Leto LXX* ŠL MJ- L]Mbl]siia| tfccbi ^9* septembra 1937 Ceiia Dlal.- «^__________ Lznaja vsa« aaa popoian«, ixvz«m4) iMdeg« U» praznik«. — tnaermtt do 80 pettt vrsi a UtD 2, do 1U0 vrst a Uto 2.6O. od 100 do 800 rrrt * Din S, ve£jl tnatratt petit vrsta Dic 4.-^ Popust po dogovoru, tnaermtnl dave* poaebej. — _Skmnakl Narod* veija mesecno v Jugoslaviji Din 12,—, a tnOMmstTO DtD 25,—. Rokoplti 86 IM vraftajO. OTUEDNIftTVO BI OT*ATOIiTTO LJUBLJANA, »«njin» ultai ft. A Telefon: n-22. 81-», U*4, *W5 ta Sl-M Pođratnle«: MARIBOR, 8tvo«nnayer3cva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c^ telefon tt, 26 —• CELJE«, ntlj+lifT uredništvo: Strossmayerj«va ulica X, telefon At. 65; podružnica uprav«: Koecnova uL 2, telefon IL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Pofttna hraafintea v Ljubljani St. 10.351 Gospodarska plat italijanske politike: Rimski protokoli se žc moćno krhajo S poglobitvijo političnih odnoiajev Italije i Nenčifo in Jugotlavi}o so rimski protokoli izgubUi svof prvotni poenen in ovirafo ItaH|o ▼ njenem trgovinskem razmahu — Revizija je neizogltraa Pra§^, 29. septembra b. >Prager Tag-r*lat« ob:avlia uvodnik iz poučenega vira pod značilnim naslovom. »Menjave v rim-s.e sedaj nujno potre-ben. Nameravan atentat na Mussolinija T Dunai. 29. septembra o. Iz Inomosta I>o-ročajo, da je policija aretirala dva sumijiva potnika. ki sta $e t|a pripeljala z ekspresnim vlakom iz Pariza. Oba osumljenca sta baje nameravala izvršiti atentat na Mussolinija, ko bi ^e vračal iz Nemčije preko Avstrije v Italijo. Štiti točke razgovorov Rim, 29. septembra o. ^Giornale d'Italia« je danes objavil v svojem uvotluiku §tiri točke, na kater? naj bi se nanašali razgovori Muesolinija in Hitlerja. Oba državnika se bosta &porazumela: 1. O akciji za pribori-tev priznanja in eapostovanja narodno so*ia- lističnih in faži^tičnih načel po vsem svetu. 2, O politični, dejanski in moralni euako-pravnosti obeh avtoritativnih r^iimov v NTs^h mednarodnih zadevah. 3. 0 vzajemnem spo-štovanju vzajemnih int?resov obeh ivarodov. 4. O kulturni solidarnosti Evrope, in o ustvaritvi minimalne skupne zavesti za obrambo evropske civilizacije. Oštra nota Italiji zaradi špani)e Anglija in Francjja zahtevata dokončno raz£iš2en}e žpanskega problema London. 29. septembra b. Navzlic ^eda-njim p-ariškim tehničnim pogajanjem, ki se ranašajo na italijansko sodelovanje pri iz-\a anju protidusarskega nadzorstva v Sredozemlju, pripravljata angle^ka in franco-ska vlada še posebno noto Italiji, v kateri nameravata razložiti svoje staliiče glede tujih prostovoljcev na španskih tleh in e:.ergično pozvati Iralijo na pogajanja za likvidacijo te zudeve. Nota bo izročena v Rimu tak oj po Mussolinijevem povratku iz Nemčije. Republikansko vojno poročilo^ Valrncija. 29. septembra A A. (Havas). Vojno minis'.rstvo je izdalo naslednje spo-ročilo: Na vzhodnem bojiSča in v Gornjem Aragonu eo naše čete zavzele ^tiri vaši ter pot Ha cea el Cfrado. V južnem delu tega bojišca snio zavzeli več sovražnih postojank. V odjeku Zu?rre je naspro'nik zavzel po-stojanko Loma de Emidio. V vzhodnem J«> 1 ii ^evernega bojišca smo vČeraj ponovno zavzeli neko visino, toda sovražnik je s tanki in lelali potisnil naše spet nazaj na Crto Llovio Brano. Na južnem bojišču smo odbili sovražni napad v odceku Đula. Iz nacionalističnega tabora Salamanca, 28 septembra. AA. Včeraj- ! 5nje poročilo vrhovneg-a nacionalističnega I>oveljstva pravi: V vzhodnem de'u astur-skeca boiišča so naše čete na vsch odsekih še nadalje napredovale in zavzele desni breg reke Sela do vaši Colera, visine Juro-bisela in Tena Kiantena ter še sedem vaši. Sovražnik je imel ob tej priliki okoli 500 mrtvih, med njimi tuđi več oficirjev. Na leonskem boji;ču so naše kolone pre-bile sovražno fronto v Sirni in na južni polovici Sicre Oquede. V odseku Bajares so zavzele hriK Rasa. Na aragonskem bojišču smo odbili hude napade sovražnika. V odseku Villa Miior naše čete še nadalje napredujejo in so /a-vzele postojanke pri Baranconesi, La Co!a-di in Carqueti. Kdo ima prav T Sevilla, 29. septembra. General Queipo de Llano je govoril v radiu o trditvah repu-blikajicev, da so v službi nacionaJistov italijanske in nemške čete ter med drugim izjavil: Dejstvo je, da imamo letalce in tehnike, ki so Nemci, toda imamo jih mnogo manj kakor republikanci ruskih in franeoskih letalcev ter letalcev drugih narodnosti. Ni nadalje res, da so oddelki ^črnih strel« šesta vi jeni iz samih Italija-nov, temveč je teh v njih le 15%. Vseka-kor pa ni res. kar trde republikanci, da je na nacionali stičnem ozemlju pet tisoč Ita-lijanov, temveč kvecjemu kaka Če trt ina tegra števila. (Mussolini pa je snoči v Berlinu na javnem zboro\Tinju povela1, da se bori v španiii na strani grnerala Franca na tisoče ItaJijanov. Kdo ima petem prav? Op. ur.) Barbarske metode Japbncev izzivajo ogorčenje po vsem svetu Angleško in ameriSko javno mnen£e obsoja početje Japoncev na Kitajskem London 29. septembra AA. >Times< pi-Jej^i o kitnjsko-japonskem pporu mel drugim; Okolnost, da :e je Ja po ni« ka lotila barharsk h ino*rd proti Kimlski. je doka?, njene nr^trpnosti in vxneminenja. Japon-6ka si je 8 tetu nakopah ol>sodbo v^^sa sveta, »Ohronicie« ucrot.ivlja« da si ye ki-taj>ki narod ? svojini o-'porom proti jti-ponskem:i harharstvu prrlohl] t«rniparij° Velike Britanije. KitaiPk* naro * '»rani danes civilizacijo proti brutn-Inenni m iitnri/niM i" na«'-elo pravi-fe proH napadu Pj-trehno je *^e-dij. da to simpatijo i7ka>emo ^p z maeri-alno pomoC'jo. Za pela> hi moni.i bilo «'o-vo|> že to. ako hi zadr/.n!i izvoz petro'pja in ra7nih mtneralij za Japorfiko. »Davli He-ral 1« je mnenjn dn bi sp samo j. so-lelo-vanjetn Zeunjerrh dr/av mo^li doee6i praktični uspehi. London. 29. seplenibra o. O velikem ja-ponskem napadu na Hankov poročajo liMi, da so japonske bombe zadeie tamkajšnjo angleško bolnišnico in cerkev metođične misije. Ranjenih je bilo Šest Članov mieije. V Mničnici je bilo 200 raDJeoih Kitajeev. Vaashington. 29. septembra AA. Državni trjnik sa zunarjje zađeve Cordell Huli je iz>a.vil, da je aimiral Te^eU, poveljnik ameriškega daljnovzhodnega brodovja, iz-razil željo, naj bi se v zvezi z dogoiki na Kita>sk «m okrepil *x>k>23ij Zedinjendh dr-za-v Severne Amerika aaradi zaščitc inte-reso.v aicer:fekih dr± vljanov, Huli je ob-enem cbvostil. da ameriSka vlada še ni prej 'a odgovora jeponsk? vlale na svojo protestno noto proti bombardiranju Nan-kinga. Italija te bo pridružila nemško-japonski pogodM Pokio. 29 6er>*embra b. L'st >Ni?i-Niči« doznava iz Berlina, da se je Mussolini po sedanjih razgovorih s Hitlcrjem odločil pri-»topiti k znani japonsko-nemški protiko-munističrvi pogodbi, podpisani v novembru lanskega teta. Prav tako doznava list »Av» ' hi« iz Rima, da sta se Hitler in Mussnii aporuumeU, da. bo#tm odslej moralno p - ; . pirala Japonsko v njenem protisovjetskem boju. RazHrjenie vojaike obveznosti na Japonskem Tokio, 29. septembra AA. I»la je uredba o razširjenju voja&e obveznosti za ak-ti\-no voj-ko in za rezerviste. Po tej uredbi o*tane)o v?i vojak i mobiliziranih oddel-kov na Kitajskem poj za«4avo za. nedolo-oen č; s. Napetost med Ameriko in Japonsko l^'ashhigton. 29. ~ept. o. V američkih kro-jrih so japons-ki napa-li na Kanton in Xan-kin^: i/zvali veliko razlmr-enje. Ponovni napadi kljuj'i protestom, ki ^ra je izročil američki poslanik v Tokiji«, r^e e«ivatrajo v ame-riških krojili za ^ri«skiranje. V vladnih kro-?ih zatrjujejo, da uteirne zaradi te^a priti do prekinitve diplomatskih ognošajev mei Zedinjenimi državami in Japonsko. Bojkot nemškega blaga na Kitajskem Berlin, i9. septemb. o. Nemško-kitajoka trgov^ka zlx>rnica v Sanghaju, nemš»ko-azij-ska banka in več drugih nem^kih trgo\>kih družb na Kita>kem je podalo nem?ki vladi skupno spomenico, v kateri jo opozarjajo, da ulegne preveč prijazno gtah£(e nemškega tiska in nemških uradnih krogov napram Japonski spraviti v nevarno^t veo nemško trgovino na Daljnein vzhodu. V Tadnjih le-tih je promet nemškega blapra na Kitajskem zelo narai&el. Samo 1-etos je zna šal izvoz iz Nemčije na Kitajsko v prvih ti mesecih 87 milijonov mark, ve<; kakor prej vma leta. Se-da} jrrozi nevarn^t, da bo nem.^ka trgovina in industrija izgubila kitaj^kt trg, ker ise Kita j ci zaradi stališa, ki ga zavzema Nemčija v kitaj&ko- japonskem spora, vedno bolj raz-burjajo in so že začeli hujskati k bojkotu neraškeiga blaga. Nov iiđarec za naše hranilnice Pripravlja se uredba o samoupravnih hranilnieali, po keteri bi bila dolgoročna hipotekama posojila onetno« gočena Ljubljana. 