Naročnina
za držnvo SHS meseCno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|aka Izdala celoletno vJugo-slavljl 120 Din, za Inozemstvo MO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 »tolp. pelll-vrsle mali oglasi po 1-30 ln 2 D,veCJl oglasi nad 43 mm vUlne
po Din 2-30, veUltl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dir
O Pri vcClero c
uredil Ištvo /e v Kopitarjevi ulici »1. 61111 Hokoplsl se ne vrača/o, nelranklrana pisma se ne sprejemajo j- Uredništva telefon »t. 2050, upravnlšlva »1. 232S
Političen lisi za slovenski narod
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneve po prazniku
Uprava je vKopltarJevl ul.št.6 * Čekovni račun: Ljubljana štev. 10.650 ln 10.349 xa lnserate. Sarajevošt.7363. Zagreb št. 39.011, Praga fn Dunaj št. 24.797
Kako Italija ožiga oojno proti SHS
g Milan, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Tkzv. »Jadranski dan«, ki se je včeraj praznoval na iniciativo društva »Coscienza Adriatica« po mnogih italijanskih mestih, je najznačilnejše potekel v Milanu. Z veliko slovesnostjo se je v veliki milanski kanal izlila voda iz Jadrana, ki jo je poklonilo mesto Zader. V sprevodu, ki so se ga udeležila razna športna društva, so nosili čašo vode iz Jadrana. V mestu so se slišali vzkliki: »Živela neodrešena Dalmacija!« Ob kanalu se je prečitala poslanica zadrskega podestata, ki pošilja vodo iz Jadranskega morja, da bi se združilo z vodo milanskega kanala v znak želje, da postane grenki Jadran zopet italijanski. Poslanica ee je sprejela z gromovitim ploskanjem.
Nato se je prečitala molitev Dalinatincev iz leta 1848., ki se glasi: »V imenu Očeta in Sina in Duha svetega. Mi Dalmatinci, narod na podlagi najstarejših narodnih pravic in na podlagi najstarejšega prava sedanjih in bodočih narodov, soglasno protestiramo pred oltarjem in pred svojimi otroci, pri vodi našega krsta in pri grobovih naših prednikov in v pričo vseh narodov na zemlji in svetega Boga: Nočemo biti Hrvati.« Sledilo je burno in viharno vzklikanje: »Živel Split! Živel Sibenik!«
Don Giolli je blagoslovil vodo in jo zlil v kanal. Pri tem je prišla na vrsto še naslednja molitev: »Gospod naš! Vrni nam Jadran. Osvobodi vse narode ob Jadranu. Stori, o Gospod, da postane Jadran domovina Benečanov, Italijanov od Benetk do Zadra, od Valone do Rima, ki je cilj vsakega dela in vsakega srca. Osvobodi ves Jadran.« Nato so se prečitali brzojavni pozdravi vladnemu predsedniku, kralju in mestu Zadru.
Podobne slovesnosti so se vršile v Benetkah. Poli, kjer je bilo na dnevnem redu predavanje »Jadran — italijansko morje«.
ž Rim, 18. maja. (Tel. Slov.«) Vsi veliki italijanski listi so pod senzacionalnimi naslovi, kakor »Srbske grozovitosti v Macedoniji«, istočasno priobčili po belgrajskem listu »Rad« celotni priziv macedonskega odbora v Sofiji na Društvo narodov, v katerem zahtevajo intervencijo Društva narodov proti grozovitemu režimu v Macedoniji.
Zakon o sodnikih danes gotoo
Rim-Angora
Iz zagonetne Turčije je končno prišlo potrdilo, da je gotova pogodba med Italijo in Turčijo in da sta se italijanski poslanik v Angori Orsini in turški zunanji minister Rudži bej končno sporazumela. Pogodba naj obsega običajno preambulo, 17 členov in dodatek, v katerem dopušča turška vlada italijanski trgovini in italijanskemu kapitalu velike gospodarske koncesije v Anatoliji, italijanskim državljanom pa pravico naseljevanja. Italija prevzame gotove gospodarske dolžnosti do Turčije. Pogodba predvideva dalje, da pristopijo k njej lahko tudi tretje države — mišljena je Grčija, s čemer je izraženo upanje, da se tudi viseča nasprotstva med Grčijo in Turčijo spravijo iz sveta. Tudi pristop Bolgarije naj bi ne bil izključen. Baje dopušča Turčija Italiji svobodno roko v Albaniji, pri čemer naj bi bile Turčija in Grčija nevtralne. Mussoli-nijev vzhodno-sredozemski blok bi dobil s to pogodbo eno oporo več in bi bil korak bliže do uresničenja. V zasnovani diplomatski akciji manjka za enkrat še Grčija, glede katere izjavlja njen zunanji minister Mihalokopulos: Da se vrše pogajanja med Atenami in An-goro, da ni mogoče govoriti o sredozemski pogodbi, predno ne pride do sporazuma med tema državama; da so pa nasprotstva v tem, ker hoče Turčija razsodiščno pogodbo le za spore v bodočnosti, dočim bi Grčija rada uravnala vsa sporna vprašanja na enkrat. Gre predvsem za odškodnino iz Turčije izgnanim Grkom, za pravico medsebojnega naseljevanja in za priznanje državljanstva Turkov v Grčiji in Grkov v Aziji. Mihalokopulos upa, da bi po odstranitvi teh težkoč bilo možno govoriti o sredozemskem Locarnu, kar bi bilo tudi v duhu Društva narodov.
Priznati moramo, da diplomatskega sveta nova pogodba ni presenetila. Res je, da je povojna mlada Turčija bila v prvi vrsti zainteresirana izključno na notranji reformi države, ki je turško vlado tako zavzela, da ni bilo mogoče misliti na kako veliko zunanjepolitično zamisel. Diplomacija je pričakovala, da bo ta napor dal angorski vladi še za leta in leta dovolj dela. Vendar pa je agilni turški zunanji minister Rudži bej jadral tudi mimo in preko teh težkoč. Se dobro so v spominu sestanki med njim in Čičerinom; nato pa hipna orientacija turške zunanje politike proti zapadu. Tu je tudi izhod, zakaj je bilo mogoče dokončati turško-italijanska pogajanja kljub temu, da je bila ravno Italija izrazita nasprotnica samoturških teženj v Mali Aziji in brezpogojnega nevmešavanja v Anatolijo, in zdaj sta se sporazumela pes in mačka. Znano je namreč, da je oče te pogodbe angleški denar, ki je s posojilom pripomogel angleški diplomaciji do tega, da je Turčijo odvrnila od Rusije in ki je z izredno žila-vostjo ter vztrajnostjo delala stalno na grško-turškem zbližanju na eni in turško-italijansko-grškem zbližanju na drugi strani. Tudi ni nobena slučajnost, če je sklenitev te pogodbe padla ravno v dobo, ko se je govorilo o an-gleško-egiptskem sporu in ko je Anglija poravnala sovražnosti, istočasno pa si, da si zavaruje hrbet in vrata v Sueški kanal ter odvrne italijanski imperializem od juga na sever, na Balkan in v Malo Azijo, znala pridobiti turško-italijansko pomoč, ker Grčija je že itak njen vazal. Sklenitev pogodbe jc brez dvoma pripisovati Angliji in ne Italiji.
Presoja novega položaja z jugoslovanskega stališča ni težka. Naša država je s Turčijo v prijateljskem razmerju in razen odškodnine nekaterim Turkom med nami in njo ni spornih vprašanj. Poleg tega gredo pogajanja med Belgradom in Angoro. S tega stališča ne vidimo razloga, da bi hotela Turčija kazati napram nam kake sovražnosti. Nadalje, če je sklenjena pogodba res izraz splošnega hrepenenja tistih, ki hočejo ohraniti mir v Evropi, in ima značaj regionalne locarnske pogodbe, je pogodbo le pozdraviti. Če pa je Italija dala glavni poudarek na turško in grško nevtralnost v slučaju konflikta v ali radi Albanije, potem je pogodba naperjena proti naši državi. Sicer pa gre kot pri vseh zadnjih italijanskih pogodbah v glavnem za tajne dogovore; kateri pa so ti, bo pa pokazala najbližja bodočnost.
Albanci v Ženevi
v Tirana, 18. maja. Tel. Slov.) K razpravi o albanskih vprašanjih na junijskem zasedanju Sveta Društva narodov pojdejo v Ženevo kot albanski delegati zunanji minister Ilija Vrioni, bivši minister Mahli Frašeri in glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Džafer Villa.
k Belgrad, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Zakonodajni odbor je danes nadaljeval razpravo o sodniškem zakonu v podrobnostih, in sicer o pridržanih členih. Pri čl. 2. se je sklenilo, da ženske ne morejo postati sodniki. Pri čl. 9. se je sprejelo, da se vršijo sodniški izpiti pri višjem (apelacijskem) sodišču kakor doslej. Kandidat plača za izpit posebno pristojbino. Pri čl. 13. se je sprejel razpis za izpraznjena mesta pri okrajnih in okrožnih sodiščih, za ostale pa velja načelo volitve. Burna debata se je razvila radi vprašanja, ali se predsedniki in podpredsedniki kasacijskih sodišč postavljajo brez razpisa in brez volitev ali ne. Tu se je od samostojnih demokratov posebno razburjal Svetozar Pribičevič. Ko mu je pokazal posl. Hodžar zakonski načrt, ki se je v odboru obravnaval 1. 1925., ko so bili samostojni demokrati v vladi, je samostojnim demokratom zaprlo sapo. Ta načrt namreč določa, da postavlja pravosodni minister po svoji lastni volji vse sodnike okrajnih in okrožnih sodišč, kakor tudi predsednike in podpredsednike apelacijskih sodišč. Poslanec Hodžar je ugotovil, da takrat ravno sam. demokrati nikakor niso hoteli odnehati od načela, da minister po svoji volji postavlja vse sodnike okrajnih in okrožnih sodišč itd. Ker določa današnji načrt razpis ali volitve glede izpraznjenih mest in se imenujejo samo predsednik in podpredsedniki kasacijskega sodi-
k Belgrad, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Popoldne so prispeli v Belgrad prvi delegati češkoslovaške parlamentarne delegacije predsednik češkoslovaškega senata Uhlir in prvi predsednik češkoslovaške vlade po vojni g. dr. K r a m a r. V Subotici so jih sprejeli poslanec dr. Čeda M i h a j 1 o v i č, predsednik naše parlamentarne delegacije, Gjura Jankovič, Begovič in Sretenovič. Na belgrajski postaji jih je sprejel češkoslovaški poslanik g. Š e b a s poslaniškiin osebjem, člani uaše parlamentarne delegacije in številno občinstvo. Poslanik g. Šeba je goste seznanil z našo delegacijo. V čakalnici jih je poslanec Šalih B a 1 j i č, podpredsednik naše parlamentarne delegacije, pozdravil in izrazil radost in veselje, da je Belgradu čast pozdraviti dva tako odlična zastopnika češkoslovaškega parlamenta, kot sta gg. Kramar in U h 1 ir. Za pozdrave se je zahvalil g. dr. Kramar in poudaril, da se morajo združiti vsi Slovani. Čeprav Rusija še ni svobodna, bo zopet postala svobodna in nastopila kot voditeljica Slovanov. G. Uhlir je naglasil slovansko solidarnost in potrebo skupnega dela za kulturno in gospodarsko zbližanje.
v Praga, 18. maja. (Tel. Slov.) Predsednik češkoslovaško - jugoslovanske parlamentarne unije poslanec Uhlir je izjavil z ozirom na kon-lescuco z doc 20. t. m. y Beleradu. da uca* da
šča brez razpisa po ministrovem predlogu, jc poslanec Hodžar ugotovil, da se danes samostojni demokrati neupravičeno razburjajo proti mnogo boljšemu zakonskemu načrtu, kakor so ga svojčas zastopali v odboru, ko so bili v vladi. Pri čl. 20. se je sprejelo, da sodniki ne morejo kandidirati v volivnih okrožjih, kjer službujejo. Tam se tudi politično ne smejo udejstvovati. Lahko pa kandidirajo izven tega okrožja. Sprejele so se še nekatere druge manjše spremembe, ki zboljšujejo zakon. Za prihodnjo sejo, ki bo jutri, ostanejo samo še štirje členi.
Finančni odbor
r Belgrad, 18. maja. (Tel. Slov.) Fin. odbor je imel popoldne sejo. Po kratki razpravi sc je sprejela uredba o dokladah za geometre, ki so zaposleni pri ureditvi katastra. Notranji minister dr. Korošec je uredbo o dokladah za uradništvo v Južni Srbiji, ki je bila na dnevnem redu, umaknil. Prihodnja seja bo 29. maja.
Dr. Marinkovič v avdiienci
k Belgrad, 18. maja. (Tel. Slov.) Zun. minister g. dr- Voja Marinkovič je bil danes v Topoli, kjer ga je Nj. Vel. kralj sprejel v avdienci.
k Belgrad, 18. maja. (Tel. Slov.) Danes se je vrnil v Belgrad glavni ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič, ki se je mudil v Londonu radi stabilizacije naše valute.
se bodo začasna posvetovanja delegatov obeh držav že v bližnji prihodnjosti razvila v redne konference in da se bo razen kulturne in gospodarske komisije ustanovila tudi juridična komisija. Prvi celj posvetovanj je zbližanje obeh držav glede carinske in šolske unije. Prvi korak za carinsko unijo je zaključek trgovinske pogodbe, predvsem s pripravljanjem ureditve tarif in transporta. Osnovanje juridične komisije je potrebno za unificiranje državljanskega in kazenskega prava. Sproži naj se slično zenačenje prava kakor med Nemčijo in Avstrijo.
V juniju se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev jugoslovansko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Vršila se bodo v Karlovih Varih.
Ziato gre iz Amerike
v Newyork, 18. maja. (Tel. Slov.) Včerajšnje zvišanje diskonta njujorške Federal-Reserve banke od 4 na 4 in pol odstotkov najbrže še ni dovedlo do utrditve. V bližnji prihodnjosti se radi velikih eksportov zlata, ki so v zadnjem tednu zopet dosegli 40 milijonov dolarjev, pričakujejo še višje postavke- Finančno ministrstvo izjavlja, da nima namena, nastopiti proti izvažanju zlata.
Rade Pašič ponovno obsojen na 15 mesecev
k Belgrad, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila ponovna razprava v klevetniškem procesu Dragiša Stoja-dinovič — Rade Pašič. Ta proces se je prvič vršil pred dvema letoma kot posledica Stoja-dinovičevih obtožb proti Radetu Pašiču, radi katerih je Rade Pašič označil Dragišo Štoja-dinoviča javno kot nepoštenjaka. Radj tega je bil Rade Pašič obsojen na 15 mesecev ječe. Apelacijsko sodišče je iz formalnih razlogov to razsodbo razveljavilo. Na današnji seji je bil Kade Pašič ponovno obsojen na 15 mesecev ječe. Razen tega na plačilo pravdnih stroškov in na plačilo globe 175.000 Din državi in raznim dobrodelnim ustanovam. Če Rade Pašič ne bi mogel plačati, mora plačati belgrajski list »Politika«, ker je priobčila Rade Pašičeve napade proti Dragišj Stojadinoviču.
Italijanska narodna banka
v Milan, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Nadzorstveni svet italijanske Narodne banke je soglasno sprejel revizijo statuta na podlagi pogodbe, sklenjene s finančnim ministrom o priliki stabilizacije lire. Dalje je sklenil, da se zviša kapital od 240 milijonov na 500 milijonov lir in k začasni izdaji novih akcij za 200 milijonov lir.
Razprava proti nemškim inženerjem
v Moskva, 18. maja. (Tel. Slov.) V bivši slavnostni dvorani plemenitaške družbe v Moskvi, ki je sedaj dom strokovnih zvez, se je danes začela razprava proti inženerjem v Sahtih. Priredila se je posebna diplomatska loža, v kateri so prireditvi prisostvovali nemški posl. Brock-storff-Rantzau, francoski poslanik Herbettes ter zastopniki drugih držav. Na zatožni klopi sedi dolga vrsta obtožencev, ki jih stražijo vojaki GPU, prisotnih je mnogo zagovornikov, število sodnikov in državnih pravdnikov pa je pomnoženo. Prvi dan razprave so bili samo klicani obtoženci, priče, ki jih obtožujejo, prečitala se je obtožnica, zagovorniki pa so stavili svoje predloge.
v Moskva, 18. maja. (Tel. Slov.) Današnji prvi dan razprave proti inženerjem v Sahtih je potekel večinoma s posvetovanji o vabilu prič, ker je po tamošnjih zakonih določeno, da se mora o vabilu prič sklepati pred pričetkom prave razprave, in ker pozneje vabilo prič ni dovoljeno. To je povzročilo prvo senzacijo v procesu. Sodišče je namreč na predlog državnega pravdnika Krilenka odklonilo takorekoč vse predloge zagovornikov glede prič, izvedencev in dokaznih dokumentov. Krilcnko je namreč trdil, da so priče odveč, ker dokazuje krivdo splošna karakterizacija, dočim bi priče ne mogle izpovedati nič konkretnega .
Dr. Stresemann boljši
v Berlin, 18. maja. (Tel. Slov.) Zdravstveno stanje dr. Stresemanna se je danes opoldne tako zboljšalo, da začasno ni nobenega povoda za strah. Posebno so začele zopet delovati ledvice ter je upanje, da se napad ne bo ponovil.
v Berlin, 18. maja (Tel. Slov.) Zdravje nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna se vidno boljša. Nocojšnje zdravniško poročilo pravi, da se je zdravstveno stanje zelo poboljšalo, tako o bolezni ne bo treba več izdajati buletinov.
Madiarske pritožbe
v Budimpešta, 18. maja. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji zunanjepolitičnega odbora ma-djarskega senata je madjarski zunanji minister Valko obrazložil svoje stališče glede Kellogovega predloga. V svojem govoru pa se ni dotaknil bistva vprašanja o obsodbi vojne, temveč se je omejil samo na vprašanje postopanja razsodišča. Dalje je omenjal, da je Madjarska že sklenila razsodiščne pogodbe z Avstrijo, Švico in Italijo, pogajanja z drugimi državami pa so zastala jeseni lanskega leta radi stališča Društva narodov v optantskera vprašanju. Tekom debate so se nekateri senatorji pritoževali radi postopanja z manjšinami v sosednjih državah, posebno v Jugoslaviji. Glavne pritožbe pa so bile naperjene proti Češkoslovaški. Zunanji minister Valko je na te pritožbe kratko izjavil, da se brez ureditve manjšinskega vprašanja razmerje Madjarske k sosednim državam ne more zboljšati.
v Atene, 18. maja. (Tel. Slov.) Voditelj grške delegacije za razprave v Svetu Društva na-todc« oe bq ОДиОДо&цЈр*. temveč Poli tis.
Zastopnika ČSR parlamenta
u Ekiiradu
MALI OGLASI
Vttk* drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najinanjil oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic sc rafunafo vlic. Za odgovsr anamkol Na vprašanja brez znamke ne odgovarfamol
Ljubljana PreSernova ul. 1.
Ne prezrite!
