A " W O KATOLIŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron. za pol leta :> krone 60 vinarjev, za fetrt letal' k:oni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za 1 s leta 3 krone, za ' 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIV, V Ljubljani, 18. januvarija 1901 List 3. Izgubila se ne bova i. Po vsem polju razcvet enem bližajo se. bližajo mnoge poti - gladke poti. Po vsem polju razevetenem križajo se, križajo druga drugo . . . Ali križa na razpotju ni nobenem . . . Prepelica poje v prosi, da je rajša v svojih kotih; kak se lahko izgubi, kdor bi stopil po teh potih komaj drobnih ..pedpedi*4 . . . H. •laz pa hodim pot en sam, da ni treba dan na dan prašati mi: „Kod in kam!?" — In na njem je dosti križe v; pa ti križi so svinčeni. O. da bili bi leseni, morebiti bi strohneli, sa j so mi že pri z i bel i s tenmo senco branili, da se niso solnčni žarki v dušo mi nastanili . . . Vendar, duša, le hodiva! Ce sva v ta si brez sladkosti, nisva pa brez blagoslova: Pot en sam — a križev dosti — izgubila se ne bova! — MiroseUki. Sv. Efrem, nadškof kijevski. (2S. januarija) Kusi so sprejeli sv. vero iz Carigrada, toda tačas so bili še z Rimom združeni. Središče narodnega in cerkvenega življenja je bil tedaj Kijev. Za vladanja kneza Jaroslava je bil leta 10~»1. ustanovljen Pečerski samostan pri Kijevu, ki je pozneje tako slovel k«»t semenišče duhovnikov in sedež krščanske umetnosti in znanosti na Ruskem. Velik pod p >rnik temu samostanu je bil veliki knez lzjaslav Demetrij 4—l'»7*t. goreč katoličan, ki je mnogo storil /m razširjenje sv. katoliške vere. Kako iskreno vdani so bili tedaj litisi rimski stolici. razvidno je iz tega. da je Izjaslav poslal svojega sina Jaropolka v liim k papežu Gregorju VII. s prošnjo, da bi mu pomagal proti sovražnikom, a za to mu pa rad da svojo državo v fevd Papež mu je odgovoril v pismu, v katerem je prejel Izjaslavovo državo kot fevd sv. Petra in mu jo ob enem vrnil kot papežev fevd. Ko se je tedaj carigrajski patri-jarli Cerularij ločil od Rima. niso ru>ki škotje hoteli nič občevati s tem odpadnikom in so izvolili brez vednosti carigrajskega patrija»*ha ruskega duhovnika llilariona za Kijcvskega nadškofa 10.~>1—106>5 . Njegov naslednik je bil sv. Efrem. Kfrem je prišel v svoji mladosti na dvor velikega kneza Jaroslava. Zgodaj pa je zapustil dvorjansko službo in stopil v Peče rs k i samostan pri Kijevu, kjer je skupaj bival z menihom sv. Antonijem. Sel je nekokrat tudi v Carigrad, da bi spoznal življenje ondotnih menihov. V nekem samostanu je prepisal redovna pravila, katera je prinesel seboj na Rusko. Tu so bila potem v vse samostane uvedena. L. 1079. je postal Kfrem škof v Pere j a-slavi ter je obnovil ondotno stolno cerkev sv. Mihaela. L. 1092. je bil povišan za metropolita Kijevskega in je kot tak vedno zvest ostal Rimu. Leta 1089. je poslal k njemu papež Urban II. poslanstvo, naj bi Rusi slovesno obhajali prenos ostankov sv. Nikolaja iz Mire v Bar. To rimsko slavnost so namreč Grki zavreli. Kfrem je uvel ta praznik med Rusi, ki se obhaja še dandanes. Kfrem je umrl svete smrti 1. 