29. septembra Ta teden bo v Beogradu finanćno gospodarski kom'te ministrov razpravljal o končni stiliTaciji uredbs o samoupravnih hranilnicah. Nekatere doloćbe te uredbe bodo prinesle dolžnikcm in hranilnicam ogromno Škodo zato, ker bo s-koraj popol-noma onemogućeno da/anje aolgeroćnih hi-potekarnih posoji!. V § 15. te uredbe stoji sledeče: »tStedionice mogu plasirati povercne im ulog-e samo u poslove koji pružaju dovoljnu sigurnost. Ti mx poslovi sleđeči: 1) Zajmovi na nekretnine u visini koja će biti ograničena u pravilma štedicnice na teritoriju opštine osniva^'ce, ako je zajam hipotekom potpuno s'guran i to uz uslov da zgrade na koje se zajam odobri, budu osigurane kod kojeg domaćeg cs'gn-ravajućeg društva. Ovakve zajmove štedionica može davati i u susednim opStina-ma.< Predzadnji oistavek istega člena pa do-loća Se: »U dugoročne poslove navedene pod ta£- ko 1.-------- Štedionica može plasirati naj- visje 20<7r uloga na štednje knižice.« Iz tega je razvidno, da v krajih, kjer ni hranilnice in tuđi ne meje na otčino, v kateri je hranUnica. sploh ne bo ve* mogoće dobiti doigoročnega hranilniskega kredita. Znano je da potrebujemo v podeželju ljudje manjfle zneske, in za vsako tako majhno posojPo nai bi tvegali dolgotrajno pot sa '>k-^-- ----o^iia pri državni hipotekarni : * " *■-■** nima na razpftago dovolj '-ot so: TtUč, Jesenice, . ... I. : ogratec, Salac, Bled, Dom žale, Metlika, šoštanj, Vransko, Gornji-grad, Radeče, Laško, Trbovlje, Prevalje, Hrastnik, Ribnica, Litija, Železniki in vsi drugi kraji, ki ne meje na občino s sede-žem hranilnice, bi bili sploh izključeni iz hranimiškega delovanja, ker ne bi smele tja posoliti nobenih dolgoročnih pc^ojil, kakor je to bilo dosedaj običajno. Ostali kraji s hranilnicami in v sosednih občinah pa tuđi ne bodo već v zadostni meri deležni dolgoročnih posojil, ki so edino sprejemljlva, zlasti za hišne posest-nike na hipoteke, ker bodo smele dajati hranilnice dolgoročna posojila le do visine 20^-vlog na knjižice. Tu naj omenimo le Mestno hranilnico ljubljansko, pri kateri znadajo te vioge trenutno okrog 128 milijonov. Smela bi torej imeti dolgoročnih posojil do največ 25.6 milijonov, dočim zna-Sajo danes okrog 240 milijonov. Diferenco med 240 in 25.6 milijoni bi bilo v smislu S 46 te uredbe izterjati po odpJačilnetn nacrtu, ki ga mora vsaka hranilnica predložiti v enem letu po uveljavljenju te uredbe. Zato bi bik> potrebno, da brez izjeme vsi gospodarski krogi zavzamejo napram tej odredbi odtclonilno staliiče, ter zahtevajo v Beogradu, da se te določke spremene tako,. da morejo dajati hraniln'ce dolgoročna posojila vsaj do zneska 50^? svojih vlog: (kakor je v Nemčiji) in krajevno brez omelitve. ali kveSjemu z omejitvljo na lastno banovino. Postani in ostani Član Vodnikovo iffslkt! Konf erenca guverner- jev Narodnih bauk Male antante V torek se je Ka^Ha v UukaivSti h>n\i-renca Narodnih b-atik držav Male .lnt.intc, na Icateri sodelujejo Fiit»li5 (/a <":eskoe*Iova-sko), Raolo>ila venec na grob Neznaneg* vojaka, nakar so ae \~s\ trije vpisali v dvor-no knjigo. Opoldne so obiskali ruinunskc-ga finančnega ministra ;n »c i njim poraz-go\x>rili o fiaančncm in gospodarskom položaju v vseh treh dr/avab Mule antante. Ceškoslova^kemu in jui*oslovcnsktrnu gu-vemerju je priredil guverner rumu'iske Narodne banke intimno kosilo, ob 16. pm, so se vsi trije sestali na prvi dc!ovn; seji, ki jo je s svojim na.ijovorom ot\*oril Gon-stantinescu, ki se je /ahvalil /a sodelovanje, ki je že do sedaj ugodno vplivalo rui razvoj finančnih in gospod-arslcih dročju ter napere belgijskoga ministrstkega preds-ednika \tn Zeelanda v pogledu gospodarske ra/-oro/itve. nakar je predlo/il nt-kaj ukrepov za stabilizacijo denarja. Končno je izrazil nado, da bo delo te konference ^e pove-oalo sijane odnošaje ir«eodo tuđi to pot. kakor >e preje, Siprejeti ugodni aklepi. EnglU in Rad(*S4ivljcvić sta v svojih odgovorih b.razila iste nade. Na zaMju?ni seji je bila »prejeta nasled-nja resolucija: Konferenra se pridružuje državam. Kl smatra jo opu^^anje zaprok inMnnriKini'jja prometa in gibanja kapital:* 7a naipnnior-nej-^e sredstvo, da se koneno iziđe iz kri-zp in (iviene življenjt»ki nivo. ^ma-trajof, ol.i l šibanjem kapitala in kredita kakor ;>a z njuno 6te-rilizariio. Konferenca uiiotavlja, da so gospodarski odno>ai; med državami Male aa-tante povećani in da *o ^pora/uini olpla-cevan.ia med tnmii dr/avami zadovolji vi. da je pariteta njihovega denarja normalna in da eo kreditne operacije med tremi državami pripomogle h konsolidaciji iio*poo^le.du olaj^evanja plačil in prometa rodili povoljne rezultate. Zve^er je minister industrije priredil vsem tr^ni i,»uvernerj?m t«anket. Izpremembe v notranjepolitičnem položaju Turčijc Aokara. ^l >•-; t. <>. H.uu1- .-o >e pojavile nove verzije o nadaljnjem razvoju no-tranjepolitičnega položaja. Dosedanji min. predsednik Izmet Ineni bo bržkone postal predsednik bodoče narodne skupščine. Se letos bodo namreč nove parlamentarne vo-litve. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bo smela ob tej priliki tuđi opozicija aktivn** sodelovati pri njih. Podržavljenje tvornic Schneider & Creuzot Parii. 29. sept. o. I-ane^ je del tovarn orožja Schneider & Creuzot prešel v last države. Za vodjo prevzetih oddelkov to-varne je bil imenovan general Lemoin. Tehnično vodstvo je prevzel polkovnik Oudrer. Zaroka grikeca prestolonasledulka Atene, 29. **epten»l>ra AA. U radno je objavljena zaroka grskega prestolonasled-nikfr Pavla s princeso Frideriko, hčerko vojvode Ernesta Avgusta Braunschweig Lineburg ter prrncese \Tiktorij« Luwe Pm-ake. Priprave sa ne^vyorško svetevno razstavo Beograd, 20. septemibra p. V Heograd je prippel Član ođ;:««ra. ki voli priprave x* n«wyorško evetovno razstavo, ^VIbert John*;. Dopotine je bil v minfet.r-tvu 7^ trgovino in je z,a»topndkoTn ministra izrofti] ura«đno povadilo o-dltora k udele*l»i pri m7»tavi. Ruski manevri Moskva, 29. w*ptenihra o Te dnt so s»» pričeli ruski manevri. Kakor v Nemciji veija tuđi v Rusiji «nt*K da se je treba na vsakem koraku £u<«*ti vohun-ov. TNOZEMSKE BORZE Cmrihf 29. septembra. Beognui 10.0. Pb-rh U.9&, London 21.5425, N«w Tork 485.50 Đraetrj 73.90, Milan 9.995, Amtenkm 240.60, B«riin 174.70, Danj 79-» —81», ■' Stnm 2 ' <■»»▼■■■»! m:a»B» —fc. m ■»*■ i—f. Sto*. 2» ., Ljubljanski mestni svet VcVmj uttfiiliii m )• 9^blj«BdH bmmM svet šesta! k ffa^i •*£> Jfc otvuffttvi je župan dr. AdfoW y nufil^ d* )• Mpejel aa čestitko ob rojdMpn dn#ru NJ. Vei. kmr lj« Peti« II. zatrnto te 4vwe pfcarae. 4* je bil 15. jgpt^uJbi ot^orjgn oMfttni nro-zej, nakar }• nođMtU »pomšp T^mifigii mr-natelja mortneg* poerefcncga zavoda g. Da-niLa Sap4)e, Mdkinfcegfl moktr* in ljub-ljanskega moftčMi* Pmnca Wi»w>a in ravnatelja ijubljanAeg* učitelji«* Nandet* Marolta, Nadalje }« »poroćil. da mu je čoikarto-vaMci generalni konzul g. Minov»ky izreke* zahvalo za so&alje, ki gd je iskazala Ljubljena ob smrti preridenta Ma^arvka. Stanje Mectne hranilaice 04) zaključku svojih prexteed£tveni!i na-*n«nil je pred 1. «1e to »tanje oaraalo za 327% napram dvi*rom opro-Sčenih vk>£. Iz t«jra stanja se viii. da jf xa.upanje v Mertno hranilnicio v javnosti veliko. Ta po-iav daje naj^oljše upanje, da bo mo$ro£e iftnnprej «lo*:<*Ći pri zavodu popolno likvidnost. Finančne zađeve Ka predlog načelnika finančnega odKo-ra prof. Dermasije je mestni svet odobril odprcxiajo mestnega sveta Leonu Banovcu v izmer? 300 kv. m. po 200 Din, nadalje nakirp svetu od Adolfa Mergenthalerja za regulacijo Linhartove ulice v i/meri 460 kv. m. po 35 Din, izredne kredite 8000 Din za uredi te v prometa na ljubljanskih ulicah, 100.000 Din /a ureditev grobov zaslužnih mož na pokopališču pri sv. Krištofu po načrtih arh. prof. Plečnika (ostanek 50.000 Din je že dolotSen v proračunu), 17.000 Din za plačilo cerkvenega davka v šentpetrski župniji, kjer ima mesto svoja posestva. Din 40.000 /-a napravo policijskih garaž v šent-petrski vajasnici. 20.000 Din za ureditev mestnega muzeja, 5700 Din za napravo strehe na Vodnikovem trgu za manufakturnim.! lopami, kamor se spravljajo tržne klopi, 10.000 Din za {iastlsko-telefonsko centralo, 15.000 Din za beljenje prosto rov in druga potrebna hišna dela v poslopju »Mla-dike«, 10.000 Din za regulacijo Tivolija in za izdelavo ceste proti Rožni dolini do me-stne vrtnarije in 16.000 Din za preureditev prostorov v mestni hiši na Celovški cesti st. 94, kjer je prej bila mestna mitnica in v katero se bo vselil poštni urad Ljubljana VI. Ugodeno j« bilo ugovoru Mati je Debev-ca proti predpisu gostaščine in vodarine ter ugovoru F.niila Sterni.