693 ŠTUDENTOV BREZ STANOVANJ Koi n&jenostavnejša pogaja za nspešno delo na. kate-remkoli področju lahko navedemo urejene statiovanjsfce razmere in pa redno prehrano. Toda marsikatcri študent nima izpolnjenih nitj teh dveh pogojev. To nujno vpliva na kvalfteto Jtudlja in na sdravje. Marsikak študent se Je v ieh prvjb oktoberskih tednih znaSel pred nepremostljivo zapreko — ostal je brez stanovanja. Tega dejstva niso moffle sprementti FORU Spet smo v času, Jco se bodo vrstile skupšči-ne naših združenj ena za drugo. Na njih bomo pregledovali svoje uspe-he in neuspehe, nekje bolj, drugod manj iskre-no kritizirali svoje last-no delo in kovali načrte za, študijsko leto pred nami. Najpomembnejši do-godek v preteklem letu je bilo pač sprejetje re-publiškega zaikona o univerzi. Problemi v zvezi z njvm bodo ver-jetno na dnevnem redu vsake skupščine. Toda pri razpravljnnju o njih nam mora biti pred-vsem do tega, da novi zakon uresničimo in da uveljavimo vse njegove »pozitiime strami. Pod-preti moramo njegove težnje, da nam ustvari univerzo, ki bo odgo-varjala zahtevam naše stvarnosti. Mnogokaj v podobi_ nove univerze je odvis-no od Jaikultetnih statu-tov in od univerzitetne-ga statuta. S fakultetni-mi statuti bodo dolo-čenl študijski načrti, študijski programi in pravila študija tako, da bo omogcčeno diplomi-ranje v z zakonom do-ločenem roku. Verjetno bodo na vsaki fakulteti imeli študentje svoje predloge in mnenja, ka-ko urediti študij. Naša dejavnost ob študijskih problemih se mora že bolj razživeti, vsi mora-mo poseči v njihovo re-levanje. Sevedu se skup&čine ne bodo mogle omejiti le na ta vprašanja. Vsa-ko združenje ima svofe probleme, o kateHh se bado morcbli pogovoriti na sku/pščvni. Važno je le, da bo vsaika skup-ščvna res odraz življenja in prizadevanj študen-tov na fakulteti in dabo ob skupnih naporih vseh članov Zveze študentov nakazala rešitve vpra-šcmj, o katerih bo go-vora. Le s tem bo lahko vsobko združenje priteg-nilo svoje člane k delu. nobene reklaniacije. Tam kjer* ni, še vojska ne vzame. 2e pri bežnem pregledu sta-nja v študentskih domovih lah-ko namreč ugotovimo, da seda-nja zmogljivost, ki eelo presega normalno zmosljivotsi, n« more zadovoljiti vseh potreb, ki Jib postavlja izredno veliko žtevilo študentov iz obmofcij izven Ljabljane. Značilnost naSih do-tnov, v nekent pogledu dokaj nenavadna, je v visokem števHa šludentov iz bratskih republik. Teh študentov je 23,8 odstotka. Kje so vzroki za tak naval t naš univerzitetni center? Neko-liko je tu špekulacij, večina pa v kvalitetnem strokovnem rnanju Sedaj naj spregovore številke: danes imamo na razpolago v skem letn 1956/57 je za sprejem v študentske domove prosilo 1050 študerttov, sprejetih jth je bilo 465. Sedaj, na začetku štu-dijskega leta 1^7/58 je bilo vloženih 815 prošenj, toda raz-položljivih mest }e bik> sam« 122. 693 študentov je ostalo ta-ko rekoč na eesti. Studentska organistaciia je napela vse sile, da M preskrbe-la stanovanje vsem prosilcem Tcda v danih pogojih se ne da nič veo akrcaiti. Trenaino oi realnih možnosti ali vsaj iz«le> dov, da bi kjerkoli v Ljubljaol lahko dob-ili večje število stano-vanj za št-udente. Na sestankih z rektorjem Uubljaoske univerze prof. dr. Lavrieem in predsednikom MLO Ljubljans dr. Dermastjo so se lahko p«g»v»rili ie o Uod&čih. še vedno nekollko oddalj«nih na^rtth. V na«rtu je zgradiiev peiih stolgmic v ltaselju. 8 tem bo nresničen sedanji upbantstič-(Nadaljevanje na 2. strani) Zakaj ne: VlSOKfl ŠOLA ZA TELESNO VZGOJO Kadar aane«« pot človeka na ugotovil, d% je n.jihova boleča Tabor. bo kaj kmajhi naletel na točka vrednotenje te »ole. Letos študente Višje šole za telesno je zapustila šalo že druga gene-v^goj« in vl raasgro-vora z njimi racija študentov, vprašanje vi- soke šf>le pa še ni rešeno. Iz leta v leto je na šoli manj no-vincev, ker gre^o le-ti rajši na vteoko š<»lo v Beogrrad ln pri-hodnje leto bodo lahko »H tudi v Zagreb. Cesa še čakamo Pri nas v Sloveniji? Ali odgovorni ljndje res n« vidtjo, da j« šola več kot poirebna? Otmrili smo se na direktoria VSTV tov. Stepišnika in na predsednika Tdruženja Z^ŠJ tov. Krer&lja, da nam odgovorita na neka.j vprašanj. — Skrajmi čas, da se zadeva premakne % mrtve tofeke, je za-8el tov. direktor. — Težave so velike, vendar n« nepremostlji-ve. Ustvariti je treba material- (Nadaljevanje na 5. &tr.) NOVEMU DRŽAVNEMU PRV AKU V KOŠARKI AŠK »OLYMPII« NAŠ HURA! NI CUPNO, ČE SO FANTJE TEKMOVANJU, SAJ KAŽEJO STA VSE POGOJE. MOŠTVO NOVEGA 1000 kg, VSI SKUPAJ PA MERIJO V TAKO VISOKI KOŠI, KO ŽE SEDAJ LETIJO. 2MAGALI NA TAKO POMEBNEM TISTIČNI PODATKI, DA IMAJO PRVAKA TEHTA (NEOCIŠCENO) VIŠINO 25 m. KAKO BIIZGLEDALI VEČKRAT 2OGE TAKO MIMO 2ANIMIVO BI BILO VEDETI, IGRALCI OD »MATERE ZEMLJE«, MO, DA BOMO TUDI TO LAHKO TISKU. KOLIKOKRAT SO SE ODLEPfLI KAKOR KAŽE NAŠA SLIKA. UPA-KMALU ZASLEDILI V DNEVNEM S SEJE UN1VE5ZITETNEGA SVETI Mlačen odnos Akademskem kolcgijn 430 po-stelj za moške, v Študentskem naselju 532 postclj za moške in 550 postelj za ženske, v Domu Ivana Mojzerja pa 83 postelj, v domu na Viču 10 postelj in v novera domu v Gerbičevi ulici 60 postelj. Skupno torej 1665 postelj. In potrebe? Naj govore spet žtevilke! V vsem študijskeni letu 1955/56 je bilo vloženih 922 prošenj, od tega jih je bilo ugodno rešenib 523. V študij- Študentska organizacija je dobila svojo sobo Studentska ODgianizacija na Viš.ii šoli za tel«««io vzgojo ie konfrno dobdla mi živigenski prostoT — sobo. Tako ji je se-daj omogočeno. da irboljša dedo v kolektivu. V 1. po-lovici okto-bra bodo imeli Po 1^'t.nikih »e-stanke. v 2. polovici pa .bo kon-ferenoa ^druženja. Umiverzitetni svet je na svoij I3. redn.1 seji poleg volitev predsednika o>b>r.a vnaval vrsto personalnih in or-ganizacijskih vprašani]. Sejo je otvoral rektor univerze prof. dr. Božidair Lavrič, nato Pa jo je vodil novi pred-sednik sve-ta France Perovšek, direktor radia Ljubljane, ki je bil izvoljen z veliko veči-n« glasov. Sfcadeiitje živo s©r€mAjaai«) pfrobleonatiko. ki je v zv«zi s sistemotn študija, zlasti še od-kar je bil iS,prejet zakon o uni-verzi, k{ predvideva radikalne sprememibe. Tudi mi študentje želomo pripomoči h kar nad- bo.li)ši rešitvi. vendar bi bila naša prizadevanja sama ne-iispešna. ker ta problem ni sa-mo žtudentski. temveč je druž-benega značaja. Pred nami &o naloge, katerih rešitev nareku-jejo dTUžbene potrebe. Za pra- vllno rešitev so odgovornj vsi pristojni forumi, zlasti pa naši andverzitetni prafesorii. Univerzitetni svet ie posvetil precej časa poročilu personalne komisije o reelekciji večjega števila akademskiih učiteljev. (Nadaljevanje na 3. str.) rnvvvvvioononrofVToocccooooor Farmacija: da ali ne Na ljubljanski imiverzi Je eno najbolj perečih vpra-8»nj farmaoevtski oddelek Prirodoslovno - matematične fakultete. Ta oddelek je bil ustanovljen leta 1955 % na-menom, da zadosti potre bam po mlajšem fakultetno izo-braženem strakovnem kadru farmacevtske stroke. Toda oddelek ni popolji> ker ima le prva dva letnika, zato morajo absolvenii II. letnika nadaljevati študij v B©o-gradu ali Zagrebu. S pre hodom z ene fakultete na drugo pa nastanejo nepremostlj ive težatve. Ko smo obiskali dr. prof. in^. Kncpa, predstojnika oddelka, nam je povedal, da se einitsikta orgaiuzaclija si je zadoia naiog&, da se na swjt sJcupšftfaii 7, novennibria odločno zervizaime za piodafljšanje statusa štoidenAa v šestem letu. Sesfca-vili bodo tudl predlog o p.ocLi-plomstoeim šbuddju, kajti dose-daij so bili le niefcafci izpopol-no«v>alni teča^i. V ta namen bo spomladi sklioana konferenca vseh zastiopnakov jiigiosiLovan-skih medicimskiih fateultet. Med naloge študi&ntske argandzacdje je treba šteti tudi ureditev knjižmioe. G-lede uredlltve in zauansftveine literature so stopiii v stifc z urediništvoim edinega jugosiovianskiega študenstk&ga lista v Beogradai. Pestri načrti na VŠTV Letos obe,tajo, da bodo poskr-beli za več predavanj ix vseh področij. Uvedli bodo debatne ure, na katerih naj bi sodeloviaii najbolj znanii športni delavci. Na ta način na>j bi obdelali pe-reče prtoblem« v športnem živ-lj«nju. Upamo, da ne bo ostalo samo pri obljuibah. Nov način subvencioniranja MED ŠTUDENTI JE MNOGO TAKIH, KI KOMAJ ZMOREJO DENAR ZA TOPEL OBROK DNEVNO. TODA ZA ZADOVOLJIVO ZDRAVSTVENO STANJE IN DELOVNO ZMOGLJIVOST STA POTREBNA VSAJ DVA TOPLA OB ROKA DNEV$O. OKROG 22 ODSTOTKOV ŠTUDEN TOV PREJEMA SUBVENCIJE ZA HRANO. KER JE DOSEDANJI NAČIN SUB-VENCIONIRANJA V N EKEM POGLEDU NEPOPOLN PREDLAGA ZSj NOV NAClN. Univerzitetni odbor ZŠJ ima posebno homisijo za subven-cije, ki z dajanjem subvencij socialno šibkim Uudentom le-tem omogoča redno prehrano. Po podatkih, ki so treriutno na razpolago, prejema subven-cije za hrcmo okoli 22 odstot-kov študentov. Subvencije se podeljujejo iz fonda, ki ga da-je na razpolago Izvršni svet z namenom, da omogoči štu-dent&m urejeno prehra.no iri s tem, prepreči razna, obolenja; TBC, želodčne bolezni, splošno oslabelost itd. Denar iz tega sklada se podeljuje le samo v te namene. Pred Studijskim letom 1956-57 so bile subvencije pavšalne, za vse študente enake — okoli 600 din — in so se avt&maLič-no obračunavale vsak mesec pri plaLevan'ju hrane v menzi. V študijskem letu 1956-57 pa so uvedli sedanji sistem sub-vencioniranja, po katerem se subvencije podeljujejo samo najtpotrebnejšvm Studentorru Subvencije se po tem sistemu obračunavcwjo dnevno. Toda prav v tem dnevnem obračunavanju je slabosti tega dosedanjega svstema. Ce *e študent ni hranil zaradi bolez-ni, odsotnosti itd. n. pr. 3 d/ni, tiste 3 dni ni izkoriščal odo-brene subvencije. Na ta načvn se je zgodilo, da so večje vso-te denarja v skladv, za sub-vencije zaostajale in niso bile FARMACIJA: DA ALI NE Statistična por&čila pripove-dajejo. da je treoatno v Slave-nlji 260 magistrov. Od teh jih je že mnogo upokojenih, vendar pa morajo Se naprej opravljati filiržbo, ker ni nadomestnih mo-Si. Od 260 magislrov je zaposle. nih v iavnih lekarnah 181, feri jih je t vsej Slovenlji 95. Ena •ania lekarna oskrbuje povpreč-no nad 15.000 delovnih ljndi. To fitevLlo pa 8e bo še pove&alo * novim zakonom o socialnem za-varovanju kmetav. Iz teh podatkov je raevidno, da «o uslužJjeni magisiri močno MODERNE KONTURB NOVE IVIENZE V STUDENTSKEM NASELJU SO ZE obremenjeni z delom. Jasno je, da vpliva ta preobremenjenoat na kakovost njihovega dela in le skraim vestno&ti m požrtvo-valnosti je prlpisati, da še nl prišlo do usodnih nesrei, ki pa Ko zaradj telesne in duševne utrujenosti vsekakor možae. S temi dejstvi je zabteva p« popolnem farmacevtskem od-delku z ene širani dovolj osvet-Ijena. Druga plat tega proble-ma pa so prostori in dodatna finančna sredstva. Dr. prof. ing. Knop je dejal, da bi potre-bovali vsaj en prostor za labo-ratorij, dnigega Pa i% preda-valnico. Ce bi dofcili ta &v& prosiora, je piipommil dr. prof. ing. Knop, bi si upal prevzetl letos tretji letnik tudi brez do-datnih finančnih sredstev. To-rej: želje »o skromne. volja ve-lika, zakaj jim ne bi ustregli? Tretja stran tega problema P» je: kakšne so možnosti za na-daljni Studij na zagrebški all beogra^ski faikulteti. Za vpis na t{ dve fakulteti ne bi bilo po-sebnih težav, toda samo življe-nje v Zagrebu in Beogradu je maago teže. Hrana je dražja kot v Ljubljani, stanovanje je lzredno drago, možnosti, da bi dobill sianavanje v študentskih domovih, pa nobene. Upoštevati je tud{ treba^ da dohodki teh itudentov ne presežejo vsote 4000 din. Za sfcromno življenje pa bi vsak potreboval na