1097. Njegovo telo so pokopali z veliko častjo v kijev-skeni .samostanu, kjer ga je Bog oslavil s čudeži. h četkega: ,('Irker rih'zn<: — Franfitek Klari* — k — Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (D&ije.) XVI. šmartin pri Kranju. Sloveča župnija, izročena v varstvo sv. Martinu, si- ne odlikuje samo po lepi le^i, ampak tudi po družili, se bolj važnih vgodno-stih. \ ladalo jo je več imenitnih mož: apostolskih protonotarjev. kanonikov in dekanov. Najini j sloveči med njimi je Žiga **rof Lam-berjr. katerega nahajamo 1 1445 kot tukajš-nega župnika. < »menjati ni treba, da je to prav tisti, ki je zasedel nekaj let pozneje novo ustanovljeno stoli«'o hv. Nikolaja v Ljubljani (14a: Sv. Avguštin je ena najnujnejših mladik, sad Pavlovega pisma do K i m lj a no v : piše sv. Bernard. A to ni bil jedin plen, ki ga je razdelil Pavel med nas. Strastni privrženec judovske postave, zagrizen, smrten sovražnik evangelija, ta se vstopi med prvoboritelje za krščansko vero. Kako to, da je tudi Pavel med proioki (1. Kralj. 10. 11), začudimo se lahko tudi mi z lzraebi. ko so zagledali Kisovega sina Savla med proroki. Sv. pismo pa nam odgovarja jednako čudečim se lzraebem: duh Gospodov je navdal njega ki je prišel pogubl jat kristijane, da se je uvrstil med on«*, ki so bili po sv. Duhu določeni, da ponesejo sv. Kvansjelij pa iranski m narodom. Tako je potrdil on sam našo sv. vero: boarat plen, ki nam je došel po njem. A njegovo spreobrnjenje nas je tudi navdalo z upom, nas grešnike, kadar gledamo čudotvorno božjo previdnost. K temu nas spodbuja Pavel sam govoreč: r Resničen in tolažbe poln je nauk, da je Krist Jezus na svet prišel izveličat grešnike, katerih prvi sem jaz. Zato sem usmiljenje dosegel, da bi On nad menoj prvim pokazal svojo potrpežljivost-*. (I. Tini. 1. 15, IG.). 5. Ob media etiam per lcci vicar.um magistrum Irbanum Cavaher pro his oronibus rite e\truendis tum propriis tam ex ahorum beuetactorum oblationibus promissa sulTicientia. (Trda latinš ina se mora pogasi čitati. da se razume. Tolažljivi izgled grešnikom, kako milostljivo Jezus grešnike sprejema, nam je podaril spreobrnjenec Pavel. Kateri grešnik torej, ki se kesa svojih grehov, ne bi upal milosti božje in odpuščanja, ko vidi, da Krist ni zavrgel največjega bogoskrunca in preganjalca, ampak ga obdaril z svojo obilno milostjo, vrstil ga med svoje apostole in ga slednjič v nebesih venčal z vencem mučeniškim. Poslednji plen. ki ga je delil sv. Pavel nam grešnikom pa je opominj k spokornemu in čednost-nemu življenju. Izlecite starega človeka in oblecite novega, kateri je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti, in Bog prizanese vašim grehom. (Efež. 4. 22 . . .). Ako smo sledili Savlu v grehu, sledimo tudi Pavlu v spokornosti! L. P. 0 zmernosti v pijači ali o treznosti. ) (Ob priliki boljih pridelkov v naših vinogradih.) Bog je vstvaril vino človeku na veliko korist. Vino rabi človeku za moč, za zdravje in razve-selj e v anj e. Za delalnega človeka ni boljše pijače nego je vino, kakor pravi modri Sirah: ,.Vino prija človeškemu življenju, ako se zmerno pije; ako je zmerno piješ, boš trezen-*. Itak daje vino staremu človeku nove moči. Bolehnemu človeku, zlasti onemu, ki okreva od hude bolezni, je v zdravje, ker mu množi kri in potem tudi življenske