Emil Vrhovec:
Vesela trojka.
(šaljiv prizor.)
J ri  dcJilicP  v   eiiakih  oblekah  prikorakajo. Ko dospejo  v
sredo odra, se ustavijo, gledajo proti občinstvii in pojo po
napevu »Regiment po cesti gre«.
\ se tri:         Smo vesele deklice, juhe, napajive sestrice, juhe. Kanior prklemo, se pnismejemo, iiam vescla  trojka pravijo.
Danes prišle k vam smo v vas, arapak dolgčas iii za nas, iii vam pojemo iii zaplešemo, da takoj domače fletno bo.
Prav ničesar nas ni strah; ICaj pa zmore človek plah? SreČa se smehlja in pogum ve/ja, vedno smo srca veselega.
Od srca se smejemo, ko 1 judem nagaja mo. Dražimo Ijudi, dobro se jim zdi, če spei trojka šalo naredi.
Prvagovori: Irae roi je Marjetka
in rdeČa sem ko cvetka. I'oredna sem, seve, srbijo me pete in vedno bi plesala, vrtela se, skakala.
(Hiiro.)
Na desuo, na levo, v kropu. ko ptička spomladi v logu.
Prva ck-klica pleše, astali dve pojeta ipesera, ploskata z ro-
kanii v taktu.Melodija: >En hribček bom kupil« — \n njent)
nadaljevanje:   >Daj.  daj,  srček  nazaj«.
Sem mlada vvesela, brez vsake skrbi in plešem in skačem, da vee se kadi. Po tratah, ldvadah se s psickom podim, veselo igram se tam 2 njim.
9
(Drugi deklici, ki pleše 7. njo.)
Poj, poj, pleši 2 mcnoj,
poj, poj, plesi z menoj. (Tretji isto.) Druga:         Ime mi je Ivanka
in pajem brez prestanka,
zato mi slavček pravijo
in — (OponaŠa starejše.)
n a d e name stavijo.
Vse lepe pesmice poznam
in rada bi zapela vam.
Zapojem vam, kar znano je povsod,
kako sem teti voscila za god.
(Poje po napevu »Dobro jtttro, hiSai oče«.)
Oruga:        Dobro jutro, Ijuba teta,
dobro jutro, Bog vam daj. Ostali dve:                         Bog vam daj.
Druga:         Lepo morom zatvaliti, Če mi boste dali kaj.
Mama tudi to vprašuje,
kak se stricu kaj godi, Ostali dve:                                kaj godi.
Druga:         in pri vratih naj počakam,
če bi kaj povedali.
Prav lepo naj vas pozdraviin, in spodobno naj molčim, Ostali:                                  naj moloim,
Druga:         govoriin naj na vprasanje, da kot mutec se ne  zdim.
Torte pa ne smem zijati,
to Že sama dobro vem, Ostali:                                      dobro ve,
Druga:         Če pa kaj dobim pod zobe,
naj lepo počasi jem.
Z mačkom naj bom prav prijazna, naj lepo igram se z njim, Ostali:                                  igra z njim,
10
Ihuga:        in če kaj denarja daste,
naj ga vendar ne izgubini.
Nekaj sem pa pozabila,
kar sem mislila vso pot, Ostali:                                kaj, vso pot?
Druga:        da bi  morala voščiti,
v«e najboljše ji za god.
Tretja:        Ime mi je Bogdana
in zvita sem, pretkana. Ponosna sem na to, kaj še iz mene bo. Ne plešem in ne pojem, ker to ni nič zame, najlepše je po mojem de-de-de-deklamiranje. Zato, Če smem, vam pesmico povem.
(Deklamira pretirano, vedno bolj navdušeno.)
Pesem o večnem Rimu.
V onem mestu, kjer se Petru kupola vzdiguje,
v onem mestu, kjer najvišji knez stoluje,
v onem raestu, ki ob Tiberi leži,
v onem mestu, ki napaja ga mučencev kri,
v onem mestu, ki ga Nero je zažgal,
v onem mestu, kjer je zoper Cerkev boj vdhra!,
v onem mestu, kjer se oznanjuje pravi mir,
v onem mestu, kjer je milosti vseh vir,
v ouem mestu, kjer je združena lepota vsa,
v onem mestu (s popolnoma spremenjenim gla-
som) nisem nikdar Še bila.
Vse tri:         (pojo po začetnem napevu):
Zdaj dovolj poznate nas,               #
zdaj gremo drugam Še v vas, smo vesete vse, mlade deklice, nam ime vesela trojka je.
(Veselo  odkorakajo.)
ll