62. številka Trct. v petek 3. marca !3C5 Tečaj XXX, Wm~ Izhaja vaakl dan. "M u-ii ot) nede'iah iu praznikih ob 5. uri. ob ponecielikih ob un ziutrai. -smlrii«* Številke t*e procajajo po 3 nove 6 f>totink» mnaeih tobakarnah v Trstu id okolici. Ljubijani. fiorici, hi. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, >t. Petru. r-fžani, Nabrežini. Novemmestu itd. 'clase Iu aaročbe sprejema uprava lista „Edinost". uliem • rrio Galatti St. 1«. — Tratine nre so od pop. do iTefer. — (Jene oelasom 16 st na vrsto petit; poslanice, -mitnice. javne zahvale in domaći oiriasi po pogodbi. ^^o^cc TELEFON S ter. 11*7. Edinost G.asilo polit.čr.ega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć ! Naročnina znaša zh vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece «i K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo ua uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Gior&io Galatti 18. (Narodni doin.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ronsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilnieni račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Ljuti boji na ruskem levem krilu. 8AHETCN 2. (Petrcgr. brz. agentura). V centrumu id na desnem krilu je bilo v mnoli tioč. vse mirno, dočim je na levem ruskem krilu divjal trdovraten boj. Vztočni Helek v Kudiassnu je odb 1 silne napade Ja;>oncev ter obiržul svoje pcz cije, ker mu e priš a na p:nco5 ena kolona, ki je napad a Japonce na zapadni etrani. Potem, ko je pa ta kolona zasedla dve soteski, to Japonci e no pr.tisn li nanjo, ter je incela mnogo it-gub. Ruaka sprednja straža je bila blizo l'benuvuza tr.ktat napadena od sovražnika, toda odtili je vsa napade. Dalje proti zapadu s j Japcnci oi 3. uri po n >či napadli sotesko (rutalio; nekoliko napadov so naše čete cd bile. Okolo l'- ure dopeludne je boj ponehal. Kuska sprednja straža se je iz sprednjih ltrdb, katere e japonsko topn štvo razdejalo, umaknila na bliinje talej 1 tžefe, bolj utrjene zieije. Okolo ure zjutraj so Japocci na-adl Nanšanpu, toda bili 83 odbiti. Od danes zjatraj ob-treljavaio Japonci vso okolico cb 1'utilovem griču. Na desnem ruskem krilu e rši ž vebno streljanje topništva. Hunguzi razstrelili most. PARIZ 2. Tukajšnji listi poročajo ic 'etr« grada, da so Hunguzi pod japonskim vo lš:vom razstrelili pri Jesingu iniet, dolg 12(J0 metrov. Vojna se bo nadaljevala. TOKIO 2. (Rauterjev biro). Na nekem «nodu k jcstituc jonilne stranke, je predaed-tis povdarjal, da ni pmeti verjeti lažnim vestem o miru. Vojna te bo nadaljevala i Kler ss doseža svrha, ki bo zamogla jam-č ti za dolgotrajni mir. General Steselj. PETROGRAD 2. General Steselj je -».I dane* poptludne v (irskem Salu vspre-jet od carja v avdijenc . Dogodki v Rusiji. BATUM 2. Povodom nemirov v Ku-*a:&u je bilo ob spopniih s krzaki veo o^eb ramenih in ubitih. Red je zopet vzpostavljen. ROSTOK ob DONU 2. Policija je pri več osebth ntš:a in zaplenila znatco množino *modn ka in orožja. Mnogo tovarniških de lavcev šLrajka. MINSK 2. V tej guberniji je prenehal pen k v solat. PETROGRAD 2. V Teodoziji je bilo povod m židovsk.h demonstrac j ubitih 50 o§. b. PETROGRAD 2. Zistopniki moskovske borte so cdposlali carju uiat>ostno adreso, v kater: so povdarj&li, da so privrženci prin-•vjia a »Folut zrna. Car je včeraj cdg ivorii, da tra vesel:, irlasti v tem leti težkih izkušenj, >ia je ti fetjn <*tal zve*t stari podlagi ruskega državnega življenje. PODLISTEK. 144 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avg~uata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Frevel M. O—6. Grk je stopil iz klanca na vrh ;n omeni tujca. — Cuj, je rekel Benečan Zanetto, star mornar s:, poznavaš tu vsako ped. Me li hočeš z barfco prevesti od tu v Benetke, da me ne vid jo v Zadru? — Zakaj ne bi ? — Moreš se-li tu odtisniti od kraja ? — Morem. — Ali etena pada navpično v morje, pa vo is jc globoka. — l)af kdor se je tu pogreznil, ne izide več. — Ali kje odtianenro od kraja ? je vpra--al Benečan. — Lahko, gospod, se je nasmejal Grk, -t pivši do roba stene in pcmolivši prst na PETROGRAD 2. V tovarnem okraju Orehov-Sujevo, ležečem cb železnici Moskva* Nižni Novgorod, je pričelo štrajkati 40.000 delavcev. Med delavci je prišlo do prepirov in pretepov, valed česar je bilo ubitih 21 delavcev. Kakor tukajšnji litt. iz Moskve pore čaje, so nastali prepiri radi tega, ker bo se proti delavcem, ki so napadli nekega to varnarja, p'stavili drugi delavci. V okraj je odišlo vojaštvo. V viboržkem mestnem dela petrogra ?kem je včeraj priče'o štrajkati 10 000 delavcev raznih tova.n. BAT UM 2. Delavci v carinskem po« slep u, ki so razkladali blago, so daue§ prenehali delati. BIELOSTOK 2. Včeraj so tukaj pričeli štrajkati delavci vseh tovarn, delavnic in tiskarn, skupno 10 000 mož. Maksim Gorki. PETROGRAD 2. Maktiim Gorki se je po svoji konečni osvoboditvi podal v Rigo, kjer se sedaj mudi njegova prijateljica, igralka Andrejeva. Trepov mu je potovanje dovolil, toda Gorki se je moral piBmsno zavezati, da ee vrne v Petrograd. Gorki ni utegnil niti iti v stanovanje svojega prijatelja, kjer biva njegova žena z otroc;. Najbrž se kmalo povrne iz Rigr. Svečenik Gap on. PARIZ 2. List »Mat n« poroča iz Že-nove, da je svečenik Gapon dospel tjakaj. Več ruskih revolucijonaic»v je bilo žnjim v zvezi. Gapon se skriva, ker Be revolucijo-narji boje, da ga ne bi švicarska vlada izgnala. Ogrska, kriza. BUDIMPEŠTA 2. Posl. Julij Rubinek je prijavil svoj izstop iz liberalne stranke z razlogom, da si hoče povodom predstoječih parlamentarnih razprav obvaiovati popolco svobodo glede gespodarskih vprašanj. BUDIMPEŠTA 2. »Pester LUyd« po-roča z Duntja : Kakor se v obveščenih krogih govori, h > dr. Aleksander Wekerle v najkrajšem easu poklican na Dunaj pred vladarja. Krona je baje pripravljena poveriti omenjenem«! državniku sestavo novega kabineta na nastopni podlagi : v vojaškem pogledu se takoj natančno ievrše sklepi odseka devetih členov; v gospodarskem pogledu se ohrani carioBka skupnost v kakoršnikoli obliki do prenehanja trgovinskih pogodb, eventuelno za daljšo vrsto let, medtem se pa vrše pogajanja med obema vladama ter skleneta oba parlamenta novo uredbo glede gospodarskih odnošajev, eventuelno tudi na novi podlagi. Na Dunaju so mnen a, da bo dr. Wekerle pripravljen prevzeti sestavo novega kabineta na tej podlagi. BUDIMPEŠTA 2. Cesar je poklical !