FANT z ljudskošol. (5 r.) in precejšnjo zasebno — moderni jeziki (angleško) — izobrazbo, gre povsod, zlasti kjer bi imel možnost privat. učenja, tudi v tujino. - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Britania« St. 4283.
Knjigoveški
pomočnik
vešč vezave zapisnikov in vseh drugih knjigoveških del, kakor tudi v zlatenju, more dobiti takoj mesto. Obrniti sc je na Študentsko knjižaro, Kragujcvac.
Služba monterja
Odda se stalno mesto vodovodnega monterja za
občinski vodovod Bled— Gorje. Nastop takoj. — Oferte z navedbo zahtevkov naj se dopošlje na županstvo občine Bled, pošta Bled I.
Urar. pomočnik
z orodjem, dobra moč, se sprejme. - Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg št. 9.
Orožniška kuharica
išče mesta k financarjem ali orožnikom. Naslov v upravi pod št. 4290.
Bol jše dekle
vajena šivanja, nekai kuhe in vseh gospodinjskih del gre k man'ši družini. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena«.
VAJENEC, 15 1. išče mesta za trgovsko obrt. Ima 2 meščanski šoli. Naslov v upravi pod št. 4287.
Trgovski pomočnik
špecerijske ozir. mešane stroke s prima referencami išče službe. Gre tudi kot skladiščnik. Ponudbe lia upravo pod št. 4288.
Mizar, pomočnik
išče službe v mestu ali na deželi, usposobljen za samostojna dela. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Naslov pod »Zanesljiv« M. 4289 na upravo lista.
Čevljarskega pomočnika za fino zbito aelo sprejmem takoj. Janko Kos, čevljar, Ljubljana, Tržaška cesta »Stan in dom«.
Mizar, pomočnika
starejšega, najraje sam., sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod št. 4229.
Mizarskega
pomočnika
dobro izvežbanega, takoj sprejmem. — Iv. Mrhar, mizar, Stanežiče, p. Šent Vid nad Ljubljano.
Učenca
za slikarsko in pleskarsko obrt, pridnega in poštenega, sprejme takoj
Mili. Dobrave, Celje, Glavni trg 15. Pekov, vajenca
poštenega in pridnega iščem. Filip Pire, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Sferno vari/a
SELITVE
izvršuje najboljie tu najcenejšo tvrdka
Javna sktadišta d. z o. z.
Ljubljanu Dunajska resta 33.
Shranjevanje pohištva.
Telefon Stev. 236«.
Stanovanje
1 sobe in kuhinje s pri-tiklinami, souporabo kopalnice in pralnice ter vrta, odda s 1. julijem ob Dunajski cesti na Brinja Pokofnin. zavod v Ljubi).
Nov cimper
odprta šupa 9 X 12 m, zaradi postavitve večje, po lastni ceni naprodaj. Fran ŠuStar, lesna industrija, Lfubljana, Dolenjska cesta št. 12.
Krompir
Direkcija drž. železnic v Ljubljani bo prodala v ponedeljek 21. t. m. ob 10 v poslopju Gospodarske poslovalnice, Masarykova cesta 17 (poleg Ranzin-gerja) približno 5 vagonov krompirja. Kupci se vabijo.
Prazno sobo
z elektriko, posebn. vhodom takoj oddam. Novi Vodmat 62.
lotilf O I se zdravi in dCLIlVd I ozdravi v zavodu dr. Pečnika, pošta Rog. Slatina, okolica. Zahtevajte prospekti
Več pomočnikov in dva učenca, stara od 14—17 let, sprejmem za cerkveno in dekorativno slikarstvo, z dobr. spričevali osnovne ali meščanske šole. — Peter Žcleznik, Cesta na Loko 23, Ljubljana.
Binkoštna odprodaja klobukov
svoje zaloge še 7777 kom. moških, 1111 kom. dam-skih slamnikov, 499 kom. otroških poplin in svilenih klobukov bom prodajala ' po ponovno znižani ceni samo kratek čas od 16. do 26. maja 1928 do 9 zvečer. Ne zamudite ugod. prilike
Ivanka Šmalc Ljubljana, Marijin trg 1.
Prevozni avto
znamke Mercedes v dobrem stanju, z dobrim obročjem za 10—15 oseb, se poceni proda Avto lahko vozi na eni tukajšnji že koncesionir. črti Naslov pove posredovalnica J. Osenjak — Ptuj.
Izvozničarji lesa!
ISčem stal. odjemalca za
tesan in okrogel les
vsake vrste, proti sigurnemu plačilu. - Nalagam lahko tedensko 1 vagon. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4605.
Radio aparati
trocevni 900 Din, štiri-cevni 2200 Din. — Slavo Kolar, Ljubljana.

Kupim čebele
in prazne ŽnidarSičeve panje. - Ponudbe z navedbo cene na uredništvo pod znamko »Čebelar«.
KUPUJEMO zlato, srebro. platin In plačamo l srebrno krono I)in 3'60, 2 srebrni kroni Pln 7'20, 5 srebrnih kron Din 18"—.
Prevzamemo ludi vso driiKO koviue in plačamo najholjo. — Tovarn« za lo{»n|« dragih konln, Sn.SISka, Sv.
Jernoja eosta Stev, 8
Vsakovrstno
ZlatU KapnSe
po najvišjih cenah. ČERNE, iuvelir, Ljubljana,
WoHova ulica št 3.
Seno
Mizar, vajenca
sprejmem. Jančar Albin, Splošno mizarstvo. Smlednik pri Medvodah.
Spalnico
i preSano v balah, poceni prodaja Weber, Prečna ulica 8.
Pisalne stroje
»Remington«, najnovejše modele prodaja na obroke J. GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova 14. Zahtevajte cenike!
hrastovo, svetlo politira-' no, čedno izdelano, kompletno, postavim na dom ali kolodvor za ceno 4600 Din. - Anton Stolla. mizar, Sp. Loke, p. Krašnja.
Nemščino
in francoSčino poučujem v najboljši metodi v kon-verzaciji in teoriji. Stari trg 3, II. nadstr., desno.
Elektrotehnik
srednje starosti, v vsakem oziru samostojen in neodvisen, z dolgoletno prakso, lastnik dobro ido-čega podjetja s številno klijentov, želi to podjetje še povečati. V to svrho ženitve si iščem žensko družico s kapitalom ne pod 100.000 Din. - Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Slov.« v Ljubljani pod »Elektrotehnik St. 4286«.
Kose
različnih velikosti po Din 10.— komad prodaja Gospodarska zveza v Ljub-ljani._
Prodaja košnje
I. KNEZ iz Ljubljane bo prodajal na BinkoStni po-nedeliek dne 28. maja t.l. svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se bo pričela ob 2, uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. 4273
Ženitev.
Fant v 28. letu se želi spoznati v svrho ženitve z dekletom, ki ima veselje na srednjem posestvu na deželi. Naslov se izve v upravi pod št. 4259.
Brezalkoholna restavracija
dobroidoča, z lepim številom stalnih abonentov, v sredini mesta Maribor, Slovenija, pefletna pogodba, se ugodno proda. Event. tudi stanovanje. Najemnina 600 Din mesečno za 4 velike lokale in kompletnimi pritikli-nami. Vprašati pri Podružnici »Slovenca« v Mariboru.
Gostilno
ali točilnico iščem na račun. Zmožen kavcijc. Naslov pod št. 4258.
šivilja
Trgovski (obrtni) lokal
in malo skladišče (delavnico) na Celovški c. 50 (Šiška) oddam takoj v najem. Poizve se istotam v pisarni Moslavina.
Organizator
moškega pevskega zbora
ki obvlada zgornji C prvega tenorja s čisto tonac. išče posestvo v najem ali kaj sličnega ev. kupi. Dopisi na upravo lista pod Organizator St, 4284.
Posestva
Lepo posestvo
(velika enonadstropna hiša) v Ljubljani, Kettc-Murnova c. 28 (bivša zaloga Puntigam), stanovanje, pisarne, skladišča, hlevi in dvorišče, pripravno tudi za tovarno, se proda. Delni prostori tudi v najem. Pojasnila se dobe v pisarni istotam.
za obleke za dame in otroke gre šivat na dom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Perfektna«.
Prijetno bivanje
Vam nudi lepo slikano in plcskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica.
najboljša in najcenejša pri
ML ilasferl
tovarna žime Stražlšče pri Kranju.
idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu
Drua
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
▼ Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem sc s
kleparsko delavnico
preselil z Dunajske ceste št. 33 na Sv. Petra cesto št. 55, vhod Vidovdanska cesta 1. - S tem sc priporočam za naklonjenost cenj. občinstvu. Alojzij Ler.ček nasl. sin, stavb, kleparstvo.
Kapitalist
z 200.000 Din se sprejme kot družabnik k dobra vpeljani trgovini v pro. metnem mestu na Štajerskem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Živahni promet« St. 4115.

NAJBOLJŠI PREMOG
Cebln Wolfovt 1/2
Lenene tropine
in draga krmila
nudi najceneje
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24 voletrgovina žita in mlev sk!h Izdelkov
Stavbno podjetje
ДССЕТТ0 & drugovl
družba z o. z
Maribor. KoroSčeva nI.
Motvoz
tovarni. Mehanična vr-rarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8.
Izšel je novi obširni
katalog modernega pohištva
— Razpošiljava ga proti predplačilu 30 Din v go. tovini ali v znamkah. — Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid n. Ljubljano.
Otvoritev
vinotoča
dne 17. t. m. v Mariboru
Halbarth
Trubarjeva ulica.
Sir in mlek. stroji
takoj naprodaj, in sicer: 60 hlebov pol ementalca, I a polnomasten, hlebi od 10—20 kg, cena po dogovoru. Dalje vse sirar-ske potrebščine in okolu 20 v r č e v za mleko po 30 litrov. - Pojasnila daje ALOJZIJ ŠTEFE, mlekar, Vodice.
Pohištvo
različno, iz trdega lesa. še dobro ohranjeno, se proda poceni. Maribor, Mejna ul. 14.
različnega platna in Sifonov iz domaČih tovarn, kakor tudi svetovno
znane znamke „Schrolt"
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
MSSTNI TKG štev. 10 Ugodne cene!	Na žefijo vzorci!
Henrik Sienkievvicz:
13
Na polju slave
.Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
»Nisi prav začel,« je rekel Luka. »Žgačkati bi bil moral s stremenom trebuh njegovemu konju ali mu naravnost povedati: Če so ti volkovi požrli konja, si kupi na sejmu vsaj kozla!-
»Saj ne bi to tudi nič pomagalo. In kaj je pravzaprav hotel reči z besedami: Kaj ste mi vi z vašimi brali vred?«
»S tem ni mislil nič drugega, kakor: vi ste bedak z vašimi brati vred!«
»Ni dvoma! Samo to je hotel reči, pri moji veri! je zavpil Marko, »saj s tem ni mogel misliti nič drugega. No, in kaj bomo zdaj?< ,
»Umreti mora! Ali on, ali pa mi! Stanislavu Ci-prianoviču moramo to tudi povedati.
»Ne, rajši ne. Če smo odstopili dekle Stanislavu, potem bi ga moral on pozvati na dvoboj. Nam je pa na tem, da sami poravnamo račun!«
»Kdaj ga pa poravnamo?«
»Dokler je Pongovski zraven, ne smemo pričeti. Sicer smo pa že v Belčončki!«
In res so bili že pri naselbini. Na robu gozda je stal dvoramenski križ s pločevinastim Odrešenikom. Postavil ga je bil pred leti Pongovski. Na desni, kjer je zavila pot okoli gozda, so se videla velika polja in travniki, po katerih se je valila reka. Kazale so se jelše, ki so na gosto rastle ob bregovih. Na levi se je planjava pomalem dvigala. Tam so se videla visoka gola drevesa in revne bajte, iz katerih se je kadilo.
Potniki so bili kmalu sredi teh hišic, se peljali mimo pristave, ki je obsegala več poslopij, in nalo zagledali graščino pana Pongovskega. Široki dvor je obdajal star, trhel ostrog: ponekod je bil že porušen. Niti najstarejši ljudje se niso spominjali, da bi bil kdaj prišel do tega kraja sovražnik. Zato sploh ni bilo več treba popravljati utrdbe okoli graščine. Sredi
dvorišča sta stala dva golobnjaka. Na levi je stala oskrbnikova hiša, na desni so bile pritikline, kašča in velika sirarna, zbita iz prekel in tenkih desk. Graščina je bila že stara, prostorna, a jako nizka, s slamo krita. Pred hišo so stali, kakor navadno, koli z železnimi krogi, na katere so privezali konje. Zdaj je pokrivala vsak kol snežena kapa. Po dvorišču je hodila med racami in gosmi krotka štorklja s polomljeno perotjo. Menda je bila ravno zapustila zakurjeno sobo, da bi se na zraku malo osvežila.
Pongovski je poslal hlapca na konju naprej, da bi naznanil njegov prihcd. Zato so ga doma že prikovali. Njegov sel je prišel nasproti in rekel na pragu z globokim poklononi:
Iz Rajgroda je prišel gospod starosta Grothus1, prosim pana k
»Kaj praviš!« je zaklical Pongovski. Ali že dolgo čaka?«
Pičlo uro kvečjemu, prosim. Hotel je sicer takoj nazaj, a rekel sem mu, da mora biti vaša milost vsak čas tu.«
»To si dobro napravil, je pohvalil gospodar in gostom takoj pojasnil: Gospoda moja, pan Grothus mi je po preslici' ljubi sorodnik. Najbrž prihaja iz Varšave, kjer je bil pri svojem panu bratu. Ta je namreč poslanec v državnem sejmu. Toda prosim naprej, le izvolite vstopiti!.
Trenutek pozneje so že bili vsi v jedilnici. Prišel je tja tudi pan starosta, izredno postaven mož. Bil je višji od vseh ostalih, vštevši tudi Bukojemske. Z glavo se je skoro dotikal stropa, ker je bila hiša, kakor rečeno, izredno nizka. V Grothusu je vsakdo na prvi pogled spoznal odličnega plemiča, a njegove bistre, ostre oči in plešasta glava, vse je kazalo, da mora biti tudi vešč državnik. Tik nad nosom je imel med obrvmi gubasto brazgotino, ki je delala njegov obraz
1 Starosta je bil kraljevski namestnik. Njegova vojna in sodna oblast je presegala pomen vojvode, ki je stal na čelu deželne uprave.
3 Po ženski liniji.
posebno resen, da celo neprijazen. Z vljudnim smehljajem je stepil Pongovskemu naproti in ga objel z besedami: Danes pa pozdravljam jaz, gost, kot prvi gospodarja v njegovem lastnem domu k
Pan Pongovski ga je pravtako objel in odgovoril: »Pozdravljen, velemožni gost poni mojim krovom! Bog ti poplačaj, pan brat3, prijaznost, ki si mi jo izkazal s svojim posetom! Kaj pa je novega?«
»Če vprašuješ de privatisJ, je vse dobro, de pu-blicis5 je tudi vse dobro in celo zelo dobro: kmalu bo vojna k
Vojna? Kje pa? Ali jo je nam kdo napovedal?«
»Ne, nam ne grozi nihče, a pogajanja o zvezi z njegovim veličanstvom nemškim cesarjem so napredovala v toliko, da bo že v marcu podpisana prijateljska pogodba. Poleni pa se lahko takoj pripravimo na vojno.
Govorice o bližajoči se vojni s Turki so se bile pričele širiti takoj po Novem letu. Večina je bila trdno prepričana, da kmalu pride do boja. Vendar pa je napravila izjava tako vplivne osebe globok vtis na Pongovskega in njegove mlade goste. Saj je bil pan Grothus v različne politične dogodke globlje posvečen kakor kdo drugi. Gospodar je predstavil starosto navzočim in pričel se je pogovor o vojni. Saj so bili že krvavi tatarski navali na Ogrsko deželo vrgli svojo senco tudi na Poljsko in Avstrijske dežele: strašne vesli so sc širile kakor plamen, ki šviga s požarišča. Slrašna bo neki ta nova vojna, ki grozi prelresti Rimsko cesarstvo, vse nemške dežele. Pan Grothus je mislil, da dvigne Turčija pol Azije in vso Afriko; hotela se je prikazati z vojsko, ki ji enake še ni videl svet. Sicer pa te vesti niso vzele poguma nikomur med navzočimi. Nasprotno, mladina je vse to prav rada poslušala: naveličala se je dolgočasnega domačega miru. Vojna pa jim je nudila upanje na zasluge, slavo in celo gmotne ugodnosti.
3	Tako so se nagovarjali šlahčiči v dokaz medsebojno enakosti. VeliltaSi niso na Poljskem tvorili posebuega stanu v nasprotju z drugimi državami.
4	Zasebne in 5 javne zadeve.
ШЕШЕ =111=111
B	B s. r
o	»	• e-
5	=	c«C
»	»	z c
~	Г	o и
a	c 5C
< 2	r	g" >
Џ r-	g,	S "
*	9	= c.
a	s?	s- n
S'	i?	M z
S' 5'
U) * tmm
« ? £ o >
•o
s *
er
fe s s
d '	Q
n CM JS <®_ to (ra =
pr c
I
3	o »
ф '	Et
jq » <	« e
P.
£	& •i
o	—
2	a
~ 5 S
Б' P
'. <	У
1 ?	S 8 8$
p U3
N p	t
2* Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani) Karel C ti.
S S
o
M
СГ
F b fr i
< o амг
(B И C r1 W> та M C
m i B Ф ^
lo -s- a s s c s,- iT "
^ 2 S <
oŠ 5 §
111=111= =111=11!
izdajatelj; dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Tersetfl«Y!
Proslava trideset let dela, žrtev in vspehov za narod
Zahvala bogu - Visoko kraljevo odlikovanje slavljencu dr.JegIKu Ljubljana In Slovenija svoieimi ljubljenemu škofu
Dan Gospodovega vnebohoda — 17. maj — je bil v Ljubljani ves v znamenju proslave 80 letnega jubileja vladikovanja našega škofa dr. A. Bonaventure Jegliča. Slovenski narod je včeraj po svojih političnih in kul-hirnih zastopnikih enodušno dal izraza svo-
!emu ponosu, da ima takega nadpastirja, svo-emu veselju, da mu je Bog dal učakati tako redko slavlje, svojemu zadoščenju, ko je zastopnik kralja, celokupne vlade in ministra za vere poeebič pripel slavljencu na prsi visoko odlikovanje, kakor ga dobe v naši državi kot priznanje od vladarja in dinastije ln možje, ki fo si stekli posebno velike zasluge za državo hi narod. Tako je resnično delo, nesebično požrtvovalno življenje v službi naroda in ne-omadeževan idealizem, ki so ga zloba, zavist bi sovraštvo majhnih ljudi toliko oklevetali ln oblatiti skušali, dobilo zasluženo priznanje od samega vladarja, a množice ob službi božji in večerni akademiji so dokazale, kako neminljiv spomenik si je dr. A. Bonaventura Jeglič postavil tudi v srcu slovenskega ljudstva!