mesec vsaj 10.000 din. Kdo bo kril to razliko? Od leta 1945. pa do zdaj je bi. lo na zagrebški in beo^rajski Splošno izobmievalni seminar na lilozoiski laknlteti V okviru zdruienja filozofsike fakultete bo začel po 20. okto-bru deJovati seminar splošno iizobraževalnega zinačaja. Snov bo vzeta iz Kardeljeve knjige »Razvoj slovenskega naTodnega vprašanja-«. Referat© bo im«l tudi tov. prof. Ziherl. Seminar bo enfcrat na teden. Vse, ki se za to problematilco zanimajo. vabimo. da se udeležijo tega se-minairja. farmaoevtekl fakuiteti vplsanih 691 sl«v. štndentov, od teh jih je opustjlo šttidij zaradi »labih tnaterialnih po«ojev 561. Od ti-»tlh, ki so diplomirali, pa se jih Je le malo vrnilo v Slovenijo. Predstavnik Ijubljanskih štu-dentov fannaoij« je upr&vičeno dejal, da so absolventi II. leini-ka samo še lahko žalostoo oztc-jo po dveh isgnbljenih letih. «i poišžejo službe ali pa se vpiše-jo na druge fakwlt»te, če mcro-dajni forumi ne bodo dovolili ustanoviti še tretjega im četrte-ga letnlka v Ljubljani. Parmacevtsko druitvo Slov«-nije, ki se zaveda pomembnosti steaja, le abralo nekaj finani-nih sredstev za tiste študeate, kl so se odločili, da gredo v Za-greb. Toda ta sredfftva bodokaj hltro izčrpana in študentje — junaki (najveo je dekl«t), ki le gredo leodo tudi Ietos v okviru študentsk© orga-nizacije na mediicinski fakultett delovale 3 koimisije in 2 sek-ciji. Njilhoivo delo pa bodo raz-širtili na več ljudi, da ne bi zo-pet slonelo le na pasiameznih študentih, ki bi težko zmogli vse s-ami. Naloga seikcije za športno medicino je, kot lansko l&to, crgainiziacija Dneva medicincev in stomafcologov, na kaiterem se bt>do pomerili posaimeznii let-niki v raznih športnih panogah. T&j sekciji je uispelo dobiti le-tos nekaij ve& denarja za naba-vo posaroeznih rekvizitov; glede štportnih pnostorov pa so sto-pili v stik z vojno sandtetno So-lo, ki jim bo odsitopila svoje prostore za trening, razen tega pa bodio iimeli z nrjo razna športna srečanja. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦*¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦»»«¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦»»¦¦¦»¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦»¦¦¦¦¦ MLADINA IN SODOBNI INDUSTRIJSKI RAZVOJ (nadaljevanje in konec) Razvijajoč dalje te osnovne predppstavke. &o djskutanti pou-darjaJi predvseim mnogostranost problema o sodoibni wgoij.i mla-dih delavcev. Razpravljali »o o težavah pri zaiposditvi in *ol«-nju mladega delavskega nara-6č5arja v nekaterih kaipdtalifitiCndii deielaih. Problem zaposlitve j« posebno. p^eč v Italiji. kj&r je, po besedah italijanskega del&-gata. približno 600.000 nezapo-sl^nih mladih Ijudi. Ravno tako je s šolanjem. Kvalificiranih mladih delavcev je v Italiii m-lo. Delodajalci skulajo zadržati delovno silo na čim nižjj stop-nji izobrazibe. Celo visokokvali-fficiraini kedri ne morejo dobiti zaposlitve. Zato ni redek pojav emigracija teJi.niine intelig&nc«. Avstrijski d€l««giat je dejaJ, da je problem žolanja pri njih več ali mani zadovoljivo rešen. Po-e&bno problem odno*a nved epložno in stro.kovn«o izobrazbo. V Avstriji imajo splošne d&lav-ske šoil« z različnimti odd«lfci, na katerih se en dan uče sploSn« etroko, drugi dan n& je posve-Čen snetcializaciji. Ko delavecto Solo konča. se lahko vipiie na tehntlčno Solo. Zaradi strogih kritarijev t>a jih 1« malo kon^a. Zanitnive podatke o iEredn&ra študlju mJadih delavcev je na-vedel v svojem referatu govjet-6ki delegat. D&jal je, da lajikio v njegovi domovini mladi de-lavci končaio srednje specialne in višje Sole, n« da bi izfitopili H proizvodiije. To omogoia ob-lima mreža najraziliCnjejžih Sol *a izredni študij. Imajo 22 sa-mostojnih fakultet, z ogromno mrežo fHjal in posvctofvalnih centrov za "tak način študija in TRIBUNA * Str. 2 380 oddelkov ra Izredni StudiJ pri rednih fakultetah. Razen te-La je v SZ veliko Stevilo večer-nih fakuiltet in akademij. Samo v zadnjih letih je bilo odprtih 100 izrednih večernih fakultet in akademij. Studentje, ki študi-rado izrediK). dobijo vsako lerto enomes&čen pilačan dopust. da lahko oparavijo izpite. Stevilo izrednih študerrtov je znai§ailo lansko l«to 638.000, Stevilo iz-redniii dijakov na srednjih So-l^i pa 287.000. In rezulta.t vs«ga te,ge? Saamo lanako leto ie zaipustil.o t« *cle 72.952 fittrolcovnjakov — ne da bi se v tern iasu študija odtr-gaii od proizvodnje. To število pomeni emo tretjino i^seJi n»no-vo usiposobljeijih stroteovnjakov lanfilc«^a leta. Skora.i 73.000 ml«-dih delavcev. danes iMeniriev, se je pridružilo voditeljein prc-izvodnje! Vz,goia eelotne člov*5ke os^b-nosti. Vedno vereseiene z uvajaajem novih proizvodn.ih meAod. ^ Odtod diletna — oz«k sipeciaHisrt na eni strani (točneie idiot), »a drusfi strani pa človek kot popolna celote vseh svojdh manifestacij. V?:i smo seveda za dru.g-0 možnost. Tr&ba ie le naj-t\ me^ode s katerimi bi dosegli rapoistflivljeni cilj. Ceip*»v tvoriio sploSna. stro-leovna 1« frkonomska izobrazba bifftveni element r>ri vz€p-vi vrsti vzgajati v mlladeim &loveku pravilfto občulj« za le-po, 6amostoj«n in kritičeai od-noa d« umnetiniiSkiiih stvaritev. In ne oamo to. Naloga te vzgoj« je, da ii mlad«!ga delavca napravi aktivnega ustvarja-ka iMnetni-ikfh virednot. Vprašanje, kalko mladina iz-rablja svoj pposti čas. je v ob-ki zvezi z vsam. kar je bilo re-čeno doslej. Novi uspehil tehni-lce ustva-rjaio osnove za krajM delovni čas. St*ra socialdemo-krateka pa-rola: 8 ur spanja, 8 ur dela in 8 ur prostaga 4asa, J« marsiksje že zafifcatr&la. S&cia-listi smatraj-o, da je zahteva po štiriurnem delavniku postala aktualna že v vrsti dežel. Moderna industrijska prole-vodmja je t masovao uporabo dovrš&nih strojev zmanjšala fi-zičn« napor« in oiajšala ^lov«-kovo delo. S«veda pa ni mogla ra^čunati z njegovimi fmoloSki-mi posebnostmi. Moderni pogoji živl'j«nja in d«la se zato prav gotovo adiražajo v zdravju in fi-tiintm raavoiu človeka. Da bl te posledtiee čimbolj zmanijSall, moramo de$avcem omog&čitl 6im širše možnosli udejstvova-nja fizične kultoire. Seveda pa tivnoeti dedavsk© mladine. V amaterskih kulturno-umetniških aktivih organizflrajo mladi ljud-je svoja druStva. klube itd. Na-etopajo kot crganizatorjd mno-gib. priredit^v, tekmovnamij in fe-etiivalov. V sannostojnih dru-štvih. klubifa in podobndh obli-kah dela so mladi ne saomo pri-reditelji, temveč tudi odlo^ajo o veeh drugih zadevah. sestav-ljajo delo in načrt, program in repertoar. skirbijo ra t©hoi&na ln atrokovna vpraišanja itd. Naprodno mkdlnsko gibanje in sodobni družbeni odftosi z ozirom na moderni Ircdustrijski mzvoj Na seminafju je prištlo do iz-raza dejstvo, da so oogoji, v ka-tenih delujej-o mladinske orga-nizacij© in mJadinsiko gibanje na svetu, nenavadno zapl»teni in raeli^ai. Na drugii strand pa niso raalične samo oblike dela, ki ao nujno odvisne od danih pogojev. Jemv&Č so razMčni tu-di ciljii ki si jih danes v svetu postav-ljajo razliine mladinske OTganizaoije. Vse to pa seveda ne pom&ni, da ni nekih spiošnih značilno-sti današnjih naprednih mladin-skdh gibanj. Danes je' svet že več ali mainj cedota, kljub v.sem razlikam in ravno ti procesi o katerih je bilo tolifco razprav-ljanja na tem seTnmar.iu, so ze-lo ipotnembnd za nadailjnjezdru-ievainje človeštva v vedno bolj čvrsto e>iK>to. Med zna&i]n'09tm!I. ki so last-n« danaSnji družbi, ao udeležen-ci seminarja posebei poudarill ve^iik© spremembe, tako v po-etadu oapeecLka ttiinike 4n araz-. voja proizvajalndh «il, kakor tu-di glede spremembe odnosov med ljudmi. ki rastejo na spre-menjemi ekonomski osnovi. Ob-seg že doseženih isiprememb lah-ko vidiimo v dejstvu, da živi dajies 33 odstotkov vsega prebi-valstva sveta v deželah. fcjer je v glavnem. aili pa že Dopolnoma izvedena nacionalizacija sred-«tev za proizvodnjo in promet, in v katerdh ie centralno plani-ranje in vodenje giospodarstva; 26 odstotkov prebivalstva živi v gosp^odairsko razvitih deželah, v katerih se kr^pi regulatoar-ska vloga države in se razvijajo različne oblike planiranja, ki om«ijujejo pravice privatnih lastnikov, medtem ko 41 odstot-kov prebivalslva živi v ekonom-sko ne>razvitih deželah, kjer se v procesu družbenegia razvoija ustvarja sektar druižbene las^tni-ne in se raeivijajo različne obli-ke drža^/inega reguliraiija go-stpodarsitva. Mi smo v ®ve1:u. ki išče novih možnosti za gibainje naprej in ki ustvarja družbo na novi s<»-cialni osnovi. In prav mladini. v kolikor je organizLra.na v svojih posebnih organizacijah, je omogočeno. da veliko doprinese za preobraizbo družbe, v kateri živi. Da pa bi neko mladinsko gibanje uživalo piodporo mladioe. i,o združilo v ®vojih vnstah inimelo nanjodo-Io6en vpliv. je nujno p&trebno, da v svojih splošnih stremlje-njih in osnovnih akcijah pred-6tavlja del žirš«©a gibanja, ki se foori za napredek in da v svojem progiramu začrta. mladi-ni jasno perapektivo nadaljnih družbenih sprememb. Seveda mora biti ta oinganizaciia arga-nizacljsfco eaHiostotjaia, k&e, im tako lahko doseže. da se razvi-je iniciativa in se razvijejosvo-bod-ne ustvarjalne moči mladi-ne. V svojem programu in praktični dejavnosti pa mora poleg splošnih družbenih vpra-šani in nalog obravnavati tudi on«, za katere se miladina še prav t>osebno zanima — za nje-ne življenjsk© pogoje, položaj v družbd in nadaljnji napredek v življenju. Vse znanstvene ainalke druž-benih gibanj nam kažejo. da je socializem eno jzmed osnovnih dejstev zgodovinske situacije sodobnega človeka. Socializem se skozi najraznovrstnejše obli-ke prebija v vse d©l€ civilizira-nega sveta. Socializem dan&s ni utvaira, ne poraja se iz sanj, temveč nasprotno. je imperativ objektivne stvarnosti danaišnje človežke diružb©. Socializem je družben proce«, živ, dinamičen in boigat na naj-raiziličnejših oblikah. Zato ne trpi nikakega sh&matizina. tuj rou ie vsak kalup. Socializem ni feonec, temveč začetek gibanja prav© zgodovine človeka. Ni neka idealna rešitev človeškega probletma na sploh. temveč je samo rešitev človeških proble-mov na današnii stopnji razvo-ia. Kakor vsaka rešitev nekego problema, tako tudi socializem odpira virsto novih problemov ali, kot so se izrazili referenti na seminarju — socializem vse-buje sam v sebi vrsto novih strukturnih sprememb. Sociali-rem torej ne poraja in ne trpl samiozadovoljstva, njemu ni po-trebna samohvala — pač pa je socializmu liastna želja po no-vih človešfeih vrednotah. Iz vsega tega sledi. da je vsa-ko napredniO irtladinsko gibanja X oaoovi aociaiističnoi. ALI NI LEPA NASA NUKICA!? izkorhščene. študervt denarjn, ki ga je nujno potreboval za. redno prehrano, ni mogel v celoti izkoristiti. Zato je komisija za subven-cije pri VO ZŠJ izdelala pred-log novega sistema subvenci-oniranja. Komisija, ki jo je iz-volil kuratorij študentskih do-mov in menz in ki je predlog novega sistema proučila, je ta predlog načelno že sprejela. Odločitev bo padla na prihod-nji seji kuratorija. Novi predlog predvideva ce-lomesečno obračunavanje sub-vencije. Študent, ki mu bo od-obrena subvencija, se bo mo-ral abonirati na dva obroka dnevno vsaj za 20 dni v mese-cu, pri te-m se pa mu bo itpo-števala celotna odobrena sub-vencija, vplačal bo le razliko. S tem bo zagotovljeno, da se bo denar, ki je namenjen za omogočanje redne prehrane študentov, res v celoti izko-ristil, Omenjena komUija je $e predlngala, naj bi enostrau-skim ali dvostranskim parti~ zanskim sirotam, ki kljub Štl-pendijam zive v težkih mate-rialnih pogojih, daiali subven-cije za celotno hrcmo za ves mesec. Seveda bi morali po-deljevanje takih subvencij ob-ravnavati od primera do pri-i mera. rucovski leksikon POKRAJINSKI KLVBl Študentje - neljubljančavi imajo v okviru ZSJ poleg združenj še svoje posebne klube, tako imenovane pokra~ jinske klube. V nje so včla-njeni študentje z določenega področja, n. pr. študentje s področja Celja v Celjskem akademskem klubu in podob-no. Delo in program teh klu-bov je v skladu s programom celotne organizacije. Prav ta-ko kot ZŠJ tudi ti klubi skr-bijo za politično-ideološko in strokovno vzgojo svojih čla~ nov in za njihovo kultumo in športno udejstvovanje. Toda imajo še neko značilnost: ve-lika mera njihove dejavnosti je namenjena prebivalstvu do-mačega področja. Zanj prire» jajo različna predavanja, fcul-turne in športne prireditve. Za. mladino domačih krajev pa prirejajo še posebne politične seminarje. Namen teh pokrajinskih klubov je vzgoja javnih de-lavcev in visokokvalificiranUi strokovnjakov, ki bodo imeli napredno izoblikovano politič-no-idejno fiziognomijo in ki bodo obenem dobri poznaval-ci političnih, socialnih, eko-nomskih, kulturnih in zdrav-stvenih razmer domačega pod-ročja, kjer bodo pozneje tud|