šc proti predpisu kan-dlščine. Vdovi mestnega gasilskega zvaničnika Leopoidini Menard se je dovolila posmrtna četrt 1500 Din in milostna poko.inina 500 Din na mesec. Posojilo za tramvajsko družbo Finančni referent prof. Dermastja je na~ to poročal o po£.aj.aniih s Poitno hranilni-co za posojilo 40 milijonov Din, s katc-rimi naj bi se konvertirala posojila pri Maložele/nijSki družbi, za katera jamči mestna obrina. Kakor znano, je mestna obči-na letos sklenila, s Siemensovim koncernom dogovor, po katerem /niia ta družba obrestno mero za svoje posojilo cxl 10 na 5 odstotkov ter pristane na to. da se od-plačuje do tena glavnica 6,900,000 Din po 150.000 Din na mesec. Pole£ tega dolga, kj znaš sedaj 6.600.000 Din, ima MaloSrelez-ntška družba obveznosti za posojilo 23 milijonov tristo tisoe Din, ki je bilo naieto pri Pokominskem zavodu za dobo 25 let. Del tega posojila v znesku 10 milijonov se obrestuje po 8 odstotkov, ostanek pa po 9 odstotkov. Te obresti so vsekakor previsoke in je zato prićela Maloželezni-ška družba misliti, kako bi se ves ta dolg konvertiral in dobilo posojilo /.a ni/jo obre-stno mero. Pričela so se pogajanja s Po-štno hranilnico v Beogradu, ki je pristala na posojilo 40 milijonov po 6 odstotkov, plačljivo v 15 letih in sicer po 4 milijone za obresti in amortizacijo na leto, tako da se bo plaeal vsakega četrt leta po milijon Din. To posojilo se bo v prvi vrsti pora-bilo za ko-nvertiranjc dolga, ki ga ima Ma-loželezniška družba pri Pokoininskem zavodu v znesku 23.300.0UO Din. /a odpAačilo dolga 6,600.000 Din pri tvrdki Siemens & Schuckert, tako da bo skupna vsota pi>-trebaa za konvertiranje znaš^ala okroglo 30 milijonov. Ostanek 10 milijonov bi se po-rabil za zboljsanje in dogruditcv /elezni-skega omreija ter izpopolnitev vozne ga parka. Ta znesek se ne bo naenkrat pora-bil, temveč postopno, kakor ^e bo pokazala potreba. Prcdvsem je neobhodno potrebno z^»o1>§anje tramvajske proge od mestnega magistrata na dolenjski kolodvor. Na drugi strani je z graditviio mrliske veže pri Šv. Križu nastal potreba, da se raz-širi tramvajska proga do pokopališča. Z zgraditvijo nove proge bo povećana potreba izpopointtvc voznega parka, ki je že sedaj pomanjkljiv, Ker MŽD pri raznih pri-likah, ko bi mogla kaj zaslužiti, nima do-volj voz na razpolago. Vsc to }e potrebno, da ae napravi tramvajski promet dobi&a-nosne)ši. Izvršeno ne bo naenkrat in bo imel občinsiti svet vsakokrat priliko sklepati, kaj in kako naj se zgradi. Kar se tiče obrestrve službe in amortizacije ostanka 10 milijonov Din posojila, se bo skušala do-seči pri Poštni hranilnigi možnost njegove post opne iarabe, tako da bi se pričelo obr«-stovanje, v koltkor bi se ta znesek anga-litaJ. Po&tna hraniinic« »htev«. kot v«r-^no jg 40-9iHj€HMko posolio:. 1. ajtcep-te, ki bodQ podpfainl ođ mortoe cb&ot m d^th porokor, m«l njima M£O, 2. n^stna oUiu mom MflftTiti svoj« ddhodke iz trniaiine in gmtnin^ 3. mtttna ob^iaa mo-m »aloržiti vte svoj« delnfce M«lo*ekzni-&e družbe pri PoMbi hnisiloici, 4. PoStoa hatnilnica g| pridrfoje pmvioo, da lahko TMkokrat zapadli obrok za obmti in tmor-tiiAojjo po milijon dinar jer na č«trt leta krije brez |>ri»tank* mestne oboi ne iz nje-naga dobrotmetj« pri Poštni hranilnici ako ne bi rzvtfeTaU te thiibe v redu. Obrestrm mera 6 odstotkov ni pretirana, čeprav se posojlfo tvrdlce Siemens & Schuckcrt ofereatuje po 5 odstotkov. UpoŠteva« je pri tom treba dejstvo, da si je tvrdka Siemens & Scbuckert pridr£a skemu zavodu, kar rnaia približna -000 Din na leto, dočim J« ostaneš k. i/Jiko v znesku 1,200.000 Din plače vala /c doslej mestna občina. Za me-stno občino torej ni pričakovati povišanja izdatkov na račun 40-milijonskcga poaoji-la pri Poštni hranilnici. V bistvu vt ne bo izprcmenilo breme M2D in občirie, dobilo pa se bo posojilo 40 milijonov Din, ki bo omogocilo M2D, da postane gospodar v kstni hUi. Ražen tega bo prišel v Ljub-Ijano znesek 23 mili jonov, ki se bo vmil Pokojnin»kemu zavodu in ki se bo zopet Lahiko plodonosno naložil, bodi«i v gospodarska pod je t ja našega mesta. kax bo zopet v prid vsemu stovenskemu gospodarstvu. M. s. dr. Bohinjec je v debati poudaril, da je po poročMu referenta finančnega odbora prepričan, da je posojilo pri Poetni hranilnic ugodno, ker je »brestna mera ni-zka, vendar pa. se mu zdi, da so nekatere določbe pogojev z« posojilo zelo oštre. Tako se n. pr. zahteva, da se zastavita trošarina in uvozniaa za dobo 15 let. Znano je, da sta trošarina in uvoznina že dolgo predmet oštre kritike. Doba 15 let je zelo dolga in se ne ve, ali bo ljubljansko prebivalstvo moglo davek prenašati tako dofgo. Mnenja je. da Poštni hranilnici ni potrebno zahteva ti tako oštrih pogojev. Ražen tega zahteva zase v zalogo ves paket delnic M2Df ki so last mestne obeine. Poštna hranilnica mara imeti po svojih predpisih tuđi dva poroka. En porok bo mestna občina, govori pa se, da ima biti drugi porok Mestna hranilnica. Zato naj finančni referent pred-vsem pojasni, kakšne bodo posledice za-ložitve ome-njenih delnic in ali je zastava trošarine in uvoznine bazirana na visini dosedanjih dohodkov. Med tKvaj&nji dr. Bohinjca so 9e nekateri član i većine, pa tuđi župan dr. Adlešie, precej razburili, kar je zbudilo začudenje. Finančni referent prof. Dermastja je poudaril, da znaša vsota, za katero jamči mestna občina iz dohodka uvoznine in trošarine na leto le 4 milijone, dočim znašajo dejanski dohodki trošarine in uvoznine okoli 24 milijonov Din na leto. Ko se bodo uredile nazmere pri trošarinskem uradu, bo mog oče znižati, kar želi dr. Bohinjec mestnemu prebivalstvu. Da bi se pri .do-hcxikih 24 milijonov iz trošarine in uvoznine Poštna hranilnica bala, da ne bi mo-gel biti doseien znesek 4 milijonov na leto, ni verjetno. Dejstvo je tuđi, da občina ne bo mogla nikdar znižati trošarine in uvoznine pod 4 milijone na leto, dokler bo veza im na sedanji sistem s/vojlh dohodkov. Kar se tiče založitve delnic MŽĐ, ne bo Poštna hranMnica pridobila s tem nobenih posebnih pravic. Bržkone zahteva založitev delnic, da bi njeno posojilo za nizko obre-stno mero ne prišlo v prid kakemu zaseb-nemu podjetju. Kar se tiče drugega poro-Ica, Mestna hranilnica n« bo z ničemer obremenjerta. ker jamči za vsa plač Ha mestna občina s svojimi dohodki. Na to je bil predlog finančnega odbora o najetju posojila 40 milijonov dinarjev pri Poštni hranilnic sprejet soglasno. Župan dr. Adlešič je piipomnil glede Mestne hranilnice, da ima mestna občina na ponudbo tuđi akcept Pokojninskcga zavoda, ki je pripravljen zastaviti svoje vred-nosti. vendar pa ga noće sprejeti, ker imamo denarni zavod, ki lahko opravi to formalnost brez vsakih bremen,'dočim zahteva PZ pol odstotka obresti. M. s. Likar: Zato je prav, da se to pove, da se ne bi kaj šušljalo 2upan dr. Adlelič je končno izrazil ge-neralnemu direktorju Poštne hranilnice dr. Nedeljkoviću in direktorju Vidmarju svojo zahvalo za njuno naklonjenost in razu-mevanjc potreb mestne občine. Gostilniške koncesije Na predlog poročevalca obrtno-industrij-skega odbora m. s. Pa\rtiča je mestni svet ugodi' pro^njam Kajfež d. 7.. o z. za pre-nos gostilne iz Gajeve ulice na Gosposvet-sko e. št. 13, Stanislava Lovšina ra gostil-no na Medvedovi c. 8 in trgovcu Ivanu Pe-/dirju za buffet v Gradi§ču št. 3, odklonil pa je prošnje Marije Majeric" za izfcuh na Celovški cesti, Vladimirja Nazorja za go-stilno v Puharjevi ulici št. 1 in tvrdki Ba-t'a za kavarno in dancing na vogalu Selen-burgovc ulice in Aleksandrove ceste. Regulacija Nnatfke ulice Na predlog načelnika gradbenega odbora dr. Steleta je mestni svet odklonil pri-tožbo R-ajka Turka za spremembo regulacije na Ledini. Odobren je bil nacrt za re-gulaciio Nunske ulice po zamisli arh. Plečnika. Na predlog poročevalc« trošarinskega odbora prof. Dermastfe je mestni svet za-vrnil pet ugovorov zoper odloobe dohodar-stvene«ja ura da. Odbor sa telMM TXfofo Konćno je na predlog personalno-prav-nega odbora mestni svet rešil več proicnj za sprejem v domovinsko zvezo. Ker mora po državnem zakonu vsako mestno poglavarstvo ustanoviti poseben odbor in pose-ben odsek za telesno vzgojo, je mestni svet imenoval v ta odbor mestne ivetnikc Andrejko. Kozamernika, Noy#ka, PavUna, Vidra in inspektor}« Wcstr«. Glede o Uavija«o tm. «*lužbcBca> dr«gih mmmtntk podjetii. Glede zviJMtia peeieanka* 4elev-cem, nriuJbeneem in undertom je rrme-njaT da so uradmki t primem z dtžmwnimk usJaibcnci glede pre|cmkov pnbliino trn 30 do 50 odvtotkov na boljftam in da mestne ftnance danes nišo