Pontifikaina služba božja
Veličasten je bil pogled po preleetno okrašeni stolnici. Ze sicer je v nmjniku lepa, z vabljivo, neverjetno zračno, kakor v jutranji rosi umito novo šmarnično sliko Helene Vurnikove, ta dan pa se je odela, kakor se najlepša nevesta ne more za svoj svatovski dan. Prečudno nas je prešinilo, ko so se za-8ele zgrinjati po prostrani božji hi#i razne organizacije — — škoda, da ta dan ni bila trikrat in večkrat tako velika, kakor je, da bi mogle sprejeti vse množice, ki so se trudile, priboriti si vstop v njo, pa so morale oditi. — Srce nam je kar trepetalo, ko so se izpod TOoda začele dvigati zastave in se razpostav-Ijati nad mogočno kupolo — in z mogočnim, ognjevitim Premrlovim > Pozdravom« je ob Sivem petju zbora, bučanju trobent, rogov in pozavn, in ob igrivem prepletanju violin m drugih glasbil je cerkev, ki je teh dve sto let, kar stoji, videla kot svoje gospodarje može velike po duhu, plemenite po srcu, junake po delih — je cerkev, pravim, sprejela Njega, ki Je med temi velikimi duhovi največji, med plemenitimi srci najbolj plemenito, med junaki del in žrtev nezmagljiv orjak.
Slavnostni govornik, krški škof dr. S r e -b ti n i 6, je v skrbno sestavljenem govoru globoko p o zajel in izčrpno orisal Škofovo dostojanstvo, njegove dolžnosti, njegove pravi-ee, njegov ogromni, v prav vse odtenke verskega življenja dejanski posegajoči pomen. Blavljenčeve prevzvišene osebe se je dotek-(lil 8ele koncema, v imenu vseh vernikov škofije, vsega slovenskega naroda izražajoč nedopovedljivo dolžnost srčne hvaležnosti za vse nutosti dobrote, ki smo jih bili prav vsi brez bjeme, prijatelji in ti, ki so ob strani stali, deležni od njegovega ogromnega dela, njegovih žrtev, njegove molitve.
Slovesna pontifikalna maša, ki jo je jubilant dr. A. B. Jeglič opravil v blestečem, i izredno izvirnostjo zamišljenem, prekrasnem Jubilejnem ornatu, je pokazala izredno čilost in prožno moč slavljenca, tako da je bilo veliko prisotnih n. pr. čudno iznenadenih nad njegovim krepkim, po vsem božjem hramu se jasno razlegajočim petjem. Poveličeval je daritev zbor škofov in prelatov, ki je kakor pester venec obdajal oltar in pontifikanta.
Slovesnosti ni v najmanjši meri do neskaljenega harmoničnega veličasnega učinka pripomogel stolni zbor, čigar vodja Premrl je za to priliko izbral Perosijevo pontifikalno mašo v d-molu, polno sladke melodike, vso prepleteno z jasnim kontrapunktom. Posebno pozornost so vzbujali izraziti konci v fugirani velikonočni aleluji. Nič manj ali pa še bolj slovesno so učinkovale skladbe slovenskih skladateljev Foersterjev, iz živahnega kontrapunkta se razpredujoči gradual, Premrlo* v višavo kipeči z lahno, jasno sinjino ves prepojeni ofertorij in nazadnje obširni, harmonično v živahnih barvah, melodično in kontrapunktično v nepričakovanih nasprotjih se izživljajoči Kimovčev >Tebe Boga hvalimo«.
Iz kratka: vsa slavnost v cerkvi je bila na izredni umetniški viišni: naj že gledamo na sijajno arhitekturo ali njej docela enakovredno slikarstvo, izbrano govorništvo, zgledno, vzorno paramentiko in — last not least — blestečo glasbo.
Poklonttve, slavnostni obed in odlikovanje
Po pontifikalni službi božji se je vršila poklonitev in čestitke apostolskega zastopnika §v. očeta papeža, zastopnika Nj. Vel. kralja, vlade in ministra za vere, predstavnikov oerkvenih, posvetnih in vojaških oblasti, brez Števila nabožnih, stanovskih in prosvetnih društev ter posameznikov slavljencu v sprejemnem salonu škofijskega dvorca.
Po pontifikalni službi božji se je vršila poklonitev in čestitke zastopnika Sv. Očeta papeža, apostolskega nuncija, zastopnika Nj. Vel. kralja, vlade in ministrstva za vere, velikega župana ljubljanske oblasti, župana mesta Ljubljane, generala poveljnika divizije, predstavnikov škofijske duhovščine, redov, ter ostalih posvetnih oblasti, brez števila nabožnih, stanovskih in prosvetnih društev ter posameznikov, ki so slavljencu izrazila čuv-stva radosti nad redkim slavljem plodonos-nega dela jubilantovega za oerkev, državo in narod.
Okoli 1. ure se je začela polniti lepa baročna slavnostna dvorana škofijskega dvor-ea samih nalodličnoi^Hi aoetav. pcedetivaikpj
cerkvenih in posvetnih oblasti in prijateljev jubilanta. Opazili smo: apostolskega nuncija, msgr. Pelegrinettija, sekcijskega načelnika, predstavitelja Nj. Vel. kralja, celokupne vlade in ministra za vere, dr. C i č i -č a, zagrebškega nadškofo dr. Bauera, križevskega škofa dr. N j a r a d i j a in krškega škofa dr. Srebrniča, velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vodopivca, divizij-skega poveljnika generala N e d i č a, predsednika oblasti dr. Natlačena, župana mesta Ljubljane dr. Puca, šefa prosvetnega oddelka dr. Capudra, podžupana prof. J a r c a, predsednika višjega deželnega sodišča dr. R o g i n o, višjega državnega pravd-nika dr. Grasellija, železniškega direktorja g. Kneževiča, finančnega delegata g. R u p n i k a in finančnega prokuratorja dr. Souvana; velik zbor duhovščine z generalnim vikarjem in stolnim proštom Andrejem K a 1 a n o m na čelu, vsi gg. stolni kanoniki hi župniki ljubljanskih župnij, g. opat stiškega samostana dr. A. Kostelec, prior križevniškega reda Učak. provin'-ial fran^i-
venekega naroda ter reformatorja njegovega verskega in moralnega življenja predsednik oblasti, dr. Marko Natlačen.
Za njim je zagrebški nadškof dr. B a u e r v imenu celokupnega katoliškega episkopata Jugoslavije nazdravil jubilantu kot vzoru vsega slovenskega episkopata. Zagrebški nadškof je z izrednim svojim govorniškim darom postavil našega škofa za zgled moža, ki je znal s svojo energijo najbolje uporabiti velike darove, katere mu je dal na življenja pot do-brotljivi Bog.
Vsakemu se je jubilant prisrčno zahvalil, kakor vsem svojim dragim gostom, predstavnikom oblasti, duhovščini ter prijateljem.
Razpoloženje je bilo kar najprisrčneje in radostno.
Večerna akademija v llnlonu
Velika Unionska dvorana je že nekaj kratov na svoj način izpričala, s kom čuti Ljubljana, koga spoštuje, ceni, ljubi. Takisto je izpričala tudi v četrtek zvečer, kako ceni, kako spoštuje, kako ljubi Ljubljana svojega očeta, svojega velikega sina in duhovna škofa, ki je 30 let njen in našega naroda duhovni pastir. Vselej, kadar slavi in časti Ljubljana svoje sinove, svoje može, svoje delavce, svoje graditelje kulture, gospodarstva in socialnega napredka, vselej gre, pa napolni do zadnjega kotička veliko unionsko dvorano. Tako jo je napolnila tudi v nedeljo večer do poslednjega razpoložljivega prostora. Več' :« sedev
Skanskega reda p. dr. Regalat Č e b u 1 j in kapucinskega reda p. Linus Prah, provincial reda Družbe Jezusove dr. Prešeren; nadalje od laikov šef-urednik >Slovenca< gosp. Franc Terseglav, predsednik Prosvetne zveze dr. Jakob M o h o r i č, zastopnik Orlovske zveze prof. O v s e n e k i. dr.
Prvi je pozdravil sam jubilar drage goste, slavil sedaj vladajočega papeža Pija XI., ki s toliko modrostjo vodi Cerkev, ter dal navdušenega izraza čuvstvu globoke ljubezni in vdanosti slovenskega ljudstva do vladarja kralja Aleksandra I. Na pozdrav papeža je odgovoril apostolski nuncij mons. Pelegrinetti v lepi slovenščini, proslavljajoč velike zasluge škofa dr. A. B. Jegliča za Cerkev, za lepo katoliško življenje ter kulturno in nravstveno povzdigo slovenskega naroda.
Nato se je dvignil zastopnik ministra za vere, sekcijski načelnik dr. C i č i č, ki je najprej slavil veliko slovensko srce slavljenca, kojega zasluge bodo za večno zapisane v zgodovini slovenskega naroda in mlade Jugoslavije. Potem pa je sledil nepričakovan dogodek. Dr. Cičič je nadaljeval: >V imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra, celokupne vlade in ministra za vere sem pooblaščen izreči visokemu jubilantu priznanje za njegove velike zasluge za državo in narod ter izročam od Nj. Vel. kralja jubilantu za njegovo veliko delo ob tem jubileju poklonjeni
red Karadjordjeve zvezde IV. razreda
red, ki ga podeljuje dinastija samo možem, ki so si stekli izredne zasluge za narod in državo.« — Tem besedam je sledilo navdušeno, radostno vzklikanje in ploskanje, nakar je predstavnik vlade škofu, ki je bil do solz gi-njen, pripel visoki red. In vsi smo začutili, da je s škofom odlikovan ves slovenski narod! Škof se je s tresočim glasom zahvalil kralju, izjavil, da takega odlikovanja nikoli ni pričakoval in končal z navdušeno sprejetimi besedami: >Dal Bog, da bi mogel še kaj storiti za državo!«
Potem je nazdravil škofu veliki župan dr. Vodopivec, ki je najprej jubilanta slavil kot obnovitelja in poglobitelja lepega krščanskega življenja v družini, nato pa ob splošnem aplavzu izmed vseh škofovih del omenil prvo slovensko gimnazijo v Št. Vidu, katero si je dr. A. B. Jeglič postavil monu-mentum aere perennius. A njegovo največje je bilo, ko je prvi podpisal majniško deklaracijo!
Za velikim županom je izjavil v svoji zdravici župan dr. Puc, da v imenu celokupnega prebivalstva Ljubljane izraža škofu čestitke in zahvalo za njegovo življensko delo v prid slovenskega naroda, za njegovo globoko in požrtvovalno ljubezen, ki jc vodila njegovo roko, zlasti ko je z odločilno gesto posegel v usodo svojega naroda in prvi podpisal deklaracijo, s katero se začenja osvobojenje slovenskega naro<" ; a združenje s Srbi in Hrvati v eno d ■•> f si lahko s polnim upravičenjem reč'	non perdidi!
Nato je v iz: л isedah slavil škofa kot duho.vuetfa t	i prosveti telja sta-
žev je bilo oddanih že v predprodaji, ves balkon in prednji del parterja pa je bil rezerviran za povabljene goste in zastopnike najrazličnejših naših centralnih organizacij. Desno stran balkona so zasedli po vrsti: Vodstvo Knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu, Prosvetna zveza, Slovenska krščanska ženska zveza, Slovenska orlovska zveza, Slovenska orliška zveza. Slovenska dijaška zveza; levo stran pa: Jugoslovanska strokovna zveza, Osrednje društvo Marijinih družb. Osrednje vodstvo III. reda, Zveza slovenskih rokodelskih pomočnikov, Osrednje vodstvo Vincenci-jevih konferenc, Osrednje vodstvo Elizabetnih konferenc; ostali balkon pod galerijo pa je sklenil venec pestrih ženskih narodnih noš. Vsaka teh delegacij je tvorila svojo posebno skupino, vse skupaj pa lep, harmonično zaokrožen venec organizatoričnih vrhov, ki je vzrastel iz narodnih tal vprav v teh poslednjih tridesetih letih in se tačas razrastel v čudovito bohotno rast vsega slovenskega kulturnega življenja. Saj je bil pa tudi slavljenec tisti, ki je tem vrhovom zalival in jih plodil in oživljal vso to dolgo dobo! On, ki je rastel z njimi in molil zanje in za njih uspehe in napredek in obstoj! On, ki je blagoslavljal, kjer je rodilo plodno, ki je krepil in netil in vzpodbujal tam, kjer je morda za hip opešalo delo! On, ki je posegal po potrebi tudi globoko v žep in delil podpore povsodi, kjer je videl, da je pomoč potrebna in nujna in koristna za narodov blagor, njegov jezik, kulturo.
Dvorana, okusno ozaljšana z lavorovimi venci, okrašena s trakovi papežkih, državnih, narodnih in mestnih barv. Balkon sam spremenjen v prijeten vrt, zasajen s cvetličnimi grmi, med njimi pa vise vokvirjeni rdeči napisi zastopstev. Tam zadaj pod galerijo pa govori v velikih rdečih črkah geslo iz tistih dni, ko je bil veliki vladika zasedel svojo sto-lico, ko je bil dejal, da mu bo vodilo in cilj in pot in mu je bilo res: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji!« Nasproti njem, tam nad odrom pa kratek pozdrav in nemo sporočilo: >1898 — A V E — .1.928«. In na odru samem v polkrogu 25 zastav: vseh ljubljanskih central in društev, pa še nekaj iz okolice. Trdimo: tako preprosto lepo in praznično domače, obenem pa s toliko skrbjo okrašene dvorane nismo še videli!
V dvorani morje obrazov, znanih posvetnih, mnogo duhovnih. Spredaj ob steni pol stotine semeniščnikov v prednjih vrstah parterja množina duhovščine, višje in nižje, — takšna je bila dvorana, ko je točno ob osmih prišel gospod jubilant s svojim odličnim spremstvom.
Po 10 parov Orlov in Orlic v kroju je stoje napravilo špalir, ter nato obsedelo na svojih mestih, tvoreč tako izredno slikovito podobo častne straže svojemu velikemu prijatelju in ljubitelju.
In bil je pozdravljen knez, kakor ni pozdravljen vsak ...! Dvorana je vzhičena ploskala in vzklikala ob prihodu visokega gosta in posetnika. Obenem z gospodom jubilantom so prispeli na akademijo: papežev nuncij v Belgradu, monsignor 11 e r m c g i 1 d £eij»iuineUi. ?Mi'<&Šk ШМШиИ 4.L
B a u e r, križevski škof dr. Njarady, škof krški dr. Srebrnič, zastopani pa aa bili tudi drugi odlični zastopniki civilnih in vojaških oblasti, ter zastopnika ministrstva ver in notramh del.
Ko se je vihar navdušenja nekoliko polegel, je godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. C e r i n a zaigrala: Povsod Boga! Kot druga točka je »Ljubljana< odpela nalašč za to priliko od dr. A. Dolinarj« zloženo in skomponirano: >V Bogu živiš«, veličastno, s spremljavo deseterih pozavn. Solo je pel g. R. Petrovčič.
Nato je imel slavnostni govor na vladikc g. dr. Karel Capuder, prosvetni šef:
Prevzvišeni! Visoki gostje! Častita gospoda !
Dovolite, da poskusim izraziti misli, ki nam vstajajo in čuvstva, ki nas navdajajo nocoj ob tej izložbi znamenj in imen iz kulturne zgodovine našega naroda.
Neovrgljivo dejstvo je, da je temelj vsake kulture — vera. Naša doba preživlja v tem pogledu krizo. Boj krščanstvu, katoliškemu krščanstvu se že dolgo razlega tudi pri nas. Mnogo jih je bilo v preteklih 30 letih in jih je še danes, ki so pod vplivom protiverskih gesel. Treba je opozarjati večkrat na velikost odkritega sovražnika.
Poglejte naše versko življenje! V božjo čast se zadnjih 30 let dvigajo po slovenski domovini lepe naše cerkve. V naše visoke stolpe, ki so onemeli v grozi svetovne vojne, se je zopet vselil glas zvonov, ki nas vabi in kliče: Kvišku srca! In kdo je tisti, ki je že 30 let med nami z besedo in peresom učil verovati in nam sam daje vzgled žive vere?
Prepričani smo, da je merilo omike vsake dobe nravnost tiste dobe. Čisto življenje v mladostni dobi, pravo družinsko življenje v moški dobi, sa možata jevan je v odpovedi pri tistih, ki so trdne in krepke volje, da vzamejo to breme nase —to so temelji nravnosti. Kdo je bil tudi v tem pogledu tisti, ki je učil z besedo in peresom, kdo je bil svetel zgled čistega življenja, nesebične požrtvovalnosti? Kdo je navduševal mladino za Marijo in jo zbiral v Marijine družbe?
Samo eden je ključ, ki nam odpira vrata v hram prosvete, ta ključ je materinski jezik. Nam so ta ključ vzeli — in tedaj se je dvignila ob robu ljubljanskega polja v zavetju Šmar-nogorske Marije mogočna stavba — prva slovenska gimnazija!
Vsi čutimo, da je mladina bodočnost nereda! In pred 22 leti se je pri nas ta mladina organizirala. Nad slovensko domovino je vzletel Orel in veselo mladeniško življenje se je pričelo. Versko-nravno življenje, svetli vzori krščanstva, duševna izobrazba, disciplina, krepkost duha in telesa — to je cilj naše mladinske organizacije.
In naša akademska mladina, tudi ta se je zbrala sprva na tujih, kasneje na domači univerzi v katoliških akademskih društvih, ki so si po težkih bojih pridobila popolno enakopravnost, se uveljavila povsod in poslala na delo v vseh poljih vrste krščanskih mož. ln zopet je bil naš današnji slavljenec tisti, ki je z dejansko ljubeznijo obdržal to mladino, jo bodril in ji pomagal. Pred 30 leti je bilo, ko je nekega majniškega večera prikorakala po Prešernovi ulici v 16šterostopih ljubljanska srednješolska mladina. Razdelila je množico in se postavila prav pred škofijski dvorec, proti nebu je zabučala prekrasna pesem: Buči, buči, morje Adrijansko! Tedaj je spro-govoril novi, mladi škof raz balkona in izrekel tudi stavek: Privedla vas je sem ideja slovenskega vseučilišča. Tisti srednješolci so danes možje, mladi tedanji škof je osivel v burji in viharjih nezaslišanih bojev, toda ves Čas je gledala ta mladina tega voditelja in on jo je vodil po pravih potih. In na današnjem jubileju je zastopana tudi ljubljanska univerza, ne več ideja, temveč dejstvo.
Pa prišel je še odločilnejši trenutek, ki enkrat zamujen, se ne povrne več. Bilo je, ko so se uprle oči našega zmučenega naroda proti jugu in so se stegale njegove roke brajtu nasproti v združitev. Tedaj ste podpisali ustanovno listino našega združenja z brati Srbt in Hrvati in za Vami so jo podpisali tisoči in tisoči in je šlo navdušenje za svobodno, neodvisno, mogočno Jugoslavijo do zadnje gor-ske koče v naši domovini!
Zato Vam danes vsa ta zastopstva tu, vm te zastave in napisi kažejo sadove Vašega velikega 30 letnega dela, zato ta noco jšnja iiožba bojnih znamenj v svetem, nekrvavem boju za resnico in pravico v na* vseh vzbe-jajo zavest — zmage.