♦» ossb na avdijsneo. Pet teh jih pripada liberalni stranki. 0 opoz:cij', eden je izven strank. Prva avdijenca bo v soboto, dne 4. t. m. Brzojavne vesti. t Moric Weitlof. DUNAJ 2. — Prvo mestnik nemškega »Schulvereina« dr. Moric \Veitlof je predpo-ludne umrl. Parlamentarno. DUNAJ 2. Tiskovni odsek je sprejel predlog pesi. Grabmtjerja, po katerem bode državno* in deželnoib raki pcslanci za časa zasedanja izključeni cd odgovornega uredništva periodičnih listov. DUNAJ 2. Proračunski odsek je daneB nadaljeval svoje posvetovanje o poglavju »ljudska šolac, pri Čemer so razni poslanci priobčili želje tozadevnih dežel. Minister za uk je odgovoril na posamezna vprašanja ter je omenil nove rgradbe za nemško državno šolo v Puli. Francozka zbornica. PARIZ 2. Na preapoludanski seji je zbornica nadaljevala razpravo proračuna vojnega ministerstve. ObstrukcJjonizem železničarjev. RIM 2. Obatrukcijonizem železničarjev pojenj uje. Vsi vlaki odhajajo od tukaj po voznem redu. Angležka zbornica. LONDON 2. Spodnja zbornica je po daljši debati vaprejeta adresni načrt z 235 proti 175 glasom. Dementi. MADRID 2. Na uradnem mestu ni ab» solutno ničesar znano, da obišče cesar Viljem VigJ ter da ss tam snide q španskim kraljem. Štrajk belgijskih premogarjer. CHARLEROI 2. Danes je b la na dvo rišče grada Gilly, kjer biva upravni svet rudnika, vržena bomba. Skoda je znatDa. Drugi atentat z dinamitom je btl izvršen v Courcelle proti h š: nekega delavca, ki ni hot«l štrajkati ; tudi tukaj je eksplozija pro-vzročila veliko škode. Nemška invazija. m. Programatična izjava, ki jo je podal sedanji ministarski predsedn k baron Gautsch v zbornici po3larcev, je zadovoljil kakor že dolgo ne kaka enuncijtc ja od vladne mize. Zadovoljila pa je v glavnem zato, ker je zvenela nekako pripro&tD- iskreno in se ni šopirila s t'stim izobiljem govorniškega lepo-tičja, ki ja rado v navadi ministrom v nji* hovih programatičnih izjavah, da žnjim prikrivajo svoje nami ne. Kar je napravilo ugoden utis, ni bila slovesna obljubajeinake dobrohotnosti t?o vseh. To je že eteorotipno v izjavi vsake vlaie, pa tudi tike. ki temelji ca programu ene stranke, oziroma na skupini siraak, ki eo jej zagotovile podporo nasproti drugim strankam, nasproti opoziciji. Glede dr.a Korberja s: vendar lahko z roko prijemal, da je bil v sem, kar je ukrepal, navezan na voljo nemških strank na levici. A vendar je tudi on v neštevilnih izjavah slovesno zatrjal, da je vlada jednako naklonjena vsem, in jednako dobrohotna do vseh plemen. Ne, zatrdilo jednake dobrohotnotti do vseh narodov ni bilo ono, ki je napravilo dober utis v govoru barona Gautscha, ksjti vsakdo ve, da je to le konvencijonelna fraza in nič druzega. Nekaj druzega |je bilo, ki je pridobilo Gautschu nekako zaupanje, ki je dr. Korber ni užival nikdar. BI c to oni pasus, ki je zatrjal, da se bo kurz Gau-te«*heve politike skrbno izogibal tistega kardinalnoga greha Koerberjeve vlade, radi katerega je izlasti med Čehi in Jugoslovani navstalo pravo ogoičanje proti predniku Gaufcchevemu. Baron Gaiitseh je namreč posebno akcentuiral, da si bo vlada vsikdar varovala svojo popolno nezivisncst od strank, da se torej ne bo dajala po volji ali zahtevi kake stranke odvračati od tega, kar spoznava ona za pDtrebno in pravično. Ta izjava je bila, ki je napravila toli dober utis, ker je v nenemških narodih oživela nado, da odslej ne bo zavisno le od despotične volje in nestrpnosti nemških strank, da-li naj države a uprava daja tudi nenemškim plemenom to, kar jim je dolžna dajati p? principu jednake pravice in svobode ra vseh. Obljubljena emancipacija od despotične in vsikdar krivične volje nemških strank, ko gre za zadoščevanje naravn:m in tudi po pozitivnih zakonih opravičenih postulatov nenemških plemen — ta je bila, ki je zadovoljila, Poslanec Ploj pa je v svojem govoru o prvem čitanju proračuna apostrofi ral vlado, da smo mi Hrvatje in Slovenci ža siti lenih besed in da bi mi enkrat že radi videli pravična dejanja. A taka dejanja so pa možna le v tem slučaju, ako se vlada v resnici emancipira od — samovolje nemškega ta-borja, ki je bila dosedaj vajena b.t" diktat i-rica tudi glede interesov druzih narodnosti, torej tudi v vseh takih pogledih, ki niso čisto nič prizadeti opravičeni interesi Nemcev. Stališče Slovencev nasproti sedanji vlafli. (»ovoril državni posl. dr. Pluj v zbornici poslanrev dne 10. februvarja 1905. (Zvršetek.) Saj mi nočemo tajiti, da v taki državi narodov, kakoršnja je Avstrija, nima nobena vlada in nebena uprava lahke igre. Ali na drugi strani smo trdnega uverjenja, da vsako odmikanje od stroge Črte nepristranosti in pravičnosti mora le večati do neznaernosti težave (Živahno pritrjevanje) in peželjivost že zadovoljenih narodnosti. (Odobravanje.) Mi Hrvatje in Slovenci ne zahtevan:o nikacih prednost', "nikacega posebnega pospeševanja, mi zahtevamo le od vlade in uprave, da tudi nam v prilrg v polni meii uporabljati pravo in zakon v vsakem pogledu, ter da nas čuvati v našem naravnem narod- levo stran, tam-le za stezico je gozd, stokrat že sem od tam odt snil čoln. — Kje? Kje? je vprašal Šime, pristo-pivši k Grku. — M» tu, tam ! Kir Šime! se je nagnil gusar, kazaje s prstom. V tem se je Benečan hitro umaknil ra en korak, iz-pod črnega plašča je zablestel precej doig nož, ki se je zaril Grku v tebra. < >usar je raječal in dvignil roki v zrak. Š:me ga je sunil s