se teko konsolidirane, da bi prenesle kak povišek oaebnth izdatkov. Za delavce % najnižjimi mezda-mi ie je ie v letošnjem proračunu nekaj st orilo % doloćitvijo mezdnega min ima. Za to kategorijo bo troba še poekrbeti v pri-hodnjem proračunu, ker «o res potrebni. Mnogim se* je tuđi že aned ten zvišaia urna mesdk, Konono je Se mestni evetnfk FUirjančić vložil nujni predlog glede nakupa semen-skega žita. Na kratko pojasnilo predsedni-ka je bil predio^ sprejet in odobren kredit 7000 Din za to svrrK). Po javni seji je bila tajna, na kateri so sklepali o oddaji službenih mest na razpis z dne 12. juni ja tn* «o se redile razne prošnje usiužbencev >lestae hranilnice ljubljanske za napredovanje, nadalje prošnje za priznanje rodbinske pokojnine in prošnje mestnih usiitžbencev za podaljiaujc* rodbm-ske draginjske doklade. Za povrdigo kultumega iivHetila PMNttec mhfinmUr** tvetnika #Ir> Jože Ba^Mtajca ma vie- rajieiii seji obžinskega sveta * Ljubljana, 29. septembra Pogosto povdarjamo, da mora Ljubljana kot kulturno sredidče in žarišče Slo-vencev kazati prav posebno zanimanje za vse, kar bi moglo kultumemu napredku Slovencev koristiti. To zanimanje mora dobiti svoj viđen izraz tuđi v gmotni pomoći, ki naj jo mesto Ljubljana nudi priza-devanjem, ki imajo za cilj jačanje kultur-nega življenja v Ljubljani, posredno pa tuđi v ćeli Sloveniji. V raznih smereh in z raznimi sredstvi se Ljubljana trudi, da zadoeti »vojim kuJtumim dolžnostim. ze vec let je v proračunu meatne obćine ljubljanske zelo vidno podcrtana volja ljub-ljanskega prebivalstva, da je treba kulturne potrebe uvrstiti med prve dolžnosti moderne komunalne politike. V tem dej-stvu je pa grotovo izražena tuđi pripravljenog Ijubljanskeg^ prebivalstva za ćim-vedno večjo in popolnejfco pomoć razmahu kulturnih anJ v Ljubljani tn Sloveniji. Tej težnji hočejo služiti sledeči rnoji predloži: 1) Po vzorcii, ki je te več let uveden v mnogih kulturnih mestih. naj tuđi mesto Ljubljana uvede nagrade za gotovo š te vilo najboljših učencev srednjih šol in zadnjega razreda ljudske sole v oHiki primernefra števila slovenskih leiposilovnih knjig. Teh nagarad naj bi bili deležni učenci(-nke) će-trtejra in zadnjega razreda srednje 6o?e in ueenci zajdnjega. razreda ljudske sole. Knjigpe naj bi imele posebno posvetilo. S temi nagr&dami bi občina v mlada srca polagala same razairnevajija in ljubezni do slovenske knjige; to seme bi v bodoćnosti pokazalo svoj sad v većjem Ste\nlu domaćih knjižic, v pojačanju kulturne slovenske knjige in v vaeh onih lepih kulturnih in moralnih posledicah, ki jih prinača lepa slovesiska knjiga. Tako borno vzg-ojili mo-čno armado požrtvovalnih Ijubiteljev slovenske knjige. 2) Velika mesta, ki hočejo biti kulturno središče s\-ojegra naroda pospešujejo kulturna ustvarjanja svojega naroda med drugim tuđi v obliki posebnih nagrad za iz-\-Trna lepooiovna dela. Te nagrade uživajo velik ugled in pomenijo za umetnike posebno fi&stno priznanje naroda za njih kulturna, dela. Ljubljana takih nagrad ne pozna. Potrebno pa je, da Ljubljana pokaže, da ima pravo razumevanje za pomen in važncet takih nagrad, ki naj bodo simbol primanja slo\'enskega naroda umetni- ku, ki je slovensko kultuax> obogati! z dobrim kuKurnim umotvorotn. Take nagrade bodo nedvomno dvignile slovensko izvirno leposlo\Tio kulturo. Nagrade naj bi se po-deljevale letno in sdcer zaenkrat do akup-neo-a zneska Din 20.000 (ki naj bi se pa vsako leto posebej določil) in bi se delil« v tri dele: a) v nagrado za mladinsko-le-posJo\-ni spis, bi v nagrado za, izvlrni roman (novelo) iz slovenskega kmetskega ali delavskega življenja in c) v nagrado za dramatično delo. Podrobnosti naj v obliki posebnega Pravilnika uredi kulturni odbor proti odobrit-vi občinskega sveta. 3) Pot naših slovenskih umetnikov je tmjeva. Ćelo življenje žive bedno telesno življenje, v pomanjkanju vsega, kar daje ugrodne predpogx>je za veliko kulturno ustvaxjanje. Ko pa jim opesajo se duse\iie moči, s v obliki izreci-nih milostnih podpor. Ljubljana je dol±na, da p»o!:aže pot. kako se mora slovenska javnost pričeti zanimati za častno in dostojno gmotno zavarovanje zaslužnih umetnike v v času. ko so postali »a ustvarjanje nesposobni. Ljubljana je dolina, da ta problem .simbolično re*i v otoliki ča^tne pokojnine, ki naj bo izraz narodnega priznanja um etniku, ki je nairodu dal kulturne vrednote, sam pa nima, od čeoao* bi živel. Občinski sve-t naj usrtvari ustanovo častnih pokojnin zasHižnim sJovenskim umetnikom, kakor je država uvedla ča-stne pokojnine zaslužnim možem. To po-kojnlno naj bi istočasno uživala samo dva potrebna umetnika. Ko trajno onemoi*eta odnosno z dosego 65. leta starosti. V upo-Štev bi prišla umetnika., ki »ta s »vojimi deli za slovensko kulturo v dotični dobi najbolj zaslužna. Prosim #•. predsednika, da te moje predlože preodkaže kulturnemu odboru s prošnjo, da izdela vse podronosti tako pra-vočasno, da bodo potrebni zneski predviđeni že v proračunu za leto 1937/38. se poldrugo leto robile so mu naložili Kako enaki tiči, ki se spoznajo v zaporu, vedno skupaj lete —■ 1tl>omoljubu obsojen zaradi klevete Ljubljana, 29. septembra. ZJoglaanega vknrtilca in tatu bivšega mesarskega pomočmika Ivatna Oovirka sta pripaljala, dva arožnika iz mariborske ka-znimice k razpravi pred sodnike maleg-a senata v Ljublj&no. Oevirk je bil pred rae-seci obsojen na 2 leti robije. Med tem ko je prestajal kazen v M5«riboni, so prL-le na dan še nekatere Ocvirkove vlomne tat-vine. Z njim sta sedela na zatožni klopd še delaArec Karmelj Jakob iz Jescnic in de-lavec Lah Albert. Karmeljeva žena Kstra ni prifila na razpfavo in so jo sodili v od-aotcoeti. Karmelja je zago\"arjal dar. Blei-weta, Ocvtrka dr. Muc, Laha pa dr. Puc. Karmelj in Oovirk sta. bila obložena vloma in tatvine v gostilni Marice Ai nove na Javomiku, vloma v nilekarni Tor-karja Jakoba in vloma v mesariji Ivana Vergiesa na Jesemcah. LaJi in Karmeljeva tena. pa prestopka zaradi prikrivanja ukradeoega bl^g-a. Karmelj je priznal, da je z Ocvirkora vkMEil piri Arhovi. Oevirka Je epoznai v ljubljanskih zaporih. Po prestani kazni ga je Oevirk obiakal m. ga ::;povabLU, da bi sla kxast. Karmelj je pristaJ, kex je bil že četrto leto brez službe, doma pa je imel ženo in 5 otrok. še isti večer sta šla kar n«, slepo krast. Oevirk je imel vetrihe, od-prla ata vrata in natlačila v vrećo, kar ji-ma je p»ridlo pod roko. Najbolj pii srcu ao jfana bile različaie jest^ine ter kava, mast kn blago. Predsednik s o. s. Ivan BreUh je pre£ital seznam ukraderiih stvari, Karmelj je pa trdil, da je Arhova ve-Uko preveč naStela in da so orožniki pre-več napisali. Plen sta nesla doraov v Ocvirtesnro baralco, kjer &> se Karmeljevi in Ocrvirk nekaj đni na račun Arhove prav imenltno goetili. Odločno pa je Karmelj zanikal vtom in tatvteo v Torkarjevo mle-kamo in y Vergrlesovo mesarljo. V njegovi b&raki so orožnikl res našli gramofon in n«katere dru^e predmete, kl so biH Tor-kaiju ukradeni toda Karmelj se je zago-vtrjai, da Je v«e to prtnesel k njemu OcrblL Karmelj Je ćelo trđll, da sta mu Ocvtrk in Lafa priznala, đ«. sta vtemila pri Torkarju in pri Vepgtesu. Lah je takoj prot«tiraL Rekei je, da ae HoCe Karmelj O*d njm madčevaU, Ker Je imel razanerje S 9jepwo ženo. Karmelj se j« i^ed tem | Že loai od svoje tee. Lah Je tuđi trdiL da OcvirKa sploh ne pozna. Res pa je. da niu je Karmelj nekoč posodil harmoralke, kaitere je pozneje na zahtevo Karaneljeve žeaie prodai. Ocvirk je priznal vlam in tatvino pri Arho^-i. Karmeljeva žena je tamala, da nimajo kaj jesti in zaradi tega je šel krast. Zanikal je vlom in tatvino pri Tar-kairju in se zagovarjal, (ia je nasel bli-au Jesenic zavoj v katerem so bdle stvari, ki ao bile pri Torkarju ukradene. Najbrže je bilo tako, da je te stvari sam skril in jih potom nasel. Zanikal je tuSpoaobnoat poalancevc, v katercun i% VI—~***| pnglanoc v prejinji narodni ninifđfrni Trdil je. <±m. mo bili Mkmpomobmi in 4* m ledili v BaognaU sasno po đleie. lđ*t J» ▼ tej zvezi HnenovTil tuđi poaiaoca KoBoana, ki je vloiđ proti odjpovomemu uMđniku ltatft Kosic-ka tožbo aaraii klevete. Vćeraj p tiskovni mtnaX m pr*Ki»edni-kom m. o, «. Brelihom rMipravljal o tej toz bi in raasodfcl. da je urednik .Docnoljubac kriv. Obaodti ga je atracti kleivete na 300 diaorjev deoarne kazni ali 5 dva zapora in še aa 120 đfcn globo. Ob»oj-n«^c mom pla-čafti tuda va^ stro^ke* kazenske^ga p<>»tof>-ka in dati g. AJbinu Konianu 900 din od-skodnlfie ter otoja\"iti sodbo v >T>onit>l^i-bu«. Or»aoj«očev brarrilec *ir VorAio >e prt-jaTM priziv proti tej eodl)i. to*eoč«v »^ stCTnSk /m vncu-« htTcnn*; »Ki' par bi moral upodobiti konju, vsako njegovu kito, drgetajoče mišiČLVJe, \'se f>$Jro-mnth nadnara\mnih dimenzij, skratku spomenika*; kakor jih poznamo iz naše pol-pretekle Johe. '/.u spomenik te smert bi zahtcvai ^motnih in ustvnrjttjoćih siL kot jih naša sreda ne /more. Mislim numreč na spomenik, ki bodi umetniško deittnje v vrsti s\'ctovnih konjeni.