sile. Tako tudi sv. Pavel priporoča vino: „Xe pij dalje same vode, temveč pij malo vina zavoljo svojega želodca in zavoljo svojega pogostnega bolehanja-*. Itak služi vino v razveseljevanje pošteni družbi pri raznih prilikah n. pr. pri ženitnini, na novi maši i. dr. To potrjuje modri Sirah: „Vino je bilo od začetka vstvarj en o v razveseljevanje; ne pa za pijanost; vino dušo in srce obveseluje. ako se zmerno pije-'. Tako je mili Jezus sam na ženitovanju v Kani Galileji v veliko veselje vsem navzočim čudežno spremenil vodo v vino. Vse to velja o zmernem vžitku vina. Ako se pa vino ali tudi kaka druga opojna pijača pije nad mero, potem so zli nasledki pijači: oslabljenje moči, zdravja, kreg. prepir, boji. Vse to opisuje lepo sopet modri Sirah (31, 38—42) doslovno: „Vino, če se neizmerno pije, napravi zdražbe in jezo in veliko razdrtij; duši je grenkost. Predrznost iz pijanosti je nespametnemu v spodtikljej. njega moč izmanjšuje in rane dela. Pri pojedinji z vinom ne svari svojega bližnjega. nikar mu ne očitaj, nikar ga ne tirjaj~. Prav tako beremo v bukvah pregovorov (23, 29. 30): „Komu gorje? čegavemu očetu gorje? kdo ima prepir? kdo pade v jamo? kdo ima rane brez vzroka? kdo kalne oči? Ali ne oni, ki pri vinu sede in pridno kozarce izpivajo?" Torej nam daje sv. Duh lep nauk: rNe glej vina, kadar je rumeno, kadar se njegova barva v kozarcu lesketa, gladko teče, toda naposled piči kakor kača *) Ker je »Zg. Danica« objavila spis f bogoslovca Mihaela Kogovšek o zmernosti v jedi. naj tu sledi spis o zmernosti v pijači. Gl. »Dan«, pr. 1. 5t. str. 2S6. in strup razlije kakor bazilisek". In modri Sirah (37. 32—34) priporoča lepo zmernost v jedi in pijači: „Pri nobeni pojedini ne bodi samogolten in ne segaj po vsakem jedilu; zakaj po mnogih jedilih pride bolezen, in požrešnost napravi klanje v trebuhu (kolero). Zavoljo pijanosti jih je že veliko pomrlo; kdor pa je trezen, podaljša si življenje". Ne da se pa določiti, koliko pijače kateremu zadostuje; kajti to je individualno ter se ravna po osebi; nekateri izhaja s četrt litrom, drugi drugače. Pol litra vina je pa skoraj za vse potrebe in za vsa-cega zadosti. Često pravi kdo, da je preveč pil, pa ga je druščina zapeljala. To se res utegne večkrat pripetiti. Kajti če človek pije le posamično; ne bo z lepa vinjen, ker ve, koliko izpije. Vse drugače pa je v druščini, če jih več pije iz ene velike steklenice, ali če več buteljek1) pride na mizo. Zlasti še. če je kak sosed nadležen in siten ter vedno kozarce sosedom naliva. V takem slučaju človek samega sebe težko kontrolira in treba velike opreznosti, da se ogne obilniši pijači in nevarnosti vinjenemu biti! Izkušnja pa uči, da če jih je G pri mizi ter ima vsak svojo steklenico pijače in pitni kozarec pred saboj, ne bo kmalo kateri pil čez mero; dočim se to lahko primeri, ako ti pijo iz enevečie steklenice. Glede jedi in pijače nahajamo pri gospodi lepe, posnemanja vr.edne navade.