajlkovič Bora Beres S tem pozivam vso dotične, ki bi jim bila znana kaka zapreka proti njihovi sklenitvi zakona, da neposredno javi meni ali pa po« tom občinskega predstojništva, kjer je ob« java izdana, oziroma matičarne prijave. Ta objava je bila izdana v Subotici dine 15. oktobra 1927. od Andrije Maziča, šefa drž. matr. zvanja. Ljubiteljem re6 lepega petja nudim preko 50 žlahtnih vrvivcev (Edelroler), za katere jamčim, da so res pristni in fini pevci. Cena samcev od Din 200—270, plemenske samice po Din 45 za komad. Razpošiljam tudi po pošti ter jamčim, da pride' ptič živ. Pismena pojaBnila o kanarčku, boleznih, prehrani itd. dajem S roti 2 Din v znamkah. — oško Kelnarič, gojitelj pravih harških kanarčkov, Ljubljana, Knafljeva 2. Kanarčki izborni pevci in zelo plodne samice po izredno nizki ceni naprodaj na Rimski cesti št. 7, vrat* 3. $34«-» Jazbečarji Čiste pasme, 5 mesecev stari, naprodaj — Interesenti naj se javijo pod značko »Jazbečarji*. 33448 Nemški ovčar čistokrven, 2 meseca star, naprodaj pri Mraku Kranjski gori št. 52. "" Psa 1 leto starega, prvovrstnega čuvaj* počen prodam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. 83542 Ubog učenec Je izgubil 19. t. m. do-narnico s 800 Din v Kolodvorski ulici. — Poštei najditelja naproša, da odda pri vratarja hoti Štrukelj, proti nagradi. Kolesa >reko zime spravlja tvrdka fardin in drug, Poljanska sest* 81, 88572 sestane vitka — če hoče Uspeh Viden te v pal dneh — To doseiete i uporabo angleškega ra iioaktivnega preparata cSANOS* čudu, ki daje moderno ravno linijo! tlspeb zajamčen, sicer oovrnemo denar Cena Savojčku franko 85 Din UfJoraba tunanja. navo-lilo priloženo Naročila la naslov, »Sanitaria* >lkvenica — Priroori* 33514 ■■■■■■■aannss ako želiš imeti nekaj csobto dobrega tudi Ti pij Ovomalt ne Ovomaltine osvežijo lice, zazofi Ti obiaz, izpopolni se Ii lice, a gube h odstrani. Redna uporaba ovomaltine okrepijo zdravje, ona prepreči glavobol, nervozo, onemoglost in jezo. Ovomaltine jača odDomos pri boleznih a osobito v priljepčlvih slučajih ter branijo organizem proti vremenskim neprilikam. Ovomaltine nudijo organizmu v koncentrirani obliki najvažnejše in naj-plemenitejše hranilne snovi in to uglfi-kchidrate, beljakovine masti kakor vita mine, ki so za očuvanje ž vljenja neobhodno potrebni. Ovomaltine imajo ugoden okus, so lahko prebavljive ler nudijo voljo za telo. Način prireditve je enostaven. De nite 2-3 zližice v šalico toplega mleka ali kavo zanitrek n nižino orounjNE tu. dva, ied. Dobile io v vseh lekarnah, drogerijah in boljših delikatesah za ceno od 18-50 Din ; po omotu. — Zahtevajte brezplačni vzoec, pozivajoč se na ta list. Or. A.UTANDER d.d. Zagreb Cisto lice! Mladeniško sveiost, uradno polepšan]« dobite že prve dni uporabe medicin, biološkega sradstv* »Vesum Koža lica se (rapastno olepša, izginejo vse nečistosti, rumene in rdeče lise. solnčnt pege. hrapavost, izpuščaji, gube in val znaki starosti izginejo Kož* lica posUja bar-Sunatto nežna, miiS*sta in Izredno pomlajena Uspeh garantiran in neškodljiv Garnitura 92 Din - Wibr* lotion daj« izvanredno lep in gost porast obrv in trepalnlo, istočasno barva v temni barvi. 58 Din — »Odalisquee> potu les Uuseles. najodličnejši elezir za hranjenje in pomlajevanje ovenelega tioa 80 Din — Diamant daje očem lep zamamljtv pogled, garantirane neškodljivo, 55 Din. - Centifolia kosmetični zavod, Zagreb, Dlca 37 —. Zahtevajte hrezplačne ilustrovane prospekte) 54a/n PRAVA DOBROTA za vsakogar, ki rad kupi močne in lepe čevlje so sloviti naitrpežneiše izdelani „Doko" čevlji« Njih oe more nadkriljevati noben drag iidelek, Vsakdo naj kupuje le „Dcko" čevlje v trgovini IVAN CARMAN, Ljubljana, Prešernova ulica štev, 9, dvorišče Lipove plohe po možnosti žamane, na pol suhe, 40 50, 60, 70, 80 in 100, največ 60 mm debeline, lepo, belo zbrano blago, z malimi zdravimi grčami, od 3 m dolžine in 18 cm širine naprej, kupimo v vsaki množini. Ponudbe na poštni predal >3 Ljru"*— r - 153 Ljubljana. 