, krjer se roairsilkaj ne bo skladalo s tvo-jirni dosedanjdmi preds *«nu Ilni AUGUST. 1957 ~ A DECADE !S OVER T'theEOOtteof midnishton !4ih August 1947, a ot» concicuinssi of bclng Musnms. «na S!.ircwasbocn—theStaicof 1'jViitaa. And today has sjpped the creative r^caulii« a as cuinplrjrd m ycarj ol is ejuiumca. Tiieic baue oiaai youiii "Ka*>. ^hco wt atc t PAKISTANSKI STUDENTSKI LIST Ta načrt pa je bil po mnenju pakistanskih strokov-njakov bolj zbirka projektov, kot pp, v resnici izved-Ijivo dejanje. Mnogo pokrajin je bilo namreč sposob-nih, da bi izpolnile želje centralne vlade. Kaj pa je bilo torej uspešno izvedenega? Izkori-ščene so bile mnoge namakalne naprave, fci so pripo-mogle k povečanju ekstenzivnega in intenzivnega kme-tijstva, v vzhodnem Pakistanu je prišlo do odprave dolgotrajnih posredovanj med kmeti in centralno ob-lastjo. Zahodni del pa je posegel po zakupnem sistemu radi odsotnosti mnogih zemljiških lastnikov. Povsod j1! opaziti povečan pridelek zlasti industrijskih rastlin, kar gre predvsem na račun komercialnosti. Mnogo je torej problemov v gospodarstvu, od za-starelega posesiniškega sistema in pomanjkanja mo-derne tehnike do neugodnih prirodnih faktorjev, kot so vodna erozija ter rastlinske bolezni. Vsi ti problemi zahtevajo deloma široke pomoči vsega Ijudstva, delo-ma pa so le krajevnega značaja, ki bodo lahko rešeni ob pomoii centralne vlade. Kaj pričakujejo Pakistanci od bodočnosti? Gotovo si želijo trezne, tako zunanje (Kašmirski problem!) kot notranje politike, kjer bodo posvetili vso svojo pozornost vzgojnim problemom. Pristopili bodo tako k razširitvi vzgoje, kot tudi k še temeljitejši reformi dosedanjih učnih načrtov, ki naj mladino že nadalje tesno veže na staro narodno, islamsko kulturo. daje prednost in se ti zahva-ljuje, da sd se mu umatenil. Hodiš po pločniku, ko ne-nadoma začne deževati. Std-sneš zabe, ziakolneš in se to-lažiš s tem, da dež namaka vise gla-ve enako. Pa si se zmo-til. Miirno jemljejo Angleži svoje dežne plašče iz torbic, nekaiterl pa dežndke, kot bi se ne MLo nič zgodilo. Misliš, da so to ljudje brez živcev, da so hladni, brez čustev. Nikar, ne usitvairjiaj si sodb prehitro! Pomini, da sd s Kcmtdnenta, da si šele nekaj ur v Angliji. Po-oakaj, da boš preživel mesec dni med njdmi, pa potem go-vord! Sedaj pa raje odpri oči in glej! Kolone avtomobilov. delairstvu, radioamaterstvu: vsak pa€ ima svojega konjič-ka, ki ga zajaha takrat, kadar je televizdjski program pre-vei resen. Zelo pa pazi, da ne zamudi kake plehke komike na platnu svojega TV spre-jemndka. Foskusi začeti razgovor o svetovni politiki s povprečndrn Angležem. Videl boš, da sledi vsakemu koraku Hmščova in Bulganima, ker sta nevarna, da je Naser slab, ker jim je od-vzel iiuternacichttajlni Suez, da zelo visioko cenijo Tita, ker je obrndil hrbet vzhodu in vodi zapadnjaško poLitdko, da je svetovni mir ogrožen s strani Nič posebnega, saj to je v vsa- Sovjetske zveze; da se bojijo kem velemestu. Drugje vddiš celo na zunaj lepše. Promet poteka noirmalno, čeprav ne tako stnogo kot v Nemčiji ali Švici. Ljudje hodijo čez cesto, kadair v verigi avtoimobdilov nastaine presledek ali kadar jim (šofer da prednost. Ni mnogo semafoirjev, samo tam, kjer so res potrebni; sicer pa so ljudje na cestah precej sa-mostojrti. Angleži ljubijo pro-siost tudi na cestd in jo tudi imajo, ker so mirni, ker so pa-metni, ker se ne razburjajo. Prihaja avtofous — pravi ve-liikan: »danibledecker«. Ljud-je vstopajo. Kadilci v zgornje nadstropje, ostali spodaj. Ko so sedeži zasedeni, ljudje ne siliijo več v avto. Vedo, da pro-stora nd več, da pa bo kmalu prišel drug avtobus in bodo oni p>rvi na vrsti. Ne vidiš, da bi voznik avtobusa potegnil naprej, dokler pri zadnjih vratih ni vse urejeno. Spom-niiš se ljubljanskega trolejbu-sa aJi tTamvaja in spreleti te kurja polt. Sploh pa angleški »daufoledecker« — enonad-stropnd arvtobus — nima vrat, ki se lahkio zapirajo. Zadaj je precej širaka ploiščad, kjer ljudje vstopajo in izstopajo. Ni tisite izredno »simpatične« možnosti, da bi te na vratih priti v Jugosilavijo, ker so Ru-si v bližini, da nima pojma ali je "frst intemacionalen ali je v Jugoslavijd ali v ItaJijd, da ve zelo mailo o Cipru, da je Angliiija od boga poklicana da brani mir na internacionalnih svetovnih poteh (na primer Suez) od napadalcev (na pri-mer Izrael). Skratka Anglija je varuh svetovnega miru. Sicer pa je najbalje, da vzameš v roko enega od časopisov, ki jih kupuje povprečna aingle-ška družina. Razen nekaj stolocev posvečenih potem in dejan.iem vodlteljev svetovnih velesal in nekaj splošnih sve-tovnih dogodkov, boš zasledil v njiih pretežno lokalne vesti, poročila o nesrečah, aferah, sitavah, skratka razne, zelo na-pete dogoddvščdne pred doma-čim pragom in okoli njega. Zaman pa boš iskal v špocrtni rubrikii poročil s svetovnih te-kališž, plavališč, travnikov in podobno. Angležu zadostuje, da ve nekaj o uspehih svojih ljudi na svojem Otoku. Ne sprašuj ga o ositalem svetu, to ni njegovo področje. Če boš križaril po Angliji, te bo morda pot zanesla na Isle of Ma,n, v mesto Douglas. Tu boš prdčakoval mdirno ko-pališko mestece, kjer se ljud- Ne, so bolj sre&nd ali nesre&ni, kakor se vzame. Zadostujeta jim 2 steklenici piva! Sp-ričo vsegia kair v tem mestu vidiš, se ti niiti ne zdi čudno, da mladina in odrasld tulijo od zadovoljstva, ko mo&nejši partner trešči svojega nasprot-nika z glavo ofc> tla v partiji »catch as catch can-a«. Dege-neriiran, ali bolje, decivdiiziran svet! »Rock*n roll« je osvojdl an-gleško mladino. 10-letru poba-lin je pripravljen dati 1 iiling, da inu v gostilni zavrtijo plo-ščo »rock'n roll«. To je zna-čiilno: tisoč milj, ki ločijo An-glijo od Amerdke, niso ovira amera-vilno rešiti gondijski vozel an-gleških navad in načina živ-ljenja. Pogovairjaj se malo z Angležem, s povpreč-nim dr- žavljamom. Če raizen angleške- je sedaij pod vplivom vnanje- ga ne poznaš drugega jezika, se lahko obmeš in išč-eš pri-Iožnosti za konverzacijo drug- ga dražljaja premagal zunanji izraz. Tu nd krinke. Ni potreb-na. To je mesto, kamor priha- je. Angležu naimreč zadostuje jajo dekleta iin fantje iz cele njegova Ijuba anglešičina. V Anglije, da se sproste, da se šoli jimti ni do.tega, da bd se resijo spon civilizacije. 14-letni fant se ponaša z 22-letniin de-kletoin. Dekle je zadovoljno. učili tujiih jezikov, veliiko več- jo potrebo pa ču.tdjo po tem, da bi se v šoli naučdli nekaj, Nič ni nenavadnega v tej naj- kar jim bo doma izpiodinjevalo mamj triknatni žteviilčni pre- prosti čas. Tako se v šoli učijo obdelovanja lesa, modeilarstva, gospodinjstva, plesa in š.porta. Angiež namreč rad posveža svoj prostd čas — ko se vrne iz službe — rezbarjenju, mo- močd deklet. Tu se lahko lju-bdjo, lahko razgrajajo, ker so s tem narnenoim prišli tja. Tu lahko pijejo. Večji del mladi-ne, fantov in deklet, je pija-nih, toda ne vima ald whiskija. Pred univerzo v Aberystwythu ŠTUDENTJE IN TRADICIJA NA JAPONSKEM odgovorilo, da študirajo da bi izrabale in razviJe zato, svoje Zena na Japonske-m je bila vedno zapostavirjen.a in njen položaj — ženski in še eiikrat pozornosti, zaradi gosipodarskih ženski — v družbi je bil točno jih je odšlo na univerze 27°/o, določein in predpiean. Refonme &o &e le rediko dataiknile te tra-dicije, ki je &e vse do današnjdh dni ostala skoraj neizpremenje-na v veljavi. Predv&em je bil težalk položai japonsike intelek-tualke. Pred vojno je bilo na prdimier zelo malo štndentk na univerziah in šele po zadnji voj-ni, ko je odločni vpliv ameori-kaniama prinesel marsikako osvežiitev dn zavest na Jaipon-skio, so se pravzaprav pojavi-le — študeivtke. Njih §te-v'lo ja odločno nara&lo, čeprav ga še ne mioremo primerjati s stanjem ns evropsikiih ali celo na vzhod-noevropslkih univerzah. Večina &tudentk se na Japon-slkem najibolj zaniiima aa splošno kultunro izoibrazbo in le rediko za Miamstvene špe-cializacije. V n«iki amlketi je 38°/o študeaitk raTadi ekoniomsike neodvisriosti 24%, da bi sipo.znale bolje resnično družbemo življenje 3,5°/o in l,4°/o za-to — da bi na-šle moža. In kaj so iajavile o poklicu? Cetrtina japonskih študentk je v ankeU izjiavila, da želi delati v potelicu do poroke. 77% jih je izjavilo, da bi rade delale tudi po poraki, dia je tr» nujno zaradii gosipodarsfcih te -žav, a zelo težavno zaradi s.plošne breziposelnosti. Zanimamije Jaiponskih štiu^ žtudentk za poli:tične in druž-bene paioibleane je veliiko, a se maitiifestiria na svojevrsten na-tin. Razipravljajo med seboj, :mažujejo. K^ so leni japonski študenti množično in energičiK) demonstrirali v TELEGRAMI šene očd... Tu pa. Dve mladi dekleti, pdjani, s čevljd v ro-kah, telesi se jima zvijaita v najelementarnejšem, najpre-prostejšem ritmu, ki osvaja s civilizacijo prekrito, s krinko zamaskirano enostavno bistvo notranjosti človeka. Tisti živ-Ijenjski ritem, ki je skrit v delovainju tvojega organizma, OTTAVA. V Narodni gaierdji t Ottavi so se sestali predstavniki študentskih organizacij iz desetih kanadskih univerzitetnih središč. Ustanovild so Kanadski univerzi-tetni študentski umetniškl svet, ki bo podpdral splošno kiiltuimo aktivnost med študenti in prirejal potujoče umetniške razstave. BONN. Pred nekaj dpevi je od-potovala v domovlno skupina znanstvenikov, profesorjev vn štu-dentov iz San Salvadorja. Kakor poročajo, so se ti Srednjeameriča-ni najbolj zanimali za industrijo v Zvezni republikl Nemčiji. NEW DELHL Letos v novembru bo v lndijskem glavnem mestu velik festival študentske mladine. Udeležile se ga bodo velike kul-turno-umetnlške skupine z vseh 32 indi-jskih univerz. CAWNPORE, Indija. Tu so od-prli novo medicinsko akademijo, lcl Je najmoderneje opremljena in ie stala 23 milijonov rupij. IBADAN, Nigerija. Letos poleti je bila tu konferenca nigerijske študentske zveze (NUNS). Udele-žili so se Je študenti vseh fakul-tet. Med sklepi je vsekakor naj-važnejši ta, ki prepov&duje vsem drugim Studentskim zvezam (bri-tanski in žahodnoafriški), da bl kjerkoli zastopale Interese nige-rijskih kolegov. V Ibadanu Je bila letos poletl tudi mednarodna študentska kon-ferenoa (COSEC), ki se je je ude-ležilo okrog 200 delegatov iz pri-bližno 60 dežel. Letos so se te kon- Seja univerzitetnega sveta (Nadaljevanje s 1. strani) Uprave volijo univerzijetn© učitelje, fakudtetni sveti