Bog živi vrlega vladiko!
Navdušeno odobravanje vseh je bilo znak, da je bil govor res vseh navzočih izraz. Go. spod jubilant se je sam dvignil in se za tolikšne pozdrave prijazno zahvaljeval.
Sledila je papeževa himna, znamenita po tem, da jo igrajo takrat, kadar se podaja v cerkev sam sv. oče. Občinstvo jo je poslušalo stoje.
Jedro vsega večera ter tudi najlepša točka akademije je brez dvoma bila poklonitev vi. sokemu jubilantu. Gosp. akademik M. Stare, naš priznan deklamator je s toplim občutjem deldamiral za to priliko od dr. I. Preglja zloženo pesem:
Prevzvišenemu gospodo, gospodu škofu dr. Antonu Bonnvonturi Jegliču ob tridesetletnici njegovega vladikovanja v Ljubljani.
Poglejmo naše zvezde, kako kviško gredo, poglejmo, odkod naši veliki možje raslo! Iz naše zemlje žend, brez širokih те.јб, >• in še iz neusahle vere v Boga.	',,
Skrb jim zibel poganja s trdo roko, pogrinja za spanec, a postil ja trdć. In kadar se v veliki svet je utrgal iz gnezda
rodnega ptič: >91n, moli m delaj!« v pozdrav in slovć in
drugega nič. Takole, glejte, naš* zvezde kvišku gredo,
tekata, flttiig* o&ti хеШц мИ? ragiih..
Hooe meddržaone pogodbe
v Bukarešt, 18 maja. (Tel. Slov.) Iz vladnih krogov ae doznava, da se je zdravstveno stanje zunanjega ministra Titulesca v San Remu tako zboljšalo, da se bo mogel po zasedanju Društva narodov vrniti v Bukarešt, kjer ga pričakujejo med 5. m 15. junijem. Vsekakor se bo lahko vrnil v Bukarešto še pred sestankom Male antante, da se bo udeležil priprav za to konferenco. Njegov namestnik Duca je poslal šefa kabineta zunanjega ministrstva v San Remo, da informira Titulesca o tekočih političnih zadevah.
Naša pogodba z Grčijo
v Atene, 18. maja. (Tel- Slov.) Zunanji minister Mihalokopulos je predložil parlamentu grško-jugoslovansko trgovinsko pogodbo, ki je bila podpisana v Atenah 2. novembra 1927. Mihalokopulos je opisal pogodbo kot tako, ki je ugodna za obe državi. Obenem je predložil nemško-grško pogodbo in predlagal, da parlamentarni zunanji odbor obe pogodbi prouči tekom treh dni.
Poljska za Kellogov načrt protivojne pogodbe
v Varšava, 18. maja. (Tel. Slov.) Zunanji minister Zaleski je imel v zunanjem odbora sejma večurni ekspoze, v katerem je kot najvišji cilj poljske politike označil ohranitev miru, ki ga rabi Poljska za varnost svoje notranje izgraditve. Kellogov načrt o obsodbi vojne v svojih temeljih točno odgovarja poljskemu predlogu na zadnjem zasedanju Društva narodov, vendar pa mu poljska vlada še ne more pritrditi, ker ni mogoče predvideti, kakšno končno obliko bo dobila pogodba po številnih izpreminjevalnih predlogih raznih vlad. Poljska želi, da bi taka pogodba ne bila v protislovju s paktom Društva narodov, temveč, da bi ga samo izpopolnjevala, da se nobeni državi ne sme onemočiti obramba proti napadu ter da so v slučaju, če bi ena izmed signatarnih držav napadla, bile
vse druge oproščene obveznosti iz take pogodbe.
v Varšava, 18. maja. (Tel. Slov.) Zunanji minister Zaleski je v svojem govoru o odnošajih Poljske k posameznim državam izjavil, da tvorita poljsko-francoska in poljsko-romunska zveza zveza jedro poljskega delovanja za varstvo miru-Nemško-francoski sporazum naj v Poljski ne povzroča strahu, ker spada ta pogodba k normalnemu zdravljenju vojnih ran. Francija ostane še nadalje s Poljsko čuvar mirovnih pogodb. Odnošaji Poljske do Anglije in Združenih držav so postali intenzivnejši. Pri zadnjem potovanju Zaleskega v Rim se je zopet lahko konsta-tiralo, da obstojajo tradicionalno dobre razmere z Italijo. Italijansko-poljski trgovinski odnošaji so se ojačili, ker je Poljska bolj inten- j zivno, kakor doslej, porabljala jadranska prista- 1 nišča za poljski izvoz. Glede odnošajev z neposrednimi sosednimi državami je v prvi vrsti vpo-števati razmerje z Litvo. Po odklonitvi poljskega varnostnega predloga pričakuje poljska vlada, litvanski protipredlog, katerega bo stvarno proučila. Z Nemčijo se je pokazala gotova skupna delavnost v Društvu narodov. Tudi v direktnih pogajanjih se je uredila cela vrsta posameznih gospodarskih pogodb. Z Rusijo se Poljska še nadalje pogaja o nenapadalni pogodbi. Glede ostalih držav je omenil, da se vrše pogajanja za trgovinsko pogodbo z Avstrijo in Češkoslovaško. S posebno prijaznostjo je omenjal dobre odnošaje z jugoslovanskim bratskim narodom, dalje pa tudi živahnejše odnošaje z azijskimi državami.
Turčija sklepa nove pogodbe
v Milan, 18. maja- (Tel. Slov.) Italijansko-turška pogajanja o varnostni in nenapadalni pogodbi se lahko smatrajo za končana. Turško-grška pogajanja pa napredujejo le počasi radi vprašanja izmenjave beguncev. Vendar pa se nadejajo, da bodo pogajanja končana v 10 dneh, da bodo obe pogodbi mogli podpisali obenem.
Ur. Beneš u Berlinu
v Ргакл. 18. maja. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki dospe jutri v Berlin, bosta predvidoma sprejela državni kancler in državni predsednik. Z državnim lajnikoin von Schubertom se bo razgovarjal o nekaterih aktualnih vprašanjih, tako o zadevah Društva narodov in o Kelk)govem predlogu. Kategorično pa se zatrjuje, da se z Benešem ne bo razpravljalo o raznih evropskih načrtih. Posebno se poudarja kot nesmiselno, da bi dr. Beneš vabil nemškega zunanjega ministra za posredovalca z Madjarsko. Češkoslovaška ne misli na to, da >i stavila Madjarski kakršnekoli ponudbe.
Vsa slovenska javnost je z največjo pozornostjo zasledovala razmere, ki jih je zadnji teden odkrival naš list o našem slovenskem gledališč in vsak je danes hvaležen »Slovencu«, da smo po tolikih letih končno vendarle pokazali na prave vzroke večnih kriz in težav. Doslej je vsaka kriza izzvenela le v zahtevi po novih subvencijah od vlade, občine in oblastnega odbora in šele mi smo si gledališki gospodi končno upali povedati, da so sedanje subvencije zadostne, a da leži vzrok večnih kriz v neracionalnem gospodarstvu z danimi sredstvi in v slabem repertoarju, za kar zadeva krivda celokupno gledališko upravo in nikakor ne Le ene osebe.
Ob tej priliki je pa noša dolžnost, da pokažemo še na eno rano, zaradi katere krvaivi naše gledališče in na katero izrecno opozarjamo vse merodajne činitelje, da jo tudi preiščejo in radikalno ozdravijo, ker je pereča in nujna.
Razmere, v katerih smo živeli prva povojna leta, so vodile do tega, da so se tudi našega gledališča polastili naši kulturni in politični nasprotniki, ki so znali vodili pota usode tako, da ja ni na prav nobenem vodilnem mestu nobenega »klerikalca«. Mi nismo gledališča nikoli in ga tudi v bodoče ne nameravamo gledali kot »politicum«, toda odločno si tudi prepovedujemo, da bi služil sedanji gledališki gospodi kot »politicum«. Premišljeno in zavestno smo zapisali te besede, s katerimi emo odlašali dolgo, predolgo.
Gledališka uprava vedno toži. da pada obisk gledališča. Že zadnjič smo poudarili, da naj nam dasta opera in drama dober repertoar. pa bo vedno polno, kajti kiča ne bo hodil gledat nihče. Toda niti za ta repertoar se vodstvo drame in opere nista in nočeta poslužiti primerne in intenzivne reklame. Poznamo n. pr. odličen slovenski list, ki ima, izvzemši »Domoljuba«, največji krog naročnikov in bralcev, ki ga res dobi v roke sleherni slovenski kulturni človek. Uredništvo tega lista se je ponudilo ponovno pismeno in ustno gledališki upravi, voditeljem dram*1 in ravnatelju opere, g. Poliču, da je pripravljeno brezplačno objavljati najuspešnejše reklamno gradivo zn nase gledališče. Drama je te ponudbe briski-rala ves čas, g. ravnatelj Poli? se jih je prve mesece po svojem prihodu v Ljubljano posluževal, lepega dne pa kakor bi odrezal, preki-
Kakor je Beneš ponovno zatrjeval, je pripravljen, razpravljati z Madjarsko, toda Češkoslovaška si ne bo pustila ničesar odkupiti. Če hoče Madjarska doseči revizijo mirovne pogodbe, bi to ne šlo brez vojne. Velesile in tudi Italija so proti vsaki reviziji mirovnih pogodb, ker želijo samo mir in nočejo nobene vojne v srednji Evropi. Srednjeevropski Locarno bi pomenil, da se države obvezujejo, da ne bodo postopale nasilno druga proti drugi in bi pomenil tudi, da si garantirajo medsebojno sedanje meje. Zaenkrat pa ni mogoče pridobiti Madjarsko za tak Locarno.
nil vso reklamo. Brez učinka in neodgovorjene so ostale vse urgence pri drami in pri operi. Dotični list namreč ni glasilo SDS in ne spada v »Jutrov« tiskovni koncem ...
Ne bomo podrobno navajali vseh nadaljnih slučajev in pritožb, ki nam neprestano pri. hajajo iz obeh gledališč in ki še spadajo v to poglavje, toda eno zahtevamo, da pridejo tudi nastavljanja, kvalifikacija, honoriranje in odpuščanje gledališkega osebja pod strogo in nepristransko kontrolo širšega kolegija in da vse to nikakor ne sme biti več prepuščeno dobri in slabi volji ter — političnemu prepričanju posameznikov. Zavarujemo se proti eventualnim zaušnicam, ki bi morda prišle od gledališkega osebja, kajti danes so v našem gledališču razmere take, da bi se nihče ne upal odkloniti podpisa na kake naročene zaupnice, ker bi se vsak bal maščevanja različnih mogotcev, ki mu morejo z nekontrolirano kvalifikacijo uničiti eksistenco.
Naj za danes zadostujejo samo ti migljaji, če pa sedanjega politiziranja v gledališču ne bo konec, pridemo na dan s hujšimi stvarmi in z vrsto konkretnih primerov. Absolutno ne bomo več trpeli, da bi imeli v Ljubljani mesto slovenskega kulturnega zavoda političen lokal SDS, kajti to gledališče plačuje vse slovensko ljudstvo.
Alzaška duhovščina s svojim narodom
v Pariz, 18. maja. (Tel. Slov.) Poincare je sprejel včeraj papeževega nuncija Maglioneja v daljši avdijenci, o kateri se molči. Misli se pa, je Poincare poskusil, pripraviti Vatikan do tega, da bi zavzel stališče proti kleru v Alzaciji, ki ga francoska javnost smatra za glavnega nosi-tclja avtonomističnega pokreta v Alzaciji.
Političen umor
v Milan, 18. maja. (Tel. Slov.) V toskanski provinci Pistoja je bil izvršen političen zločin. Bivši voditelj komunistov Bella Maggiore je zavratno ustrelil fašistovskega tajnika Bonami-cija v Ponte Buggiane, nekega drugega fašista pa je smrtno ranil, potem pa je zbežal in pri tem ranil tudi nekega voznika, ki ga je hotel pridržati. Šele naslednjo noč so morilca aretirali. Predkratkim se je vrnil iz Francije, kamor jc pred leti zbežal radi zasledovanja po fašistih.
Gospodom okros U3U
»Slovenec« je nedavno priobčil notico, da je proti dvema gosp. učiteljema, ki sta prevzela odgovornost za pisavo »Učiteljskega tovariša«, uvedeno disciplinsko postopanje radi vsakotedenskih člankov pod naslovom »Kaj se godi«. V teh člankih je glasilo slovenskega učiteljstvn seznanjalo javnost z baje nepravilnim nameščanjem nekih učiteljev, ki da ga je zakrivila sedanja centralna šolska uprava v Belgradu. Poverjeništvo U.IU je poslalo »Slovencu« popravek, ki ga je ta po zakonu moral sprejeti, dasi še davno ni zakonito ugotovljeno, jeli »Slovenec« z omenjeno notico storil komu kako krivico ali ne. Gospodje od UJU bi vsekakor mnogo bolj koristili sebi in učiteljstvu, ako bi namišljene pogreške državne oblasti iznesli pri pristojni šolski oblasti; gotovo bi vsaj v bodoče kolikor toliko upoštevala njih želje. S tem da so stopili z napadi pred javnost, so sami izzvali javno razpravo, zato naj tozadevne očitke na naslov našega lista lepo ohranijo za sebe.
Nehote se nam vsiljuje zlasti v zadnjem času mnenje, da vzlic bridkim izkušnjam, ki so jih doživeli pod PP-režimom, gotovi gosp. učitelji še vedno hrepene po esdeesarskem biču in tudi s svoje stanovske strani po možnosti prispevajo, da bi Vukičevičeva vlada izginila. Krivice so bile in bodo, dokler bo svet stal. Toda, kje pa so bile tožbe in pritožbe teh gospodov za časa zloglasnega PP-režima? če niso mogli rogoviliti v Jelenčevem »Učiteljskem tovarišu«, zakaj takrat niso govorili o res tiranskem zatiranju učiteljske svobode vsaj na svojih zborovanjih in zakaj niso protestirali kot odločujoči činiteljf pri vodstvu SDS proti stotinam slučajev najstrašnejših krivic in preganjanj stanovskih tovarišev? Zakaj? Še več. Ravno mnogi liberalni učitelji so bili, ki so raznašali in uveljavljali po mestu in deželi načelo, da kdor je proti vladi in oblasti, ta je proti državi.
Danes, pod »kleroradikalnim« režimom, imajo gotovi gospodje neznansko korajžo. Nič se ne boje, ker vedo, da ima sedaj zakon nekaj veljave in da se jim krivica ne bo zgodila. Ker pa je mnogim strankarstvo nad vse, seveda ne gre, da bi se o klerikalcih povedala tudi kaka beseda priznanja. Raje hujskajo, čeprav pristojne oblasti želje, nasvete in predloge učiteljske organizacije sprejemajo z vso mogočo naklonjenostjo.
Gotovi gospodje okrog UJU bi v svoji — kako bi rekli — zaslepljenosti in domišljavosti hoteli okupirati vso vzgojo in pouk zase; še okrajni in višji šolski nadzorniki naj se postavljajo po njihovi volji, kakor da bi poleg njih ne bilo nikogar na svetu, ki o dobri vzgoji tudi kaj ve in kakor da ne bi bilo staršev, ki imajo v prvi vrsti odločevati po svojih zakonitih zastopnikih, kakšna naj bo vzgoja šolske mladine. O želji po nadzorništvu iz učiteljskih vrst bi se dalo govoriti. Gotovo pa je, da mora vsak nadzornik uživati pred vsem zaupanje ljudstva, ki ga plačuje in državne oblasti, ki ga postavlja. Kdo je pri večini našega naroda zaupanja vreden, dobro vemo. Vemo pa tudi, da je ni državne oblasti na svetu, ki bi v zahvalo, da se ji javno mečejo polena pod noge in izpodkopava ugled med učiteljstvom in ljudstvom, koncem koncev še nagradila za napade odgovorne činitelje z nadzorniškimi mesti.
Modrovanje s* Prepeluha
G. Prepeluh se je oglasil z uvodnikom, v zadnjem »Kmetskem listu« namreč. Naj ponatisnemo par izvlečkov — s komentarjem v oklepajih.
»Gospodarski in uradniški veljaki SLS, ki imajo poleg Škofa v SLS odločilno besedo, so pritisnili na politično vodstvo SLS, da mora na vsak način in za vsako ceno v vlado.« (SLS je šla v vlado, ko je to sklenil veliki shod zaupnikov, ki je tudi pritrdil »blejskemu paktu« in sicer soglasno. Bil je že zadnji čas, zakaj žerjavovci in radičevci so s svojim vladanjem spravili naše ljudstvo na rob propada. Tudi g. Pucelj je bil bržčas tega mnenja, ker bi sicer v »Kmetskem listu« ne bil izjavljal, da mora SLS na vsak način v vlado in da se, ako je on ovira, rad umakne raz ministrski stol.)
»To leto je bilo leto bridkih razočaranj za SLS. Kaj pa so dobili? Enega samega velikega župana in pa nekaj svojih pristašev uradnikov so spravili pod streho. To je vse.« (Ravnokar navedena trditev je neizpodbiten dokaz, kako krivično je kričanje KDK, da sedanja vladna večina uredništvo preganja. Sicer bi l>ile gotove remedure res nujno potrebne! Druga pa je ta, da mora biti g. člankar »Kmetskega lista« udarjen prav s kurjo slepoto, da ne vidi ničesar.)
»Slovenski kmetje niso dobili nič.« (Ali je to nič, če bo po novem davčnem zakonu cgromna večina slovenskih kmetov že letos oproščenih dohodnino? Ali je to nič, če se bo plačala le ena tretjina predpisane vojaške takse? Ali nima odpust carinskih in monopol-skih kazni nobenega pomena? Ali je znatno znižanje takse za vozove za kmetsko ljudstvo prazen nič? Ali je ukinitev člena 69 finančnega zakona, ki je otežkočal promet z nepremičninami v razdalju 50 km od meje in s čimer bi bila prizadeta skoraj vsa Slovenija, za naše kmetske grunte brez pomena? In slovenski oblastni samoupravi! Naj nam g. Prepeluh pove. ali se niso hrvatski listi pritoževali, da
zavzemata naši oblastni skupščini po prizadevanju pctelancov SLS privilegirano stališče? Ali
nimata oblastni skupščini v gotovih slučajih celo večjo moč kot bivši deželni zbor. za katerega se je g. Prepeluh v svoji avtonomistični dobi tako zavzemal? In ali ni proračun ljubljanske oblastne skupščine tako zasnovan, da se bo naše kmetsko gospodarstvo krepko dvigalo, kmetje pa l>odo v glavnem plačevali le toliko, kolikor bodo sami hoteli? Koliko pa je g. Radič dosegel za svoje volivce v Belgra du, in kako varujejo kmeta pred novimi davčnimi bremeni radičevci tam, kjer imajo večino? Če ima korajžo, uaj g. Prepeluh ponatisne svojim vernikom proračun oblastne skupščine v Osjeku, da bodo bivši samostojneži lahko primerjali, kako dela za kmeta SLS in kako radičevci.)