10929« Perzijske preproge po zelo nizkih cenah ter prvovrstno blago, krasni ujorci in v vsaki velikosti, razprodaja samo par dni Janez Trdinova ulica pri Mlsonn hiša na vrtu. 10935 a Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam psstrežem z brezplačnim proračunom Anton Janežifc knjigoveznica, črtalnica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov Ljubljana« Flonjaneka utioa it. 14. Lokomobila s pregreto paro, tvrdke Wolf, 58 do 75 HP izborno ohranjena, še v obratu, zaradi povečanja obrata jogai napi iri opekarni v Mi Kupujem stalno kostanjev taninski les proti takojšnjemu plaftilu ERNEST MARINO, CELJE Zrinjskega ulica štev, 4. Prodaja konkurznega blaga. V soboto, dne 29. oktobra J927 ob U. uri dopoldan se bo vršila v pisarni notarja Frana Tavzesa v Logatcu, kot konkurznega upravitelja prodaja celotne trgovinske u< loge iz konkurzne mase Marije Kogovšek, trgovke z mešanim blagom v Dol. Logatcu fc 48. Vsak ponudnik mora položit pred drafbo 10% kavcijo v gotovini ali hranilni knjižici. Kupec blago takoj plača in prevzame Zaloga jd sodno cenjena na 32.806 95 Din. Vsa pojasnila daje konkurzni upravitelj Notar Fran Tav/es. naroča te le uri domači tvornici Jos. R. PUH. Liubljana Gradaška ul, 22, tel. 2513 katera edina izdeluje to blago iz najboljšega zdravega materijala. močno pleteno s pobakreno žico. Originalni za-viiki s točno kvadraturo, o čemer se pri nakupu tega blaga vedno prepričajte! Cene konktirenine. POZOR! NE KUPUJTE DRU6IH PLAVIL ZA PERILO NE60 samQ ,KOLMAN-°vo Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Podpisani sprejel sem 1.1 m. dve steklenici KADIO BALSAMIKA, _ek je nčlnkoval in pokazal kako vrlo dobro sredstvo je pioti revmati-zmu Zato se Vam tem po.om najlepše zahvaljujem in prosim Vas, da mi pošt pouzetjem pošljete še 2 sieklenici. To je za 2 drugi oseb', ker nas je več bolnih na revmatizmu. Litija 7. junija 1927. S spoštovanjem Franc Topolovšek. Lek Radio BaJsamaca izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorij Radio Balsamica dra. I. Rahlejeva, Beograd. Kosovska 43 r Velike 1 poslovne prostore [ Zavarovalnica v Ljubljani sprejme pod ugodnimi pogoji krajevne zastopnike v sledečih občinah: Zidanimost Rimske Toplice Celje Pragersko Petro vče Žalec Sv. Peter v Sav. dol. Velenje Slovenjgradec Dravograd Šmarje pri Jelšah Bistrica Fala Sv. Lovrenc na Poh. Vuhred-Marenberg Guštanj-Ravne Prevalje Vransko Braslovče Mozirje Gornjigrad Domžale Ptuj Sv. Lenart v Slov. gor. Sevnica Rajhenburg Krško Medvode Polhovgradec Dobrna Vojnik Železniki Podčetrtek Št. Janž Kropa Dev. Mar. v Polju Mojstrana Konjice Breeovica Borovnica Logatec Škofljica Grosuplje Šmarje - Sap Dobrepolje Straža - Toplice Litija Sposobni interesenti, katerim se nudi primerna provizija za vse zavarovalne posle na področju krajevnega zastopstva, naj pošljejo svoj naslov na upravo Firestone« »Michelin« Zahtevajte ponudbe pri tv. A. LAMPRET. Ljubljana. Dunajska cesta 22. Telefon 2247 JUtflPER" TTFTTTTFFinFFffin Doi obvezo in odpr te vendar enkiat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjei Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite ta koj po ilustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. STERMECK1. CELJE št. 20., v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, gramofone, britve, toaletne, modne, jeklene in galan terijske predmete. Naroči a čez 500 Din poštnine prosta. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. 