pa kot organi dnožbenega upravljanja potrde njihovo ponovno izvoli-tev. Univerzitetni svet je skle-pal o potrditvi teh porw>vniih. iz-voUtev. Uniiverzitetni sv$t je spiregel sklep, da je pri ponov-nih volitviaii treba upoštevati poleg ' znanstveniih, strokovnih in pedagoških kvalifikacij. tudi moralno-političao fizi'Ogn'0mijo. na področju plastične kirurgiije, kl ima velike zasluge za razvoj te medicinske vede pri nas med NOB. V zvezi z znanstvenimi m stTokovnimi stdki je omenil, da bo našo univerzo v oktobru obiskal rektor univerze iz Nan-cya v Franciji. Takrat se bodo dogovorili o izmenjavi strok.ov-njakov in študentov na podlagi izmenjave. Nadalje ie dejal, da bo treba proučiti možnost sode-lovanja okraijnih Ijudskih odbo- Clovek, ki je bil v naših naiJ- rov pri gradnjj študentskega na- težjih trenutkih narodnostno in-diferenten, ne more biti profe-sor. Taka kontrola ni dolžnost organov družbenega upravlja-nja, temvefc vseh činiteljev na univerzi. Nadalje je univerzi-tetni svet sMein.il. da oipozori fakultetne uprave. nai dosled-neje izvajajo določbe univerzd-tetnega zakona pri volitvah aka-demskih učiteljev. ker so bile pri .reelekcigi nekatere pomanj-kljivosti igl«d'e stnokiovnlh inciinenj , in rehabilitacijskih del, ki &o pogoj za poniovno izvolitev. Svet je ponovno izvolil še znanstve-ne sodelavce v Narodni in uni-verzitetni fcnjižnici. Refetor t>rof. dr. Božidar Lav-ri<5 je sporočil, da bo Ijupljan-sfca univerza1 podelila naziv čast-nega doktoTJa medicine g. HaroMu D. Gilliesu, svetovno znanemu aagleškemu zdravniku eelja. Na koncu ie rektor že do-dal, da bo pofcrebno na eni iz-med prihodnjih sej proučiti pro-bleme predvojaške vzgoje na univerzi, Studijska komisija je podala poročilo o organizaciiji novega študijskega odseka za nekovkie. Fakujteta za rudarstvo, meta-lurgijo in kemijsko tehnologijo predlaga ustanovitev takega od-seka. Fakultetni svet je predlog sprejel. Študijska komisija pri univerzitetnem $vetu ie ugoto-vila potre^bo po organizaciji štu_ dija nekovin, ugofcovila pa je tudi nezadostno aTgU'mentacijo> vendar je pustila odprto mož-nost za razvoj nove študijske enote. Upoštevati je namreč tre-ba, da bo to edinstvena oblika študija v Jugoslaviii in zaradi tega je treba gledati to vpraša-nje s stališča celotne Jugo.?lavi- je. Dejjstvo je, da Imaimo v Ju-goslaviji velika naravna bogast-va nek&vin, vendar za to go&po-darsko področje naša industrija še nima specializiranih strokov-njakov, potrebe po teh kadrih pa so precejšnije. Ob koncu raz-prave je univeirzitetni svet spre-jel skl©p> da se razpravljanje preloži na prihodnjo sejo, r>red-hodno pa zagotovijo sredstva in pripravi zadostna argumen-tacija. Med drugim ie bilo iz-rečeno mnenje. da v kolikar ne bi prišlo do ustanovitve v letoš-njem šolskem letu, naj se orga-nizira študij te vrste v okviru kakšnega odse-ka kot specializa-cija za rudarje, ali pa kot p<>. diplomski študij. Studentski predstavnik v univerzitetnem svetu je zav^el stailišče interfa-kultetne konference, ki je skle-nila, naj se med Solskim letom ne ustainavljajo nove c-blike štu_ dija. ker je vpis že končan. Takšne oblike študija na1 se organizirajo v okviru inštitytov. Na koncu setje je univerzitetni svet obravnaval nekatera vpra-šanja o trajanju študija in v zvezi z osnutki univerzitetnega statuta in fakultetnih statutov. Komisija za statut je že pričela z delom pri koordinacijl posa-ineznih fakultetnih statutov. IVANKO ference udeležile štiri dedegacije, ki doslej še nlso sodel^vaie: :z Pe-ruja, iioaezije, Maroka in Belgij-skega Konga. Trem delegatom Meaaaroane zveze študentov (IUS) nigerijske obiasti niso izdaie vstopnih viz. Kazpravijaii so med drugim tudi o sodelovanju med COSEC in IUS, kakor tudi o te2-kem položaju štucientov v Aižiru, na Ci.pru, v Nikaragui, na Kubi, v Goi in o položaju madžarskih študentov-beguncev. GDANSK. Kakor poročajo imajo tu vehk rnednarodni študentski hotel, v katerem je prostora za kakih 300 ljudi. Pravijo, da je le-tos obiskalo ta hotel okrog 1000 gostov iz vsega sveta, med njimi so biii tudi naši kolegi iz. Jugo-slavije. CHIHE. Kot odgovor na povišano prevoznino za 50 do 150 odstotkov na tramvajih In avtobusih so štu-dentje v več mestih začeii s stav-ko. Dem&nstrante, ki so se jim po-zneje pridružili še delavci, je raz-ganjala policija. Bilo je več smrt-nih žrtev, med njimi tudi ena študentka. Deset dni kasneje je vlada zvišanje prevoznih cen pre-klicala. NIZOZEMSKA. Letošnja gene-ralna skupščina WUS je bila na Nizozemskem na gradu Nijenrode. Udeležili so se je predstavniki šti-ridesetih dežel, v katerih deluje ta organizacija. Na skupščina so razpravljaLi o programu pomoči za prihodnje leto. DUNAJ. Od konca vojne pa do danes je bilo predloženih na Du-najski univerzi 5067 diserbacij. Po žtevilu disertacij vodijo vsekakor slušatelji umetnostnih akademij z nič manj kot 2154 deli. Sledijo jim Studentje političnih znanosti z 230 deli itd. Zanimivo je, da študen-tom • medicine in prava ni treba predložiti diplomskih del. Tema, ki je bila največkrat obravnavana je Shakespeare. O njem Je pisalo 400 Studentov. Takoj za njlm sledi Goethe o katerem je bilo objav-ljenih 350 razprav. TOKIO. UstaTiovljena je bila mednarodna družba za vzgojo, ki naj bi pomagala številnlm študen-tom lz južnoafriških držav. V ta namen bodo novembra letos zgra-dili moderen trinadstropen štu-dentski dom. TOKIO. Tokijska univerza ie iz-brala okoll 800 knjig o japonskl kulturj, ki iih Je poslala po za-stopniku tiska varšavski univerzi. Suinagawil prl Toikiju proti raiz- širitvi ameriških letalskih opo-rišč, se te atecije študentke niso udeležile. V aniketi jiilh je bila polovaca navdušena za akcije študientov, ostal© pa niso odgo-vorile. Zakon m ljubezen. Tudi to ie bila teima ankeite. 48% jih meni, da sta zakon in ljubeizen v med&ebojni vzročni zvezi, 14°/o medjetje ?a ekonomsko in turiistično propagaruJo Ljubljana, Cankarjeva 4 »»¦¦¦»¦»¦»»¦>¦»¦¦¦¦»»< SILVAPRODUKT naravne smole, eterična olja, klorofil in drugi rastlinski ekstrakti *rUBLJANA, Parmova 41 ¦¦»¦¦¦»»»»¦«»»<»»¦»¦¦¦¦¦¦»¦¦¦> TRIBUNA ^ Str. 3 The Fortnightly STUDENTS VOICE Saj je vsa stuar čisto preprosta. Nikoli ni bilo stvari, ki bi včasih ne zašla v kri-zo. Smola nevšečna, ko pa ti kriza pride prav takrat, ko si jo najmanj želel, ko si jo najmanj prvčakoval. Kot da bi se nor-čevala iz nas, ti pride prav takrat, ko smo na vrhu svojih sil, ko nam krasi glavo lo-vorjev venec zmag in uspehov. Nenadoma se vse zruši nate. Kar se ti je včasih zdelo le nepomembna napaka, ki se je morda niti. zavedal nisi, je danes ena izmed te-meljnih napak, ki so te privedle v tako stanje. Vsak napačen korak v preteklosti poplačaš z obrestmi v sedanjosti. Pot iz krize je dolga. Le trdna volja brez malo-dušnih misli, ve.ro, vase in svoj prav t& izkopljeta iz nje. Peti in peti Werner Berg: Zeliščarki Po tistem koncertu Stare prav-de v ljubljanski union&ki dvor^-ni so se zgrnili na APZ o*itki. prve težave in usodnost nespo-raznmov je zboru hromila mo-či. Pomoč Univerzitefcnega odbo-ra in samozavest pevcev s-ta ne-koliko zadržala temne oblake bli-žajoče se krize. Dirigent Rado-van Gobeo ponovno pripravi Sta-ro pravdo in zbor koiicertira. z velikim uspehom 27. januarja le-tos v trboveljskem kultuTnem domu. 7. marca je zbor na eosto-vanju v Zagrebu, kjer tudi uspe. 26. aprila poje APZ Staro prav-do v Celju. Koncert v počastitev ©bletnice Osvobodilne fronte je nspel. Po gostovauju v Zagreba ie dal dirigent Radovan Gobec ostavko APZ. ker je sprejel mesto direk-torja LJubljanskega festivala. Zbor brez dirigenta, nobenih vaj, nesporazumi preteklosti, vse to je iz dneva v dan večalo maloduš-nost pevcev, kl Jo v tistem tre-nutku nj bilo več moč zajeti. Ne-kako pol leta je trajalo to raz-sulo in brezperspektivnost. Miu>-go peveev je zapustilo zbov. Iz-gubiti stare pevce, pa pomeni iz-gubiti železnj repertoar in zgu-biti to, je slehernemu zboru naj-več. kar sploh laiiko izgubl. Stll-ni koncert v letošnjem letu, ki ga je APZ že pričel Studirati Je žel po vodi. Turneja po NemCiji in ntfstopi v tei/evizijl po blle lahko samo Se sanje. Po te] večmesečni krlzi se je zbora vtndarle usmjlil dirieent Janez Bole in pričel % njim va-, diti. Zbor Iahko danes spet &li-Siš, kako prepeva v svoji dvora-ni. Pevci se pripravlja.io na pro-glavo oktobrske rcvolucije. na proslavo v počastltev dneva re-publike. Studirajo program za turnejo v tujini — jugoslovanske umetne, predvsem pa folklorne in narodne pesmi od 1S. stoletja do danes. Posledlce D«Bt«kIe krize se kažejo še danes. MUiii koncert v Ljnbljanl — dela.vske pesmi na-rodov — bo šei« na zimo I«*a 195S. NaCrt za prihodnost J« lep. Ze-limo sl lahko le tega, da bi APZ uspelo uresničiti ga do vseh po-tankosti. Vendar pa to še ni vse, kar bo moral zbor storiti. APZ mora biti reprezentativen zbor naše univerze. To mora bl» ti, lahko pa je še marsikaj več, to kar je bil pred vajno Marol-t»v zb>or. Diosečl itok nj labko, Zbor bi moral Steti vsaj sedem-deset resnično prvovrstnlh pev-cev-študentov. Zato bi bilo oa~ trcbnb, da bi najboljši študent-skl p«vci pell prav v tem repre-zentativnem zboru. Stara stvar pa ja, da Je precejšnje število izredno dobrih pevcev ki nastor pajo v drugih. Srtudentsklb. in ne-študontskih zborih. Doslej le ceH-ski Kunejev zbor usm«rja pevce, ki odbajajo na študij v Ljublja-no, v naš APZ. Univerzitetni od-bor Je neko« že o mora prozaist, če hoče biti dostojno predstavljen, po-dati nek zaokrožen odlomek iz svojega dela. V našem pri-meru niso bili oškodovani le poslušalci, ki zaradi utrujeno-sti niso raogli slediti tekstom, temveč tudi avtorji, kateri so bili predstavljeni prati koncu večera. V prihodnje bi tudi Seleli, da se atvtor, čeprav ne interpretira sam teksta, ven-dar predstavi publiki, kajtl namen takih prireditev je tu-idi ta, da posluŠalec naveže osebni stik z litera>tom, ne pa, (La ga. spozna. le kot ustvar- falca. Kdor bo kdaj ocenjeval d&-la sodobnih piscev, oz. današ-nje umetniško ustvarjanje, bo podrobneje rcvziskal vse vplive in silnice, ki so delovale na sodobno literaturo. Tako strvo tudi ua tem večeru zasledUi, posebno pri mlajših piscih, da se jim 5e bolj ali manj po-znajo elementi njihovih vzor-nikov, vendar pa je bil splo-šen vtis, da se v njih že izo-blikuje svojstven svet, da že dobivajo samostojen ton< Iz njihovih del že diha precejš-na samostojnosf, začetna po-vršinska iskanja že močno se-pajo v globi/no. Probleme re-šujejo že zaokroženo, ne več enostransko, zaroudi česar po-stajajo jasnejši in ostrejši. (Ker je to zgolj poročilo, bodi dovoljeno posplošiti nekatere pojave, kar pri tehtni oceni seveda ne gre.) V splošni oce-n% bi rekli, da je bila na ve-čeru močneje zastopana poe-zija, ki je bila v glavnem vsa iLsmerjena v sodobnega člo-veka, človeka, ki z razbitimi iluzvjami tava po prostoru vn času in išče, vztrajno išče no-vih resnic, novih moralnih in estetskih norm. Bila je aktiia-listična, ne programska. Nekaj takih skupnih potez najdemo v liriki V. Tauferja, J. Snoja, deloma tudi prt C. Zlobcu. Vsak pa gleda na te pojcvve s svojega stališča in jih izraia na svoj način. V ruitLrealizmu V. Tauferja zasledimo še nc-katere ekspresionistične ele-mente, tuji vplivi pa polago~ ma, toda vztrajno izginjajo. V svojih novejših pesmih je ekspresionizmu naklonjen tudi C. Zlobec, mestoma pa tudi J. Snoj, kateri gradi svojo pesem na tradicijah slovenske med-vojne poezije, dobiva pa že močno samoštojen izraz. D. Zajc in J. Čar sta v svoji po-eziji bolj pogreznjena vase, v osebne človeške probleme, je pa Zajieva lirika obenem tu-d\ močan odraz objekUvnega sveta. Silno močna v vzrazu, je čvstvena lirika G. Strniše, ki je uprt v svet s prizvokom orientalske fantaetike. Pester pa je bil tudi prozni del. Presenečalo je kar troje dramskih odlomkov. Tudi oči prozaistov so uprte v notra-njost sodobnega malega člo-veka, v njegovo razdvojenost, iščejo pa z novimi izraznimi možnostmi novih poti do spo-znamj, skritih v človekovi raz-gibani psihični dejavnosti. Od dramatikov je bil najpreprič-Ijivejši D. Smole, Pogloblje-nast njegovih ljud\ ustvarja rnočne osebnosti in dramatič-nost dejanja, Urski motivi pa dajejo njegovemu delu poseb-no mikavnost. V Šušmeljevi dra/mMiki je čutiti še nekaj dramaturških pomcmjkljivosti, motivno pa močno spominja na Snojevo liriko. P. Božič pa nam je v svoji drami pred-stavii nov, svojstven miselnl svet, kjer žive njegovi juna-ki, obremenjeni s hibami re-alnega življenja, neko nat>i-dezno iluzorno življenje. Kot v sodobni filozofski draml, j« tudi Božič združil epsfco za-snovo in jilozofsko tezo v no- (Nadaljevanje na str. 9) ------ krog ljudi in ga „.