\kih spomenika**. Vse. kar bi zdrknilo $ te rj\ni, bi bilo umetnostno jalovo poćetje, ob katerem bi kaj kmaiu domovinski čut izrvrnei v prazno . . . če ,dbo o tej sodbi in oceni njihovih tposrrbnosti. l.aji-ku se pa zdi, da ne borno težko prišli na zeleno vejico s konjem pod Aleks^ndrovi-mi propilejami, če res ne premorenu* ki-parjit, ki bi nttm znnl usfvitritt konja f«>-ke&a, kitkrien je v resnici. Saj smo bili vfi otroci. Vzem\mo torej pipce in kose tipo-vega lesa, pa potkusitno s konjici, knkršn* so nam kupili birnumski botri Aforda bo pa tu prišel do veljarve nuš boljki umetniski okus. Živilskf trg Ljubij*tt;.i 29. septembra. Gospodin jeki proreu uni «*o zo^>et iacrpa-nrt. Kmetje pogosto obču-dnjojo meSčane, ki lahko tako dostojan«?! veno prezirajo aamel^aka dobrote oto koncu meseca. Prej-ftnja leta smo govorili o krizi, ko j^ zolo patiel koazum živil. kar se je poznalo d<>-volj očitao na trgu, ne da W se nam bilo treba posUiievViti 5« statistike. Zdaj jt» kriza odpra.vljena uradmo in nad njo ne snrmprno več to*iti. vendar konflsuni živU v mestih ni nič vt-OJi kakor je bil prejSnja ieta. Kdor tega ne razume, naj samo pomisli, da so bila živila med krizo znatno ceaiejfta .uradniMce in de»la»vske plače so pa bile prav tako visoke, kaikor zdaj. Značilero pojav na trgri je, da mno^e gospođinje zadnje čaše kuipujejo gobe na-mostu mMa. Zdaj je gob na izMro, Dartf« jih je bilo naprotiaj ^kor^ij toliko, kakor sađja na kmeč^kem tigtu. Gr*spojublja^ii zelo malo >aj<-. pa*^ zato. ker eo izredno draga. Doaies jih je bik) na trgii nenavad-no malo, zato so jih držale nekatore pro-dajalke še tem dražje, in acer ne jiosebno lepa po dinarju komad. Perutnine ni danes skoraj nihč« kupovni. Sicer pa danea gospodinj? nišo mnogo kupovale niti zelo-njstve in sočivjji. Zelenjadni trg je bol slabo založen. Malo je bilo tudj sad ja. ki pa prodaja jo kmetje; na sadn^ni trgu so lo-čenl branjevci in kmetje. Značilno je, da branjevci ne prodajajo v splošaetn ni^ dražje »adje kakor kmetje i« navadno imajo tuđi Iepče-ga. Domače^ra koštanja je se malo na kmečkem »adinom trgu, dobro so pa z njim že založen: branjovra, ki pro-dajajo tuđi be-lokranjski ma.roni. Navadnl kostanj je po 5 clin k? ali po 3 ddn ltter, maroni pa po 6 din najlepftl. Grozd}? je zdaj najcenejSe in ne moreatio ve* pri^-a-kovd&i, da ae bo še pocenilo. Belokranjsko je na kmečk'ffn sadnem trgu po 3 do 4 din kg, štajersko in sniedenevsko pa proda-jajo braajevci od 4 do T din kg. Iz Celja — c Vradni dau Zbornice ia T01 za Celje in okoliro ho v torek 5. oktobra od S. do 12. dopoldne v iiosvetovalnu1! '/druženja trcovrpv za m**eto Celjp v Razlagovi uli- —r Koner pasjega kootumara. Mcstno poglavarstvo Ih> t iutrišnjim ri Vitanju je pa del v ponedi?-ljek 441etni delavoc Franc ĆrepinAek s Rakove *t?ze nr\ F ran kolo v*»m % lesenega oprodja in *i zlom i 1 lero roko. V nedeljo «i je loletni delavec PeMiedikt Hriica s Grobelneaa pri padcu *lomil l»vo nogo, ▼ Lukanji pri Oplotnici pa ni je 12IHnt lo-garjeva hferka <1oma pri pa-ioi nalmnila !•-vo roko. ron^r*čenci «e tdrartjo v eeljski bolnifli. SW. 3» ri*Bttat»MiM ■»mrtfc. «■■» » a*—■% a». - ^^^Rjji^^f^ IV. DOBITEK TOmBOLE V KRANJU 3- OKT. POLEO Ot'EL-AVTA (DIN 36.009.—). DVEH MOTORNIH KOLES, SPALNICE I LN KAJAKA (COLNA) OBCUDUJE VSA GORENMSKA I [ SODOBNO KOPALNICO i V RA/STAVNLM PAVILJONU NA MESTNEM TROU V KEAMJl I DNEVNE VESTI — Jugoslovent»ko-neinška pogajanja končana. V poueuVIjek j> bilo v Dubrovniku kunrano IV. za^e*bnje etalne^a juoofilo\en-■>ko-neinškp^a Re privele 10. t. ni. Dancv *e je stx*tal odl>or za koneoo redakcijo storjenih &kie-p<>v in protokola o 7-akIjuČku oiu eporaaum fflodf ♦tiriz.ma in fttorjeni važni za. nas u£o<1ni ^klej>t frle- turietičnejra >o*io već mMH kreditne Čeke, kar Wo mnn^o l>olj praktično. O vsem *1ru«rein kar *e )e obravnavaio na sejnh. ni bilo ii]<\> zvMeti nohrniVi podrobnosti. — Zavarovitnje delavcev in namcš^en-cpv v jntiju. V Juliju je bilo v naši državi pri Okrožnth uradili 707.4*29 del^vcev in nameščeneev. od teh 528 444 možkih m 17S.H85 žensk. V prtmeiu z Junijem }e naraslo število zavarovancev za 6406, v pri-roeri z julijem lanskeg-a leta pa za 77.939. V primeri z lanskim letom izk-a-zuje naj-većji porast gra*inia železnie, čest in vodnih naprav in sicrr za 12.021, dalje £ozd- no-ža^arska industrija za 10.726, tekstilna industrija pa 2a 8.7O3. TCaj-v-e-čji abso-hltni porast zajposKtve izkazuje v primeri 2 lanskim letom OUZD v Beo£Tađu in 9i« cer za 12.644. OUZD v Ljubljani zn 11123, in OUZD v Saraje-vn za 6.11M. Povpre^no zavarovsuna mezda je zna5a!a v Juliju 23.02, in se je povezala od lansikegra teta za 1.17 din. CeloKupna znvarovana me- z&a je znašaia 407.04 milijone, dočim je zraašala. v juliju 405.55, lani v Juliju pa 243-92 milijonov. Od lani Se jp povećala Za 18.35" n. BBBsaa^sPasssBM * .^bb^bsssb BsssBBsa1 « BBsssssf fll bsss^HbI^bsbssV bbbbb^t^^b^bW ^^bVsbbbV BBSBBBsa bbbbbbbj as bbbbbb?bj9bbb9p Warner Olannd in Boris Karloff v velenapetem filmu MEFISTO V OPERI Divne operne arije. Zopet pti liolgem času komićni trio: Hans Hoser, Leo Stezali in Ađela Sandrock v veliki filmski komediji iz cirkuškega življenja CI K K V S ŠARAN Veliki zabavni film ROTSCIIILD (Hohštapler ji) V glavni vlogi znani priljubljeni Harry Baur Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — »Slovenec« pred »Službenim listom«. »Sluil>eni Osi kr. banske uprave dravske Kmovine je uradno glasilo in ko* tako pri-^Vuje tud: imenovanja v državni in Uano-v;nfki službi, kolikoi spadalo v obmo^je naše l\an^ke uprave. Čudimo se pa, da. do-biva »Slovenecc ta imenovanja nekaj dni F>redno rt> objavljena v uradnera cla^Hu. Tnke jirakse dasi ej pri nae ni^nio bili va-jeui in se nam tu i i ne zki abiturienti iz dravske iu >o 2H. t. m. priredili ukupen izlet na Kozje pri Zidanim mostu. \* razpravljanju svoje-gra tPžkepa poloiaja so Se prav posebno zaustavili na vprašanju letosnjih na*tAV-ljanj novih uftiteljev im z oej^voDo ugoto-vili, »ia način po katertm se vrše tp na-»tavitve ne odgovarja zahtevam in potre-bam ogromneca števila udifeljskih ai>rturi-enrov iz obfh banovin. Ugot-ovili 50. da £e nastavitve nieo vršile te sociakaih vidikov, ni:i iz vidika vrstnejra reda. Medtem, ko še ve-ino čakajo na službe kolepi in kolegice iz Jetnika 1933 in 1034, je bilo naeiav-ljenih več kole^ov W letnika 1935 in 1936, daeiravno so pnotne ruzrnere pri večini na^tavljenih §e precej povoljne. Da so pri na*ta\-rtvah odiočevali drugi momenti ka-kr>r navedeni (vratni red in *ocialnp potre-*^e). je jajmo. ^voje u^otovitve tanko 6 konkretnimi primerj dokažejo in podprejo. — Razpisana je služba zdravnika združene zdravstvene občine Para pri Kosteln (»ez Kočevje) s pla^o banovnwfceir:i urađ-niškeja pripravnika za VIII. položajno fcko-pino. Pro&iloi morajo kneti pokoje za upre-jetn v državno mlnn^no banovinsko dužbo v -mislu § 3. zakona o uradnikih tei *drav-nf^ko pripravlja!no dobo in vsaj *R meseoev bolniške praktn* iz porodnišTva in ^iaeko-log^ije. Prošnja naj se vlo/.e pri banski upravi v Ljubljani do 10. oktdbra 1937. — IzneđnJ ob^nl zbor Z\^eze ujjoMdtH j**Kih wlrateii|. Zveza ugostiteHjskih združeaj kraljevine Jugoslavije bo iraela 7. oktobra v Splitu izrecbii obćni zbor, na kate-rem se bodo obravna^rala raama pereca vpraSanja, zJasti ona, ki ovtrajo pravilno organizacijo, razvoj in modernizacijo gro-stikijčarstva m hoteliratva kcrt «v> naj-vaiaiejiih panoo: našega gospodarstva in glavnega faktorja našega tAiriama. — \Feiika mednarodna fotoprafsKa rax-stava v Zagrebu. V sobo to bo otvor jena v Zagreb« peta mednarodna raz^tava umet-niške fotogriafije. Razstavljeaiih bo 422 to-tografij iz vseh 33. držav. Razstava bo odprta do 20. oktobra. 20 najboljših del bo odlikovanih z zlattmi, srebmimi in bro-aeistiini plaketami zagTebškega Fotokhiha. — Zdravniška. vest. E>r. Robič Hugon, zdravnik v Mariboru, je umri in je izbrisan iz imenika zdravnikov 25d^a^^liSke zbornice za dravsko banovino. — Iz x>Službenica lista«. ^Službeni list kr. baaatkie uprave dravske banovine« št. 78 z dne 29. t. m. objavi ja. pravila o privatnih izpitih na ljutiskih šoiah. pravilnik o dovoljevanju oci?o3tva in odobravanju bolovanja iiOiteijemn ljuSLužbenih Novin-;. — Borza dela v Ljubljani eprejme eleic-trovarilca. 