pestjo v brbet, a Grk je omahnil s skalovja v globoko vodo. — Take, je tekel Banečan, naj si išče steze v pekel. Jevzemši nas dveh ne sme ni kdo vedeti, kdo je v resnici dal zadaviti Jelisavo, kdo je plačal morilca. Grk ni smel ostati živ, svet pa ve iz njegovih ust, da s*> ga najeli bratje Horvat: ! Marija živi in bolje je tako, preko nje se bomo mi pogajali s šišmanom. Pojmo Šime ! Venecija je dosegla, kar je hotela, sedaj je odzvonilo pomirjenju. Da. Jedno bodi sedaj vaša briga. Ne dopustite, da Marijo prevržejo v Neapelj. — Pojmo! je šepnil Š:me, stresši se in nategnivši plašč mečneje. Dva tedna pozneje je klečal v prazni cerkvi svetega Krševana v Zadru škof Pavel, utrujenega obraza, a kraj njega je stal povešene glave junak Herislav Paližna. Grenke solze so tekle po Pavlovem obrazu, žive molitve so kipele iz njegovih ust. In škcf je šepnil : — Bog daj pokoj burni ti duši, Kotro-manoviceva hči! B g ti odpusti grehe! Krvavo si živela, krvavo končala, ali Bog naj kaznuje ono grešno roko, ki te je neusmiljeno usmrtila, ki je zadavila slabotno ženo v 10b stvu. Ti Berislav, poštena duša, je vstal škof in prijel mladeniča za roko, ti si priča naših dejanj in veš, da smo čisti. Ne raepa-Ijata nas ne mržnja, ce sovražtvo, ampak želja za pravic?. Vrag je razdejal mo3t po mirjenja. Oh vem, is oči jim čitam, kako obrekujejo: To je Horvatovo delo. Biskup je vzel Jelisavi življenje, ker je Šišman ' njemu vzel škofijo. Prokleto obrekovanje ! ČiBti borilec si ne masti roke s krvjo slabe-jega iz zasede, čista naša duša stopa brez ozira naprej do vzvišenega cilja. To si zapomni. Jaz grem po kralja, ti pojdtš z mojim bratom v gornje strani. Ako te bojna sreča ponese v Zagreb, obišči svojo zaročnico pri pobratimu Lancelotu, poljubi jo tudi za me in reci jej, da bo tvoja, da vsaki dan prosim vsevišnjega Boga, naj vama prikrati trpljenje, izskušnje, naj vaju enkrat združi sreča domovine. — Škof! Oče! je vskliknil Berislav, ch močna je tvoja zaobljuba. Mislil sem, da sem blizo sreči, a v tem je pritekla široka reka krvi med menoj in mojo deklice. Usoda je razvihrala hudo burjo, nova vrsta krvavih dogodkov vstaja nam pred očmi, bolj in bolj se odmika sreča, ali jo dosežem kedaj ? (Pride še.) nem, političnem, gospodarskem in kultureloem razvoja pred neopravičenimi vtikanji nasprotnik >v. Živahno pritrjevan e.) To je tisto, kar rshtevsmo cd vlade, n as menim, da v§ak% v resnici avstrijska morda zgodi še 'e konec junija — čuli o mnogih posamičnih zmagah Japoncev in Ru-s^v, ali odločilnega se gotovo ne zgodi ničesar poprej, razuo ako bi Japonci uvideli, da s čakanjem pcstaja njihova pozicija slabša vlada bi morala hitro, kakor le možor.J zp^- z vsakim doem, :n se vsled tega Ojama ure mudila v celici, in ko je zapustila mo-d ti te zahteve in že'je. (Pritrjevanje.) odloči, da iz defenzive ki ne m- re prinesti ' rilci, je isti sedel kakor okamcnel. Vel.ka Predao zaključim, dotaknil bi se rad se dobrega njegovi armadi, v obupaiju prestopi kneginja je z objokanimi očmi in vsa raz-neke t-čke, ki je pstbnega, aktuvalnega v ofenzivo, kar pa bi sa. sevela. moralo burjena prišla iz cel cs. Govori se, oa je pomena z odrom na različne dogodke, ki se zgoditi takoj, k> odneha slabo vreme. Ali takoj izjave mori!čive sporočila carju v zadaje čase vrč s v e ni drugi polovici me- i nade do odločilne zmage nima Ovama : z Carskoje selo. nsrh e. To je vprašanje našega državno-1 ozirom na taktični položaj njega armadoe pravnega i o gospodarskega razmerja do fronte, ki je objeta od treh strani ; — z ozi-O grške. rom na inferijornost njegovih sil; — z ezi- Ne mislim na to, da bi tu podajal o rom nato, da je ruska pozicija povsedi mečno ten vprašanju kako teoretično razpravo,' utrjena, začenši pri reki L aobo, zapadno od kako kritično po;ašnje7an e zgodovine na-; Betsia, potem ob reki Hanbo do Šantana, gjdbe cd Uta 1*67, ali pa kakov krit čsn dalje preko L;nšipu, vetečno ob reki Šaho— opis posamičnih f;az različnih obnovljanj te Banjapudza, soteska Vanfulin—Matsiundan— nagodbe. Jaz men.m, da naj bi se dan >s v Ubonpilu—Sanlunju;—Tsianian itd. na jugo-tem' vj rašaDju še re govorilo mnogo o možnih vztočno stran. eveatuvalncstih v uredbi našega razmerja do Do objetja enega ali druzega ruskega Ogiske n da bi se nasproti temu vprašanju krila pa gotovo nikoli ne pride vBpričo veče ne zavzemalo rgolj teoretično stališče. Stvari moči in obveščevalnega delovanja veliko bolje niso še v takem stadiju, ki bi že popolnoma ruske kavalerije na imenovenih bokih, dopuščal prave sklepe. General SteseJj t Moskvi. Jaz bi rekel le toliko: Mi Hrvatje in Iz Moskve poročajo, da sta general Ste- Movenci stojimo nasproti dogodkom na Ogr-j selj in njega soproga minoli torek v Cudo-ekem kakor prendni opazovalci in hladni vem samostanu prisostvovala zadušnici za računali. M tud; nismo posebno iznenadjeni pok. velikega kneza Sergija. Prisotna je bila po dogodkih, kajti, gessoda moja, kamen s» tudi velika kneginja vdova Elizabeta, m začel valiti še le danes, ampak se vali že v znamenju tega oproščenja, je vzela svoj zlat' naprsni križce ter ga dala morilcu. Mordec je pokleknil pred veliko kneginjo, objel njeni nog;, poljubil rob njene obleke ter | pri tem silno ihtel. Velika kneginja se je pol i Ločitev cerkve od države na Fraiicozkem. ( lem-neeau je pisal v listu »Aurore«, da je državni podtajnik Merlon v zasebnem razgovoru iz avil, da bo zbcrnca o zakonskem načrtu glede ločitve oarkve od države sicer takoj razpravljala, da se fco pa vlada zadovoljila z načelnim sklepom o načrtu ter se bo s posebnim dostavkom načrt zopet vrnil tozadevni komisiji. To da je načrt vlade, ki ločitve najbrže ne izvede pred bodočimi novimi volitvami. Obstrukcijoni/em med italijanskimi železničarji. Rimski listi poročajo, da obstrukcija že lezničarjev ponehuje. Iz Rima poročajo, da od tamkaj vlaki redno cdhajajo. A med