„ mno navezaiti na^e. imeti okoli sebe tak krog ljudi, pomeni svo-bodno izbiro programa, brez bo-jazni, da ga tisti, katerim je na-menjen, ne bi znali razumeti all pravilno vrednotiti, kar se tako rado prJpeti kadar ni takega za-ledja. ZakaJ bl moral imetl APZ za-led^e prav med študenti, ni težko razumeti. Tako prldemo do tiste točke, ko sva stvar prerašča me-je zbora samega in postaja po-membna za celotno študentsko kulturno življenje. Na ta problem ustvaritve zaledja ne le pri zbo_ ru, temveč tudi pri vseh skupi-nah v centralnem kjubu, bi miora-la nekoliko pomlsliti tudl kultur-na komisija. Ta pa ne le, da ni pokazala pravilne poti, ampalc je mirno stala ob stranf, slepa in gluha. V prihodnosti bosta mora-la zbor 1n komisi.1a s slcupnimi mio6mi reševati ta probflem, zakaj vsak »narobe kora>k« bl kdaj po-zneje utegnlla drago pla^atd. * Znatnj materialni problemi (ve-liki gmotni lzdatkl n.a tumejah in gostovanjih. izdatki za notni material itd.)>vprašanje nastopa-nja na prireditvah celotniega kluba,. vse to nam potrjnje zah-tevo, da se mora Cimprej uredi-ti razmerje — posamezne sekcije: certtralni klub: kulturna komisl-Ja. Dokler st to ne uredi, bodo fantje upravižen« ito*llii: »Kul-turna komisija oas hoče imeti za nastope. ki jih mt ne moremo da-tl, ker so pogosto tako odmaknje-ni ©d našega flela. Tudi prepoz-no nas o njih obvešča«. Kako je s tean prepoznim obveSčanjem in nahitrim priTejanjem prireditev, laliko kot kllasičen primer pre-beremo e zborovera dnevaiku de-la: . . . Na naslednjt vaj) so nas obve«tili, da je UO (verjetno je to pomota ln gre v tem prime-ru za komlsijo zia kulturna vpra-šania. — opomba urednlka —) or-ganizJTal nasitop kulturnlh sku-pin v Rakeku. na katerem bomo nastopili tudi mi. Kolikor se je dalo, smo se na tej vaji potru-dill In napravill gre-neralko. Ker to leto nistno naštudirall pro-grama, smo se odlo6ill. da bomo zapeli šest narodnih ln borbenih pesml. V četrtek smo se z avto-busom odpeljali v Bakek. Tam smo tevedeli, da botno nasrtoplli Sele rveCer zato smo se poteg-nili naprej in si ogledali Se Cerk-niško jezero. Po prihodu nazaj, dolgo nismo mogli dobiti nlko-gar, ki bi kq| ved*l « našem na- stopu. PaC pa smo vldteli nekaj zelo okusnih plakatov. No. koa-čno so nas le doblli. Drug pro-blem je nastal, ker ni bilo ni-kjer nobenega sposobnega klavir-ja, s katerim bi izvajali študent-je glasbene akademije svoj pro-gram. Tako bi torej ml sami mo-- rali zadovoljiti publiko. To pa b-i bilo skoraj nemogoče. Ko smo od-peli naš program in dodali še ne-kaj pesmi, ki jih poprej Še nik-dar nisrao peli skupaj ter je Bo-žo še nekaj recitiral. Miflek pa spremljal k/larinetista s harmo-niko, smo zaključiLi naš program. Publike je bilo najmanj. kar je Je bilo kdajkoli v vsej desetle*-ni dejavnosti APZ. V dvorani se je navduševalo nekaj descitin po-siušalcev. Ta parazna udeiežba je šla na račun UO (pomota, na ra-Cun kulturne komisije — opomba urednika —), ki je prepozno &h~ vestil tamkajšnji komite LMS . .. Res ta prlmer nlkakor nl t slavo eentralnemu klubu. ie maaj pa komisiji za kulturna vpraša-nja. Tak »brzinski odnos« do APZ in seveda do ostalih sekclj v centralnem klubu ni in ne mo-re biti v prid razvoju kulturnega živlienja tako v posameznih sek-cijab, kot v širšem študentskem krogu in v slovenski kulturni jav-nosti. Ce sl APZ resnično želi nemo-tenega in uspešncga dela. potem mora na svoiem občnem žboru urediti tudi odnos do centralne-ga kluba in kulturne komisije. Mislimo, da bodo morali kolegi iz APZ na tem zboru uvideti, kako zelo pomembna je povezava vseh sekcij v centralni klub. 'Eaka do-sedanja pajeevlnasta vez je njl* hovemu delu le v škodo. Tudl v kulturno komisijo naj postavijo nekoga, ki ne bo že v klo-bu pre-obremenjen z delora. Seznanjatl komisijo s težavaml. problemi in delom zbora ter obratno, je do-kaj zahtevna naloga. zahteva vse-ga človeka. APZ je pred ab&ntm zborom. Miislimo, da Je kolegom vettteo do tega, da bo njihov zbor sr>et na tisti stopnji. kjer Je ž« bil. Ne samo to, da bi se povsp&l še više. Da pa bodo to dosegli. bodo morali vsi pevci rešiti še marsi-katero zamotano vprašanje. Neka-tera izmed njih smo mi »astavili, nekatera pa se bodo sčasoma spet sama odkrila. Na vsa, prav na vsa pa bo potrebno najti pravi-len odgovor. Kakor sl bodo ko-legi v zboru postlali, taJco bodo tudi ležali. Mi vsi pa Jim želimo, da bi si postlali kar se le da do-bro. S. B. Janez Boljko: Starec in deklica Prva rasstava na prosteai Navadni navadnim Drugič se srečujeim-o z razstavljalei kluba amaterskiK elikarjev. Ge je šla prva razstava v Mali galeriji pred meseci naang Otpazno mimo nas, bo usoda tokratna prav gotovo drugačna. Ppedvsem gre pripdsati to ugotovitev že n«navadnfimtt, pa vendarle zanimivemu in v bastviU revo-luciona-mo zamiiljeai^miU izgledu te raizs-tave, pripravljene na prostem, sredi Djutoljane. »Kcrt navadoi Ljudje r»zstavljamo navadnirn ljudem,« &o foratvuiMrali člana kiujba svojo zamisel. To je njihov najvišji ci-lj, ta ko»takt s preprostdm otočinfitvom, ki v galerijake dvo^ane ne zahaja, je vendarle šele aekundarnd vzrofc ob a-aanfisli oa tovrstno obliko razstavljanja. Prd^ mami vzrok je v tem, da so jim kot amaterjem vrata razsiavnih prostotm preoej trdno zapahnjena. Prav fco nas vzbudi k raamišljainju. Tembolj, ker veljal sploSna \igotiyvitev raastave KLAS, da so razstvaljailci doeegjlti določeno kvaMetno raven, ki daje ojihovemu dahi izras sionpetičnosti, eammivosfci in erežine. Obenem emo prifca njihoveiau zeSo 6i*temu odnosu do umetniškega ustvasrjaoja, saj so v vsem svojem bistvu pravi ljubi-teiliji. V khilni je zd-riuženi-h ofcrog tnideset likovnikov-amaitetr-}w, kft »o ležfti itz rajzličstih Mkovnih sfcupiin ali šol, kj©r so se zacedl twino do'k>čeive progra«i&ke amerd čutili nesvo-bodati« v evo}em deLu. Formalno so svoj klub usitanovili v priičeifei leto^Jkje^a leta, mcdtem ko so se sestajali ia sodeloraH že poprej. Sod-elovamje v KLAS ni vezano na nofeeno doioftenio formaliio a*li vsefokisfco usmea-jenost, prav to pr daje poigoge za trd-no sožitje slifcarjem-aimaiterjem, ki so se vidtiKiiM. Predvsem velja namrefe govocati o sli-kan»ih, kajti kipansko io graCičflo de4o terja previsok« stroigk«, k4 jjh vz 'lastalh dobodteov, s»j eo v«i redirK) zapo-»ierci, n« mKMt^jo. Hkrati primaajkaije primemih prosto* rov. Vs« t« «o wlr« na poti k uspehomn. Ce pa zimore čis*i ivotrainji odnos do umetoižkega dela premagati navj«. CSt« ttanweč za izredno slab odnos, za nepri-znavanje s strami akademskih slikarjev, ki amatenskili prlzatdevaraj frlanov kloifoa amatersteih slilkarjev ne jemljejo resno. ]«ha.jajoč !A tega aspekta, jim zaipiirajo vrata raz-stavnih gaferfj. Ko*fflcor je znanro, imajo v tem oziru amaterskl sffikarji v sosedndh reputbliSkih središčih veliko vet moi&oerti >in )e •Undi odiziv na njihove razstave bistveno dpugačem. »Pri nas so akadernsfci slikarji negodovali po prvi razstavi na#«gia kititoa v Mali ^aleriji,« pravijo člani Mn^>a slitearJev-aTnater^v. G-re torej za notraaji boj, kl pa je v svcjem bistvu Skodljiv. Ra«stava »a prostem, ki rreenS — pač z ozirom M vr«m« — trajata ted«ai dsii, vraa. za cii} aefSrmacijo KLAS pri širokiih slojrh oibčdnstva. VeKka je že^a po objellctivni, 6er«v«K) atrogi strokovm kfitiki. In morda bodo razstavljald lcot svoj naavečrji uspeii dosegili konec omalovaižnfjočega od«osa do svoja^a dela, eag ao san3>arti.je 5 stra»i oteš&kovaleev aa nj^ovi strasii. y. Kaadar y Zlohtno sšaro vino V tednu rauzejiev nas je pvijettto pre®eo«*il cefjefld rnuaLej z raestavo grafike stairth moi$fa sirovine in bi jih morali gledafti pravzaprav s pwečevat* n»n\ steklom. To velja zlasti za li*te mojstra Behama. Vsaka razistavljena umetnina je kot opojoo staro via*o, kd mu je starost samo požlahtila okus. Človek ne ve. aK bi obstal p«red Dvirerjem ter ofoČiidovai siino -nmeitništeo moč in čudovito tehinižmo pojpolnost njegovih leso-reiov, ali pa bi šel naprej in se zamaknil pred Schongaueijem, ki nas s svojim listom pop&iije v svoj mit, nam taiko oddaljen, pa tudi tako blizu. »Polagamje v grob« je prerash) reJligioeni okvir in je postalo obče človeška tragedija maiteie, kt je iagtiJbila sina. Taki in podobni 0'beu'tki nas spremljajo od avtorja do avtorja. Pa naj gledamo Iie4delovnl vid«i mla-dih dKraasetletnilh Ijudeh. Mncgo govorijo. še več premdšljrujetj-o in lahko je opasiti, da vse-bujejo njdhov.i občutki včasdih neikaj s-mrovega in topega. Teb njihovih muk pa Je kmaliu. fco-nec in najzadnje umro v n«kiaikSni diuševnl umiT-jenosti. Vea ta čas pa preprifcujeijo svoj^o okoJi-co. da so do konca svojega življenja živeli pol-no živtlijemje. Inpoteintneži &© hv.alijo s svojimi Ufipeh11 prd ženskah, bojazljiivoi 0 avotfo bralbrost-jo io bedakd s gvojo paimeitjo. Gospod Genek — soboslitear — je Slivel ž« ItJnridieeet let v Merymontoivi četrti in .ravno to-Idko l©t je opazoval žMjienJ© v njeg. Bila je sobota. kaikršnifo je biilo že mnogo. Gospod Ge-nek j© sedel .na vrtu p;red hdžo in blaženo opa-Boval pešce na ulici. Od časa do časa je pljunil in »i olblranil isssušen« ustndce. Bia je kon-ec wo-čega dne. Gospod GeoeS: j» bil čean&rne volje. Ves dam se ni zgodtiilo nič zandmiv&ga, nihče si ni zlomil roke in bilo nd nobenetga preitepa. Ne-prijetna praBndn« je začela nnu)čd.ti gospodia Ge-neka. Brcnjl je psa, ki je priavfcaT tekel mdimo in $e naprej zehaijoč opaszoval uliico. Ta je bila praziia ln 1« redfci avtofmobili so dvigaii viisoke oblake Viročega praihiu- Ko j« že Izgiiibil vsako upanje. da bi opaz.il vsaij deilič-eik kak&ga živ-Ijeinja, je začutal, da ga j« nekdo prijel za ra-mo. Dviigndl j© napol prdlprte oči in opaizil evo-j«ga soseda MaliBz«w&ke®a. — Poodd z menoj — j« dejal Mallsize^siki. — Kam? — Ne dale«. — Bi jiad vidiel ba^ zanimiveiga — 3« vpna* SaH MaHiszeTVSfcl. To j© bdH človeik « krotfcim obmzom te zfvi-timi ofcmi. Njegov© fcretnje —• na vtidez težke — s& bil© hlitre in okretn« kot gibi omJadie miač-ko. — KaJ pa je piravzapiriav? — je zefoaj« vpra-8al gospod Genek« Bil jlie Bsares utrujen od ce-lodneivTie vročdine. — 2Ms. mlad iSp — je d©!ail MaMisize^vTskiU — In potem1? — Satiir — je dejal MalHsizefvrakil — 2 nefcim inlliadiim defcl&tom. Alt 5e vedno ne iraziuimeiš? — Sevedta mi j© Jasino — je odigovoril g^o-Bpod Geoek. DvSgail se Je Jn oi«painjie mu je