-) Ni lepo, in tudi ni znak olike goste siliti k pijači, nitikjedi se ne sili. Fine narave se usitijo skoraj tisti trenutek, ko jim manjolikanec pravi: „Še jejte". Glede tega je j ako zanimivo, kar se bere v bukvah Esterinih 1.7—8.: „Kralj Asver je bil namreč napravil vsem svojim vojvodam in služabnikom veliko gostovanje; najboljše vino se je dajalo v obil-nosti, kakor se je spodobilo kraljevemu veličanstvu. In ni ga bilo, ki bi bil silil piti nje, ki niso hoteli, temveč kakor je bil naročil kralj, ki je za vsako mizo enega svojih višjih postavil, da naj vsakteri jemlje, kolikor hoče". To je bilo lepo, dostojno, to je posnemati. Nevarnost za človeka, da utegne vžiti preveč pijače, je tudi takrat, kadar se pijača zastonj dobi.3) Marsikateri, katerega je pijača zmotila, se še izgovarja češ: Vsaj sem jo zastonj dobil, saj me ni nič stala. To je pač prazen, ni-čeven izgovor mnogih, ki svoje napake, slabosti in pre- l) Dandanes kupčija z buteljkami, rumom, konjakom in s finim žganjem vrlo uspeva. To ni najugodneji znak časa. 3) Po grajščinah obed tudi posebne vrste traja k večjemu le l'/a ure. m se servira le do 5 jedil. Glede pijače se opomni, da naj se postavi pred vsakega gosta steklenica vina; le zraven-vina strežaj nalije vsakemu gostu v kozarček; a k večjemu dvakrat. Tako je med finimi ljudmi. Cesarski obed pri nas traja le 1 uro. Zato je jako dobro premišljena ta stara Sega vsaj ob gorenskih ženitninah in tudi novih mašah, da povabljenci pri kmečki mizi poplačajo izpito vino. Vsega druzega je dosti, v obilici dosti in zastonj — a ob vinu si pa vsak udeleženec sproti zapominja, koliko se mu ga je prineslo. Koncem obedine narede običajni vinski račun - plačajo in gredo. — Škoda, da se, vsaj po naših opazovanjih, zadnje čase po malem opuftča. Mi bi priporočali, naj sopet oživi . Uredništvo. grehe na razne načine izgovarjajo ter često tudi z vračajo na druge. Naj bi ti posnemali spokornika Davida, ki je molil: „Gospod, ne nagibaj mojega srca k hudobnim besedam, v zagovarjanje izgovorov grehom*4. David hoče s tem reči : Ne pripusti, da bi se moje srce uagnilo k malopridnim besedam, da bi namreč izgovarjal in zagovarjal svoje ptegrehe. — Poznal sem može, ki so pili le za potrebo, k večjemu 2 kozarca tudi takrat, ko je bila pijača zastonj: kajti imeli so močno, trdno voljo, ki je premagala vse mike. Človeška volja, zlasti če jo miiost božja podpira, se zamore odpovedati in ustaviti se najbolj mikajočemu vžitku. pa tudi prenaša največje težave, kakor trdi sv. Pavel (Filip 4, 13): „Vse zamorem v njeni, .lezusu Kristu, ki me močnega dela". Tako škoduje zdravju, ako se vino vživa na tešč želodec za za j utre k. Prija pa opoldne med obedom ali pa po obedu. Zvečer je najbolj*' le malo ali tudi prav nič vina vžiti; marsikateremu pa dobro ugaja kozarec zdrave pive. Zelo si zdravje kvari in spanje trga, kdor v pozno noč vživa obilico vina ali drugih opojnih pijač. Tak tudi drugi dan ni za nikakšen napor. Zdravnik, ki bi tako delal, ne bi bil drugi dan sposoben za operacije, niti ne duhovnik ali učitelj, ali uradnik za svojo službo. Zlato je pravilo za slehernega, sosebno še za duhovnika: Toliko naj človek pije, d a se ne bode znalo niti mu reklo, da je pil. Lačne nasitovati, žejne napajati, se prišteva telesnim delom krščanskega usmiljenja; tudi go>toljub-nost do ptujcev in popotnikov priporoča sv. pismo. Ni pa dobro site nasitovati ali pijane, to je one. ki so dobili dosti pijače, napajati. Kakor pravi v tera sostavku tolikrat omenjevaui modri Sirah: ..Vina ne ponujaj onim, ki ga ljubijo, zakaj vino jih je že veliko pokončalo.