tem ko je v Rimu postala nekoliko manj živahna Vel ka množica ljudstva je ves dan ob- obstrukcija železničarjev, se pa nadaljuje ob dolgo, le da se to ne godi s tisto brzino, s kroževala hotel, v katerem je bival Ste*elj. katero se utegne valiti odslej. Mi stojimo, Deputacija mesta Moskve, na čelu jej župan, kakor eem že cmeniJ, tem dogodkom na- je ponudila generalu soli in kruha. Steeelj je sproti kakor hladni računariji in kakor taki na pozdrav županov odvrnil mej drugim na-smo menenja da se zbornica ne sme ome- stopno: Ni bila naša krivda, da je padel jati nasproti tem dogodkom na ulogo gle Port Artur; mi smo se branili, dokler je bio dalea, hipnotiziranega cd izvfstnih nazorov, možno. Že od o'stobra naprej 'so nas Japonci aii pa potrpežljivega gledalca, marveč da imeli v evoji oblasti. Potem, ko bo v raz-more previdno misliti na vse potrebno in dalju štirih kilometrov zavzeli vse važne potem energično postopati, in sicer to v času, forte, bo zamogli veaki trenotek vdreti v ko nasprotn k. ki prej ko slej zamahne za Port Artur. Z žalostjo napolnjenim srcem sem ularec, ne bo še popolnoma, ali vsaj ne se videl prisiljenega, predati Pcrt Artur, ker povsem priprav jen in to vrhu tega še z j sem smatral za s\ojo dolžnost, da preprečim naš m denar em. j sicer neizogibno prelivanje krvi. Japonci niso Tej dolžnost, visoke zbornice stoji na dobili Port Arturja v oblast brez velikih eprot tudi odgovarjajoča dolžnost vlade, da kar mi je priznal sem general Nogi. trd so in energično upre oko v to, kar je Od brodovja nismo zamogli pričakovati po ne zogibao in ukrene vse odredbe, da bodo J >8to je bilo uničeno po sovražnem v t.r mernem trenotku interesi te polovice ognju. Zadnja brzojavka, ki smo jo dne HO. ironarhije zavarovani v vsakem pogledu, oktobra m 1. prejeli od Kuropatkina, nam (Zivah a pohvala in pleskanje. Govorniku fo j® obljubila pomoč. Kitajski rzvestitelji fo čestital;, i Mm poročali, da se Rusi bližajo. Toda Ja ponci so nam neše nade podrli, z vestjo, da se brodovje Roždestvenskega nahaja pri Madagaskarju ter da so Kuropatkinove čete pri Mukdenu. Ob pomanjkanju streljiva in živil se nismo zamogli dalje držati. strukcija v Neapelju, Genovi in Raveni. Vsi vlaki imajo velike zamude. Med potom so bili med železničarji in potniki izgredi. V bližini Neapelja bo potniki pretepli železničarje, ki s j morali poklicati na pomoč orožnike. Minister javnih del Todesco je izjavil v zbornici, da bo vlada strogo postopala proti železničarjem. Če bi jim hotela ugoditi, bi potrebovala 100 mil. lir. V konstitucijonelni Italiji imenujejo sedanje gibanje med delavci, ki zahtevajo zboljšanje svojega položaja, o bstrukcijo-nizem, dočim se v Rusiji isto gibanje nazivlja pa — revolucija. Rusko-japonska vojna. Trst, 2. marca 1906. Položaj obeh armad. (Dopis Iz strokovnjaškega peresa.) I. Umorstvo na velikem knezu Sergiju. Tudi da=es je razvidno z poročil obo- Morilec velikega kneza Sarg.ja je do jih, da gre le za praske v svrhe rekogno- spel svoj čas iz Pariza v Moskvo. Govori se, so ranja na veej fronti, s sebno pa na obeh da je bil t*hiik. Njegovo rodbinsko ime je krilih. Izlasti na vztočnih krilih, na japonski neznano. in na ruski strani se rekognoscira, o čemer O obisku velike kneginje vdove Eliza-se vreč t idi boji močoejih oddelkov skupno bete v celici morilca njenega Boproga, so z artilerijo. Japoaci nadaljujejo, kakor do- ruski listi priobčili nastopne zanimive poslej. s fjrsiranem gorskih sotesk gorovja drobnesti. Velika kneginja Elizabeta je pri-Taliag v centrumu ruske vztočne armadne šla, zavita v črno zegrinjalo, okolo ♦>. ure tr d". Toda v obče brez vspeha. Predvidiati zvečer v pisarno jetnišnice, v kateri je zapit je tudi za nadalje, da desno krilo armade morilec velikega kneza Sergija ter je zahte-Kuroki, k: se ol 22. februvarija dalje, vala od višega uradnika, ki je bil v službi, eKuša raztegniti na eevero vzhod in vzhod, naj jo edvede v celico ncorilčevo. Ko je viši i-totako ne t o melo v«: eha, ker mora tretja uradnik Bpcznal veliko kneginjo, je ukazal (vztočnat ni'ka armada prijeti to gibanje v poklicati ravnatelja jetnišn c?, ki je kmalo fronti la ob boku ter je zaustavit . Kajti po prišel ter odvedel veliko kneginjo v celico, sedanji ruski f.omoi Črti — ako jo nave- kjer se naheja morilec. Pred vratmi celice je ieiuo po vret: : Tsian^an—Sujdun—soteska velika kneginja z-.ukazala esebam, ki so jo spremljale, naj cBtanejo zunaj, sama pa je stopila v celico t?r zaprla vrata za seboj. Morilec je sedel, vtop jen v misli in ko je da Dal n — Sanluojuj — Mat Mjundan—aoUska — V a l fu 1 d—Banjapudza (Panj pu) — je japoa-e*a de^na krilni armaia obj»ta na jugovzhodu, na vehudu. na severo vthoriu in ia zagledal vstop'všo, je v začetku menil, severu. No, ker pi je b la gorirečeoa obje-malna črta od Rusov od oktobra do 3. tebruvarija — računano < d severa ven — polagoma vedno b)lj utrjevana, in vedno m( "aeje zasedena, ter se bo to godilo tudi Domače vesti. Imenovanje. C. kr. namestnik je imenoval namestmškim koncipis^m konceptnega prakt kanta dra. Jurija 8 c h 1 o g 1 pl. Ehenkreuz v Poreču. Narodni greh ▼ SovodDjah. Prejeli smo : Cenj. čitatelji nij vedo, da je bila vest, priobčena pod gornjim naslovom v torkovi številki »Edinosti«, hudo pretirana. Jaz sem bil tudi povabljen na tisto »veselico«, a prisnati moram resnici na ljubo, da nisem videl tistih narodnih grozodejstev, kakor jih je v svoji razburjenosti slikal gosp. X. Ona »veselica« ni bila ničesar druzega, nego navadna pustna, toda rodbinska medsebojna zabava, ki se je vršila v prvi vrsti med sorodniki in nekaterimi piijatelji. Da je bilo med temi gosti tudi gospode italijanske narodnosti, to ni po mojem mnenju šb nikak narodni greh. 8icer pa ponavljam, da vsa Btvar je bila strogo rodbinska torej brez vstopnine, ne javna, ampak le ttrogo prijateljska. — Obžalujem, da se je oni