na-, — AM je vsaj kpa? — Lepa je in mladia — je d*j'aj MaiLiszevtfcl. — Rečem ti. oba deliate čedne stvari. Nena-doma je postal nestrpen in vp*rašal: Tor«j grei elli ne? — Saj ni vredno tro^la — je- dejal gospod Genek. — Predeoi prideva tja, bo že vsegia ko-nec — Saj nista pri šestdesetih kot ti — je d«-jal MaldBv lahko. Tudi ona je bdla Se čisto mlada- — Plavolaska? — je znova vpralal gospodl Geneik; zažel se je že dolgoiča&iti in nefprijetna piraiznofca gia je zopet začeia muičiti. — Ne, rjavka — je dejal H€ftti«-k. — Spominjam se, kot da bi bilo včeraj. Fant j€ imel svetl« lase. NikoU nisam mogel raasu« ndeti, zafeaj tako lepo dekle hodi s tajko p no ravnanje tekmovalne komisi-je. Naenkrat kopica razveljavlje-nih tekem, seveda na našo ško-do. Pa še to! Mnogo boljše bi se počutill, Ce bi imeli boljše igri-§5e in urejene hlfirienske napra-ve. Menim. da bi prav sedaj lah-ko naša podjetja izdatno prisko-člla na pomoC, Tetanovainje v odbojkl bo v kratkem zaključeno. Ne mislim se podrobno spuščati v probleme, ki tarejo danes to športno panogo. Dejgtvo je, da zanlmanje za odboj-ko med mladino upada. Kje je te-mu vz-rok? Nas zanima predvs€im odbojka pri naših študentih. Akademsko športno društvo Olympia združuje poleg ostalih klubov tudd odbcri-karski klub. Mnogi ljubitelji te športne igre se še spomimjajo uspehov, ki so Jlh dosegali štu-dentje nekoč. Danes pa je moška vrsta Olympie v slov. ligi skoraj na dnu. Kje je vzrok temu veli-kemu padcu? AOK ima danes trl moStva, do nedavnega pa jih je imelo pet. Pred vsako tekmo trenerji in ka-petani trepetajo, ali bo ekipa kompletna ali ne. In zgodilo se je že, da ni bila kljub temu, da )e to študentskl klub ln Je v L.1ub-Ijani poleg univerze tudt deset gimnazij in rnnožica strokovnih 5oL Marsikdo bo takoj zvalll kriv-do na upravo kluba, češ da ni sposobna. Res Je, nekaj krivde vsekakor nosi vodstvo, kl ni po-skrbelo za primeren kader mladi-ne, ki bi lahko nadomesttJa sta-rejše. V&ndar pa vemo, da Je rav-no AOK vsa leta nazaj org,a>nizi-ral srednješolska prvenstva in pr-venstvo Jjubljanske univ^rze. To-da iz teh tekmovanj nismo dobili nobenega igralca. Tako Je prišlo do tega, da smo izgubili mladin-sko moštvo, ki Je bilo osem let slovenski prvak (mladjnci ln mla-dinke), nekajkrat drugi ali tretji in enkrat prvl v državi. Letos pa je kriza dosegla viSek. Najprej sta se dva igralca prvega moštva poškodovala na smučanju im edeiji, to je Darian, letos še ni mogel nastopati v moštvu. Megu-iar in Nagode, ki sta tvorila ste- ne pogoge, to Je nove prostore in svoj stadian. Brez novih pro. storov. kjer bi b-ili laboratortji in raznj kabineti, ni napredka. Podeg tega se borimo še z ostankl preteklosti, sem pa pre-pri^an, da &mo na pravi poti. Nekateri so mnenja, da zaradi strokornega kadra ne bi zmogli fakultete. Mislim, da j« to ne-utemeljeno, kajti če zmoremo delo v družbenem -grabil za delo. dosežen. Drugo leto pa up^Jo, da bodo lahko znova posegli v borbo za točke, to pot pa z manj skrora-n,im ciljem. 2ensko moštvo AOK tekmtije v Evezni Mgi in tvori skupno z Bra-nikcm zakldučni del lestvice. Iz-gledi za obstanek v družbl naj-boljših so majhini, vendar jim bo Eoorda z malo sreče tudi to uspe-lo. Za žensko vrsto lahko rečemo, da združuje kvalitetne igralke, ki pa kot celota ne pornenijo mnogo. Z malo resmosti in malo treninpa bl bil lahko konec popolnoma dru-gačen. Logar Marko ¦#¦¦¦»¦»¦¦»»¦¦»¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ® Na prvenstvu Sloverdje je ponovno zmaga.l Aleksander Škulj, kd je v letošnjem letu nanizal vrsto lepih u&pehov in se uvrstil med najboljše mlade igralce v Jugoslaviji. Bil pa je tudi najboljši slovenski igralec na državnem prvenstvu. ki so ga letos pripjravili marljivi Ma-riborčani. # Na turnirju republik v ča-su I. festivala telesne ktdture je Slovenija A zmagala pred Vojvodino, Hrvatsko in Slove-nijo B. V ekdpah Hrvatsk© in Vojvodine so nastopali nekaterj znani igralcf in reprezentanti (sedanji državni prvak Keretič in Ne§i6). POLJSAK; Kljub napornim tek-mam še nismo utrujeni. teli razumeti. da morajo in mo-rejo biti tudi telesne vaje pred-met vsestranskega študija. SedaJ Je šolski odbor poslal pismeno vlogo na višfe forume. Pripravljamo pa se tudi na osebne razgovor© z nekaterimi vodilnimi funkcionarji, Prepri-čati je treba ljudi in jim doka-zati, da ne gre pri nas za »obrt-niSko« pojmovanje telesne vzgo-je, ampak za študij, pri katerem je treba potznati psihologijo, fi-ziologijo, anatomijo. metodiko, pedagosriko in ostalo. — Kako bo v prihodn^stl, Je bilo naše zadnje vprašanje. — Upam, J« odg»vorH, da bo-mo kmalu govorlli o konkret-nlh rezultatih. Uresničitev na-Sega dlja ni odvisna samo od nas. annpak «d vse javnosti. ker gre za rešitev kultnrnega vpra-šanja. Treba bo javnost še bolj seznaniii % našim delom. Upama da nas bodo pri naših stremlje-njih tudi vsi podprl^. Tov. KrevselJ pa pravl: — N> to gledam % dveft stališč: kot študent in kot bodoei strokovnjak. Drži, da smo materialno oSikodovani, po dru^i strani pa brez viso&o kvalificiranih močj n\ napredka v telesni VY,iyo>Ji. Vlsoka Sola bi samo '>otrdUa, da smo na pravl poti in nam dala pravo mesto med ostalimi Studenti. SaniJ smo že poskužall pro-dreii z anketo v »Poletu«. Radi M seraianili slovensko Javnost z našimi zahtevaml, p& smo ostali ©saroljeni. Samo profesorji in 9taden*}e iprl tako veliki stvari 0 Tudi za naraščaj so skr-beli. Odprli so tehniško Solo za pionir\je in pionirk«. Vodili so jo anani igralci brata Skulja in Klemenc. Rlladi so si nabirali tehničao zaaaje in utrjevali te-lesne moči. Upajmo. da so iz-brali dober naraščaj. ki jih bo čez nekaj let dostojao zamenjal. niso dorolj. Povsod &o nam ob-ljubljali pomoč, toda od »bljub-ne moremo živetL Tudi o tem smo že razmiSljailv kako bi dosegli naš cilj. Menim» da bi šlo s strokoTnlm delom in s pomočjo ZšJ, a še enkrat: slo-venska javnost. Na prihodnost gledam dvome-če. Predolgo se že vse vleče. Co bi bilo polovico toiiko nareje-nega. kclikor je bilo ob-Ljub> bi temelji visoke šole «a telesno vzgojo že trdno stali, mi pa bl delali s podvajeno vnemo. KRATKO TODfl NOVO 0 AŠD iina v svojih vrstaij tudi igralcse tenisa. Sekcija j« med najboljžimi v naSem dru-štvu. Očitali bi ji lahko pa to, da ima v svojih vrstah vse .pre-malo članov-žtudentov. To je do neke mere razumljivo, ker oe to še vedno najdražji šport. Tek-movalna sezona je bila 2elo bo-gata in uspehi naših tekmoval-cev prav lepd. ' DERMASTIA: Tekma z Zvezdtf je bila najtežja, enaka. če ne težja pa z I/jubljano. # TKOly.mipIa jebll č-et-rtifi-nali&t za dnžavnio moštv^eno pr-venstvo, ki je bilo pred&njo so-boto in nedeljo v B«ograd¦¦¦¦< »¦¦»¦¦»»¦¦¦ ¦»¦¦»¦»¦¦»¦¦¦¦» — Ni sliabo — Je dejal Heniek. — Zarea ni slatoo. — Ali ti nisem dejal — je zaSepetal Mali-eze^vski. Obstali so tam, ne da bi kdo spre-govoril. Gospod Gen&k sl je oblizniJ ustaice in' znova z nevol jo pomlBlil na svojo ženo. MaM®zewskl s« je b«dasto smejal. Hentek je še bolti poveisiil svoje veke tn nenad-oma r«z-burjeno vpraSal: — Kaj naj storiimo? , ~ T.i že veš kaj — Je odivirndll Malisizew9fei. — Naipravi jima nekaj, česar s« bosta sipominjaia vse življanje- Saj si siposoben to stoiriiti, ali ne? — Heniek — je dejaj gosipod Ge.niek — naj-bolje bo, 6e ju prestrašiimo. Dvign.iil je roko pred usta in ponovil: — Zare® je zelo lepa. Ze precej časia nisem videl tako lepega deikl«tca. Saj je skoraj š-e otrok. Pravzaprav bi jo mo-rali pustiti še pr* miru. Nenadonna je pa po-ital nestirpen in dejal Hemieku — stori jima nekaj. če ne, se bom vmešal jaz. «— Poftakaj malo — je dejal Heniek. — Bolje bb, če to storiim jaz. Šb za trenutek je opazoval delkletava za-gorela stegna- Poteim rou je režanje spačilo obraz. Stopil Je liz goščave In se postavll pred mladi par. Pomežiknil je in vprašal: — Igrata s>e torej ata in mamo? Dobeir tek! Maliszewsiki ta gosipod Genek sta pokala od emeha. MLadeniič je ekočil na aoge *n jeoljaje vjprašal: . ¦— Kaj pa hočete? — Oh, nič! — je počasl izjarviil Heniiek. Postavil se je pred mladeniiča ki se zamajal na nogafo. Se vedno j« grizel travnato bilko in od 6asa do ftasia plijttnH. Tudi MaMsizewski je stopoil iz grimeičevja in ©e postaviil paleig Henieka. — L«po dekletce — Je deja.1 1n jo opazoval s svojirmi majhn.iml rjavimi ofrmi- ~ Tudi jaz bi hotel spoiznati nekaj tafcega. Morda &e bomp sppenaili, moja mala gospodična. — Idilot — je odvirniiLa mladenka. Stopiila je mladeničai za hrbe^t; bila je z&lo rde&a in razburjena. Gospod Genek je treipetaje opa-zoval njena slabotna raimeina in znova je v mielilh zagledal svojo diebelo in grdo ženo. — PogJej jo no, candro — je de.|al Mali-9Ziewskii. Od jeze so nj^gove oči postale rdeče. Dušeč se Je potem nadailj^eval: — Ti nis,; ni to brez koristi. — Ah, sipomnil sem se — je dejal Malii-szewsiki. — Refcei ji je, da je ta etvar taika, kot da bi.. • kot da bi naspravila prvi korak v oblakiih. Saimo to, kan- jl 3« rekeil, se je rd-malo. Ona, ona pa ni delala druigegia, kot jo-kaje potiavljala — bojim se, bojšm se.' — Mogoče se je bala bolečin? — MisMim, da ne, — je dejal Madl«aewafcL — Mislim, dv>e in kremilj po ceeti. — Da, to je konec — je dejal Heniiek. — N© bosta si v©č žel&Ia Jjulbitl. Tudi meni so v moiji mJadosti priredAli n«kaj podobnega in od tatorat ndsem nikoll v&i Ijubil tistega de-lcleta. — Vsak<3k> ra©d naml j« lmel evojčas nekaj pod^obnega — je dejial Mailiszewski. — Toda zalkag si mu venda>r iraizibitl obraz, tega nikakor n© morem razaunetL — On me je prvi udarli — Je dejail Heoiiek. — Ali gremo torej na pivo? — Da, lahko bi šll. Ddkle gotovo nilkoili več B€ bo stapilo na ta fcra|]. — Tudii meni se zdi — je dejal gospod Ge-nek. — Toda zakai vendair ebe tako i^ivuaili z njdim? — Nekega dtie so tudl a mojo malo pa^ja-tei^ico tako ravnali, — je dejal Maliaz©wski. PoA^segaim vam da še dan«a ne vem, zakaj. — In potem je nisi nič več lfltibil? — Ne — j« dejal Mali&zewski. Nekaj 6a&a 3« bll tiho, potem pa je tebruhniil: — Pustite me pri miru, za božjo voljo! Jaz ne veirjameim v pravo ljubezen. Ne verjamem svodi ženL Jaz ne varjamem nikomur. — Zelo neumna zadeva — Je dejafl Hemieik. Pogiledial je v nebo in izjaivil: — C© že go-voriiimo o oblakiih, neb« se vedno bolj oblači. — Ce ®e dobro spominjam, ji je tudi nekaj govoril o korakoi v dežju, ali neka>j podobnega — j© deijal Maliszewsiki z utrajenim glasom. — AM gr>este na pivo •.. Pravzaprav &e ne spo-mimjain več dobro, al| je gwori!l o d«žju, ne-vihtl, al{ o oblakih. Zaires ®e ne spomindam vei. Sploh se nočem ničesar vei epominjati. Ce bi ne bLlo meo«, bi te zgodibe apioh ne bilo. — Jutri bo deževailio — je dejal Heniefc — V nedeljo vedno dežuje — je dejal gospod G«nek. Spačiil je obnaz % Se enkrat pomMil na svojo n»Ie>po ženo, na svojega sdna in na ]utriišn|jii dan, na lepo mllado dekle, nj«ine dolge, porjavele noge, na njene prsi In njene sveže tn rdeče ustnice, na njen mo^ni, od sonca ožgani vrat in na ztoegane zeileme oči. In da bi nekaj d pod, že malo trad!:rednj,o me-dieilnsko šolo obiskiuje? Zakaij bi hoteli to vedeti? Sedemnajst letno dekle, jz m&sta, bi leži ob čisti in hitrj reki. iz mesta, ki naglo rast6 in kj&r se življenje spreiminja. Malo je pri nas krajev, ki ne leže ob rekah, še manj jdh je, koer bj. se življe-nje ne izpreminjailio in ki ne bi naglo nas-ld . . . T&ma šolske naiLoge je postav-Bj-ena v trenutku ko poklde, njegove svetle im temne strani, prej končala in pomagala vse to spremeniti . . . « NEVENKA — »RazoČarala sem se, ko sem prvic prižla na prak-so. Spoznala sem da Hi vse tako. kakor sem si ideaMzirala in ka-kor so mi drugi idealizirali... « NADA — »Učitelji so nLm' go-vorili o lepcrtft in humanosti na-šega poklica Ko grem na prakso, vedno zadenem na odpor, ne sa-mo nižjega bolnlškega kadra. temve* tudi zdravnikov Ne nosi-te vendar bolnikov na rokahl mi govore!