*4 Se nekoliko o drugih opojnih pijačah. Pivo zlasti obležano (Nemci je redom zovejo »Marzenhier*4) je zdrava, tečna pijača — zlasti se prileze v vročini ter gasi žejo. Slabo pivo more pomračiti tudi bolezen. Za navadno potrebo zadostuje vrček, k večjemu dva. A pivo v obilici povžito, zlasti po noči, zamore človeka pripraviti ob zavest, iz katere se še le v večnosti prebudi. Žalostni slučaji to potrjujejo. Se ve, kdor bi hotel za vsako žejo pivo piti, trebal bi mnogo, ter bi si še pokvaril želodec in jetra. Nervoznim ljudem pa zdravniki za večer priporočajo kozarec, da bolje spijo.*) Konjak je ekstract ali izvleček iz dobre starine. Jako prija bolnikom okrevajočim po težkih operacijah. Užiti je po zdravnikovi ordinaciji, t^lede množine: zdravim zadoščata 2 požirka. Rum se vliva navadno v ruski čaj, kateremu daje prijeten okus ter rabi v izboljšanje želodca. V večji množini ga vživajo mornarji in po nekaterih kavarnah. Pristni rum. katerega je le težko dobiti, je kaj močna pijača in je vžiti le v mali množini. Glede žgane pijače (žganja) pravijo, da ni zdrava, ker kolikor toliko se uavzame od bakrenih kotlov, v katerih se kuha in žge. Gotovo pa je bolj zdravo žganje iz sadja, vinskih tropin ali tudi iz *) Mi bi pa pive sploh ne priporočali nikomur, kdor je obilnejega telesa. Kap rada poslednje temu nasprotni navadi. Vrt.i*. brinja in borovnic prirejeno, od onega, ki se naredi iz špirita ali še manj vrednih snovi in tvarin. — Nekatere vrste žganja imajo celo zdravilne moči v sebi n. pr. borovničevec je zoper koliko in drisko; brinjevec se rabi zoper vodenico. Olikani slojevi zovejo žganje raje ,.liquer". Zmerno vžito žganje ne škodi zdravju. Ali obilna pijača ruinira dušo in telo. Zdi se, da taka obilna pijana učinja. da človek ni več pri zdravi pameti. Koliko se le v naši deželi i z p i j e žganj a . razvidno je iz tega. ker dežela dobiva na davkih od žganja in 1 i e v njeni ne vnamejo hude želje in strasti.) Župnik Alojzij Kumrrer. „Saj ni večnosti; ne Boga!" Na nekem pokopališču v Avstraliji krasi grob lepo smokvino drevo. To drevo je dokaz očitne božje ka/ni. Ko je namreč inož, katerega kosti počivajo pod to smok vi jo. ležal na smrtni postelji, hotel je umreti, kakor je živel: to jc brez Boga. Vse molitve, vse prošnje, vsa prigovarjanja njegovih domačih so bila zaman. Pripeljali so tudi duhovnika k njemu, da bi pripravil re-ni bolnik je še tisti dan umrl brez kesanja. Pokopali so ga brez duhovnika. Sorodniki so mu izpolnili njegovo predrzno željo ter mu postavili dragocen marmornat spomenik in smokev dejali v usta. Dve leti ste pretekli, kar ljudje zapazijo, da se vzdiguje težka marmornata plošča. Više ter više stopa nad grobom zemlja, in ob pokopančevem zglavji požene smokvina rastlinica, ki se kmalo ošepi do bujnega smokvinega drevesa. Torej: „Ako bode poganjala in vzrastla. potem smete verjeti, da je Bog". Sleherni, kdor obišče ondotno pokopališče, za-more se na lastne oči prepričati, da tu vlada prst božji. Tukaj nad tem grobom so uresničene svetopisemske besede: rResnica poganja iz zemlje". Gosp