gosp. X. toliko zgrešil proti taktnosti in gostoljubnosti ter da je zlorabljal prijateljstvi-. Tudi ni res, da se je s tem ž ilil narodni Čut, ampak ravno nasprotno je bilo ; dvorana je bila polna slovenskih Irjbojnic, igralci so jih nosili na prs h, a v slovenski igri je sodeloval celo neki gospod italijanske narodnosti. In v tistem »odboru« (čb hočemo že tako imenovati) eo bile pač dobro poznane osebe, ki ne bi tako zlepa trpele žaljenj na narodni čast^—Sicer pa, dragi gospod X., če že hočete javno prodajati svoje narodno mišljenje, Vam ne manjka druzega vncbakriČeČega gradiva v naših So-vodnjah. S cer pa brr z zamere ! Y. Sam satan ne more biti zlobnejši ! Drugi lahonski list poroča isto, samo da dostavlja v svoji perfidnosti, da je slovenski vojak — žalil Italijo in laškega kralja !! Nam ni ta dogodek poznan v vsej natančnosti, toda že fakt, da eien laških listov podt ka vojaku gornje žaljenje, dočim drugi, prvemu povsem sorodni list, nič ne ve o kakem žaljenju laškega kralja — že to dejstvo, pravimo, nam je v zanesljiv dokaz, da je prvi list grdo lagal in da je v svoji brezmejni perfidnosti le hotel podtaknit' nepristojnost, eliČno oni, ki jo je zagrešila laška družba. Hotel je menda očistiti svojega eo-mišljenika na način, ki bi mogel postati usoden za ubrgega vojaka. Ali ni to satanska zlobnest?! Take perfidne »špase« moramo Slovenci vsaj na svoji zemlji etrogo zabraniti vsem izzivsčem, drugače nismo gotovi, da nas ti »kulturni« ljudje nekega lepega dne ne spravijo pod ključ — potem, ko so nas krvavo žalili ! »Reci mu, da ti ne poreče« ! To je tak tika naših nasprotnikov. Ta taktika jim je tudi često izvrstno elužila! Ker pa Lahoni ne gledajo na dostojnost argumentov s katerimi se branijo, bo treba tudi od naše strrni izbijati — klin s kinom! Maskarada »Tržaškega Sokola«. Na naša tozadevna poizvedovanja smo prejeli le ta le odgovor : Bodite uverjeni, da se ukrene tudi to pot »89 potrebno, da bo mogel naš »Sokol« zabeležiti v knjigo svojfga Življenja prireditev, ki mu gotovo £e pomnoži med našim občinstvom Birapatije!! Ce so že dosedanje vaje in venčki »Sokola« med najpri-ljubljenimi prireditvami tržgških Slovanov, je pač samo ob eebi umevno, da se tradicionalna maskarada povzdigne v krono vsemu, kar je v tej predpustni dobi nudil — in bilo je mnogo tega — naš »Sokol« svojim Čle nom, p t ij atelje m in — prijateljicam. Palmo na maskaradi si pribore seveda te posledn e. Polna dvorana bo priča temu. Za nedeljsko sokolsko maskarađo. Da se olajša gospodom z dežele udeležba letošnjih velikih predpustnih zabav v Trsta, priredita upravi državne in južne železnice prihodnjo nedeljo posebne zabavne vlake iz Pule in Kormina v Trst. Vozni red bo sledeči : odhod iz Pule ob 8. in pol uri zjutraj, prihod v Trst ob 11. uri 5 minut, povrnitev iz Tista ob 11. uri zvečer. — Odhod iz Kormina ob 11. uri 3f> minut, prihod v Gorico ob 12. uri 14 minut, v Trst ob 2. uri pop , odhod iz Trata ob 11. uri oO min. zvtčer, Tol ko na znanje onim gespodoro, ki bi se želeli udeležiti velike sokolske maskarade, v nedeljo dne 5. marca. ima pred seboj kako znan h moskovskih dam dobrodelnega društva. Ko Fe je pa velika kneginja dala prepoznati ter ga vprašala o vzrokih umorstva na velikem knezu Sergiju, Prejeli smo poi tem naslovom : Kako zlobni, je bil zločinec v začetku nekako v zadregi 1 kako batanbkd zlobni bo ti naši laško-židovski odslej z vsakim dnem : je torej predvidjeti, ter je močno prebledel. To je trajalo pa le novinarji, je razvidno iz sledečega : Prešli teden se je vozila družbica goriških lahonč-kov po železiici iz Ajdovščine v Gorico. V da bo najnoveje of.nz vno gibanje japonskega nekoliko trenutkov. Kmalo se je zavedel, desnega kriia gotovo zaustavljeno, o čemer ter je pričel veliki kneginji slikati grozen pa se log.čao n č ne spremeni na smeri re- polcžaj,.v katerem se na Ruskem nahajata vozu, kjer je bila ta čedna družbica, se je čene cbjemaine fronte, razun, ako se bo na- narod in društvo radi brezmejne samovolje vozilo tudi nekaj Slovencev in med njimi en daijevalo p^dajšavanje fronte v južni smeri uradnikov, omen.l je pogubljivi vpliv, ki ga vo ak. Ker je vojak držal odprta vrata voza, T^ianšan—Saimatsi vsled dohajanja novih ril. je imel veliki knez Sergij na razvoj dogod- ga je neki jet čen lahonček apoatrofiral To bodo bitatveni dogodki v toicčnoeti kov v Rusiji ter je rekel : »Jaz sem izvršil (umeje sr, da v laškem jeziku). leti lahonček na vztoČnih kr:lih. Z nastopom boljše letce voljo revolucionarnega odbora«. se je spozabil tako daleč, da je v svoji dol»e bodo — Kakor sem jaz napovedoval že Velika kneginja je vse to mirno po?lu vročekrvnosti žalil vojaka in — cesarja ! dolgo časa sem — sploh na vsej fronti boji šala ter potem rekla : Odpuščam ti, ti nisi ' Tako poroča eden lahonskih listov, ki opra- hujš, najhujš pa na vztočnih fronteh. vede', kar si storil, Bog naj razsodi med vižuje nastop svojega pristaša ter napada Čitatelji bodo med tem časem — do ttb j in velikim knezom, jaz se pa hočem neke Slovence, ki da so priskočili na pomoč prihoda admirala Roždestvenskega, kar se zavzeti zato, da se ti podari življenje«. In žaljenemu vojaku. Za rezerviste. Mestni magistrat op zarja rezerviste, ki so pozvani na velike vaje, da je dan, ko priČno vaje, izrecno označen na pozivnici. Tega dne in cb določeni uri se mora poklicanec zglasiti na dolečenem vojaškem povel stvu. Vsaka zamuda bo ttrogo kaznovana. V kaznilnici v Kopru je pofolniti eno mesto stražarje. S to službo je spojena plača 800 K, aktivitetna doklada 20°/o od plače, stanovanje v naravi v kasarni, 0 84kgferuha na dan in montura. Prošnje je ulež ti državnemu pravdn.