»Nas se politično prav nič ne tiče, kako vero ima kdo. Za nas je kmet samo kmet in nič drugega.-r (I/, navedenih besed se lahko sklepa, da je tudi slovenskim radičevcem vseeno, ali je kdo veren ali ne. Ali si dauee g. Prepeluh upa brez ozira na vero in z njo združene dobrine uspešno rešiti vsa težavna socialna kmetska vprašanja? Ali verski momenti ne segajo globoko v ves družabni red? Ali ni najpravičnejša rešitev vseh tako zamotanih življenjskih problemov ona, ki jo učita vera in Cerkev ? In ali more biti zato slovenski kmet tudi v politični organizaciji samo kmet, veren ali brezveren?)
Na vsa ta važna vprašanja je g. Prepeluh v svetlih dnevih svojega življenja že odgovoril in sicer ne slabo. V »Avtononristu« z dne 12. septembra 1921, št. 23, čitamo: »Pri nas imamo religiozno misel, ki je že tradicijonalna med našim narodom. Ali je še danes kje kdo, ki misli, da bo mogel preko nje in kljub njej? Pa naj se pri tem opira na kolikor bajonetov hoče, bo spozaial premoč duš. V rešitvi tega knrdinalnega vprašanja: Ali priznavamo Boga ali ne ali pa ostanemo pristaši zlatega teleta, v tem tiči jedro tudi vseh drugih, tudi socialnih vprašanj.« — G. Prepeluh naj nam pove, kdaj je bilo njegovo modrovanje iskreno, leta 1921, ali danes?
Slovenci v Mali f i
SLOVENSKEGA KMETA Z NJEGOVE ZEMLJE PODIJO.
Gospodarski položaj primorskega kmeta Je jKJstal radi novih gospodarskih razmer po okupaciji, radi strašnega davčnega pritiska, radi splošne gospodarske krize po revalutaciji lire in radi slabih letin tako obupen, da je pričelo ljudstvo kar v masi zapuščati svojo roduo grudo. Država stalno obljublja pomoč z razpisom javnih del in zniža-j njem davkov. V Istro je prišlo nekaj denarja za javna dela; v nekaterih krajih se je tudi pričelo popravljanje cest, a delali so sami fašisti in priseljenci. Za Istro je bil obljubljen odpis zaostalih davkov; prav v zadnjem času se z vso strogostjo izterjuje vinski davek iz leta 1924. Obljubljeno je bilo znižanje davkov; radi razkošnega razsipanja podestatov so se skoro v vseh občinah občinski davki zvišali.
Goriško je zadel te dni nov udarec. Na ukat vojaških oblastev je goriški prefekt zasegel okoli 700.000 m2 travnikov okoli Ajdovščine, okoli 600.000 m* zemlje na šempaskem polju in celo bovško dolino. Zaseženi svet bo rabil za zasilna vojaška letališča. To so ogromni kompleksi zemlje v tako gosto naseljeni Vipavski dolini, za katere ni mogoče najti nadomestila. Ajdovske senožeti so redile vso živin6 srednje Vipavske, isto velja za fiempasko polje. Pomanjkanje zemlje se v srednji in dolnji Vipavski dolini toliko bolj čuti, ker so veliko rodovitne zemljo pobrale med vojno razširjene postaje in zgradba novih železniških tirov med Gorico in Prvačino; napoveduje se tudi zgradba nove ceste med Prvačino in Dornbergom, ki bo vzela zopet lep kos najboljše zemlje.
A vse to so ne da niti primerjati s katastrofo, ki je zadela Bovško. Zgubljena je vsa Bovška dolina, to je edini kos rodovitnega polja na Bovškem. Ta košček zemlje je razdeljen med stotine kmetov, tak da pridela vsak komaj nekaj stotov krompirja. Poleg pašnikov jo ta zemlja za Bovčane življenje in smrt. Razburjenje, ki se je polastilo kmetov, ko so prejeli dekret, da se ne smejo podati več na lastno zemljo, je nepopisno. Pomisliti je treba, da jo bil nedavno vpeljan davek na koze, ki je uničil glavni vir dohodkov na Bovškem. Zdaj še ta nesreča! Že pred vojno je na Bovškem izumiralo prebivalstvo, ker so bili gorjani primorani iskati kruha po svetu, navadno v nemških rudnikih. Kaj bodo ti ljudje počeli sedaj? Na svoja polja n« smejo več, niti svojih pridelkov ne bodo smeli pobrati. Kdo bo dal kruha lačnim družinam? G. prefekt si s tem vprašanjem očividno ne dela preglavic. Podpisal bo nekaj več potnih listo7 za Ameriko in stvar bo urejena.
Pri jx)slaneu Besednjaku so se zglasile depu-tacije kmetov iz Vipavske doline in bovškega okraja in ga prosile naj se zanje zavzame. Obstoji strah, da bo njegovo posredovanje zaman, ker ne kaže rimska vlada nikakega razumevanja za potrebe malega kmeta, ki ga v Italiji sploh ni. Poleg tega bi to ne bilo v skladu z njenim programom, ki gre za tem, da slovenski kmet čimprej zapusti svojo grudo.
★
Vzoren detektiv. Te dni se je v Gorici zaključil proces proti tatinski družbi, ki je bila več časa strah goriške dežele. Vddja te družbe Jurij Vtik je bil obsojen na 4 leta ječe in 2 leti policijskega nadzorstva. Med procesom se je potrdila javna tajnost, da je bil Vuk dolgo časa zaupnik goriške policije in da jo nekega večerh dal zapreti goriško kavarno »Adriatico«, češ da se v njej zbirajo »ščavi«. Iz procesa je bilo razvidno, da jo Vuk to storil, da se maščuje nad natakarjem te kavarne Vuk je namreč posodil natakarju 100 lir, pozneje pa je zahteval za j)ovračilo 500 lir in zagrozil natakarju, da ga ubije, ako mu jih ne da. Natakar je zadevo naznanil policiji, za kar se je Vuk maščeval s tem, da je dal potom policije zapreti omenjeno kavarno za en večer. — Žalostno ie pač za goriško policijo, do se poslužuje proti Slovencem takih izvržkov človeške družbe, a—■■■ m..........................
naročnikov!
naše gledališče u razsuSu
Slovenska ljudska stranka, za njim žaluje vsakdo,
ki je ohranil nepokvarjen čut pravičnosti za dela moža-poštenjaka.
sa Proslava 60-letnice skladatelja dr. Schwaba. Na praznik Vnebohoda se je poklonilo Katoliško prosvetno društvo v Celju svojemu prijatelju in zaslužnemu slovenskemu skladatelju g. dr. A. Schwa-bu v proslavo njegove 60-letnice predvsem z uspelim koncertom svojega pevskega zbora pod vodstvom g. Al. Mihelčiča. O koncertu poročamo na drugem mestu. Po koncertu pa je pevski zbor povabil g. skladatelja z družino na intimno domače slavlje v novo vrtno dvorano hotela »Evropa«. Pri tej priliki je bilo izrečenih več navdušenih napitnic, pevski zbor je dovršeno izvajal nekatere pesmi in zabava se je razvila tako, kot se to lahko zgodi le med pevci.
Dopisi
Ptuj
ф Sejmsko poročilo. Dne 15. t. m. so pripeljali na ptujski sejem 146 konj, 450 krav in telic ter 308 volov in bikov. Prodalo se je 271 glav konj in goved. Cene goveje živine so bile za 1. vrsto 7 do 8.50 Din, II. vrste 5 do 7 Din in III. vrste 4 do 5 Din za kg žive teže.
© Poroka. Poročil se je ptujski odvetnik dr. Sikst Fichtenau z gdčno. Ireno Molitor.
Trbovlje
ф Trboveljski odbor Rdečega križa je nabral za žrtve potresa na Bolgarskem Din 1157.60.
ф Sestanek politične organizacije SLS za rudarje se vrši vsako drugo sredo, t. j. od dne 16. t. m., ne pa vsako sredo, kakor je bilo prvotno objavljeno.
ф Oblastni odbor ljubljanski je nakazal trboveljskemu otroškemu vrtcu Din 5000 za podporo onim revnim in bolehnim otrokom, ki bodo poslani v letošnjih počitnicah na morje.
tž 3000 mladih postrvi je vrgel v potok Tr-boveljščico ia druge njene dotoke rudniški uradnik g. Erdlein. Potok je bd zadnje čase popolnoma iz-trebljen rib, ker so v njega večkrat spuščali apno.
Pametna je uredba, da se ob plačilnih dnevih ne sme več točiti po 8. zvečer alkoholnih pijač. Zato je bil ta plačilni dan povsod večji mir in red kakor običajno.
Kranj
Novo tovarno za čajno pecivo in kandite s strojnim obratom je postavil g. Adoli Kern, ki mu želimo vsestranski uspeh.
Oospodarski shod se vrši v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 11 dopoldne v Ljudskem domu v Kranju. Na zborovanju se bo razpravljalo o nameravani novi železniški zvezi Kranj—Kamnik—Savinjska dolina—Celje. Pridite vsi, ki sc za vprašanje zanimate.
Vode v Kranju primanjkuje že skozi celo zimo čez teden, tako, da so hiše v mestu v prvem nadstropju brez vode. Treba bo, da merodaini faktorji vzamejo tudi to vodno vprašanje v temeljit pretres.
TržiS
Pevski zbor »Grafika« iz Ljubljane priredi danes ob 8. zvečer pevski koncert v meščaneki šoli v Tržiču in 20. (na nedeljo) pa v zdravilišču na Golniku.
* » #
Moste pri Ljubljani. Na zadnjem sestanku zaupnikov je dal oblastni odbornik dr. Brecelj pojasnilo, kako namerava oblastni odbor podpirati stanovanjsko akcijo brezdomcev. Ker je tudi pri nas precej takih, ki bi prišli radi do lastne hišice, se zberemo v nedeljo, 20. t. m. ob enajstih v »Ljudskem domu«, da se pogovorimo, kaj bi ukrenili, da dosežemo ono, po čemer hrepenimo.
Spor/
PRIMORJE :ILIRI J A 2:1.
Včerajšnja ponovna prvenstvena feknia je pri-eesla ASK Primorju ljubljansko nogometno prvenstvo za leto 1927-28. Na poti do podzveznega prvenstva ima premagati samo še eno oviro in sicer 27. t. m. SSK Maribor, ki pa najbrže ni dovolj močan, da bi mogel zaustaviti Primorje še v zadnjem hipu.
Včerajšnja zmaga Primorja je bila dosti bolj prepričevalna kot 2:1 v prvem srečanju prejšnji mesec. Res je sicer, da bi se po poteku igre lahko glasil rezultat tudi obratno, toda Primorje je tokrat vzdržalo do konca otvorjeno igro, njegov drugi, odločilni gol pa je padel kot rezultat daljše intenzivne ofenzive.
Ilirija je zgubila to tekmo vsled. slabe oziroma nesmotrene in nekoristne igre notranjega tria napadalne vrste. Forsirano, zraven zelo netočno oddajanje krila v dolgih pasih ni moglo prinesti uspeha proti taktično izvrstni primorjanski obrambi. Premestitev Verovška iz obrambe v levo zvezo ni bil posrečen poskus. Napada ni ojačil, pač pa jc v obrambi nastala za njim občutna vrzel.
Cfublfansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 8 irečer. Sobota, dne 19. maja: CYRANO DE BERGERAC. Ljud. pred. pri izredno znižanih cenah. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 8 »večer.
Sobota, dne 19. maja: PRODANA NEVESTA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Sobota, dne 19. maja ob 20. uri: SVET. Ab. C. Kuponi.
Pfufsko gledališče
Sobota, dne 19. maja ob 20. uri: DOGODIVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Gostovanje ausambla celjskega mestnega gledališča pod vodstvom ravnatelja V. Bratine.
Prireditve
ln društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se inora plačati iu sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevino SIIS v Ljubljani ima drevi ob 20 v običajnih prostorih svojo redno sejo.
Strelska družina т Ljubljani sporoča, da se vrši v nedeljo dne 20. t. m. ob vsakem vremenu na vojaškem strelišču streljanje in sestanek članstva. Zbor na strelišču točno ob 9. Danes zvečer zaključuje V. vod na Rollevue serijsko streljanje. Ob tej priliki se vrši strelsko tekmovanje in ee bodo dobri .strelci nagradili z lepimi darili. Priče-tek ob 20. Ljubitelji 'streljanja dobrodošli. Odbor.
S čisto športnega vidika tekma ni nudila mnogo. Obe moštvi sta se posluževali najenostavnejše, predvsem razdiralne taktike. Nobeno ni zmoglo sklenjenih sistematičnih akcij. Ilirija je imela svojega najboljšega moža v branilcu Plešu, izvrsten je bil dalje levi half Lado, poleg njegat udi Volkar. De-klevi visoka igra ni prijala, v napadu je bil še najbolj na mestu Šiška. Tudi Primorje je imelo svojega najboljšega moža v branilcu Pečniku. Ob visoki igri se je mogel popolnoma uveljaviti center-half Slamič, Erman v napadu je bil nosilec skoro vsakega napada in obenem eksekutor obeh golov. Sodnik Boškovič iz Zagreba, ki je vodil tekmo namesto prvotno določenega Fabrisa, je napravil mnogo pogrešk, vsled katerih je bila oškodovana zlasti Ilirija. Tekmi je prisostvovalo nad 2000 gledalcev.
V	predtekmi je doseglo kombinirano moštvo Hermesa proti Svobodi nevsakdanji rezultat 7:7.
PRIMORJE :HERMES.
Tekma za prehodni pokal LNP.
V	okvirju jutrišnjega Olimpijskega dne se vrši ob 16. 30 na igrišču Ilirije okrožni semifinale za [»kalno prvenstvo LNP-a med' Primorjem in Hermesom. Prehodni pokal, za katerega se letos tekmuje tretje leto in ki ga brani SK Ilirija, je razstavljen v izložbi trgovine P. Magdič.
Srečanja med Hermesom in Primorjem so spadala vedno med najboljše in tudi zares najbolj zanimive naše domače tekme. Toliko bolj velja to za jutrišnjo tekmo, v kateri gre za največjo trofejo LNP-a. Obe moštvi gojita lepo kombinacijsko igro, tehnično in taktično sta si dosti enaki, srečanja med njima so precej redka, dajo pa skoro vselej dobro, fair in napeto igro, pri kateri pridejo na svoj račun tudi publika in celo »navijači«.
Za predigro se vrši odločilna prvenstvena tekma II. razreda med SK Reko in SK Svobodo, ki se prične ob 1430.
• ♦ «
SK Ilirija (seniorsko nogom. moštvo). — Radi
Eredstoječe tekme z Železn. Atl. klubom iz Vel. ečkereka na Binkoštno nedeljo se vabijo gg. Pelan, Pogačar, Beltram, Mahkovec, Draniičanin, Miklav-čič I. Pevalek I in II, Weibl. Betetto, Grilc, Skodlar, dr. Tavčar, Deržaj in Koritzky na trening senior-skega teama SK Ilirije, ki se vrši danes, 19. t. m. ob 17. uri. Dobrodošli so tudi drugi interesenti, ki so pripravljeni sodelovati. — SK Ilirija.
SK Jadran. Poživljam vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba bivšega predsednika Josipa Smole-ta. Pogreb se vrši danos ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice pri Sv Krištofu. — Predsednik.
SK Ilirija. Odbor poziva članstvo SK Ilirije, du spremi preminu'ega klubovega čiana i>. Jos>r.a Sm^ieta na njegovi zadnji poli. Pogreb se vrši danes (v soboto) ob pol 17. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. — Odbor.
Turi&žSIsa
Pekel pri Borovnici. V nedeljo dne 20. t. m. otvori podružnica SPD za Notranjsko popolnoma oskrbovano okrepčevalnico v spodnjem delu Pekla. Odprta bo okrepčevalnica potem vsako nedeljo in vsak praznik. Za slučaj, da kdo prijavi večje število izletnikov vsaj dva dni prej podružnici v Borovnici, bo na razpolago tudi ob delavnikih sveže mleko, surovo maslo iu brezalkoholne pijače.
Nedelja, 20. maja.
Zagreb: 20 »Jesenski manever«, opereta (Kal-man). Breslau: 20.30 koncert. Odlomki iz starih in novih operet. — Praga: 21 koncert. Fibich: Vihar — Smetana: Moja domovina — Dvorak: Godalna serenada — Janaček: — Pravljica — Novak: Slovaška suita — Foerster: Moja mladost. — Leipzig: 8.30 Orgelski koncert. Prenos iz cerkve; 21 Poljuden orkestralni koncert. — Stuttgart: 20 Zabaven večer. Postaja bo vso noč vsake pol ure objavljala volilne rezuitate v nemški državni zbor. — Bern: 20.30. in 21.15 Lahka orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. — Frankfurt: 16.30 Orkestralni koncert; 20.30 Dunajski večer, prenos iz Berlina. — Rim: 21.10 Instrumentalni koncert. — Langenberg: 12 Prenos koncerta iz kolnake razstave. Bach: Koralne variacije »Pozdravljen bodi, dobri Jezus«. — Adagio iz trio-sonate III — Fantazija in fuga, C-mol — Reger: Ave Maria — Fanta-izja in dvojna fuga, D-niol; 20 »Vrtnarica iz ljubezni«, komična opera (Mozart). — Berlin: 17 Zabaven koncert salonskega kvarteta; 20.30 Soareja v stari kranjski meščanski hiši, soprauski in tenorski solospevi, recitacije in kvartet. Postaja oddaja do 3. zjutraj volivne rezultate. — Daventry: 21 Orkestralni koncert. — Dunaj: 10.15 Zborovski koncert zbora Wiener Siingeiknaben; 11 Simfonični koncert; 16 Arije in balade (sopran in bariton); 18.45 komorni koncert godalnega kvarteta; 20.05 »Flander-ska svatba« igra v 3 dej. (Zwehl). —Munchcn: 17.30 komorni koncert; 19.30 Orkestralni koncert. Odlomki iz oper in dr. — Milan: 21 »Loreley« opera (Ca-talani).
Pomladek Rdečega križa na drž. realki v Ljubljani priredi v nedeljo due 20. t. m. ob 10 dopoldne v realčni telovadnici akademijo v korist dijaškim ferijalnim kolonijam. Spored, ki velja za vstopnico, stane 3 Din, odn. 5 Din. Vabijo še starši in prijatelji šolske mladine.
Gasilno društvo v Trbovljah nam javlja, da je primorano radi nepredvidenih zaprek nameravano slavnost v nedeljo dne 20. t. m. preložiti za nedoločen čas. Tombola istega društva se bo vršila kot javljeno v nedeljo dne 20. t. m. ob 2 popoldne, na katero društvo najvljudneje vabi.