i ca M. R. Raznoterosti. Katoliška misijonska razstava v Parizu Najpo-učnejši del letošnje pariške svetovne razstave, tako piše ,.Vrhbosnau, so bile slikovite skupine francoskih in tujezemskih kolonij. Kazala je prekrasno sliko različnih narodov Azije, Afrike, Amerike in Oceanije v njih narodni noši, jeziku, z njih palačami, vasmi, kočami. z verskimi znamenji in obredi v naravoresničnih proizvodih iz narodnega in družinskega življenja. Vse te narode daljnih krajev je približal današnji svetovni promet pod uplivom krščanske omike. Evropa je poklicana po previdnosti božji za učiteljico narodom, da jim prinese blagoslov višje izobrazbe na temelju krščanstva Glavni nositelji omike pa so kolonije in katoliški mi-sijoni. Rodila se je misel in potem tudi izvedla, da se spoji s svetovno razstavo pariško tudi posebna izložba misijonskega delovanja sv Cerkve, ki obsega vesoljni svet. To pa se je tem ložje zgodilo, ker je Pariz tudi središče misijonskega delovanja in je v 11». veku največ storil v ta namen. To misel, ki se je porodila 1. 18'.»?<, pozdravil je tudi papež z veseljem. Kmalu se je osnoval poseben odbor, ki je prevzel organizacijo in vodil delo. Zasnovali so se posebni pomožni odbori, izšlo je posebno glasilo, ki je poročalo 0 vspehih tega delovanja. Pariški nadškof Ri-chard je v svojem nalaščnem pismu povdarjal: ».Velike važnosti je. da se pri ti priliki pokaže tudi katoliško življenje na Franco kem s sodelovanjem pri razstavi. Tisoči, da milijoni tujcev bodo prišli v Pariz na razstavo. Metropola francoska se jim ne sme kazati brez religije, ker v resnici tukaj katoliško življenje močno klije in se kaže v dobrih delih. Te izložbe nismo napravili, da si pridobimo hvale in priznanja. Vodila nas je samo višja misel: Katoliška cerkev ne sme stati v javnem življenju v ozadju. Li ne veli Gospod : rNaj vidijo vaša dobra dela in slave vašega Očeta, ki je v nebesih*4. Odboru za misijonsko razstavo je odstopilo ravnateljstvo vesoljne parižke razstave 500 m- ugodno ležečega prostora. Zgradil se je na tem prostoru poseben paviljon, s stroški krog 45.000 frankov. Otvoritev se je izvršila 1 7. majnika v prisotnosti nekaterih misijonskih Škotov, veliko misijonarjev, najodličnejših odborovih članov in mnogo ugledne duhovske in svetne gospode. — Počastil je misijonsko izložbo s svojim obiskom predsednik republike Loubet in apostolski nuncij Lorencelli. — Poglejmo tudi mi ta paviljon bližje. Poslopje ima lepo | obliko. Široko je 10 in pol metra, dolgo 40 metrov. Lep portal nas vodi najprej v poltemno kripto. Šest ! globokih dolbin nam predstavlja prizore iz misijonskega življeuja. Najimenitnejši prizor je mučeniška smrt blaž. Petra Roze Dumoulin Borija iz pariškega semenišča, katerega so 24. listopada 1838 obglavili v zapadnem Tonkingu. Srednji prostor v kripti krasi kip blaženega mučenca Gabriela Perboyra, ki je umrl 1. 