štvu v Trfctu do 15. aprila. Prositelji morajo tudi dokazati eventuvalno zmožni s: za kako obrt. Po okolnostih. ob katerih se jc vršila ustanovna slavnost ženske skupine društva Siidmark v Trstu smo stijeni misliti, da tudi pod (>rautschem se ne bo kazala v praksi tista emancipacija od nemške samovolje, vsaj kolikor ee dostaje nas Hrvatov in Slovencev ! Mi si domnevamo vsaj da marsikdo njih — a to velja sesebno za tukajšnje častnike — ne bi bil tako ostentativno kumoval porodu organizacij b takimi nameni, kakor jih im* notorično društvo »Siilmarkc, ako ne bi bil prišel migljaj od zgoraj ! A kar se godi sedaj tam zgoraj, je zavisno od — barona Gautecha. Po dogodkih na tolikrati omenjeni slavnosti, nas obhaja slutnja, da se glede naših krajev ne uremiči pričakovanje dr.a Ploja, da bodo namreč besedi, ki je napravPa ugoden utis, sledila tudi primerna dejanj?. Mi ae ne moremo iznebiti bojazni, da se bo tudi odalej od guvernamentalne strani pov-speševala z državnimi sredstvi nemška invazija in infiltracija v naše kraje, da ba torej glede naš h krajev, ielasti pa glede Trsta odločila volja nemških strank ! Družin sv. Cirila in Metodija ▼ Ljubljani je imela svojo l.~»9. vodstveno sejo ne 'J'J. tebr. liMjlft. Začetek oh 2. uri pop. >av£j5i:Tomo Zupan (prve mestni k), dr. Dra >tin vitet Ble^uii-.-Trsteniski, Luka Svetce »odpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan S ib <*. Svojo odsotnost je opravičil cesarski □ k Ivan Muro k in tajnik dekan Anton ar. Prvomestnik je obvestil navzoče, da • e e, naprošen 15. januvarija t. I. vdeležil !a pri sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. □aČil je s cela nenavadno narodno vnemo - mošnjega ljudstva. Samo od eebe je nam- pr;š;o na to misal, da pozida ta štiriraz--eino slovensko šolo in ne odneha od tega -.-i)jega trdnega sklep;. Imenom vodstva je i /.iravil na shodu navzoče in jim obljubit l/.bine požrtvovalnosti za to šolo do naj- - trajnejših mej. — V smislu Jj 1H. diužb'-n a pravil so se vdeležile današnje vodstv«nr -e;e kakor svetovalke prvomestnice ljub'.jan- li podružnic, gospe Kranja dr. Tavčar-eva, Ivana Zupančičeva, Marija Trčekova ter zastopnici litijskih Slovenk: gospa Ttre-fina S*etecova in g.ca Ljudmila Roblekovs, b.akor tudi pr»cmestnik Št. jakobsko trnovske moške podružn ce dr. Fran Papež. Navedene čč. svetovalke z g. svetovalcem to bile vabljene za 4. uro in so točno dišle. — V njihovi navzočnosti ee je natančno premotrilo vse družb,no stalo glede kave in sa ponavljaje glasovalo za to, da se vstraja pri skle; u storjenem v 1 no. vodstveni seji dne 12. < zrobra 1904, ki se je tovarnarju g. Ivanu tebačinu, iz posebne družbine obzirnosti, - n/beno vročil še le 30. novembra 1904 ; 6210. — (tlasom onega sklepa izza 12. &tobra m. I. se je pretrgala vez med irižbo in dosedanjim zalagate* i] e m družbine kave, g. Jebači-d * m v Ljub jam, v^led širš javnosti že £Lao:' dogodkov. Kadi lazmer, ki se v tej dolgi dobi do niso prav nič vb'az le, pač pa izdatno ^abšale — t« ploh ni več možna kaka »no vi ter pogodb s, ali kaka nova pogodba me i družb mm vodntom m med g. Jeba- '.■OB. Na to ee je na podlagi vodstvu d slih nudeb oddala dobava kavimh izdelaov v sonat družbe n jDjijš m p.nuimkom. S temi svojimi sklepi sj je družba giede kave postavila ob enem na brezprimerno bolje materijalno stalo, nego je je mogla zavzeiniti do ianee. O konečnih družbinih koraki'a v tej - ari se obv«ti vesoljni s'ovenski narod -v ojeoaano po osebnem naznaniiu. Potem ko se je že akVmJo, da s* založi n-jv diužbin »narodni kolek«, je prvomestnik zacljučil eejo ob 6. uri zvečer, vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, 25. februvarja 1905. Na znanje! Odbor »Sokola« imel bo za • fchko maskarado o«em lož na razpolago, od katerih je še šest za oddati, vsako po 10 £r n. Oni gospodje, ki bi eventualno r.tlek- rah nanje, izvolijo naj ee prijaviti pri blatniku bratu Lodoviku Modicu cd *>a/4. do v ure rvečer v kavarni »Balkan«, pri kate rim je dobiti tudi vstopnice in sedeže. Pevsko društvo »Primorsko« t Mač kovljah vabi na veselic:) s plesom, ki jo pr reli v nedel,o doe 5. marca 1905 v dvo-lan eresp J. Smotlak s sod* lovanjem svojega »•►rr. Začetek točno ob 4. uri popoludce. Me i posamičnimi t >čkami bo svirala godba. V«?topn na k veselici za raebo 10 n\č., otrobi pod 12 .irn I*t)m pa 5 nvč. C ati dob čdk je namenjen družbi sv. 1 r ^ in MetoJija. — K obilni udeležbi vabi Odbor. Narodna fitalnfca v Cerknem priredi dn» 5. marca v dvorani »Gospodarskega d ma« vesel co z nastopnim vsporedem : 1. I. Laharnar : »Na planine«, mešan zbor. 2. I n. Dancla : »Air Verice op za klavir n violin. 3. Vr. Parma : »Zapoj mjavili očetu na Dunaj. Poskus samomora. 19 letni Marij Romano stanuje se tvojimi roditelji v ulici Piccolomini št. <», a je v elužbi pri trgoreki tvrdki Riipnik. Predsiuočojim je bil dečko prišel domov nek< liko pozneje, nego navadno. Njegov oČ#\ v skrbi, da bi sin ne zašel v kako slab j družb', ga je, kakor bi to storil vsak pameten oče, pokaral in posvaril. Sina je pa očetovo ksranje in svarjenje tako vža-lilo, da je sklenil — zapustiti ta zanikarni svet, kjer pošten mladenič ne sme zvečer, kamor bi hotel. Bogve kakšne misli so rojile vso noč p > njegovih m< žganih. No, ko je z utraj vstal, je šel naravnost k morju in — skočil van e, K sreči s> pa bili blizu ljudje, ki sj ga potegnili iz vode ter mu resdi življenje. Zdravnik se zdravniške postaje, ki je prišel k njemu, ga je dal prenesti v b lnisnico. Samomor. 64 lt tni vpokoeni uradn k Ljudevit Požega, stanujoči v IV. nadstropju hiše št. 7 v ulici Donato Bramante. se je včeraj popoludne, kmalu po 5. uri, na svojem stanovanju u§trelil z revolverjem v desno sere*. Poznan, je prišel k nesrečnežu zdravnik ss zdravn ške postaje, kl "pa ci mogel druuga nego konet.tovati, da je revež že mrtev. O vzrok.h oimomora se ne ve ničesar. Truplo samomorilca je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. JustJ. Se en tak poskns. 