86 100.000 glasbil smo proda'i lan, kar prič o zaupanju do naših izdelkov in o njih izvrstni kvaliteti Gramofoni od 345 Din, violine od 95 Din dalje mandoline od 136 Din, citre od 192 Din, ročne harmonike od 85 Din dal e. Kitare, tamburice lesena in pločevinasta pihala itd, po Izredno nizkih cenah direktno s tovarn škega skladišča. 8 dni na ogled Vsako glasbilo lahko v mete, če r.e ugaja! Velik katalog zastonj! Zahtevajte ga takoi od tovarn, skladišča MEINEL & HEROLO tovarna glasbil, gratnaionov in harmonik MARIBOR St. 101. „SPECTRUM" d. d. Inž. Kopista. Dubsky ln Krstič, tvornica ogledal lo brušenega stekla, LJubljana VD, Medvedova uL 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Osjek, Središniica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih ta oblikah, kakor tndi brušene prozorne šipe, Izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala 82 L. Mikuš Mestni tra štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalni ii palic. zeleno francosko žganje z Drinievim eksuaktom je najboljše sredstvo proti levmatizmu glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji m trgovini. Glavna naloga i Vitomir Dolinšek Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper" engros cene. Celje, Gosposka ulica St. 26- pflH - 'pri.TE RMIKLflOC i.JOBIJANA i V asa obleka bode izgledala zopet kakor B i nova, ako jo pustite kemično čistiti v j tovarni Jos. Reich | Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Selenburgova ul i. S Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. ^nassBassasfaasiasaaaBBaaaaaaaaaaa Podeželske odre in društva opozarjamo na nove igre Hartley Manners — Peg, srček moj. Veseloigra v 3 dejanjih (9 oseb). Cena Din 18 — A. Jirasek — Oče. Drama v 3 dejanjih (13 oseb). Cena Din 14 — V Izdala jih je Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Nasproti glavne poŠte. Mizarskim mojstrom, podjetjem, stavbenikom in hišnim posestnikom naznanjam, da izdelujem lesene rolete za okna po najnovejši vezavi In po najnižji ceni. Prevzamem vsa popravila lesenih rolet, zamenjam stare oprti (gurtne) ter nadomestim nove oprti ali žično vezo. Na zahtevo napravim detajlni načrt za omarico pri oknih IVAN BERNIK, Linhartova ulica 8. Erasnl velurjl, štoti in parhanti dospeli. Izgotovljeni plašči (manteljni) od Din 300 do 700. — Izgo« tovljene obleke, predpasniki in zimsko parhent in trikot« perilo. Volnene nogavice, žemperji, puloverji in vestje. Samo krasni izdelki Najnižje cene — v trgovini Marije ROGELJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26. 10.911 a Tvornica vate Ing Eškenazt t Ko. BEOGRAD, Banatska ulica 8. Telegram : Vataiabrika Telefon 37—71 Odlikovana na izložbi v Suboticl 1925 izdeluje vse vrste vate po najnižjih cenah Iz odličnih kvalitet, ovične vate za odeje, pamukltje in grudnjake. Fine ltardirane vate vse vrste; vestafike vodne. Juta za tapecirani«. GUMI« RANE VATE v ploščah in ovojih (rokh) za KONFEKCIJO, KROJAČE, TOVARNE ČEPIC in SUBARA — HIDRO. FILNE VATE za drogeriie in lekarne. VATE ZA SANA* TORIJE in BOLNICE. — VZORCI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO! — Zahvala. Po nenadomestljivi izgubi mo. oziroma preskrbnega očeta, g ljubljenega •oproga. Mihaela Korberja kr. notarja izrekamo vsem tistim, ki so nam v težkih urah sočustveno prisostvovali, najprisrčnejšo zalivala Posebno se zahvaljujemo gospodom tovarifcm za obilno udeležbo in krasno cvetje. Prisrčna krak tudi vsem tistim, kateri so se pri zadnji poti nepozabnega pokoj« nika v tako obilnem številu udeležili Maribor, dne 22. oktobra 1927. Žalujoča družma. Uaaiofc Devona Ravtjen. Izdaj« za Konzorcij cjutraa Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskamo dd. kot Hakamarja ftaa Jezcr&ek. Za Jasocatai dal je odgffffrea AfejJrii Novak. Viti x t1fr,hJa'"Ti.