1840 mučeniške. smrti. Na levi strani stopnic, ki peljejo v gornji prostor, je velik model bolnišnice usmiljenek v Beirutu. Tu najprej zapazimo karto katoliških misijonov. Z desne in leve strani pa visijo zanimive karte posameznih misijonov kažoče napredek misijonskega delovanja v posameznih zemljah. Stopimo v glavno dvorano ! Tu so misijonska društva v okusnih steklenih omarah razstavila stvari iz svojega področja. Vidimo prizore iz življenja dotičnih narodov, etnografske posebnosti: orožje, obleko, verska znamenja, umetniško delovanje, dela misijonskih šol Opozarjam le na prekrasne v Kini izdelane altarne svečnike, ke-lihe in cerkvene stvari iz delalnice lazaritskih misijonov v Pekingu, kineške zidne naslone iz Žikavaja v naravni velikosti izdelan voščen kip duhovnika v popolni mašni opravi i. dr. Potem obilen izbor fotografij, načrtov misijonskih zavodov, proizvodov misijonskih lekaren v Beirutu, Mozulu. Nazaret-Honkongu i. dr. Veliko šolskih in molitvenih knjig, biblij, gramatik, slovarjev dotičnih jezikov in razna znanstvena dela. V teh se posebno odlikujejo francoski jezuitje. Na omarah stoje snimki iz živalskega in rastlinskega sveta, modeli misijonskega delovanja, brodovi, razna oblačila, mučila, zgodovinski spomeniki, kazoč muke in borbe junaških misijonarjev. V srednjem prostoru dvorane nas pozdravlja s pročelne strani krasen portret papeža Leona XIII., -i ga je po papeževem naročilu naslikal za misijonsko izložbo Benjamin Con-stans i. dr. Velikanski relief sredi dvorane predstavlja krasen jezuitski zavod žikavejski v Kini s cerkvijo, opazovalnico, z mnogimi delalnicami in prostori. Kipi iz terakote v telesni velikosti nam v narodni Loši predstavljajo različne tipe dominikanskih misijonov v Mezopotamiji. Utemeljitelji različnih misijonskih družeb se vidijo tukaj, kakor Vincencij Pavljanski. kardinal Lavigerie i. dr., ki naslikani ali kot kipi gledajo na delo svojih sinov in hčera, dočim slike nedavno blaženim proglašenih mučencev iz pariškega semenišča in prizori njihovega mučeništva tvorijo na zidu resen pa svečan okvir. — Ta misijonski paviljon je res zanimiv in poučen. Ko bi bila razdelitev še bolje izvedena, bil bi splošen utis še bolj ugoden. Tako pa si ne more ogledovalec ustvariti popolnoma resnične sodbe o veličastnem svetovnem apostolstvu kat. cerkve. A vendar je ta prvi večji poskus v tej smeri vsega priznanja vreden in s tem se je morda misel o ve likem misijonskem muzeju približala korak bližje svojemu uresničenju. h\ g Lačne nasititi je kakor znano, dobro delo krščanskega usmiljenja. Papež Klement VII. je imel v svoji palači vsak dan pripravljeno kosilo za 12 revežev. Poleg tega pa je vsak dan bilo kuhano kosilo tudi za revne popotnike. In, ako je kdo potoval skozi večno mesto in se ni imel dejati drugam, oglasil se je kar pri papežu. Sv. oče mu je postregel lastnoročno. Pač malo takovzišenih ponižnikov je dobiti v svetovni zgodovini. O. I. Br&tovske zadeve molitvenega apostolstva. Namen za mesec januvarij 190 0. XX. stoletje Jezusu Kristu 18.) Sv. Petra stol. Vstrajno zavračanje pogubnega pro-tirimskega gibanja. Škofje. Verne duše v vicah. 19.) Sv. Kanut, kralj Katoliška cerkev na Danskem m Švedskem. Katoliško časopisje. 20.) Praznik presv. imena Jezus. Sv. Fabljan ln Sabastijaa. Slovenci. Družbi Jeziš ivi. Duhovno pistirstvo pri vojakih. Pogosto prejemanjesv. zakramentov. Katoliška dijaška društva 21) Sv. Agneza. Nedolžnost v nevarnosti Čislanja deviškega stanu Izgubljenci. 