50 letni brivec Karol Zimola, stanujoči v ulici Cavana št. 6, je sinoči ob 6. uri in pol se samomorilnim namenom izpil nekoliko karbolne kisline. Zdravnik se zdravniške postaje mu je iapral želodec ter ga dal potem odnesti v bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v opazovalnico za umobolne. i v 111 H j Zadnje brzojavne vesti« Mlnisterski predsednik Gautsch obolel. DUNAJ 2. Ministerski predsednik baron Gautsch se je prebladil ter mora dva dni ostati v tobi. Proračunski odsek. DL'NAJ 2. Proračunski odssk je vspre-jel poglavje o ljudski šoli ter je izvolil pod-od?ek sad m h členov, ki ee bo posvetoval o vprašanju glede »Avstrijskega Llovda«. Štrajk v Belgiji. MONS 2. V premogovnikih pri Monsu se je delo pričelo v večem obsegu. V premogovnem okrožju Charleroi prihaja vedno več delavcev na delo. V okraju Litiha in centralnih osrožjih je štrajk popolnoma po nehal. Cesar Viljem. za maj ___________ BEROLIN 2. Kakor je zvedela »Natio- ' . wkočl 43.25 za april i^ftu »rt- o ' niaj-avgust 41.— i a september - december 4U.— nal-Zeitung« ee poda cesar Viljem v Sredo- j (trdno) Sladkor surov m' u»u uuv J7' , —stalno/ zemsko morje vo morju in ne po kopnem, j L*- »tekoči meaec 4L7/. za maj-avgust 42;/, za . J 5 / r \ . 'julij 431;, za oktoter-jan. 3i /„ talno,, ranmra- Kakor je dosedaj določeno, se cesar v Lrsa- , ;3«/l—Vreme: nestanovitto. H a v r e. (Sklep.) Slava Santoa good I rice za tek. mesec po 60 kg frk, zrn 43.'t New-York, —38, navadna realna 33-39 navadna do » . 42 Hamburg. (Sklep ) (Sladkor z» marec S0.3 za april 30.90. m maj 31 —. za juni 30.90. za julij 20.90, zu avgust 31.—. Mlačno. Vreme : lepo. London Sladkor iz repe surov d . Java li.9— Stalne. Sladkor tuzemski. Cen trifagal pile, p rom o.c K 66.50 do 68.00, za aeptimoe; K —do — marec-avg. 66.50 do 63.— Concassž In MelLjp iC promptno K 68.30 do 69.3 j a sept. K —.— &u —.—, marec-avg. 63.30 do 30. Pariz. liz za teko » meaec 14 S J, rž za april 15.25, za uiaj - junij 16 50, za m j - avgust 15 5u (mir jo.) — Imenica za tekoči mesec 23.05, za april i3.*5, za maj - junij 23.85 za maj-avgust 23.65 (staluc). — Moka za tekoči mesec 29.05, za april 29.45, za maj-junij 5:9.65, za maj-avgust 30.30 (stalnj). — Repirtiiv oije za tekoči mesec 51.7.1, za april 52 50 avgust 52 25 za sepieoibef - december 61 00 boni snide s portugalsko kraljevo dvojico, i Piej ga v Vigo pozdravi en člen španske kraljeve hiče. — V eni ital-jansV.h luk Ee utegne Viljem eestati z italijanskim kraljem. Italijanski senat. RIM 2. V senatu ee je danes nadaljevala razprava o interpelaciji posl. Bisana 11 Carasola glede štrajka železničarjev. Po dt-nib pojasnilih ministrov Todesco in Tittoni je bil vsprejet dnevni red, ki sta ga predla gala posl. Besana in Crrasola. V tim dnevnem redu, ki je bil skotu? soglasno vsprejet, se izreka zaupanje vladi, da s svojim dobro deln m postopanjem napravi kone<* sedanj m nedostatkom in da nejde sredstva in pota, s katerimi bo enake dogodke preprečila. Loterijske številke, izžrebane dne 1. m ;ica : Brno 90, 74, 67, 66, £79. I n o m o s t 09, 40, 79, 15, 13. Kompanjona kapitala se išče za neko trdno fundirano podjetje, ki uprav florira, v nekem večem mestu. Rizika ni nobenega. Poizvedbe v našem uredništvu. Bor sna poročila da« 2. marca Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.09—, mngleike lire K —.— do —.—, London taaiek termin K 240.--240 40 Francija K 95.V0—95 4), (talija K 95 20—95 40 italijanski bankovci K —. — —.—. Nemčija & 117.10—117.30, nemški bankovci K----- avstrijska ednotna renta K 100.— 100.30 ograk-kronska renta K 98.— 94 30, Italijana k \ rent* --.— —kreditne akcije K 677 — — 679 — državne železnice Z 654 — — 656 — Liomoarr1 H 93. ~ 95.—, Llojdove azcije 663.-- 668 — Srečke: Tisa K 342.--346 —, viedit \ 476 - do 486,-, Bodenkredit 1380 K 308.— 318 - B-denkredit 1889 K 3j3.— 313.— furS*« K 140 50 do 1422:0 Srbske —do —.—. Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ n srebru Avstrijska renta v zlatu ^ n kronah 4° , A vat. investicijska renta 3,/1"„ Ogrska renta v zlatu 4°,'„ „ „ kronah 400 >» »T 31/! Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Latr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 103.3 7, italijanska renta 10475, španski exterieur 9i 12. akcije otomanske banke 601—. Menjice na London 25-2. lf. Pariz. {Skl"n.J Avstrijske -Irt^n« feler« e __•_ Lombardi £9 — unificirana tnrBki renta 90.S7 &\sir: az> zlata ren 102 90, ograka 4°/e ziau rent» lul -- Ltnderba. 515.— turfike srečke 154.25 paržka barka 13.10, italijanske meridi-onmlne agcije 7f 0 —, akoiie Tinto 16.57. M aćneja. L. o d o u. ^Skleni Kon»onair«_ auv 91 "Via Lombardi 3al 4 srebro 27 5/l6, Spaoska renta 94s/„ lijanska rentk 104—, trfcui diskont, 23 H menjict> m- Dnn&in 2-U24 dohodki banke--izplačila bank' —.— S'.alna. Tržna poročila 2. marca. Budimpešta Pšenica za april K 19i»6 de K 19 9g; rž za april K 15.74 do K 15.76 ; oves * pril od K 1<\.50 do 14 52; koruza za maj K 15.24 do K 15 26 Ptemcu : ponudb* in pcvpi"tesan e srednje, trdno Prodnih 13.000 met. stotov. Druga žita trdno. ne>prmienjeno. Vreme nestunovi no. v5eraj danes 100.90 100 93 100.90 100 9.1 II9J90 119.9J 100 ^ 1001» 92.4U 118.SO HSt<0 98.10 93.10 89 45 89.45 1639.— 164 J — 67S.50 677.F>0 239.97 »/■ 239.95 — 117.10 117.10 •23.47 23.47 19.r,8 19.C8 96.30 95.30 11.31 11.31 Virdrove žitne kave POSKUSITE!«*- Vrarak dr«(o«D[ poUjka 1K60K trsnea. DOMAČI PRIJATELJ" Zjr&N>» Mana Ji tat M VatfHrU'. Velikanski prihranek se zadobi s kurjavo štedilnikov in pečij, ako se rabi L' Rntracit (p°sgbna ™n»ka) ki se vdobiva v zalogi oglja v ulici Lazzaretto vecchio št. 52 kjer se tudi prodaja oglje „Gries" posebno pripravno za pekarne. — Nizke cene. — DOl 1 'tVA Aleksander Levi Minzi --ulica Tes-t "S2 A zzzzzi m- ni hI SI.) ZALOGA: Piaiza Rotaria (šolsko poslopje), r»n®.. đa ae ni kika t \ 1 ' sprejemajo se vsakovrstna dela tni i jo posebnih naSrtih. ii trjiai oaalk brnplatao la fraakc VS/VVVVVVS/VVVN/VVV • mmm Sprejemajo se vsakovrstna dela iu po — posebnih načrtih. 