Cerkveni vestnik
Praznik Marije Pomočnice kr. na Rakovniku
se bo letos vršil na binkoštne praznike, dne 27. in 28. maja po sledečem sporedu: V nedeljo: 27. maja popoldne ob pol štirih govor, litanije in blagoslov. Ob šestih prireditev pri lurški votlini. Ob četrt na osem govor, lurška procesija s svečkami, nato litanije in blagoslov. Po noči od 11—12 ura molitve pred Najsvetejšim. V ponedeljek, 28. maja, ob štirih pi-va sv. maša. Ob petih sv. maša za sotrudništvo in govor. Ob pol desetih pontifikalna sv. maša, po maši shod sotrudništva. Pojjoldne ob pol štirih govor, nato slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice. Po procesiji darovanje sveč in blagoslov. Nato koncert domače godbe. Zal, da nam letos ni uspelo dobiti polovične vožnje po železnici. Kljub temu vabimo Marijine častilce, da se v obilnem številu udeležijo te lepe slovesnosti.
Marijanska kongregacija zn gospodična -' sv. Jožefu v Ljubljani: V nedeljo dne 20. I pol sedmih zjutraj je skupno sv. obhajilo.
Naše dlfaštvo
Borci! V soboto dne 19. t. m ob 8 imamo sestanek. Prijazno so vabljeni tudi l bratskih društev. — Tajnik.
speh se obeta !
Izmed vseh lastnosti, ki ženam pripomorejo do uspeha, je najsigurnejša.— zdrava sveža polt, ki je vrhutega najlažje dosegljiva. Ako stalno uporabljate Elida Favorit Milo, boste imeli mnogo lepšo polt, kakor kedaj popreje. Elida Favorit Milo je tako nežno in čisto, skozi in skozi parfimirano, prijetno ter osvežujoče.
ELI DAfes^M I LO
•Šospod,
0
Slavenska banka
Dne 11. t. m. se je vršilo v Ljubljani zborovanje upnikov Slavenske banke, ki so zastopali 60 milj. Din terjatev in ki so zahtevati hitro rešitev tega vprašanja.
Zadeva Slavenske banke se že dalj časa ni premaknila naprej in v javnosti je j>adlo mnogo očitkov proti zavlačevanju končne likvidacije. Tako je bila vložena tudi interpelacija v narodni skupščini. Medtem pa je umrl konkurzni upravitelj dr. A. Horvat in na njegovo mesto je bil imenovan njegov namestnik
Na podlagi zahtev javnosti je sedaj trgovinski mhvster dr. Spaho sklical za 21. t. m. o vprašanju likvidacije Slavenske banke konferenco v Belgrad. Na to konferenco so bili pozvani predstavniki Landerbanke, Trboveljske in upniški odbor v Zagrebu. Kakor nam poročajo iz Belgrada, LSnderbanka ne bo prisostvovala tej konfereci; glede Trboveljske pa nam poročajo, da bo najbrže izjavila, da je pripravljena plačati gotovo vsoio za male viagatelje. Mislilo se je, da bodo pozvani vsi upniki, toda povabljeni so na konferenco samo člani odbora upnikov v Zagrebu, drugi pa ne.
KONKURENČNI BOJ MED BAVARSKIMI IN ZATESKIMI HMELJARJI.
Glasilo Zveze nemških hmeljarjev v Mtln-chenu piše pod zgornjim naslovom: »Predsednik Zveze bavarskih pivovarjev, komercijalni svetnik Kirscliner je obsojal povodom nekega velikega zborovanja ječmenarjev in hmeljarjev v Moosbur-gu z ostrimi besedami prizadevanje voditeljev ža-tešklh hmeljarjev, ki so v ta namen očrnili kakovost in množino nemškega hmelja 1927. da bi navzlic dobri nemški letini zabranib" vsako oškodovanje pri prodaji svojega pridelka.
Kom svetnik Kirscliner je označil to prizadevanje kot zločinsko, vsled česar so žateški voditelji hmeljarjev vložili tožbo zaradi žaljenja časti. Tožbo je sodišče prve in druge inštance zavrnilo z motivacijo, da se v tem slučaju, ko se je šlo le za branitev domačega pridelka, ne more izraz -»zločine tolmačiti v smislu običajnega pomena besede.«
K tej razsodbi piše »Saazer Abend-Zeltungc
»Poleg moraličnega poraza v sodni dvorani so voditelji žateških hmeljarjev le-tem povzročili tudi gmotni poraz, ki se je javil že v pozni jeseni m. 1. pri cenah za žateški hmelj.«
Kom. svetnik Kirschner je pred kratkim po-z.val vse nemške pivovaritelje, naj vporabljajo v ■tvojih obratih le nemški hmelj.
Star pregovor pravi: »Če se prepirata dva, tretji dobiček imalt
Da bi tega dobička bili deležni slovenski hmeljarji, je sigurno njih iskrena želja.
ZVEZA NEMŠKIH PIVOVARJEV ZA PROVE-NIENCNI HMELJSKI ZAKON.
Vsem našim hmeljarjem je še dobro v spominu znana resolucija Hmelj. druStva in trgovcev iz Slovenije: »Delegati Hmelj, društva za Slov. in \ Sek. hmelj, trgovcev v Celju zahtevamo, da ostane i signiranje hmelja vsaj dotlej neobvezno, dokler ga | ne uvede tudi Nemčija.«
Minister Stankovič je replleiral na to resolu- | cijo na zborovanju vojvodinskih hmeljarjev dne (5. mnja t. 1., kjer so hmeljarji enodušno zahtevali obvezno signiranje: Kako naj uvedemo tn zakon, Ho so pa celo hmeljarji sami proti obv. signiranju (»to so prekupci ln trgovci, ne pa pravi zastopniki hmeljarjev!« so vzklikali ogorčeni hmeljarji).
Te dni objavlja Zveza nem. pivovarjev ele-teče sejno poročilo: Na seji Širšega odbora dne №. aprila 1928 v Berlinu *e je pečala Zveza nem
šklh pivovarjev z vprašanjem- zakona o zaščiti hmelja polom provenienčnega zakona. Enoglasno se je sprejel sledeči sklep: »Zveza nem. pivovar. pozdravlja predlog hmelj, provenienčnega zakona, ki ga je sprožila bavarska vlada. Tak zakon zahtevajo enodušno tako nemški hmeljski producenti kakor tudi konzumenti nem. pivovarniške industrije. Producenti imajo pravico do zaščite svojega kvalitetnega blaga, konzumenti pa smejo zahtevati, dn se jim nudi nepopačeno blago. Nič manj pa ne služi ta zakon tudi interesom reelne trgovine, katere dober glas in konkurenčna zmožnost sta tr-jiela vsled nereelne mešalne taktike silno škoda Zveza nem. pivovar. prosi nujno nemško osrednjo vlado, da predloži čimprej zakonski osnutek zakonodajni korporaciji.«
• * •
Kranjska industrijska družba je soglasno ko-
optirala v upravni svet g. Janka Jovana.
Izplačilo želeiuiškili «dšk<>dnii>skah aahtov in povračil voiariae. Glavno ravn. drž. žel. v Belgradu je izdalo pod št. 21.027 z dne 2. t. m. 1928 odlok: Na osnovi finančnega zakona za 1. 1928/29, Člena 23<5, je glede izplačila odškodninskih zahtev, povračila vozarine kakor tudi storniranja vozarine in postranskih pristojbin določeno, da je za to pristojen sam glavui ravnatelj ali po njem pooblaščeni organ. Ta odredba je bila tako sestavljena radi tega, ker so reklamacijski odseki kakor odseki za povračilo vozarine v oblastnih ravnateljstvih ukinjeni ter centralizirani v gl. ravnateljstvu v Belgradu. Ker se pa centraliziranje reklamacij-ske službe stopnjema izvaja in so tudi glede poslovanja v reklamacijskih zadevah oblastnim ravnateljstvom izdana navodila, da se za sedaj vrše ti posli na dosedanji način, zato je gl. ravnatelj 1. t. m. pod št. 21027/28 na osnovi pooblastila v čl. 236. finanč. zakona za 1928'29. leto svojo pristojnost. zadevajočo reševanja odškodninskih zahtev ln urejevanja blagajnic do fiOOO Din, odstopil oblastnim ravnateljstvom, izvzemši sporne slučaje in slučaje, ki se obravnavajo po kulanci, katere bo vedno reševalo gl. ravnateljstvo samo.
Uspeh zagrebškega sejma. Na zagrebškem veleeejmu je bilo razstavljenih 187 avtomobilov, motociklov in koles, prodanih pa 88 avtomobilov, 49 motociklov in 381 koles. Največ je bilo razstavljenih ameriških znamk. V kmetijskem oddelku je sodelovalo 99 razstavljalcev in je sejem popolnoma uspel. Radio je izložilo 11 tvrdk, malih obrtnikov je bilo na sejmu 49.
Prodaja. Dne 1. junija se bo vršila pri avto-komnndi II. voj. oblasti v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje starih avtomobilov in avtomobilskih delov. — Predmetni oglas Je v pisarni Zbornice zn TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic
v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 30 komadov litoželeznih kapic. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 22. t. m, ponudbe glede dobave 2 vagonov pšenične moke. — Dne 21. t. m. se bo vršila pri inž. oddelku komande 1, arm. obl. v Novem Sadu pismena pogodba glede dobave žice. — Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
ИННБНВНПНШНВВШНН
Pomagate Bolgarom!
Darove sprejema upravnifttvo »Slovenca«
ттжтшш&штжжжшшжш
Mož na vigavi!
Ko nam stotero je drugih gondbil teh časov in krajev stoteri križ, kje Ti si dedoval, какб pridobit da v letih kot steb&r in po delih kot Krez
bogato stojiš?
Mož na vifiavi I
Povej nam za čudežna vrela,
ki pil si iz njih, da do danes ni uvela
sveta sila Tvojih mladih svečeniških sanji
Mož na višavi!
Janez Salomin, ljubljenec Gospodnji, mar mu le sličiš, ali res b r a t Ti je rodni, da se kakor v zrcalu spovračaš vanj?
Apoetol ljubezni in bridke iz ure v uro
8&mozat6je,
e zarjo srebrnih las venčan, novo blagovćst
učiš:
Г6 samd življenju vrednost daje, kolikor boš ljubil, kolikor trpiš!
Ali glorije na evetu ni je sla je, kakor na ram&h je starih, trudnih, — a nedolžnih — Gospodov križi« Vladika Anton Bonaventural Avet
Prekrasen in ganljiv prizor je bil, ko eo se ob koncu deklamacije vse zastave poklonila v pozdrav in so male deklice v papirnatih oblekcah prihitele izza odra in sipale jubilantu v naročje rož. Nemo je gledal škof te male otročičke, potem pa je segel po robec in si jel brisati solzne oči...
Zaigrala je še slavnostna fanfara, nji pa je sledila pesem »Osinero blagrov«, ki jo je zopet odpela »Ljubljana«, solo pa je vmes pel g. Svetozar Banovec, operni pevec.
Lepo uspelo, v kratkih točkah in točno dovrešno akademijo je zaključila državna himna, katero je odigrala godba in jo je občinstvo poslušalo stoje. Sledila je še prav kratka in izrazita zahvala gospoda jubilanta, ki mu jć nato občinstvo priredilo ob odhodu navdušene ovacije.

/ /
aj/e novega
KOLEDAR
Sobota, 19. maja. Peter Celestin, Ivo, Pu-dencijana. — Lunina sprememba: Mlaj ob 14. uri 14 min. Po Herschlu se napoveduje spremenljivo vreme.
Novosadska vremenska napoved. Oblačno, delno vedro. Močnih vetrov ne bo. Tu pa tam bo deževalo. Temperatura se ne bo znatne spremenila.
Dtira.i-кв vremenska napoved zn soboto, 19. maja: Izpremenljivo vreme. Začasno bo vreme nekoliko boljše in toplejše.
ZGODOVINSKI DNEVI
19. maja: 1898 je umrl W. E. Gladstone.
—	1910 je šla zemlja skozi rep Kalleyevega kometa. — 1912 je umrl v Varšavi poljski pisatelj Aleksander Glowacki (Boleslav Prus).
—	1480 je umrl v starosti 65 let poljski zgodovinar Ivan Dlugosz (Longinus). — 1917 je bil atentator na avstrijskega ministrskega predsednika dr. Friderik Adler obsojen na smrt. — 1593 se je rodil nizozemski slikar Ja-cob Jordaens. — 1762 se je rodil filozof Joh. Gottl. Fichte. — 1825 je umrl v Parizu francoski socialist Claude Heury grof. Saint Simon.
—	1901 je umrla na Dunaju nemška pisateljica Ada Christen (Christine von Breden). — 1914 je umrl na Dunaju komponist in pesnik posnemovalec .slovenskih koroških narodnih pesmi Thomas Košat.
*
■k Kmetski rlan na Trški gori bo na bin-koštni ponedeljek 28. maja. Spored: Ob pol 10 običajno cerkveno opravilo, ob pol 11 pred cerkvijo ljudsko zborovanje, na katerem nastopi več naših poslancev. Za kosilo bo po zmerni ceni poskrbljeno. Somišljeniki iz novomeškega okraja, iz šentjernejške doline in Belokranjske: na svidenje na Trški gori!
-k Subskribcija na Kosovo Gradivo, V. zv., traja še do JO. junija t. 1.; naročena pri upravi Leonove družbe (Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 6, kolport.) stane knjiga nevezana J.65 Din, vezana 183 Din. Po 10 juniju bo knjigotržna cena nevez. izvoda 250 Din. — Obenem javljamo, da prav radi kupimo I. zv. (nevezan, če dobro ohranjen, po 100 Din, vezan primerno več!) Prosimo torej ponudb. — Uprava Leonove družbe.
•k Znižana pristojbina za telefonske časnikarske pogovore. Po odredbi ministra za pošto in brzojav velja od 15. maja t. 1. naprej sa novinarske medkrajevne telefonske pogovore (od 17.—9. in od 12.—14. ure) znižana pristojbina. Za vsak tak pogovor, ki je veljal doslej 50%, se bo zaračunilo odslej 40% pristojbine, ki je določena za ostale medkrajevne pogovore.
■k Vozne olajšave sedanjim samoupravnim uradnikom. Minister za promet je z odlokom pod št. 5858 M. S. z dne 12. maja ,1928 odobril, da se vsem prejšnjim državnim uradnikom, ki so prešli na samoupravni prora-8un, priznava za sedaj ista 50% vozna ugodnost, kakor so jo imeli kot uradniki na državnem proračunu.
•k Umrla je v Newyorku gospa Frančiška B a k s e r. Pokojnica je bila rojena v Ribnici 1. marca 1879. Kot žena bankirja Sakserja se je vedno odlikovala s svojo radodarnostjo. Bila je velika opora svojemu soprogu in dobra vzgojiteljica svojega sina Franka, ki študira na Columbia University v Newyorku. V stari domovini zapušča brata in sestro v Ribnici, svakinjo v St. Vidu nad Ljubljano, a v Ameriki poleg soproga in sina še eno sestro.
•k Smrtna kosa. Henrik Irgolič, kmet v Sodincih pri Veliki Nedelji, je v torek umrl v ormoški bolnici v starosti 72 let in bil na Vnebohod pokopan v Veliki Nedelji. Več let je bolehal na mehurju. Ranjki je bil vzoren rodoljub m dober katoličan. Kot sosvetnik ormoškega okrajnega zastopa in kot član načelstva velikonedeljske hranilnice in posojilnice je izredno marljivo sodeloval za blagor domačega kraja. BU je tudi podjeten, dober gospodar in skrben oče. Advokat dT. Franc Irgolič v Mariboru, sodnik dr. Hinko Irgolič, ki je umrl v Nišu kot inšpektor ministrstva pravde, ln železniSkl uradnik v Trstu Anton, ki so ga Italijani 29. oktobra 1918 v Trstu na ulici ustrelili, so njegovi sinovi.
•k Premestitev. Inženjer gradbenega ravnateljstva v Ljubljani Pavel Miklavc je premeščen po službeni potrebi k gradbenemu oddelku v Kranju.
*	Prijavljeneem za romanje na Trsat! — Vozni red z vsemi pojasnili je že razposlan. Polovična vožnja velja od 24. do 31. maja z vseh postaj na vseh vlakih, tudi brzovlakih, svetujemo pa, naj se po možnosti vozijo s posebnim vlakom iz Ljubljane, oziroma Maribora, ker ni treba prestopati in se peljejo naravnost do Sušaka. Prostora bo dovolj! Izkaznice razpošilja in vsa pojasnila daje »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
ik Minister za socialno politiko v Zagreba. V nedeljo zvečer je prispel v Zagreb minister za socialno politiko Čeda Radovič, ki se je nastanil v hotelu »Esplanader. Namen njegovega prihoda je, da pregleda poslovanje ustanov, ki spadajo v njegov resor. Včeraj ob 11 dopoldne je sprejel zagrebškega župana arh. Heinzla in se z njim dolgo razgovarjal. Časnikarjem je izjavil, da jim bo dal obširno izjavo pred svojim odhodom v ponedeljek popoldne.
•k Češkoslovaški gostje v Zagrebu. Snoči so prispeli v Zagreb s sušaškim brzovlakom češkoslovaški carinski uradniki. Na kolodvoru so jih sprejeli naši carinski uradniki, člani češkoslovaške lige in številno meščanstvo. Danes ob 10 dopoldne se bo vršil v dvorani zbornice za TOI slovesen sprejem.
-k Iz železniške službe. Upokojeni so: Kovač Ivan, uradnik II. kateg. 2a skupine pri komercialnem odsoku direkcije v Ljubljani; Auff Ivan. strojevodja; Birk Fran, strojevodja; Bitenc Karel, nadsprevodnik; Brandstetter Fran, pisarnik; Ferenz Alojzij, strojevodja; Grossmann Karel, strojevodja; Grum Ivan, strojevodja; Habijanič Jakob, pisarnik; Jaroš Fran, strojevodja; Kofler Anton, strojevodja; Križ Josip, strojevodja; Kuželj Josip, nadsprevodnik; Machtig Karel, nadsprevodnik; Pesek Ivan, strojevodja; Suppan Fran, vozovni mojster; Vodopivec Filip, strojevodja; Weiss Mihael, nadsprevodnik; Wer-donig Ivan, nadsprevodnik; Zupane Josip, vozovni mojster;; vsi uradniki III. kateg. 1. skupine. — Odpuščeni so: Podgornik Fran, uradnik II. kateg. 4. skup.; Dubaj Andrej, Deutsch Mirko, Kežman Ignacij, vsi uradniki III. kat.
•k Smrtna kosa. V noči na 17. maja t. 1. je umrl v Kandiji pri Novem mestu po daljšem bolelianju g. Alojzij Mušič, višji davčni upravitelj v p. v 63. letu starosti. Pokojnik je služboval svoj čas kot davčni upravitelj na Brdu, okraj Kamnik, v Trebnjem in slednjič kot višji davčni upravitelj in predstojnik davčnega urada v Novem mestu.
kr Gasilci, Praga Vas kliče! Od 1. do 8. julija letos se vrši v Pragi vseslovenski gasilski kongres, združen z mednarodno gasilsko tekmo ter z veliko gasilsko razstavo. Tudi naše gasilstvo, ki je član %'seslovanske gasilske zveze, je povabljeno na kongres s posebno prošnjo bratske češke organizacije, da v čim veličastnejšem številu prihitimo v zlato Prago. Vabimo torej vse zavadne gasilce, da se odzovejo bratskemu vabilu ter se najkasneje do konca tega meseca prijavijo starešinstvu gasilske zveze v Ljubljani. Ker gre obenem tudi zato, da izposlujemo prihodnji vseslovenski gasilski kongres v Ljubljani, je naša dolžnost, da gremo letos v čim večjem številu v Prago, kjer bomo ob tej priliki razgovarjal! tudi vprašanje ustanovitve Gasilske zveez kraljevine SHS. Vse podrobnosti kongresa so razvidne v zadnjem »Gasilcu«.