2 klesar ja, 2 stavbna klju^avni-čarja. krojača za deželo. 4 6evljarjti «1 6pložno in 1 7^4 zbit*. pletiKvi,. 10 delavoev težakov in 2 krojača za fitia damska dela. — Nov prob. V Ljubljani je umrla ga. Netka 0 o <: a 1 a, rojena S}»lichal, eoprog» finanonejra ra<'nn^kecrre*> bo jutri ob 16.30 iz mrliske veže spIoMie bolnice na pokopali&če na, Vi6u. Pokojnici bla^r epomin. preostalim naše iskreno i^ož^lje. — Barvast cement bodo izdelovali. Tvor-nit:i Portlan.l c^nifnta, v Kaštelsu^urcu tsl-Čne tf dni izdelovati bel cement iz donui-č©^a kaolina. Ražen tepa bo pa izdelovala tvornica tu, i i cement v v&eh barvah 7-a M&-ne fasade ter nepremofljiiv neleit cement za vodne naprave in izolacije. — Vreme. Vrenenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, de2 v presled-kih. Danes zjutraj je začelo deževati v Ljubljani in Mariboru. Najvižja temperatura je znašala v Mariboru in Beogradu 27t v Sarajevu in Skoplju 26, v Splitu 26, v Zagrebu 24, v Ljubljani 22.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je znašala 12.6. — V vlaku je umrla. V Sloveniji 6e 5<> zdravila loletna Manda Zec iz Srenuske Mi-trovice. V nedeljo ^e je deklica vradala do-mov pa je bila tako fcUba, da ni pxen<»la voinje in je v visku ntkmj kilom e*rov pred Sremtko Mi-tro>"ico umrla. — Nad življenjem Je obupala. V Zagrebu si je včeraj s kuhinjskim nožem prererala vrat lTletna ^hižtkinja Amalija Koprivec. Prepeljali «0 jo v holiM-co. k,jer )i bo^> zdravnik i skušali reštti življenje. Vse ka-žc, da je dekle otapalo nad življenjem zaradi nesretne ljubezni. Iz Llubl]ane —Ij Se^t PosI?Tnega odbora, |ft Postaviter s pomeniJ^L. JUM"°IH*fr1THŽPiL , IrTrVfrfl 11 A**^~ sandra 1. V petek ob 18. to v eojni drora-ni mestnega magistrata v Ljubljani plenarna saja poslovnesra odbora aa postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Na dne\*nem reda so predse-i-nikova naznanila, blagajnikove porožilo, po ročilo oziega odbora glede likovnega dela epomenikt, razprava in glasovanje o prof. Josipa Pl*čni^a nacrtu v oblika Aleksandrovih propilej in oddaja dal. Vsi člani poslovnega odbora so prejeli porobilo, ki ga je prečital generahii tajnik g. dr. Lokar na zadnji plenarni seji, model in nacrte spomenika si bodo pa lahko ogledali v petek od 17. do 18. v eejni dvorani mestnega ma-cji^trata. Udalelba na zadnji eeji je bila precej pifla. Sodeč po zanimanju, ki se je pokazalo zadnje dni za spomenik kralju mučeniku v Ljubljani, bo udeležba na plenarni seji v petek gotovo veJHa. —lj NOvm vilm pod Botaitam. v Rotai dolini in pod Rotoikom so pre jtoja leta nmo^o fidali, adaj «0 pm »ngk1«ne Se «ko-raj vse boljfte parcele, zato aeaAdafa na le-to le po nekaj hi5, med tem ko se n. pr. Bež&grsul 5« većino naglo razvija. Pred đne vi j« podjetj« Mamie zftC^o zfci&U «no> družinsko vilo urarju dkopku, ob Cesti na Rožiok med Pojetorvo ia Hribarjovo vilo. J —lj An^teiko dnrttro ▼ LJaUjuri pritee zopet b teiaji x* angUMinu s*. — fatniko in ntpt&iuefr* ia fioi* a pDolđftUkta L okiobra t 1. YpaovaiQe se vrši v druitre-iH*n lokalu Kurije P«fra «rg du 8, pritii^» levo Od daMB do ©oboi« 2. Jkiotor* t. L vmJc lan od 6. do 7. P*P- V«« lafotmaciie se dobe pri vpini. Odbor. —ij Vti nčetnifcS ia hrtirm—tl m dra-iahai pto» m opoaaijajo, da fc» otvorit^r »Pleanega zaroda Ješko« v Kaaoi radi pre-ureditve prostorov utpgtklUno 11 oktobra. \>e inloniMeije in ▼pitovanje v vae pietn« tevef»kem jemkn in se prione o6 8. uri, Kdor ho£e videti krasne slake iz baltičkih deiel. kdor se ta-nima ta kulturne, z^odovin»ke m zemlje-pisn« podatke Litve, Eflttoa&kes LatTe in F i neke. naj ne saorndi t«^a predavanja. VabJjeni vsi. —lj Tefaje mtdnarodaega jeiik« e«ao. raota otvori Klub esperantistor na Čankar-jevem nabrežj-u 5t. 7-1. Posebni te^aji za absolvente tnrovskih in srednjih Sol, akademika itd. Za dijake zniiana uteina. Pri->av« od 1. oktobra dalje ^«ak dan od 19. do 21. ure na Cankarjevem nabrežju *t. 7. —lj Otvori te v plesne iole na Taboru bo v soborto 2. oktobra ob 20. Reine plesne va.jp pa bodo vsako nedeljo v veliki dvorani Sokol&lcega doma pol vodatvofn ple$-n^epra mojetra brata Trošta Reklamacije va-bil v«a.k delaviiik od 18. do 80. v piaami Sokola I (južna stran). Vstop ^trog-o proti vabilu. —lj Kulturao-politični odsek mladioeke organizacije JNS za me&to Ljubijano, ia£ne z rednima Slanskimi M>tanki & predavanjem. Prvi »estanek bo dre vi ob 20. v stranakih proetorih Kazine. IL nadatr. Proe-imo članstvo, da ae »estamka gotovo udeleži. So-mišljenSvi mladinskeCa pokreita vabljenil —lj Vid vaiib oćJ ad obvarujete le x op-tično ćistiml bruSenlmi stekli, katera ai nabavite pri strokovnjsLku Pr. P. Zajcu, izpra£anem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Iz Trbovel) Nova službena me^ta na občfni: Na zadnji obć-inski aeji so bila oddaaa razpisana službena mesta obdnskeg^a zdravni-ka, kn jajovod je, na^istražnika, dostavljal-ca. cestarja, gozćknega. 6uvaja, upratv+telja vcKiavoda in dveh noćnih ćuvajev. Kot ob-činski ztiravmk je bil naataivljen domačin g, dr. Kraasuk Stšg^^ za Icnjigovodja je bil imenovan g. Malovrb. Karod, ada pr&dsed-nika hrafitniSke ob&ine, me»to dostavljala je bdio o- čšncfkega vodovoda imenovao Ivan Knez. Službeno mesto ob^inaAcogsa na^l»tr«AiiUqt je zaenkrat Se prosto, ker obftkta ie po- izveduje za primerno kvalificiranim kan-didatom. — Xo*ni pol&r. V nedeijo zvečer olcro^ 10. ure je neaadoana ?a6elo goreti v hu&i brivakega mojstra g. VraneSiča v Peteli-norvi vaai. Vnele so ae stopaiice v prvo nad-stropje. ki 90 bile na mah vse v plamenu, ker so lesene. OkoliSlai prettvalci, ki so opazili moćan dim, ki se je valil iz notra-njostl poslopjo, so prihiteli ia pomagali gasiti, nitrati pa so bili alarmirani tuđi rudniški gasilci, ki so bili v nakaj zninu-tah na licu mesta in og^esij kmaJu pogasili. K areči ogenj de ni bH raeđtrjen v pod-stredje, tako da ražen pregorelih stopnjk; ni već je Škode. Kako Je nastal oganj, ae 5e ne ve. — Obttnska raz«vetlja>v» ob oeatl iz Vode proti kolodvoru je v vederoih urah selo pomanjkljtaa. Pooeteod že ve* meaecev ne gori luč, tako đa je glavna ceata v tem djelu Trbovelj v popobii temi. Ker vo-zijo v tem času od vlakov in k vlaicoen ze-lo pogosto avtobusđ in je tuđL mnogo ljudi, kl gretio peS k vlaku ali s kolodvora, bi se lanko zgodila kaka nezgoda, zato je želeti ,đa bi ae cestsa raz»vetljBbva spm-vila v red. — SK Amater : SK AOeUk. Ob veHLd udeležbi arpotrneg"a obfibnstva je naš Amater odigTal v nedeljo popolđne na »vojem igrišču svojo tretjo jesenfllko prvenatveno tekmo, v kateri pa so se Braiwtna mladi daau.,. aĐ" Ta „ali" veli« mogoče zoprni bavvt mobmt ptmviahm ajaitah zob. Zakai ta iipoaiavliali taldVriHki? Kupite ic dao« fobo zobne pattt Ouorodont; ta ie seatavljena u «nikroakop4ko rtnega astihtega fedra, M Cesto ie po enkrataem ao ae apotnnili, da gre »* toćlce, ter so «e j nlnaiaii reano zavseti aa ugodnejdi rezultat. In rea ao pritianiii AUetike dooela v njtf»vo polje, toda, končnegm rezultata nd-ao mogti već »prem«(nJti. ker m> se goatje ailanro branili in odfcaM vae acer odlotae. toda prepoane napade, kl so ae ot odlični obraraM Ceđjanov razbili. AtletUd ao za-alufcno odouril eno točko, zaradi ne>raeum-Iprc mlaćnosrti Amatercerv, kl se tokrat na lantnem polja na«o mogli znajti SodU je a&. g. EX>refsc dobro ta objektivno Ce-ljam so odnesli iz Trbo\-e!j najboljfii vtis ter ao se fimkctonarji Atletika zelo po-bvalno izrazUi o cUscipllni Amatercev in tudl sportne publike, ki se je lepo zadržala. Iz Pto|a — Roparski napad ciffanaT. CigaosJva nadl?2a na Dravekem polju postaja od dne do dne hujča. V eni zadnjih noči #o »e ci-gani pojavili tuđi v Zlatolifju, občina Slo-venja vae. ter 3e ponoći zslasili v hiži po-sestnika Jakoba Uoloba. Gospodar sam je bil odSel z obema »inovoina k so^edu lić-kal koruio, dofim ita ostali sami doma dve hčeri, ki sta kmalu po očetovem odboru legli k počitku. Okoli polnoii pa ^o se ne-nadoma pojavili v hiži maskirani cicani. Eden j* zakričal preetraženima dekletoma: >T)enar ali življenje.c Pnsotnost duha je obe redila, da ništa postali žrtvi ciganov. Cimanom j€ eno dekle dejalo, da pre po de-nar v 6o*edno sobo, iz katere pa ee je crnilo z nabito puško, v*ndar ni mojjlo u«tre-liti, ker je eden izmed oiganov zagrabil za pu^ko. Silen krik je naposled privabil k niši sosede ter domaćega oč^ta in oba «i-nova, ki so cicane prepnali. LTgotovili pa so, da je tolpa pokradla vec obutve in oble-ke. Orožniki