« MARINKA — Predstavljala sem si sebe v beli halji,.. ka-ko poniagam ran!>enim . . . Vse Je izginilo, ko sem stopila v-bol-niško sobo. Sedaj mi je zelo tež-ko, a vem da Jim moram po-magati . . . « SVETLANA — »Prvi dnevi V šoli so bili prekrasni. Bila sem navdušena . . . Sedad ni več ta-ko. Ko bi imeli vsi Ijud.ie enake značaje — misliTn predvsem na mediicinsko osebje — ko bi bili vsi enako dobri... Ze sam od-nos med zdravniki in medicin-Bkiml sestrami in strežniki mi ni všeč . . Vse to zelo moti po-sebno pa zato, ker uničuje l.iu-bezen zdravstvenega delavca do svojega poklica . . « VLASTA — »Najprei sem si ze-lo želela, da bi bila umetnica. Potem sem sklenila, da bom vse svoiie živl.ienje posvetila drugim stvarem — hočem pomagati bol-nim ljudem. K temu me veže sipomin na mater kl je zelo tr-pela . . . « TANJA — »Svarili so me. ko sem se vpisala, a se nisem pustl-la pregovoriti Seda.1 vidim da nt tafco idealno, da je zelo težko. Tudi sošolke ment.1o tako. Star-šem tega nikoli ne j>avem, Mo-ram vzdržati . . « MIRA — »Nekoč. ko sem bila ge oisito majhna, sem imela pri-jatel.1ico, ki sem jo zelo l.iubila. Nekega dne se je urezala in kri ji ie tekla iz rane. Hotela sem ji pomagatd, a sem sd le roke uma-zala z njeno krvjo. Ustrašila sem fcomiaj spirejele, že* ne povsem — in to je z€do težavno: žiivlje-nje potisfea pred njih ostro predstavo o basedah in deja-mjiih, o resnaci in laži- To bo-li. kajti to je nož k srcu, a sr-ce ne sme kLondti, ne sinis niti za tremutek vierjeti, da je lah-ko včas':h laž močnejša od xes-nice. One ni&o poražene v tem boju, zdj se nam, da nUi naj-manj ne poipuščajo, da postajajo celo odločnejše... Toda srce, ki čuti mož ob sebi, le peša, po-5asi, a diovcij da to opaizamo. M-oTda nekatero ne bo nikoli klo-nilo, morda zelo pozno, ne-koč . . • Majhni probiemi so to, ven-dair današnjii. čep^rav Se nam zde nepoimembni jn odveč. Sko-raj. To je zaradi ritma, kii nas obkpoža in ki zna preivipdti vs« nežne zvoke. Ljudje so vedno znadi bolije gradi^i ladje in mo-stove, bolje kakor Ijudi. To go-iavo nii nič novega. Vedno je zijal prepad med tehnako in zirelostjo človeških medsebojnih odnosov- Današnji čas, n.aš ča® ima v*e polnio leipih bes«d, iskreniih in poštenih. A besede s^o prešib-ke za humanost. kakršnio ta naiš čas zahteva. In ne samo v meijah neke medicinske šole, neke bolnišndce, temiveč na-sploh, pri nas in povsod •.. Povs^od čutimo zaimolkl,- boj za Ijudi, za novo v njJh, ali za td-sto prvobilno, nekdanje. To ne moromio doseči z bojem besed dn dejainj, to tudii nj pmoce^s, temiveč nekaj ka>r je podicbno tiiheimu d,n živemu biitrju srca. bitju energije zaivesti. In srce i« vedmo samo, zmaguje ali p-ropadia — brez dvobojia, kalkor človek brez sovraižnikov in brez prijaiteljev- deka Balnda o študentskem zobobolu Naslednji, prosim! Otnoci rastego in z njimi ra-stejo tudi zoibje. Tako se je go-diilo tudi meni. Ze usoda sama mi je izbrala priimerno ime. Pi-šern se Trpiin in praiv kmalu sem se prafrel ziavedati te ne-sreče . .. Ce se še niste spioznali z ve-daimi o zoibeh ia seveda o zobo^ bolih poseibeij, poizkušajte pre-braitd ta krateik se&tavefc, ki ga je trpeča šitudentova glaiva, raz-bolela od naijnovejšega zobobo-la, poizkiuišaia iztisniti na pa-pir... Ze kot miaghen fantek sem se priviadil nia zobozdravniika., Imel sem to srečo, da smo sstianovali v hiši, kjer je bil tudi zobo-rx3ravnilk dr. Kujež, priijaizen mož z vellkiimi in m«ičniiimi ro-kaimi, ki so znale zgrabiti... Leta so minevala iin prdšel je čas, ko sem iprvič stopll v pre-Giavalnico. Bilo rnas je mnogo, koliko nas pa je prav zares, seim se zavedal š&le tedaj, kio se je koLo usode nekoliko pre-miaktnilo: poijaivil se je moj ed'I- vzrotk za obisk študeintsk9 zdraivsifcvene porruoči, moj pravi in prvii študentsiki ZOBO-BOL ... Zap-et sem prišel v oakalni-oo zobozdravnilka, nič hudega sluteč šel« oib dese^tih, ker p-rej, zaradi preveliikih bodeičin, sploh niseim mogel stati na nogah. Z jezo sem pritLsnil na kljuko vrat v čiakialnioo in jih naglo odprl. »Buin«! j© reifclo in vnatta 90 zadiela olb nič hudega shite-čega sotnpdna, ki si je oib nijjdh našel edimi še neKasedeni ptro-stor v prenaipofljeni čatoailnito!.. \ Cas je roineval, zoibobol se je \e6al, število tipečih pa se Je manjšalo. Tedaj pa se Je zgodilo..^ Mična dekilioa je. po@lediala sko-zi vrata in nas premirida s svo-jimi velikimi očmd. Pogled se ji je vstavil na mtieni: »Kaj pa vi?« Ald &te na novo? Novih ne sprejemamo do petnajstega! Pridite tedaj!« V mislih sem blisikiovito pre-števal dneive. Dev&t jdh je bdJo. Teiga. ne bi vzdržala niti naj-močmejša naravia!» Toda jaz, jaz« sem jecljail, »zob ms boli že od postaja kantoretnosit. DekJ«ta v teh dneh prviič odhiaija.io v bol-nišriiico, na prakso, kaikor se to pa?avTi po šol&ko. Og.rinij aj:o sd »v.etLe. bele h&lje — sanjiardle »0 o njdh — in slopojo v čiste ¦obe, napioLnjene z zmanim vo-njeim, ki jih ®ili, da vse svoo« želje, vse svotje misli odlože na potem, za večar . . . To delo ttckaj, to nj navad«,n pokldc. to je več kot pov« ta beseda. Te bele halje &o skoorai uniforme in unifomne zahteivajo od lju-di v€'č, včasih innogo v&č. NMsio priišle sem po aileji sv.o-jiilh želga in sanjarjeTij. Mnoga oe naplavila tuj,a volja, tuj na-svet • . . steirši dn pa — mnoigo otix)k je v hi'ši; zaradi tega in Baradi drugilh stoaini je treba isikati najkraj^šo pot do kruha. Poti sanj pa so pogosto zeilo dolge — in negofcove! Bodi kar-ikoli — dekleta so danes tu — eedemna:.js't a-li osemnaj stletne •— žive v m^estu. ki lež-i ob či-6ti in hitrd r«kd, v mestu, ki se epreminija in raste. Ostale bo-do tu. v šoli, kajti oditi sedaj, Kapustrtii šolo — aa kaij tateeg-a bi morale imeti precej poguma, kaj takega ne morejio stoiriti po tdLikih stjip^efldiiijah in toilikem ničenju,. po razočair&ntjiiih. in tEmagah. Poslušagmo jih, kaj naim ipriiipovediupejo — v svo-jih šolskiih nialogah — isik/reno in . . . • MILJCA — »Vedno sem sanja-Hla o tem, da bom učiteljica, a sem morala oditi sem — V bol-nišnico . . Nekatere sestre so tako zelo neprijazne z bolniki... Ko gledam vse to, počasi razu-mevam, kako je lepo pomagatl ljudem. ki so brez moči. Sreftna 6em ko Jih srečam pozneie ozdravele ta čutim. da so mi hvaležni . .« RUZICA — »Hotela sem postatl tiriteljica. Staršl pa so hoteli, da Be vpišem sem. Le polagoma sem vzl,1ubila svoj bodoči poklic. Na praksi sem videla marsikaj kar mi ni všeč, a se bom še na vse morala privaditt Rada bi 6tin- STROKOVNJAK ZA SREČO Grtpa Je priipel.iala trl Stadente na čaj k Daj— dsmu. Cigareta in ljudje so napolnjevali prostor. Obrazi. ki so povedald to-li;ko kot nič, so neprestano govorili. Natakarica nl bi-la več mlada. Bila pa je. In od takrat je znala me-žiikati. G-nipa Je pnipel.1ala tri študente k I>aj— damu. V napol kratkčh plaščih. so čepeli aa mizo. Iz treh skodelic se je neiprizadeto kadilo. Poleg so saimevale 6etrtinke neožetiih limon. In ožete limone so Jih stisnile v &aj. Nič poseb-nega. Dogaja se vsak dan. Stisnile so jih skrbno. ka-kor se ožeti spodobi. Od mize do mize se je prepe-Ijaval predajailec srečk. — Odprite denarnice! — Po-vsod je držal svojo pridd-go NiČ posebnega. Doga-ja s€ vsaic dan. Prišel je do njih, ko so ožemali. Sreča je gledaltt s tablic s potiskanimi oč-mi. Bila je le na papirju, kot vse na t«m svetu. — Aha — je rekel stro-kovnjak za srečo. — Vidikn da berete študentsko Tri-buno. Bolje. da ne odpira-te denarnic. — Napravil je brezsrečno kretnjo. Poča-si se je s svo.io potiska.no srefeo odmajal proti obe-šaltrukom. ka so stali ob vhodu. Ne imej Lambrette Študentka, ki ima Larnbretto, pride na izpit iz anatomije. Be-seda da besedo, na žalost saino za kratek eas. Ker j« bilo le malo prevcč tiho, pravi profe-sior: »No tovarišioa, s& boste vai še e.nkrat pripeljali.« Gorje je, če opravljaš izpit in... Student, kii pred vrati 6a;ka na na izpit, mora ^špricat« eno utro. Siufčajno trčita s profe&or-ijeim in ker je bil študent vlju- d«n> se opraviči. Manj vljiKieai pa je bil profesor. Vzkip>el je in zagTOzil. če pa greš na izpit. ti pišem tri neupravičene ure. Pomota Po nekem paniškeim bulvar-ju so korakali trdje Ijubljaaiski akademiki in debelo kvantali. Pred njimi je hodlilla miLada dama s prfbliino sedemietoiim Siinokom. »Mamioa, to so pa Sloven-ci!« je pocukinil madi mamdco. »Ne siinko, to ndiso Slovenci, to so svinje!« Saj *je samo majhen slepdč. včeraij -— ne morein več, res ne moreim več ...« In če n© bi bdlo okrog mene še nekaj somdšlje-nikov, bi &e rni prav gotovo po-točile deibeile solze. »Zal m;i je, a daneis je ura že poi enih; ne moreimio več delati. Poglejte, pred viami sta še dva. Pridite jutri zijutrajj ob sedmih,« setn 6ul ženski glas kakor sikozi me-glo, ko sem ves skrivenčen ka-kor gorsiki vihannik stopal iz čakalndce. Stopil sem na cesto in se spominifl nia starega giospo-da dentista Kuježa z močnimi rotkiamd, ki so znale zgrabiti in pofcegniti. Doibri mož pa je bil že mrtev. Vedel seim, da mioram vzdr-žati, zato sem zavil v prvo go-stilno: »Dva deci šnopca!« »Ali irrnate steklenioo s seboj?« me je vpnašalla natakarica.« — »Ne, zaikag?« sem dejal, »saj bom kar tu popil...« »Ampak tovariš!« Roka se mi je skrčila v pest in v mislih aeim že videl plakat. Morjo kretnao je opazila tudi ona iai je hdtreje nalila zaželje-no kolličino, ki je sklokotala po grlu. Otojela me je blažena oimotičncnst, ko sem stapal po uldcd, toda zobobol še ni pre-n«hal. Prišel je drugi, toiliko zaže-ljeni dan. Zopet sem stal v ča-kadnici, sedaij že ob pol sedmih. Čas je tekel po polževo. Sedem. Nič! Nobene deklice. Pol osmdh. Tedaj se je pojavil obraz. »Kdo je prvd prosim?« Z hitrostj.o uimetnegfa satelita senj zdrvel naprej. Prijazem ženski otoraz md }e žarel nasproti in njeij sem pre-pustil v obdelovainije svojiO raz-biodelo čedjust. Med delom sem bil miren, le sem pa tja sem si dal diišfca s pridiušenim vzkli-koim. »Potreibna je extrakcia živca«, mi je degaJia zdravnica, ko sem vnovdič izplaikoval če-Ijiust.« Tedaj še niisem vedei, kap to pomeni. Toda kmalu seim spoimad... Fradite« jutri, v sredo, petek, poniedeljek. Moj karton &e je polnil število lukenj pa se j€ le počasi mianjšallo. Pričel sein šbudirati kar v čalkalnici, kaikor je to delala večina... Ai je mainijši od B, zato j© B inanjži od itd. »Naslednji p-rosiTn!« dn ZK>peit iistia pes*m bre« konca aai kraja. Postal sem h«roj! »Naslednoi, prosim«, slišim venomer ta glas, kd me sprem-1,1 a skozi študentsko življenie. Trpirn in čakam tisti dan, ko bom lahkio svotje zobe vzel vea in jih postavil v kraarec vods, tedarj bom laihko študirtal, ne bom delail trikrat »mateimatike 2« in trdkrat »mehanaike«, tedaj bo nova dotoa, ko bom jaz Janez Trpdn spet saimo Jamez in mi ne bo več zvenelo v ušesih »na-slednji, prosim!« In kakšna je morala te zgodbe? ' Morda samo to, dia }e zobo-derska &afcalndea Zdravstvenega fonda premajhna, morda pa ne samo to? MTJ LEPA MISEL - IMETI VESPO MED NOGAMI — Kaj bovia? telefon 22-241 s svojimi predstavništvi: BEOGRAD, Ulica 7. jula br. 34, tel. 28-987 ZAGREB, Trg žrtava fašizma br. 2-II, tel. 32-431 SKOPJE, Nikola Vapcarov 18 ;; posreduje našemu gospodarstvu pod iiajugodnejšiimi po- < • goji vse izdedke svetovno rnandh tvrdk, za kemično, ;; teksttilno, Uisnjarsko in lesoo industrijo, stroje za gradbe- ' '> ništvo, pisalne in računske stroje ter piisarniški majterial, ;; umetna gnojida in zaščitna sredstva za kmetijstvo. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ se ln prifteila jokatl. PriSla 1e medicinska sestra, ki je stano-vala pri nas in mirno ter s si-gurno roko obvezala ranjeno no-go . . . Tedaj ' sem sklenila, da bom tudi jaz postala to kar ... « Ves razped nam Je povedal evoije misli, iskirene in resni^n©. In vpiiašanja iščejo odgovicnre. Iščejo idh kot jeseinski žarkti P°~ ti med aruimeneiliim listjein na alejaih, ko;t čista ^n hdtna voda struigo v dolini • . . ižčejo in zaihtevajo. Zakag so ra20'čarame? Zaradli isivtetldh barv illmzij in temndh seaic v 6istih scbah? Mord;a jdTn tisti kd so jiih navduševali za ta pokldic. »)!iiS'O povedalii vse, miorda \e pc&kiodovain tistj iim- piuls k lepoti, ki ga mladdna išče v vsakem ra'zg:toanem živ- ijenju, tisti imipuls, ki ga lah- ko že majcene temne iskre po- škodujejo . . . Samj o beMh hadjah nenado- ma ni več. Vse -je postalo dru- gaino . . . sipoznale so, da je posel t&žak, grob, neprijeten in ceilo uimazan- In ta posel ne do- voljuje, da bi se ogradiile. Samo eno sivetlo točko ima: oči hva- ležndh boLnikov, tople oči. ki so včasih polne solz in zaradi njih dekleta n© kLonejo, postajajo trdne. vzdržne — nckdo mora tudi to! Zaka,j ravrio one? Ta glas uipor^a ugaiša naglo in ne- opazmo. ne čutimo več plame- na, ki ga Ijubezen pogasii. Odnos stairejših m«dicinskih sester in zdravnikov do njih in do bolnikov, to ni najvažnejSe, ta odnos sdcer revoJtira in boidi upor . . • na konc^ vedno zma- giuij«>jo hvaitežn« in solzne oči. Tako mora bdti, tako je čltove- iko, saimo tako. Ta dekleta so se znašla v položaju, da brani- jo nekai da s« bore za tisbo huTnanogt. kaitero od njih zah- teva šoila, predavatelji, zdravai- j^-^j diin> ker si "je m^tem'prižgal »prosim«""je priSef od zgoraf in" se" za- ustavil tik ob pločniku. Dežnikl so za- to. Bore se za ne^aj, jcar so cigareto> _ Počnem, no, počnem same valil v pepelnik. Dva trda zvoka sta &e plah-utaili kakor velike vrane. Blondmka bedarije. — Posmehnil se je skozi nos, spremenila v kozarca. Zadnja črno-bela Je pokaaala svoj drugi profil. Časopis kot da ga kdo žgečka s slamico. V stran natakarja je izginila za ogromnirri Pa Jev šumel in se končno zadovoljil z izložbi se gredo palčke, sem pomislil. časopisom nekoga, ki je bral. manjšim formatom. Nad vrati je pisalo s stekleno cevko, — Je pa krasna baba, — je rekel. — — Vidilš. Ampak, bila je krasna. — kot da je zvita po naiključju: DOJEN- Rekla je: »Pojdiva kam daleč.« Objela Trolejbijs 'je odpeljal. Okna so se za-CEK. Premaknil se je i>n mi potipal me je krog trebuha. Njemi prsti na meglilia. — Piinoara. — Vse, kar je bilo ramo. ' trebnbu. Si predstavljaš. Imel sem sraj- na oni strani šip, je postalo sanjavo. — — Pojdliva k Majoliki. Lahko ti po- co. Mislil sem, da me bo žgečkala. Niii. In veš, kaiko mi je povedala? Prišla je vem vse. Od konca do kraja. — Potem Ampak že saimd prsti. Spustil sem lepo k meni. Stanujem še ved.no tam, v oni je še rekel: — Veš, same bedarije. — brzino. Si predstavljiaš. Škalla kaikor vili, veš. V tisti, no, ko prideš čez želez-Za trolejbusom sva prečkala cesto. ma5ek. Topel asfalt, zelena barva z be- nico. — — Poznaš mojo škatlo? — lirni rožami. Bilo je res krasino poletje. '— Aha, — sem rekel. — Ne, ne. — Gledal je čez pepelnik. Cez poliviinil — Smehljala se je. Sel sem mimo — Dober voz. — Sla sva molče ob je lezla muha. Pil je vermiut. Pila sva nje in zaprl vrata. Rekla je: »Cestitam, lesu, za katerim so popravljali hišo. vermut Muha je zletela. Vpnašal sem: očka.« — — Veš, legendarni striček iz inozem- _ Koliko kubična pa je takale stvarca? Gledai me je izinad komolcev. Napra-stva, za rojstni dan, — je rekel — Pre- _ 125, — je strokovinjaško nagubal vil sem smehljal na pbrazu in dejal: važal sem vse, kar me je poznalo. Na- čelo. — Pategne. Takrat je bilo res kras- — Cestitam, očka. — Dihal je. Potem zadnje pa še punčara. Ampak veš, kako no poletje, voda je bila mrzla. Si pred- je pil. Spila sva. se lahko navežeš na takole škatlo. Po- stavljaš. V bikiniju, neke vrste bikiniju. — Kaj praviš, za koIHko sem jo glej — asfalt, gladek. Sonce, potem zele- jaz s trikotnikom. Ležala sva. Potem je prodal? — na barva. modra barva. Ti sediš, dihaš. utrgaila ivamjščico s palcem in kazalcem — Koga? — sem rekel? Pod tebo pa brni, ne, mrmra, zaljublje- na nogi. Menda je bilo to precej ljubka — Skatlo Moja škatlo vendar. — no. Kot mačka. Potem ustaviš. Tako, piia sva vermut. — Kot mačka. — — Aha, — sem rekel. nenadoma, da zacvili. Ležeš v travo, ki Za drugim poUvinilastim krogom se Pepel se mv, je utrnil s čika. Padel je višja od trebuha. Zraven pa škatla, jc ozrlo dekle. Imelo je rep in podoben je na mizico. Vedel sem d-a je kakor Taka, mirna, kot dobra žival. Dihaš, profil. Poleg je bil ogramen časopds, ki solza. dihaš. — Prekinil se je, kot da mora ga je nekdo bral. _ Zdaj moram kupiti otroški vozi- dihati. — Punčara pa je frizerka. Krasna _ Aha, — je rekel. Prevrnil se je v Lek, dve giarnituri... — Zagledal se je baba. Aimpak, baba. Vidiš — naiSlon.talo in zožil oQi. — Potem mi je v stirop. Tam je nekaj našel. __ In ku- Spustil me je naprej. Sedel sem ne- rekla: »Kako je, 6e si študerat?« Rekel hinjo, sodobno. Miinimum format So- daleč od okna. Mizico so napravili s sem, da tako. Saj veS. Predavanja pač dobno lciuhinjo na guinbe,__je rekel.__ šestilom. Iz atolčkov bi lahko sestavil in... drugo. Izpiti, we. Skratika, iako. In otroštei voziček, garnituri __' kuiaiik. Na polivimilastem krogu je bil nekaj stolov, na njfc Mačnice — Za- Potem js^a že malo posedela Znnai »¦¦¦»¦¦ »¦»»»»»¦¦»¦<»¦>¦»»» žfeioglat ^jepelnjik; sinejai s&j^. —.-Do^a-all^kriatasa-miza' s je bilo tM^ nepeijetno, Frane Srečal sem ga slučajno. Stal je pred neko iziažbo. Menda me je videl v &te-klu. Rekel je, glej gai! In potem sva se nasmehnila. komolci. Vpražanja, točke. Zdaj sem ab-solvent, sem rekel. Čez nekaj let bom končal. Takole je pač, če si. Smejala se je. Ne vem, zakaj, ampak zelo raz-posajeno. Nogo, tdsto z ivanjščico med - Vermut - sem rekel. Naročil je. ^stb Je vrgla fS^O\Zn^ Vem' - Ležiž kje in gledaš. Potem voziš ah ^ s^loh ***** kdaJ kak blklnl- ~ Padel je naprej in postavil komolca po kakšni gozdni poti. Majhno križišče, Rekel sem: — In td? — Stikai je po rekel bi zajčje. — Zasmejal se je. — n'a polivinil. Muha je spet zletela pod >ih. — Mi^.im, kaj poč;neš? — Voziš čez potok, po potoku, kakor te je strop. Kavarndca je imela polna pljuča — Po<5nem? — Kratek suknjič s tre- volja. 'od tabo brni, zaljubljeno. dima. In očl, oči so se ji solzile, kerf je mi gumbi je naslonil na steklo. Gledal Zagledal se je v steno. Vljiiden P° oknih pričel lesti del Trolejbus se je Pism® p9s!o?ane store Bojte PRELUBIKOLEGA! Pa še velik stvari t mam dons za puvedat. Veš zadnč sm guvoru z unm, ka so pulet u Mosku bli. To so bli naš žezarji. Dol so špilal u Krem-lu za ples, pa tud drge. Edn je reku, da so kumsumolc kr stole lumil ud naudušejna, da je biu tak cirkus, da so viogl jt u radjo špilat. Tm so dubl dnarja k smeti, pa so sesalce za prah kupval. Na usak na-čin so prnesl več k pa tist, ka so u Švabarij na praks bli. Zdej so jm un fouš, pa praujo, da je to bla sam ruska prupa-ganda. Jest pa praum, da je taku prupaganda kr fejst. Tebe b gutou kj zanimal ud peuskga zbora, saj s biu peuc, pa tud član. VeŠ, jest ne vem prou dost, ampak use sorte Ide guvurejo; sploh ne vem gua je res, gua je pa švefl. Prauja, da zdej ni več tku fejst, ka so Gobca sunl stran. Jest ne vem, a so ga. res sunl, a je šou sam, ampak praujo, da zdej ni nič več tko, kukr je učas blo. Da je šla kualiteta dol, ampak ne peuska, bl za idealoško gre. Tu je pa. ie tak taren, ka med drsi, pa bom raj tih. Novh brucov je pršlo u Lu-blano res velik. To sm t že zadnč pisou. Prleki, Štojerci, Routarji, Prmord, Kučevarji, Dalenjci,. Rejbnčani pa še use sorte folk. Zdej pa stanuvaj-na iščejo, da so najbl sitn od useh prebivalcou naše bele Lublane. Eni iščejo po ugla-sh, drug pa grejo kr ud hiše do hiše, na urajmajne. Tist pa, ka majo u kašnmu cimru, še kj placa, pa navijajo cene, da kr smrdi. Ampak jantje z dežele majo dnar, pa vola tud, da ustanejo tuki. Plačajo! Kdo da več, tist bo pa spau. U na-selu pa so sam tist, ka so šli skuz sit pa skuz rešet hudičeu stroge kumisije. Praujo, da so pugoji tko zafintiran, da boja tistga, ka bo zdržou en let, lohk za svetnika, štedentskga svetnika pruglasl! Lde majo vola, k stu hudničou. Zdej majo usi gripo, to je zdej pustal mudenrn. Spuro-čam t, da sm jest skor zdrou, pa da to lohk zahvalm sam alkohol, ka ga pijm. Tko se je treba burit prot grip. Praujo, da je statističn urad ugotovu, da so usi abstinent u Lublan ie bulan, pa - da je največ »težjih primerov« med nim. Zadnč sm biu na literamm brajnu u tist vitešk dvuran u Križankah. Nastupil je velik literat&v, piscov pa puetov. Sam ta mlad. Ta star pa so pršli poslvlat. Sej jest se ne mis\lm važnga tielnt, ampak je blo tm tok lublanske pur-garije, ka sploh pojma nima-jo. gna je muderna, pa mlada Uteratura. Tm smo sedel pa u Ift zjal cele ure, puslušal so, pa se grem stut, da so eno figo kapiral. Veš, sm vidu, da so tist, ka kj o tem vejo, prej dam šli. Sej je biu res štra-pac tm tri ure sedet pa pu-slvJsat kšno bužično prozo. Svinarija, pol čluvek ustane premal čcusa, da b km šou, ka uštarije že u punuči zaprejo, krvavic pa pečenic pa že ub pol deseth zmanka. Po bi blo za dons fertig. Več gripe se bujim, mal me že prjemlje, pa se ne smem zmatrat. Pa drugič več! Veš, pa še ta hec t morm puvedat. Zadnč je biu en one, us tist literaturn ferajn je pr-šou skp pa so tm en druzga klistiral kr brez argumentacij. Več hec je biu, kregal so se kdo mlek raznaša, kdo ga pa ne, pa še to: kdo je telegent u užim pa u širim smislu, vol pa še tist a literat res na povk lešijo pa žez puslušajo pa tko naprej, sploh ... fuj, več. Na kratk b se rekl use na kratk: ekskluzivnost parcialnega roj-stva 17 temi. Na konc pa še neki o modi. Sej t neb pisou'o tem, ka je zmiram tko kj nouga, dmpdk zdej gre pa zares. Praujo, pa tud brau sm, da bojo z novo modo najbl ženske prizadete. Veš pazt boja mogle na soje oblike, tko praujo, da bo zdej bl ravn use modern, uspred pa uzad. Sej kr ne morm vrjet. Praujo, da je res, da so gor > nek, mende u Anglij, dohtarji že začel uperirat! Ta dila-mo-da bo pa čudna, da se člouk ne bo več pumlad veselu, če bo zdržala dw takrt. Sej ka bojo punce dale montle dol, m bo nubenh ublik, nč se ne bu vidl kašn so tanou kadri, ka so puzim dozurel. Veš, čist čluvešk pa je tud mal, sej bo-jo saj ene sorfe Idje mal nm soj račun pršl, pa čevrou so glih zdej začel u Lublan tud une upasače prudajat. Sej bo-jo še prou pršl, ka bo te dile-mode konc, pa se bo, kdo ve, sprevrgla u soj kuntrast. Ku-ga bo sam poll Te lepo puzdraula toja Ste-nica. TRIBUNA, llst Stndentov Ijab-IJanske univerze. Uredništvo In aprava: LJnblJa-na, Miklošičeva cesta 5a, telefon 31-102. — Urejuje uredniSkl odbor. — Odgovorni urednik: Janko Po» povič, absolvent prava. — TekoČi račun Komunal. banke 60-KB-l-Z- ¦ 567. — Letna naročnina ?00 din. — Rokoplsov ne vračamo. — Tlsk Casopisno - založniškega podjetja »Slovpnsk* porofevalecc Str. 6 i- TRIBUNA