•k Smrtna nesreča. Tz Novega mesta nam poročajo: V torek, dne 16. t. m. je pri razkladanju vina smrtno ponesrečil posestnik in gostilničar Cimermančič iz Vel. Cerovca, občina Šmihel-Stopiče, lastnik daleč na okoli znane gostilne pri Zajcu ob državni cesti nn Gorjancih.
*	Cerkven rop. Pri Sv. Joštu nad Kranjem je bil v nedeljo ukraden lep kovinast križ z oltarja. Tatvino je najbrž izvršil isti zll-kovec kot malo dni poprej v Smartnem pri Kranju. Pred nakupom se svari.
•k Vrsta porotnih obravnav pri okrožnem Midišču v Novem meetu za drugo toletno porotno zasedanje: 21. maja Martin Stojoič iz
Gor. Lokvice radi uboja; 22. maja Joie PerSe iz Gor. Radene radi vratnega umora; 23. in 24. maja Vinko Možina iz Spod. Lakenca pri Mokronogu radi roparskega umora; 25. maja
Marija Rade iz Predgrada zaradi tatvine in uradne poneverbe; Franc Padar i?. Zagorice pri Dobrempolju zaradi uradne poneverbe.
■k Smrtna nesreča kolesarja pri Bleda.
Na cesti med Bledom in Lescami se je pripetila v torek ob 7 zvečer težka nesreča, ki je zahtevala življenje 25 letnega tesarja Vinica Reemana, nečaka radovljiškega župana. Res-man se je peljal s kolesom z dela iz Bohinjske Bele domov na Gorico. Na klancu blizu Bleda je na ovinku srečal avtobus, ki je vozil s }K>-staje Lesce na Bled, in se zadel vanj z vso silo, tako, da je z glavo razbil na avtomobilu šipo ter si pri tem zdrobil čelo. Naložili so ga na avto in odpeljali v Radovljico k zdravniku, toda med vožnjo je Resman umrl. Pokopali so ga v četrtek v Mošnjah. Pokojni Resman je bil vrl mladenič in je njegova nesreča vzbudila v radovljiški okolici splošno sočutje.
*	Novi bankovci po deset dinarjev. V Belgrad je prispela prva pošiljatev novih bankovcev po 10 Din, ki jih je Narodna banka naročila v Parizu. Bankovci pridejo šele kasneje v promet. Bankovci so manjši kot sedanji, ki so bili izdelani v Ameriki. To ?o zadnji bankovci, ki jih je dala Narodna banka de-
! lati v inozemstvu, kajti na Topčideru je nova j lisicama Narodne banke že gotova in bo v jeseni že pričela z obratom.
kr Krvav spopad na bolgarski meji. Na bolgarski meji se je v noči na torek dogodil krvav -popad. Obmejni stražnik Ra.^van Ra-dovanovič je blizu stražnice Hajduk Veljko pri KI! uri v okraju Bosiljgrad opazil dva oborožena bolgarska vojaka, ki sta se blilala, vsak puško v reki, meji. Ko sta bila že kakih 500 metrov na našem ozemlju, je Radovanovič ustrelil in zaiei enega Bolgara ki je padel na tla. Drugi ^clgar je pričel streljati u je 'ahko ranil Radov.v.oviča, nato pa je odvrgel puško in pobegnil. Pri padlem Bolgaru so našli pet bomb in sto patron.
*	Birmanska darila po znižani ceni. Luka Vilhar, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 36.
kr Telesno zaprtje, ranitve v debelem črevesu, slaba prebava, razkroj in gniloba v frevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, vnetje jezika, nečista koža na obrazu in na hrbtu, tvori izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
CfuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V noči na nedeljo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
0 Umrla je na Vnebohod zjutraj gospa Julijana T o p 1 i k a r, soproga višjega kriminalnega nadzornika v pokoju. Pokojnica je bila vzorna soproga, nad vse skrbna mati in delovna članica naših društev. Ena njenih hčerk je poročena z g. dr. Bogdanom Stopar-jeni, velikim županom zagrebške oblasti. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne z Rimske ceste 9.
O Pogreba gospe Toplikarjove se udeleži danes ob pol 3 popoldne Stolna prosveta. Sprevod gre izpred hiše Rimska cesta 9.
O Prošnja mestnemu magistratu. Stanovalci Streliške ulice, Domobranske in Mišiče-ve ceste moramo neprestano ob vsakem dnevnem in nočnem času poslušati divje pasje lajanje. G. J. na Domobranski cesti 7 ima poleg psa čuvaja na svojem dvorišču še štiri baje lovska ščeneta, ki neusmiljeno zavijajo in tulijo, da človeka podnevi ušesa bole, kaj šele j>onoči. Ker g. J. kljub vsem prošnjam in pritožbam svojih sosedov ne mara zoper to nič ukreniti, prosimo mestni magistrat, da zaščiti naša ušesa in spanje pred temi mrcinami.
O Umor in samoumor. Na praznik Vne-bohoda se je po Ljubljani razširila vest, da so našli na Črnem vr]ju pri Polhovem gradcu mrtva višjega računskega revidenta na magistratu J. S. in šiviljo M. L. J. S., dobro znan v naših športnih krogih, je bil slar 40 let, M. L. pa 22 let. Pred leti se je med njima razvilo ljubavno razmerje, kljub temu, da je bil S. že več let oženjen. To razmerje seveda ni moglo dolgo trajati in S. je sklenil, da napravi temu konec. V ponedeljek sla oba odšla na Črni vrh, kjer je imel S. v najemu lovski revir. Ljudje so ju še videli v torek zjutraj, nakar sta oba odšla v gozd. Drugega dne so ju našli mrtva. Oba sta imela prestreljeno srce. S. je z lovsko puško ustrelil najprej dekle, nato pa še sam sebe. Zapustila sta le sporočilo, da gresta v smrt, ker ljudje obsojajo njuno razmerje. V četrtek popoldne sta se odpeljala v Polhov gradeč ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. Šapla in S.-ova žena, da uredita vse potrebno za prevoz trupla v Ljubljano. Prevoz trupla se je izvršil včeraj. Truplo dekleta so pokopali na Črnem vrhu.
© Obleke kemično čisti, barva, plisira ln lika tovarna Jos. Reich.	3228
O Ure za birmo pri tvrdki Slavko Rus, Dunajska cesla 9.
O Specijalna trgovina dunajskih bluz, krasne kasha-obleke, Kristoiič-Bučar.
Glavo pokonci!
Ne uklonite se pri prvem napadu prehlada, gripe, influencd
T«b|e+e
so priznano sredstvo proti glavobolu in vročini, glavnih {X>-javih pri tistih boleznih. -
Pristne samo v originalnem zavoju
Maril*e>r
□	Poslanec Žebot za mariborsko obfcino.
Kakor je vsem Mariborčanom dobro znano, je bil dr. Gosar kot minister za socialno politiko dovolil mariborski mestni občini dva milijona dinarjev brezobrestnega posojila za zidanje magdalenske delavske kolonije. Mestna občina pa naj bi pri tem prispevala istotako dva milijona dinarjev. Prva dva milijona bi morala izplačati Hipotekama banka in borza dela je že dala nakaznico za milijon dinarjev. Kar na lepem pa se je zgodilo, da Hipotekama banka ni hotela izplačati omenjenega zneska, češ, da mora mestna občina še prej vložiti svoja dva milijona dinarjev, namenjena za gradbeno akcijo, v Hipotekarno banko. Ministrsko rešenje pa se je v resnici glasilo samo v tem zmislu, da vloži mestna občina dva milijona v gradbeno akcijo in nič več. S tem je bila dana nevarnost, da se ne bi moglo že letos pričeti z gradbeno akcijo, morda bi se celo vsa akcija zavlekla v nedogleden čas. Mariborski župan dr. Juvan je zaradi tega prosil Jugoslovanski klub, da v tej velevažni zadevi intervenira. Intervencijo je prevzel pri ministru za socialno politiko mariborski poslanec Franjo Žebot, ki je pri ministru za socialno politiko Čedi Rado-viču uspel, da mora Hipotekama banka brez obotavljanja izplačati en milijon dinarjev za gradbeno akcijo; drugi milijon pa bi izplačala, čim bodo hišice pod streho. Omenjeni milijon dinarjev je Hipotekama banka nakazala Borzi dela. O drugih dveh milijonih dinarjev, ki jih mora vložiti v gradbeno akcijo mestna občina, pa nima Hipotekama banka prav ničesar odločevati. Tozadevni odlok je že sprejela, tako podružnica Hipotekarne banke v Ljubljani kakor tudi mestna občina mariborska. Le uspešni intervenciji g. mariborskega poslanca Fra-nje Zebota se moramo zahvaliti, da se ni zavlekel pričetek te za naše mariborsko delavstvo nad vse važno gradbene akcije.
□	Grozna smrt. Včeraj ob 11 dopoldne se je nudil pasantom, ki so šli mimo Lešnikove gostilne na Tržaški cesti, grozen prizor. Neki Schaffhauser, stanujoč na Koroški cesti 74, se je vozil na kolesu ter se pri tem držal z roko priklopnega voza. ki ga je vlekel traktor. Pri tem je tik pred omenjeno gostilno prišel Schaff-liausen tako nesrečno pod traktor, da mu je glavo čisto zdrobilo. Nesrečni Schaffhausen je oče treh nepreskrbljenih otrok.
□	Politični tečaj, ki sta ga priredili slovenski katoliški prosvetni društvi v Krčevini in Lajteršpergu na praznik Vnebohoda v društveni dvorani Katoliške Omladine, je zelo dobro uspel. Zavedni fantje in možje iz Krčevine ter Lajteršperga so čisto zasedli prijazno dvorano ter so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem posameznih referentov. Vsi pa so se razhajali v zavesti, da bo treba še več takih tečajev, ki prinašajo politično izobrazbo med naše ljudstvo.
□	Prevzem Mostne hranilnice. Včeraj ob 15 je novi upravni svel prevzel od dosedanjega gerenta dr. Ravnika »Mestno hranilnico«. Predsednik upravnega sveta je msgr dr. Je-rovšek.
Celje
t Anderluli Ivan. Dne 17. maja ob devetih zvečer je preminul v celjski javni bolnici kot žrtev dolgotrajne zavratne bolezni gerent okrajnega zastopa Šmarje pri Jelšah, župan trške občine Šmarje pri Jelšah, posestnik g. Ivan Anderluh, star komaj 38 let. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Truplo pokojnika so včeraj popoldne z avtom prepeljali v Šmarje in ga položili na mrtvaški oder v okrajni hiši, odkoder se vrši danes ob pol 5 popoldne pogreb na šmarsko župno pokopališče. Z pokojnim gospodom Anderluhom lega v prerani grob eden najizrazitejših javnih delavcev šmarske-ga okraja. Vseskozi odločen in vnel pristaš SLS, je užival zaupanje poštenjakov vseli strank in neomejeno zaupanje v korporacijah, ki jim je načelovnl. Okrajni zastop bo težko našel tako požrtvovalnega in za prospeh okraja vnetega gerenta, kot ga je imel v neumornem pokojniku, a pravtako bo tudi trška občina težko prebolela izgubo priljubljenega župana. Z njim jc okra i in trg izgubil enega onih redkih mož dela, ki bi lahko še ogromno dobrega storil v javnem življenju. Za pukojaikom ue žaluje le
Speciialna diletiina hranilna sredstva
za
sladkornobolne (diabetike)
in bolne na želodcu in črevesu kakor
kruh, pecivo, čokolado, bonbone In kompot
se dobe samo pri 1. Biizzoisni, delikatesna trgovina
v Ljubljani, Llngarjeva ulica Samoprodaja za Ljubljano
Dva letoviščarja sta se seznanila na bregu blejskega jezera, pripravljena, da se okopljeta. Eden od njiju je bil znan pLavač. Ta je dejal onemu: »Plavajva za stavo do otoka.« — > Velja,« odvrne drugi. >Sto dinarjev, kdor ho prvi.« Zakadila sta se v vodo in znani plavač je ostal daleč za onim. Ko je stopil na suho, je vprašal: >Tega pa ne bi ril mislil, da me lwste prekosili. Kje pa ste se vendar učili plavati?« — >Kot mlad fant sem bil raznašalec časopisov v Benetkah.«
20
Sprejme se
Neki bogat Anglež je potoval po Bal-tanu ter v nekem kraju imel za vodnika mladega fantiča. Ko sta prišla mimo neke cerkve, je tam čepela neka ženica. »Ivane,« je dejal Anglež, »za vsak bakreni novec, ki ga boš dal tile ženski, ji dam srebrnega.« — »Dobro je,« odvrne dečko ter izprazni svoj žep. Žena je dobila tako devetnajst bakrenih novcev in Anglež ji je dal devetnajst srebrnih. — »No,« pravi Anglež, »kateri izmed naju je sedaj večji lepec?« — »Ti,« je odvrnil fant. »Nikakor ne,« pravi nato Anglež, »saj ti si ji dal vse, car si imel.« — »Ze res,« odvrne dečko, »toda to je moja mati,«
Miha je bil zelo slabe volje, ker je 1:akoj, ko je vstal, s kurjim očesom butnil ob stol. Pri zajtrku je bil ves divji, nobena reč mu ni bila všeč. Žena pa je ves čas previdno molčala. Končno se je Miha odpravil od doma, pritisnil svoj klobuk na glavo, z jezo ogrnil suknjo in brez slovesa odšel. Komaj pa je bil,deset korakov od liše, ga je žena klicala nazaj. »Kaj pa je?« je zarentačil nad njo. — »Nekaj si poza-jil, Miha.« — »Kaj zlomka pa naj bi bil pozabil?« — »Vrata zaloputniti, ko si od-iajal.«
na Poljanskem nasipu pri podjetju Inž. Duklć In dr., LJubljana
t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem	sorodnikom, prijateljem in zitanccm preialostno vest, da nas	je za vedno zapustila naša predobra, vzorna, zlata mamica,	soproga, sestra, stara mamica in tašča, gospa
3UU3ANA TOPUKAB
soproga ril. krim. nadzornik« v pokoja
dne 17. majnika zjutraj. - Pogreb blagopokojne se bo rrSil v soboto, dne 19. maja ob pol treh popoldrfe iz hiie žalosti. Rimska cesta 9. V Ljubljani, dne 17. mi|a 1928.
Iran Toplikar, soprog. — Julči, Ivanka, Emica poroč. dr. Stoparova, Ela, hčer«. — Dr. Bogdan Stopar, veliki župan zagrebške oblasti, zet. — Zofija Ainan, sestra. — In ostali sorodniki.
Sveta maša zadušnica se bo vršila v ponedeljek dne 21. maja ob 7. nri	T trnovski farni cerkvi
Brez posebnega obvestila.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V šROFH и LOKI, r. z. z n. z., naznanja tu/.no vest, da je dolgoletni član načelstva, gospod
Janez Krašovec
posest., cerkv. ključar pri Žalostni M. B. ▼ SpitaJski cerkvi Itd.
dns 18. maja 1928 mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb blago-pokojnika se bo vriil v nedeljo dne 20. maja 1928 ob K16. uri iz hii« žalosti
R. L PJ
Načelstvo.
ZAHVALA
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob prerani smrti moje ljubljene soproge, mamice m sestre, gospe
Frančiške Pavliha
za poklonjeno cvetje, se vsem najiskreneje zahvaljujem.
Posebno zahvalo pa izrekam g. prof. 2agarju zn tolažilnc obiske ter vsem prijateljem in znancem, ki so drago mi pokojnice v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 19. maja 1928.
Žalujoči soprog Anton s hčerko Minko.

Surovo maslo
шрије na celoletni sklep prvovrstno, cen trifugalno čajno maslo. — Dopisi pod E. Vajda, Čakovec, Medjimurje, teL 59, 60, 3.
ti
If
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervozo, pomanjkanje spanja, slab tek, zlato žilo, povzroča slalra prebava, katero najučinkoviteje odpravi znani eliksir FIGOL. Prepričajte se tndi Vt, da prelzknSona zdravilna specinliteta FJfiOL plikslr nredl prebavo in Vam vrno zdravje. KIGOL izdeluje in razpošilja po po&U proti povzetju z navodili uporabe
lekarna dr. Semeli6, Dubrovnik 2.
Or irlnalnl zabojčsk s S steklenicami 105 Din, " z S steklonicami >45 Diu. 1 steklenica 4П Din. s-
Lovci, pozor!
J*" Lov občine Turjak
se odda na javni dr a i bi za dobo 6 let dne 24. maja 1928 ob 11. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Kočevja.
Zena in njena hojal
Neki duhoviti Francoz trdi: Plemenitost žene spoznaš po njeni hoji. Ritem, elastičnost, siguren korak so lastnost žene, ki se noče prištevati med povprečne.
PALMA-KAUĆUKPETE
Vam dajo siguren in elastičen korak. Na čevlje s francoskimi petami Vam vsak čevljai pritrdi nove tanke PALMA-LOUIS pete.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je čez vse dobri, iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Ivan Krašovec
po	kratki m mučni bolezni, v 64. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, Bogu vdano preminul. — Pogreb
bo	v nedeljo, 20. maja ob >44. uri popoldne iz hiic žalosti
na	mestno pokopališče.
Škofja Loka, dne 18. maia 1928.
MIHAEL KRAŠOVEC, brat. — Rodbine: ŠUBIC, SUŠNIK, KRŽIŠNIK, TRDINA. - Vnuki in vnukinje • in ostalo sorodstvo.
/V.''",..	••''• v^" .".>" «£f jfc/Vt'.. v'\ -"'л ' -
tirali. nneJeShti parobrodnn ltnl|n
тимтиим
za IUŽ№0 AMERIKO
Brazilllo - Игибиоц - Argenflnllo tn enSLE PERU.
Informacije se dobe brezplačno pri zastopnika:
LJUBLJANA Holodvorsha Ulica 26
Prvovrstno posestvo
3 km od Ptuja, na okrajni cesti Ptuj—Ormož, obstoječe iz krasne hiic s 5 sobami, 2 kuhinji, ve- j j like in male kleti; gospodarsko poslopje (obsto- ! | ječe iz shrambe), konjski hlev za 4 konje, goveji ' j hlev, listjak, prostor za slamo, skedenj z lesenim ! ! podom, kolarnico ter novi vzorni svinjski hlevi j j z 8 prcdcljki m kuhinjo za svinje. Iz hlevov izpeljana gnojnica v gnojnični prostor, vzorno gnojišče iz betona. - Prvovrstne njive, travniki, gozdi, mlad sadonosnik pri hiSi, vzoren, ograjen vrt. -Naprodaj je zaradi preselitve! — PROSTOVOLJNA DRAŽBA (vsaka parcofa zase) se vrši 5. ju- i nija 1928 ob 2 pop. ▼ Spuljah It. 26 na lica mesta.