so zafMi takoj za?leš?r-novi ulici in sicer na elektri^en tok. — Ptnjska ffarnizija s« je včeraj opoldne vrnila :*. velikih manevrov. Akoravno se je za povratek zvedelo išle zadnji trenutek, se je aiesto odelo v državne zastave. Naše vojake j« ^prejeia na kolodvoru gasijdka godba, ki jih je »spremila tuđi v vojašnioo. OWinstvo je vojake oavduženo pozdravljalo t*r jih obeulo s cvetjein. Iz Maribora — OtadaHMn. Otvorttev ^ledalidke sezone bo v aoboto, 2. oktobra, ze dvakrat j« maaribofBko gledali&oe v prejAnjih letih začaio i Oogoljevtm iRevizorjemc. Oba-kimt je ta Imenitna ruska klaaična komedija izvratno uspela. Zato ae je g-ledallida odlotilo odpreti svoja vrata z njo tuđi to» tn in v Kovlćevi režiji, toliko bolj. ker je prmvkar preteklo ato let, kar je Mla napisana. ~— Nov proatnilat »Patnika«. Na zadnji seji plenuma Tujakoprometne zveze v Mariboru je bil g. Rudoif Horvat imenovan za prokuriata te zvaae. Čestitamo! — zalni koncert. TukajSnjl Jadran« priredi s sodelovanjem g-oepe Brandlo^'-e in g. Arniča iz Ljubljane v petek, dne 8. oktobra v frantiftkanski cerkvi z&lni koncert v spomin mučeniSke smrti blagopokojne^a Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja. — NeareĆna ljubezen. Včeraj clopoldne so resevalci prepeljali iz Tomšičevega dre-\t>r«d* v bolnico 22-letno služkinjo Anico Ž. Imenovana je v samomorilnem namenu popila većjo koliCino lizola. Iz njen epa poalovilnegn plana, je razvidno, da je po sredi neare&aa ljubeeen. Sreaka ort*nixadja omladinske JNft ▼ Mariboru je afcUcaia za nedeljo, dne S. Oktobra dopoklne vattko manlfeaUuctjpko sbo-rovanja v hotelu »aunore«. Poleg dal»-g&ta. banovlnak«gm odbora omladln« JNS iz IJuMjane bodo nartoplli tudl mladi f©-vornikt kl bodo ofcraiđofcm kla>o in cflj jugosaTvcnske misli. ! - Stalka doto*. Mariborska Baram cW0& . nudi ahitbo a«leao«trusmr|u, ki )• hkr&U strojni klju6a\'ni£ar< pomoftnlteom aa vaat-nje in kleparicain za. tovaimo nofmvlc. T>»-denska piaca 200 do 300 dtaarjer. - P»va«lca v pollcJj«i4c««i »aporu hi po-fOcu^e« lamomor. Pred dnevi je mariborska poAclja prijela 27-letno U'eapotJno pe-vačico HUdo F.. kl je s\r>jl stanorta-tallil ukradla 2OO0 dinarjev. Tatioo ao oddaJi ▼ policijske asetpore. kjer ari je % nogravioo ho-te-la konćati življenje. Nogttvico ai je peva-čioa tako trdno zavezala oicrofr \rra.tu. da se je onesveetila. Samoroorllko so straa-ndJd v zadnjem trenutku restU. Naie gledallščc DRAMA Zaćetek ob 20. vrt Sreda, 29. septembra: zaprto. četrtek, 30. septembra: Beraska opera« Premiersrki abonma. Petek, 1. oktobra: /aprto. Sobota, 2. oktobra: BeraSka opera. Uven, Nedel>a, 3. oktobra: Tarelkinova »mrt. Pre- Diii'^ki a bor ma. • »Bera&lut operm«. Jutri v 6etrtek bo v drami premiera tega znamenit«gu dela, kl je bilo z najvećjim uarpehorti vprizaorjeno na. najrazlićnejsih deslcaJi Sre«dnje Evropo, Prav gotovo je senzacija, da izvaja. naa dj-aniski arummbel opero. V posa«Tie*nih. vlograh na»topajo: Debevee, ki >e poglavar beraSke tolpe, njegova žena je ga. Juva-nova. hčerka gra Severje\*a, V nadaljnih vlograh nastopijo Se ga. Boltarjeva, ga. Gai>rij€>lči^e\-a, ga. Rakarjeva in gdčna. Slavće\ra ter grg. SkrbinAek, Stupica. Da-neš. Drenovec, Potokar. Plut, Pianecki, Murgelj. Jerman, Bratina, Sever Sturm in Presetnik. Rrtinrr in »c^rn.jgT-a/ je \xl%. arh.. Stupica.. Dirlgpent Bojan AdamiA. Delo ima 10 slik. Odmora sta po 4. in 7 diki. Pre-v 3. oktobra bo premiera Suhovo-Ko-bilifie fttiridejanske komedije 'Tai-elklnova smrt'. Delo )e prevedel g. JoMp Vidraar. NaStudtral je to kome<1ijo režiser Stupica. O delu smTtieffn prthodnjlS. OPE RA Sobota. 2. oktobra: KvanfretfniV. 1'ivm erskf abonma. Nedelja, 3. oktobra: Pod to goro zeleno, liven. Zniiane rere. Ponedaljek, 4. oktobra: ZapHo. Torek. 5. »eptembra: Vrag ria vaai, balet. Gostovanje Pie in PSna Mlakarja ter dela zagrebSkeg« baJeta. Premiera. Izven. * Kienslora opera »Evangrtjnlk« je bila prvić javno izvajana 4. maja 1S95. leta ▼ Berlinu. Od takrat dalje je rfaJno na re-pertoarju vseh oper, posebno je bila izvijana, v proSli »ezoni. ko se j* proslavila 80-letnica n>enef;a avtorja. Dek) Ima dvoje dejanj ter se vrfii v benedlktinstcean samostanu in na Dunaju. Muzlkaino }e delo »e-lo visoke umetniške \Tednoflti, poUno pre>!e-pih g-loboko obeutenih melortij, je pa tudl veselegB. zna<5aja, posebno opouarjamo na znano sceno, ki se god! na kefrljišeu. Naslovno viogo po je g. Go#rtić kot tfost. Ostalo xa«ecibo javimo jutri. Predstava se \T#i za premierski abonma In je prvu redna, predstava nove sezone 1937/38. NA PARI ARI RAZSTAVT — Ne razumetn. pravi Amertćaji na ps>-ridki razstavl, — kako more biti paviljon Male antante većji od paviljona. VeOflce Britanije. MALI OGLASI Beseda 50 par, daTeit poaefte}. PreJcuci, tajava Peseda Oiđ 1*—> đBVttk posao>J Za plamene odgovore glede tnaiib oglaaor ja creba pniottti snamko. — Popusta* ta mala oglaaa oe primamo, STANOVANJE dveh sob s pritiklinami in ko-palnico išče zakonski par brej otrok. Ponudt-e na upravo li-eta pod >Mirna »trankac. 2256 Zatelarfe obleke, perilo, Hubertua ptai&a itd Dober nakup. PBB8KKB 50 PAR BNTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, pe-rila, monodramo v, gumbnic Velika zaloga per>a po 6.75 din, >Julijanac, Go&posveteka ce*ta 12. SPOZNATI 2ELIM lapos mlado gospodična, kl bi mi bila iskrena prijateljica. Ponodbe na upravo »Slov. Naroda« pod iifro >Lepo prija* tel)stvo<. 22M Deseda 50 par. đaveli poaaba> NajroanjAi rnesek 8 Din SUHE CE8PLJE I-a, zaboj 10 kg 80 din. Vre?a 50 Vff SS din. Orehi U 50 kg ?!0 din franlro vomtna raapo&ilja G. Drecnsler, Tuzla. 2246 Oaaedi 60 par. davek posebej Najmanjil rnesek 8 Din 8TR0JBPISM POUK Veferni tečaj za začetnike in irveibance. Dva oddelka od 0. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure ev*cer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure. šolnina zmer-na. Chrifitofov učni zavod, Domobranska e. 15. 2245 Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjil znaše* g Din POATBNA PE0DAJA14LA 201etna, prikupljiva, ii£e slui-be blagajni^arke ali •kLadi^ć-niee pri katerikoli tvrdki v Ljubljani. Dopise proai na upravo >Stov. Naroda< pod >Zan»ljiva moč—600 din< 2208 NARODNA IiŠKARNA UUBUMM m^kai ^^i^a.« trn s9asaT^^pBjBja\ s> BmtStuR vm fMnt tmmmm *mmpmo8tb im MAjmmmjšm ■;_ Sinu 4 - >8LOVBN8K1 NAROD«, anda, ». septembra 1937. _ gfgv. m Marija Ružička - Strozzi umrla Vcera] je umrla v Zagreba slavna ometnlea, UM)iyi pravici imenovali „slovaasfca Sara Benduu-tf** ♦rčeraj popoldne je umrla v za^rrob^ki bo]-nioi slavna hrvačka umetnica Marija mar-kiza Ruzička-Strozzi. Po pravici eo pokojno imenovali hrvatska ali tuđi slovneJca Sara BemharH. Njeni zem&ki oetanki bodo pozivali danes in jutri na mrtvaškem o*l poF'abšala. Tcnhi bila je Se pri zavesti. da je lahko govorila s svojti in znanci. V »oboto opoldne }e pa jfla fcjruhljnti zavest in da ni imela tako zdravejra srca, bi bila umrla zq prej. Imela je namrač plju-Č-nico in 74idnja dva p je zelo veselila življenja, kar je tud i večkrat izjavila. Marija Ružioka-Strozzi je umrla v 88 letu starosti. Vse njeno doijro življenje je bilo posvećeno irle-lališki umetmvti. Ta velika svećenica Thalije je prišla že v zerod-nji mladosti h cU^laliscu in otpala mu je 7 vest a do efiiTti. Ho^na je >>il;i 3. avjrut*-ta 1850. v Lito velu na Češke m kot vnukinp starega gw.ila omo7.on;i *; poljskim jrlasbenikom Rn-iičko. Stari oče je poskrbel za evojo vnu- kinjo, da je lahko družina breiskrbno žive- la, dokler se ni dekJici oglasila umetniSka kri. Ružica je prišel v etik z neJutterimi Za^rreb&uii. dobi] je nasiov Dimitrija De-metera, pkal mu je in Demeter pa je po-vaibil v Zagreb kot člana gledalište?« orkestara. Tako «e je Ružička preeelil g svojo ženo in hčerko v Zagreb, kjer je mala Marija tak oj paka/zala veliko zanimanje im. zaman. Zdsravniki eo ji odgovorili, da se mora lečiti in čakoti. Ta nesreča jo je tako potrla, da je postala maloduinak izjrubila je veselje do življenja. Toda ▼ n>jl j* živel mo£an duh, sretno je prehrtela krizo, dala je operi elovo in se preselila_k drami. Tu sele so 6€ prav radovale v«e njene velike sposobnosti. Še kot dekliea ee je seznanila z malim Ferdom markizem đe Sfcrora, sinom itaii-janskepi čaetnika. ki je Ml kot vpokojenec UFlužben v Zajrrebu. Pozneje 5p Jp razvila med njima lju*>ezen in leta 1870 sta se porobila. Ferdo markn Stto*xi je bil najpre>j suplent na zagrebski prmnazrji, ko so pa pa hoteli premestiti. se je eahvalil za dr-žnvno službo in sprejel administrativno me-eto v srledališeu. kjer je poka-Zniil veliko ra-zumevanje za jrledališko um^tno^t kot izboren organizator in tuđi pevec. Mariji Ružička-Strozzi je delovala pri zafirrebškern gledalištu v nafelavnejšem času Andrije Fiana. ki ji je bil enako vreden partner. T^žko je reci, v kat eri vlojri je bila boljša. Nnfitopala je z enap ni mojrel nikoli pozabiti. Redki ^o jrledališki umetniki. ki r>i prazr.ovali jubileje 55letnejra nepreti^ianega dela y gleda-ličču, kakoT jra je pra-zmovaJa pokojna naj-slavnej.