1 Ilostrofan cenii DrezDlaCao in Mo. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton Štev. 1 po zelo nizkih cenah. mJS ■imiiawiw—ti Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO -Crst.- M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. ■Vogal uJ. Ton-ente.! Zsioo mMirn oljioKe = = za £0SD0dG, MU in otroke. \ elit izhor Hukneneo držal tudi veliko izbero perila, platen i ne. krp, pregrinjal in preprog kakor tudi bo^at izbor drobnarij. Spoštovanjem UlkSOf gertoU. JVIanu/akturna trgovina ARTUR PONTINI S& ima v zalogi vedno bogat izbor tSSL.tmSSSi jopičev, prlpadkov in drobnarije. — Ugodne cene. Semenski oves in fižol za seme in konzuni : bokini, koks in mandal 021 (r jfc Sr, v(c Jtc jfc Sr, Scr fcr £cr Xr, I Zaloga r vin pristnih dalmatinskih ia«tnega pridelka kakor tudi ■ oljkinega olja. J I*rodaja na debelo in drobno. Frank« na dom olje od litrov in vino v -odtekih. Peter G. £ervaldi ulica Gelsi štv. 1 TRST .1 t tvriu.-j v Liubliani Tržaška posojilnica in hranilnica — — -i^Z^^ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Casernta štev. s. J. n. — TRST — T' lastni hi&i. Telefon M. 952. IV Vhod po glavnih stopnicah, Hranilne uloge sprejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4'V„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1 ./'.„, na menjice po 6" na zastave po •"'V,0«,-Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popolndne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urai i podpisani Dunajska cesta štv. J>2. Lavrenčič & Domicelj. g i Sf Sf m © m m 0 ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles io motoioles „M". Vaju Ijava in zal >gaelektričnih zvončkov Izključna •r •< 1 a gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalog:» priprav za točiti pivo. I^astna mehanična »lelavnica za uvijanje • i valnih strojev, kolen, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tavarniaklb cenah TELEFON štev. 1734. SPECIJALITETA: likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvć. liter vermut 64 nvć. liter. Prodajalnica boteljk specijalist za bolezni nosa, grla In u*es. TRST. Ul. Torre bianca 4-"> (vogal Torreute). ORDINUJE: od 10—12 predp.. .1—4 pop. od 4—fS pop. brezplačno. Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke IVAN ANGELI Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — ulioa Vincenzo Bellini (nasproti cerkve sv. Antona novega). Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih eopieev: lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin oh času selitve. N'eprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni prip&dki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Doge za parkete Y astove ali jelove prve vrste nzz^ }»r ,;i;a |n m 1 jamstvom |w» tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica f'ondcria št. 7 Karlo Liouvier = zlatar in draguljar „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in eleeantni novi brzoparobrod M—mmmm G1ULIA ■um.......... «>( CO ton odpluje dne 2. marca v Novi York. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške slu/be. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Pekarna in sladčičarna FRAN MILLANICH Trst. — uliea Commercialo 7 — Trst Trikrat na rlan svež kruh »8-iko vrste. 11 /.■ našanje na doru. Sprejema naročbe iia sladćirt-itd. o priliRi piioi in krstov. Najugodnejše cene. Drogerija GUSTAV MARCO uliea Giulia 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, cepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. ____ wr Nouo prodajalnico jesti/in, založeno z blagom prve vrste kakor kavo. sladkor, olje, milo. Iielo in tnršno moko, otrobe itd. itd. priporoča ^inđrej Šuc Trst. al. Media 56 (zraven ul. Rcssetti) Trst Via de i Ttacchi j. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin pr vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinej špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. BT Dostavljenje na dom. Tr«t - v nlici Barriera vecchia 10 - Trst. Prodaja in /atn'-nja*a /lata. «.rekra in drurulj t«*r i/.»risje ^akovrstue poprave. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo f**^ obleči, naj se poda v I prodajalnico 1 I izgotovljenin oblek ■ i. FARCHI Barriera vecchia5 I kjtr se raaUki dati izdeluje obleka r lastni krojačnici. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič /alaratelj t. kr. redarstvene straže, e. kr. ^Iameffa <*arin-skera urada in skladiš«*. <*. tr. priv. Ilovd. orož. e. kr. finančne straže t Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Ros&rio štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše TmAJm voščilo (biks) = jiWHU Cene nizk^ Postrežba točna. asr mirodTLNI CA ^st £miliju Cumar Pok. friDerika Općina št. 209 zraven kavarne „All Elletrovia" Velika izbera in zaloga Alp, žebljev, barv. čopičev. mineralnih vod. vinskega Špirita, voščenih in lojevih sveč. Kisline, laneno olje, navadno in dičeie milo. »» „SANUS" -ara novi higijenični zobotrebniH disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. c. COMINI, Trst Barriera zS -?LAVUA* -prt*jeuia /avaroratija člo-v»--Kf-5r:t življenja po najrasnovrstnejsifa kombinacijah pogoji. ko nol«*na druga rjivaro val niča. Zlasti J c ueodno zavarorasjf mt doživetje in -mrt z zmmmjMijočinti •»«• vpls<-ili. V-a k rlan ima po preteku petih let pravico do dividende. 1 „S I a v i j a" rajema zavarovalna Ha 7 Pragi. — Rezervni foni 29.217 69446 K. izplačane oaškoduius: 78:324 623 17 K. Pit velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravit. Vsa pojasnila daje : Generalni zastop v Ljubljani, regur pisarne so v lastni lmnčni liiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine prou požarnim škodam po najnižjih cenah. >kode cen j uje takoj in najokutneje. Uživa najbolj-i sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občuok jristne namene.