Naš velezasltižni gerent okrajnega zastopa in župan trga Šmarje pri Jelšah, gospod
posestnik v Šmarju pri Jelšah
je na praznik Gospodovega Vnebovhoda ob 21 v celjski javni bolnišnici po dolgotrajni bolezni, ki pa ga ni ovirala, da ne bi kot mož dela vse do zadnjega posvečal svoji ljubezni okraju in trgu, za vedno zatisnil oči.
Pogreb se vrši v soboto 19. maia ob pol 5 popoldne iz poslopja okrajne hiše v Šmarju nn žtipno pokopališče
Okraj in trg Šmarje ohranita blagega moža v trajnem spominu.
Šmarje pri jelšah, dne 18. maja 1928
Občinski zastop trga Šmarje pri Jelšah. Okrajni zastop Šmarje pri Jelšah.

Včeraj nas je za vedno znpnstiln gospa
Frančiška Sakser roj. Lovšin
po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Nepozabno pokojnico priporočamo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin.
New-York, N. Y. 18. maja.
Frank Sakser st., soprog,	Frank Sakser ml., ein
In ostali sorodniki.
Dne 18 maja 1928.
DENAR.
Devizni tečaji so ostali danes neizpremenjeni razen Trsta ki se je znižal na 299.25. Promet je bil znaten, zlasti v devizah London, Curih in Praga; privatno blago pa je bilo v devizah Trst in Newyork.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
18. maja 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 17. V.
Amsterdam	—	2293.75	—	—
Berlin	1358.25	1361.25	1359.75	1359.75
Budimpešta	—	992.50	—	—
Curih	1093.50	1093.50	1095"—	1095.—
Dunaj	798,—	801.—	799.50	799.50
London	277.—	277.80	277.40	—
Newyork	56.71	56.91	56.81	56.81
Pariz	—	223.70	—	—
Praga	167.95	168.75	168-35	168.35
Trst	298.25	300.25	299.25	299.30
Zagreb. Berlin 1358.25—1361.25. Curih 1093.50 •—1096.50, Dunaj 798—801, London 277—277.80, Newyork 56.706—56.905, Pariz 222.70—224.70, Praga 167.95—168.75, Trst 298.34-300.34.
Brlgrad. Berlin 1358.2—1361.2, Budimpešta 991—994, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798-801. London 277—277.80, Newyork 56.91—57.71, Pariz 222.70—224.70, Praga 167.95—168.75.
Curih. Belgrad 9.1325, Berl-n 124.17, BudimpeSta 90.60, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.01, London 25.3375, Newyork 518.95, Pariz 20.4226, Praga 16.3775, Trst 27.33, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Madrid 87.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5090, Kodanj 190.70, London 34.085, Milan 37.435 Ne\vyork 710.65, Pariz 27.97, Varšava 79.68. Valute: dolarji 708.25, dinar 12.45, češkoslovaška krona 21.05.
Dinar: Newyork 176, Berlin 7.42, London 277.25.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Tudi danes sta 7% invest. posoj. in vojna škoda napredovali, kurz 7% invest. pos. je dosegel v Zagrebu že 94. Med industrijskimi papirji so bile zaključene Vevče po 106.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 91.50 den.. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 825 den.. Kred. zavod 157—175, Vevče 105 d., Kranj. ind. 305 (len., Ruše 265—280. Stavbna 56 den., šešir 126 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 93.50—91, agrari 56.75—57.50, vojna odškodnina 455—458, dec. 180 —484, Hipo 58, Jugo 86.50—87, Praštediona 823. Šećerana 510, Drava 385, Slavonija 12, Trbovlje 530, Vevče 106.
Belgrad. Narodna banka 6750, vojna odškodnina 453.50—456 (1600), uit. maj 454—455 ( 3600), uit. junij 460 (1600). Izvozna banka 1160. Zem. banka 67, Belgr. zadruga 6000, Prometna banka 2000, 7% invest. posoj. 92.30—93 (1760), agrari 67.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadrau 81.75, Živno 175, Alpine 42.70, Greinitz 4 25, Leykam 9.98, Trbovlje 66.95. Kranjska industr. 41.90, Gutmann 28, 61avonija 1.60.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukovi plohi neobrobljeni dimenzija po naročilu kupca I., II., III., fko vag. nakl. post. 4 vag. po 440. Zaklj. 4 vag. Tendenca živahna.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78—79 kg 2% bnška 410—412.50, slav. 397.50—400, koruza baška času primerno suha kval. gar. 345 —347.50, za maj 550—352.50, činkvantin času primerno suh, zdrav rešetan 350—355, oves baški, zdrav rešetan 305—310, ajda dom., zdrava, rešetana 295, moka Og vag. bi. plač. pa prejemu fko Ljubljana 556—565; zaldj. —. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. 357.50—360, ban. 360 —362.50. juž. ban. 355—357.50. gor. ban. 352.50— 356, oves bač., slav. 262.50—267.50. mac. 227.50— 230, koruza bač. 292.50—295, jun. 300—302.50, ban. 290—292.50, srem. 292.50—295, jun. 300—302.50, moka 0 g in gg 485-495, št. 2 465-475, št. 5 445 —455. št. 6 420—430, št. 7 405-^10, št. 8 240— 245, otrobi bač., slav. 227.50-232.50, ban. 225— 230, fižol 405—410. Promet: 39 vag. pšenice, 43 vag. koruze, 1 vag. ovsa, 1 vag. moke.
Birdimpešta (terminska borza). 18. maja. Tendenca medla. Pšenica maj 33.20, 33.02, zaklj. 33—33.02. okt. 30.82, 30.80, zaklj ЗО.78—30.80, marc 32.72, 32.70. zaklj. 32.68—32.70, rž maj 26.82, 26.70. zaklj. 26.68—26.70, marc 28.62 28 46, koruza maj 28-10, 28.08, zaklj. 28.10—28.14, julij 28.76, 28.70, zaklj. 28.76—28.80.
Фе/<з w(hnkiQ vrvenk^s
Otvoritev olimpijskih iger v Amsterdamu
Dne 17. t. m. so v Amsterdamu slovesno otvorili IX. mednarodne Olimpijske igre, ki predstavljajo v sodobnem športu največjo mednarodno prireditev te vrste. V imenu holand-ske kraljice je otvoril igre njen soprog princ Henrik Holandski ob navzočnosti dvornih dostojanstvenikov in vladnih zastopnikov olimpijskega odbora, predstaviteljev športnih organizacij itd. Vendar je bilo pa to samo nekako predslavlje, ki uvaja zaenkrat samo ho-c-keyske in nogometne tekme. Prava otvoritev se bo vršila šele 28. julija, ko začno nastopati atleti, jahači, plavalci, veslači, kolesarji, bo-kserji in sabljači.
Olimpijske igre so zahtevale od amsterdamske mestne uprave in holandskih športnih in finančnih krogov velikih naporov in žrtev. Saj za prireditve v tem slogu v Amsterdamu, kjer stanujejo ljudje zaradi upornih (močvirnih) tal zelo na tesnem, ni bilo niti stanovanj ter bilo treba zgraditi celo vrsto novih hotelov. Razen tega pa Amsterdam tudi še ni imel modernega stadiona. A samo stroški zanj so znašali nad 5 milijonov holandskih goldinarjev (približno 1 milijon so zbrali časniki).
Stadion obsega skupaj 52 ha površine. Načrte je napravil arhitekt Wils in je stadion kljub veličini in različnosti naprav ena sama, skladna celota. Marathouski stolp na južnem koncu mesta je visok 40 metrov. Zgradba je delala silne težkoče, saj je bilo treba samo za temelj glavnemu poslopju zabiti v močvirna tla 4500 kolov, po 14—16 m dolgih.
Ves Amsterdam, cela Holandska sodeluje, da bi ob Olimpijskih igrah v polni meri izvršila svoje gostiteijske dolžnosti. Inozemske goste, za katere ne bo prostora v samem Amsterdamu, bodo porazdelili po bližnjih krajih: v Haag in razna morska kopališča. V Amsterdamu so vse hiše okrašene z zastavami. Vsa trgovina se je smerila za olimpijske igre in poskrbela za tolmače. Olimpijski znak s petimi obroči je uporabljen kot motiv na vseh mogočih predmetih.: zaponkah, ovratnicah, čepicah, šalih itd.
Tekme, ki se bodo vršile prihodnje mesece v Amsterdamu, bodo segale daleč preko okvira športnih prireditev in bodo resen boj med narodi za prvenstvo v telesni sposobnosti. Topot bodo po vojni prvič sodelovali tudi Nemci. Kakor so bile nekoč Olimpijske igre ena najmočnejših vezi grške narodno-kulturne edinosti, tako predstavljajo tudi novodobne mednarodne Olimpijske igre lepo in pomembno priliko za medsebojno spoznavanje in spri-jateljenje vseh kulturnih narodov sveta.
Prve novodobne Olimpijske igre so se vršile leta 1896. v Atenah, nato so sledile leta 1900. v Parizu, leta 1904. v St. Louisu, leta 1908. v Londonu, leta 1912. v Stockholmu; svetovna vojna je napravila v olimpijadah vrzel in so se vršile prihodnje igre šele leta 1920. v Antwerpuu in leta 1924. zopet v Parizu.
Tragična usoda japonske proletarke
Kakor je japonski narod visoko kulturen in kakor je posebuo ženska vzgoja v višjih slojih izredno odlična, tako je proletarska ženska tamkaj popolnoma brezpravna in njeno
Neprostovoljna reklama s- Modrijana za trpežne naramnice
žensko dostojanstvo manj zavarovano nego v kateremkoli drugem narodu. Saj je znano, ia starši sami — in to tudi v meščanskih slojih — prodajajo svoje komaj šoli odrasle deklice v javne hiše ali kot natakarice v restavracije in kavarne, kar je skoraj isto. Te ubožice imajo na svojih mestih večinoma samo hrano in obleko, a »zaslužek« dobe njihovi starši. O teh za kulturen narod nevrednih razmerah poroča v »Beri. Tageblattu« prof. dr. Theodor Sternberg, Tokio:
V	restavracijah na Japonskem strežejo samo ženske, a restavracij je na Japonskem kakor peska ob morju. Zato predstavljajo natakarice tukaj veliko večji sloj nego v katerikoli drugi deželi, one predstavljajo ogromeu del celokupnega japonskega dekliškega naraščaja. Natakarica je na Japonskem bistven tip med proletarskim ženstvom. Ona je važen činitelj v vprašanju javne morale, v vprašanju ženske emancipacije in v socialnem vprašanju. Vprašanje natakarice sega neposredno do središča vprašanja japonske delavke vobče, do vprašanja japonske tekstilne delavke.
Da je japonska natakarica nevarna javni nravnosti, je resnica. Toda natakarica tega ni sama kriva, marveč krivo je njeno zasužnje-nje in izkoriščanje.
V	kavarni »Gondola« na »Gindsi«, največji trgovski cesti v Tokiju, se je pripetil nedavno večji hrup: natakarice so pustile delo in šle v pisarno, da bi delovodjo prepričale, da morajo za svoja mesta plačevati preveliko zakupnino. Da, natakarice ne le ne dobivajo nobene plače, marveč morajo še od svojih bednih zaslužkov plačevati vsaka dnevno po en jen. >Gondola« je majhna kavarna in zaposluje samo 10—12 natakaric. Od njih ima torej podjetje mesečno 300 jenov in letno 4000 jenov čistega dobička! Pri tem pa v evropsko urejenih lokalih uapitnina niti v običaju ni in je gostje večinoma tudi ne dajejo. Lahko si je tedaj misliti položaj teh ubogih bitij, ki jim jemljo nečloveški gospodarji še tisti žgoči jen, ki so si ga zaslužile za ceno svojega človeškega dostojanstva.
Da bi se ta sramotni sistem od uradne strani zatrl ni misliti, ker vlečejo iz teh kavarniških koncesij denar država, občina in zelo visoko stoječi faktorji. Razen tega so nravne razmere po velikih japonskih mestih tako strašno gnile, da nad 50.000 prostitutk po koncesionirah javnih hišah in nad 75.000 »geish« (pevk, ki se istotako prodajajo za denar) niti od daleč ne zadostuje »povpraševanju«.
In vendar se tudi japonski natakarica obeta rešitev! Od spodaj, iz socialnega gibanja. Do teh nesrečnih žrtev japonskega družabnega reda je segla socialna misel po japonskem dijaštvu. Japonski dijak, ki je zasovražil lažnjivi in plehki vzgojni in izobraževalni sistem na gimnaziji, je našel v izkoriščani natakarici gorečo pristašinjo svojih novih socialnih idej in danes stari režim z bojaznijo gleda ua ta dva protivna mu zaveznika. Strokovna zveza natakaric šteje danes nad 40.000 članic in bo igrala v vseh socialno-političnih bojih veliko vlogo.
Če bi edinemu pilotu postalo slabo...
Na zračni progi Frankfurt — Essen so v obratu manjša letala — tako imenovani »zračni fijakerji« s samo štirimi sedeži za potnike. Pilota bi morala biti po dva, da bi mogla v sili vedno drug drugega nadomestiti; toda obrat bi se potem družbi ne izplačal in običajno ima letalo enega samega pilota. Proti temu protestira nekdo v »Frankf. Ztg.« in šegavo dokazuje:
»Na enem samem pilotu stoji in leti celo zračno podjetje. Sedaj pa človek pomisli: Ce tega enega pilota prime krč — ali se onesvesti — ali ga zadene srčna kap — kaj potem? Potegniti zasilno zavoro? Izstopiti? Ali se pritožiti? I, kakol Ti marveč letiš veselo dalje, dokler ne prideš nekod na tla. — Ugovarjali boste. Piloti niso ostarele ženske, mar-
več drzni mladi možje, ki majo zdravniško izpričevalo o svoji zračni konstituciji v žepu. Gotovo: popolnoma zaupamo očem, srcu in ledvicam naših pilotov. Toda tudi pilot čuti včasih živce, bodisi zaradi utrujenosti od prevelikega napora v službi ali pa vsled veselja-čenja — bodisi da mu je nevesta odletela z drugim. Vse na svetu je mogoč« in tudi pilot je človek tako rekoč.
Z dvema pilotoma da bi se stvar ne iz« plačala? Pa še kako! Sedaj sedita na štirih potniških sedežih komaj po dva pogumna moža, ki z edinim pilotom krepko zreta smrti v oči in nad vsakim pokopališčem zmolita Očenaš. Ce bi pa sedela spredaj po dva pilota, potem bi hoteli vsi leteti in na vsakem poletu bi bili vsi sedeži oddani. Je treba pač računati z zajčjo naturo, ki jo je v vsakem človeku nekaj. Seveda nazadnje ni izključeno, da bi se moglo tudi dvema pilotoma pripetiti kaj človeškega. Pa potem bomo umrli s ponosno zavestjo, da je nemško zrakoplov-stvo storilo svojo dolžnost.«
68 romarjev utonilo
V	Perzijskem zalivu je v noči na 15. t. m. neki parnik zavozil v ladjo, na kateri je bilo 72 romarjev. Rešili so samo 4 romarje, 68 romarjev je z vso posadko vred utonilo.
»Sedeti« bodo morale
Turška oblast v Brussi je nedavno zaprla tamkajšnjo ameriško šolo, ker so učiteljice med turškimi učenkami baje propagirale krščanstvo. Proti učiteljicam se je uvedla preiskava in se te dni završila z razpravo. Obtožnica je navajala, da so učiteljice dve turški učenki nagovarjale, naj prestopita h krščanstvu, jima dale knjige, ki od turške vlade niso dovoljene in žalile narodno vero. Razsodba se je glasila na tri dni zapora in tri turške funte globe. Zapor pa morejo učiteljice presedeti — doma. Iz te mile razsodbe sklepajo, da Turki krščanskemu misijonskemu delu ne nameravajo več tako trdovratno nasprotovati kakor doslej.
Gospodar in pes dirkata za stavo
Hotelir Huet v Louviere na Belgijskem je stavil, da bo s svojim psom »Bobyjem« na kolesu prevozil 1070 km dolgo pot iz Louvie-rea preko Pariza in Angersa nazaj v Louviere. Pokazalo se bo, če je pes sposoben tekmovati v hitrosti in vztrajnosti s svojim gospodarjem kolesarjem.
Ljudje v železnih kletkah
Iz Biskajskega zaliva je le dni odplula proti Vražjemu otoku ladja s čudnim tovorom, Bil je to 5000 tonski zločinski parnik La Marti niere, ki ima za svoje potnike namesto kabin močne železne kletke, ki so drugače v rabi samo za zapiranje divjih zveri. A njegovi potniki so bili težki zločinci deportirani iz kaznilnice v St. Martin-de-Rć. Vseh je bilo 418. Ker je od takih obupaneev vedno pričakovati najhujšega, jih na ladji ne zapirajo samo v železne kletke, marveč so po vseh teh kletkah napeljane cevi, ki so v zvezi s parnimi kotli. Kakor hitro bi se kaznjenci uprli, bi spustili v cevi vrelo vodo in jih po-parili. Drugače pa dobivajo kaznjenci med dolgo vožnjo dobro hrano. Na Vražjem otoku je podnebje tako nezdravo, da skoraj noben kaznjenec ne doživi konec kazni.
Kaligulove galeje
V	albanskih gorah blizu Rima se nahaja sredi krasne okolice majhno jezero, na katerega bregu je stal v davuih časih sloviti Dianin hram. Blazni rimski cesar Kaligula si je dal na jezeru zgraditi dve plavajoči palači, temelječi na galejah, v katerih je uganjal svoje orgije. Ni znano, ali je dal kasneje Kaligula sam potopiti galeji ali pa jih je potopilo ljudstvo v svojem srdu. Dejstvo je, da ležita galeji že blizu dva tisoč let na dnu 85 m globokega jezera. Večkrat so že skušali, da bi galeji dvignili, a potapljači so spravili na dan le nekaj okraskov. Sedaj se je za stvar zavzel Mussolini in nalogo so prevzele največje italijanske električne družbe, ki bodo delo izvršile na lasten račun. Po starem odvodnem kanalu bodo z električnimi sesalkami izčrpali vodo, tako da bosta galeji ležali na suhem Upajo, da pridejo do prve galeje že meseca septembra.

Potrtega srca naznanjamo, da je Vsemogočni poklical k sebi našo prisrčno ljubljeno, mamico, siaro mamico in taSčo, gospo
luano Bartol
%
danes, dne 17. moja 1928, po dolgi, mučni bolezni, prevideno s svelotajslvi za umirajoče v 78. letu slarosli.
Pogreb blagopokojnc sc vrši v soboto ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Hrovači.
Prosi sc tihega sožalje.
Ribnica, Ljubljana, Brežice, Maribor, 17. maja 1928.
Rodbini Bartol-Košir.