^a hrvatska grledališka umetnioa. O-astovala je tuđi po kulturnih sredi^čih Evrope in pov^oci ie dosejrla velik uspeh. V Parizu so jo nazvnli »>lovan.našsi Mlakara«. Kljub temu »ta po v kratkem v Ljubljani premiera »Ihidioa na vat*i«. S F*inom Mla-karjem gva ^e domenila za >Slov. N'arod« za kratek razgovor. OW*kal «*ni jja v soboto poj-oldne v operi, kjer je bi i ravno ^re.di iela. »No, ob 7. uri v kava mi na svidenjele Mlakarjev »Hudič na vaši« je balet, ki je narital na Lhotkovo podbo leta 1934 ob našem sinjem Jadnvnu v prekrasni Budvi, kamor sta bila Mlakarjeva pohitela na od-dih. Namestu oMiha ju >o (Šakalo deio ^ zopet dtilo. S koncem počitjiic je bilo se-*it:ivljeuo tuđi ogromno ojrrodje novejra baleta, ki je bilo prvič u prizor je no v Curichu, kasnejc v Karlsruho v NemOiji, letop aprila pa v Zajrrcbu. Svetovno čaeopisje jolj v puperlativih, posebno pa podcrtavalo cx!]i£ne plesne zmožnosti Pie in Pina Mlakarja, ki na«to-pata v »Hu'liču na vati« kot plavna pleKil-ca. Imrzenibka kritika poulajja, da je Mlakarjev balet pravo razodetje. Točno ob 7. uri je pri se 1 Mlakar. Prvi vtiei, ki jih dolnž od Pina. ^o kar naj-bo!j>i. Simpatifen je, nekoliko nervoren, oljubiti. da si ogledam ^e glavno vajo »Huiica na va*sd«, ki bo le v neka; dneh. Pre>Li sva Se nekaj postaj iz plesne karijere Mlakarjevih, njun^ kri-iarenje po evetu, ko sem ga vprašal, kako ie zadovoljan v svojem pokliču. No. Mlakarjeva sta idealista in poveem razumljivo je, da sta v očigled znatmih uepehov v svojcin delovanju zadovoljna. »Mnogo dela je, ra?. napore-n je najin poklk1, ampak lep.,.«, je h koncu veselo potrdil, na kar eva se hitro po*lo\nla, no^5 je na*ttopila. MUkar se je pa \isede4 na kolo in odbrzel tja proti Viču in dalje v Bokalee. kjer eo jra gotovo že ćelo tiro željno pričakovali. kajti interview za »Slov. Narode ni bil predviđen, kot običajno nišo točno doloieni razgovori z oee^ami, ki jim vedno in znova manjka č-asa. Eden 07. dva izmed teh eta Mlakarja, za katera bi moral i meti dan po več kot 24 ur, pa b>i bilo £e komaj dovolj. 0 dolu pri >Hudiču na va^i« pa drugič! R. Ko«. Petelini kokodajsajo, kure kikirikajo Fraacoski o2en}alu izpremin]a}o operativnim potom kore v peteline in narobe V paviljonu Tmanoeti na pariški raze-tavi blizu vhoda pozdravi posetnike često kiki-rikanje pertelina. Kako je priSel petelin v paviljon znanosti? I^ep, krepak petelin % bujnim grebenom in močnicni os troga mi, to j© sicer simbol Francije. kakor Marianna in bi bil na razwtavi v franoosk] prestolici razumljiv, toda zakaj naj bi prišel baš v paviljon znanosti? To ee je zlelo tuđi ču*ino prezidentu Lehrunu. ko mu je petelin iz vsega grla zakikirikal v pozdrav. Poro<5ali snio že, da ie, ^premljevaleo hitro po,>asnil prezidentu, da ta petelin eploh ni perelin, temveč kura iz pemtninske farme College uči!iški profesorji, je v tihem drevoredu blizu Porte MoJifor in profesorji iz Collejre de Franre naiialjn-jejf> tu prtfvkuise. ki em }ih bili začeli raz-iskovalci dr. Pezzajd, O^ridroit in ^nd. Tu kikiriknjo kure, ki so jih operativnim potom izprcinenili v peteline in kokodaj^a-jo petelini. pri katerih #*o dosegli 7. operacijo n&sprotTvo metamorfozo. Kinirgov nož ee je povgral z ujsodo ter n-aenkrat prrokre-nil njibov razvoj in žrvljenjski f-jnoter. Operacfja je hitra in ne povzroča nobe-nih bolečin. Morajo jo pa napraviti na ko-ko&i in petolinu fetočaisno k3:t: tran>?r 1on-taoija se ne srne zavleči. Petelina in kokoS polože na operacijsko mi-zo, ju i>nwujo «* kloroformom, oskubejo določeno m&sto na bokih in kirurg ee k>ti dela. Med dverna rebroma prereze najprej pete-linu telo, kjer so njegove apolne žleze odpornejše. Kurji jajčoik >e občutljiv or^ran ,operaedja mora biti zelo kratka in hitra, da se posreči. Pe-telinovo rano podvežejo, da. ne od teka kri, žJezo, ki iz.premeni peteJina v kuro, polože med dve sterilizirani etekeled, peteim pa počaka ta čas, da končajo §e operacijo na kurL Začetefc openacije je iftti, kakor prd kuri, z i-zrezankn jajf-nikom pa morajo ravnati xek> previ dno in paziti, da ne izgubi kura preveč krvi, ker bi ee sicer operacija ne poHT&ČOa. Jajčoik takoj pfezie»o na pete Una o ^o>-fino med ledvico ni rebri, ki jo je naravi kot nalaač pripravUa za to operacijo, po-tem pa končajo operacijo transplantacija ileze na kuri. Rano ekrbno zašijejo in kmalu se petelin in kokoš vrneta k svx>^ družini, ne da bi eeveia slutila, ka.j ee je z njima zfrodilo. Izpremiemba. traja več me-secev, njeni zaČetki ee pa pokažejo kmalu. 14 dai po operaciji neha petelin kikirikat- in čez me«ec dni .e začne kn&iti in sušiti, kar je najzanesljivejši znak na-prehe. ^ —————■"^— i Skrivnost Otoka na nebu Te dni je prvič stopila elovrška nogtL na \Th strmeg-a skaJovja v velikem Ari-zortđkem kanonu, ki 90 g^i na-zivali domaćini pesniško >Otok na nebu«. Planinci mu pravijo Sivov hram in mnogpo ekspedicij ga je zaman na-akakovalo. To je pravi oto4t, ki pa je pustila voda. ko je pred da\-nimi čaši razjedala prepad Velikega kanona in tigar g-ladke navpične stene Strle nad 400 m iz dna kanona. Na vrhu je gorska pla-nota, kamor do konca preteklegpa tedna §e ni bila stopila človeška noga. Znanost je bila tem bolj radovedna, kdaj bodo te pećine premagane, ker sr> u^enjaki mislili, da so se utegnile ohranlti na njih prada\Tie rasti i ne, morda pa tudl zavali, ki jih nikjer ve* ni. kajti p'.anota je bila temeljito izolirana od sveta. Oeo-logi menijo, da je stara ta planota 100 000 let. Vsi napori plezalcev, da bi prispeli na vrh strmegu skalovja so se izjalovili, kajti kamenje se je kružilo tako. da ni bilo mogoće zabijati vanj kavijev. Tuđi z letalom ni bilo moglo-šče). — 12.4fS: Vreme, r<>ro?ila. — 13: Ta**, sporfnl, obvestila. — 13.15: Koncert radij-skepa ork?«tTa. — 14: Vreime, borza. — 18: Zborovske pesmi (plo«šfe). — 18.40: Protsvetni spored prihodnjepa ln»ta (ff. Vinko Zor). — 19: Cas, vreme, porofila, »pored, obveetila. — 19.30: Nar. ura: Min. za te-le*=no \-zgojo naro»la. — 10..V): Deset minut zabave. — '20: Za dobro voljo. Sod^lujo: GregorčeA' pihalni kvintet in tercet Stritar. — 21.15: Schumann: OtroSki prizori (klavir: dr. Dohnanv) pk>>če. — '21.H0: Koncert radijskega orkestra. — 2*2: f'ae, vreme, po-ročila, spored. — 22.15* Radlj^ki jazz, vnips-ne spe*ve poj3 g. MiTko Premelč. — Kont'C ob 23. uri. Pelek. 1. oktobra 11: šolska ura: Sprehod [x> novinarski raz-stavi (g. L. Mrzel). — 12: Po rui^ih loirih in grajih (plo^če). — 12.4o: Vremo, poro-čila. — 13: Cas, epored, obve«tila. — 13.15 Orkestralni koncert (plošce). — 14: Vreme, borza. — 18: Du?t: klavir in harmonij fa za seboj. r # — Opazoval sem ga že veokrat, kako vas zasde-duje, pa mi je vedno ušel. Bil sem mu za petami. Po lestvici je apleeai na teraao, jas pa «a nju. Komaj sem pa stopil na streho, sem apaafi, kako je i2te@nH roko. Stoočil sem proti mjernu... Bflo je že propoano. Opedoo je bi ie vrgd. Zofeadii sem se vanj in ga pahnil s strehe. Se dobro, da vas ni-sem ubil. Sko±% hotel sem ga prefliti, da bi bil povedal, kdo ga je poslal, — je vađihnil Bourjal. De Branceflin se je ozri na zveatega slugo, ki mu je bil de enkrat in proti njegovi prepovedi stoo-il usftugo. — Iz česa aldepoš, da je hotel napasti baš mene? — Kaj ga niste apooiaH? — Spozna!? Mar sem ga poonal? — Sluga... aaj veođar veste? Sluga taste (teme, ki ste mi bili naročili odpeljajti jo domov. Robert se je apomnil poMmjenega dbraoa, ki ga je bfl opazil pri lađy Heieni Zdaj je bia stvar do-kamna. — Bil sem na at*o&kt go&pod nadporočnik, — je nadailjeval Bourjal. Ko sem jo tište bvne noči pripeijal pred vrata, mi je dejefia smeje, da mi je kar kri zastala v žflah: Cc boste videla gospoda de Brancelina, mu povejte, kako gktooko sem mu hva-ležna za njegovo dobroto. Nihar naj ne pcsaibi na mene kakor Ja« ne bom posrbila nanj.. Xn tudl sluga se je autanoko sm«hljaL In če mi verjamete, boete oprezni. Zdaj vas pa vfimAum ie enkrat, aM me potretoujete ali ne — Mir je t* takoj sldenjen in tistega vežera ao Bovarjukrvi tovari« na stražnkd mMBi, da se ga je Bourjal po^^eno oMstaL Minilo je več neanirnih m n»ra6nih :