22.) Sv. VincenolJ. Srčnost za javno pričanje s/, vere. Dobri posli Katoliška dela ska in rokodelska društva ' 3.) Marijina zaroka. Apostolski duh v Marijinih družbah. Ceščenje Marijino pri vzgoji mladine. Zaročenci. 24) Sv. Timotej. Da bi lila prišteta blaženim nadvoj-vodinja Magdalena Avstrijska ^f 159) v Haiuj. Dobrodelni zavodi. A Listek. Dnižbe sv. Cirila in Metoda šele 24. aprilja 19<»0 1. otvorjena šola na Muti je praznovala — akopram tako skromna začetnica — venderle že prisrčnim načinom pretekle dneve prvo svojo božičnico. štiri učenke so ob njej deklamovale; pelo jih je krog JO. Vsporedček veselici je bil: Savica, pesem — Šolarji pri jaslicah, deklamacija — Pri jaslicah, pesem — Hvala malih, deklamacija — Nedolžnost, pesem — Kaj nam je prineslo dete .lezus, deklamacija — Tiha noč, pesem — Zahvala, deklamacija in cesarska pesem. Omogočil je to zabavo načelnik kmetijskemu društvu v Marenbergu g. Klobučar, ki je daroval zaboj sladkarij za božično drevesce ter preskrbe! od maren-berške podružine veliko in lepih daril. Pri mariborskih rodoljubih so nabrale sestre z Mute v to svrho krog 30 K. Načelnik marenberški podružini veleč. g. Žmavec se je koncema v jedernatih besedah zahvalil sestram ter razdelil otrokom darove. Vse učenke so bile obdarovane z obleko, vsaka je prejela tudi mali zavitek peciva. Veselje in hvaležnost je žarela mladini iz vedrih obrazov. — Božičnimi je navzočevalo :» duhovnikov; iz okolice pa je prišlo več zavednih slovenskih kmetovalcev. Nekateremu izmed gledalstva je ob teh slovenskih otročijih glasovih na o t u j ceni Muti zasolzelo oko. — Priprosto ljudstvo se kaže družbinemu prizadeti ju na Muti naklonjeno in hvaležno. A v mutskem trgu, služečem nasprotnim naporom, pa veje s cela drug duh. — To je, bralci, potem ko smo vam govorili o Velikovci, (Dan.*4 1'mmj. št. 51) in o Trstu (».Dan*. UMU, št. 2). naše božično poročilice z Mute. — Povedano Vam bodi, da je družbin prvomestnik koj po nakupu Mute prejel resnih ponudeb za prodajo tega jako srečno si osvojenega posestva. Grad na Muti prodan — akopram družbi v velik denaren dobiček — bi pomenil brez-dvombeno narodno smrt slovenskemu ljudstvi: krog in krog Mute. i Opomnja. Pričujoči 3. list letošnje „Danice" upošljemo nekaterim čč. nenaročnikoiu v pregled. Prav zelo prosimo, da bi se verski in narodni stvari v prid umnožil naročnikov krog. Kdor pa Yas čč. noče „Danicea, naj nam jo dobrotno vrne. Založništvo. »Danica" 1900. leta in vabilo k njeni naročbi za 1901. leto. Z jannarijem 1901. leta nastopi rZgodnja Dani ca" svoj 54. letni tečaj: prvokrat se je namreč prikazala četrtek 4. prosinca I. 1*49 na slovenskem obzoriji. Leto poprej je nosila naslov rSlovenski cerkveni časopis-. — »Cerkveni časopis** in ..Danico* so slovenskemu svetu vzbudili veliki knezškot dr. Ivan Zlatoust Pogačar. obema lisic ma prvi urednik. Da se ».Cerkveni časopis" ne šteje, bila bi rDanicau 1901. leta še !e 53. letnik. Koliko je »Danica*4 storila to dolgo dobo let, to spada v zgodovino verskega ter narodnega živenja slovenskega rodil. Tem potom >e je trudila stopati tudi za mojega dosedanjega dveletnega uredovanja. Nepripravljen m uredništvu s cela neuk sem se prejemši to nalogo trudil, da je napredoval list za listom glede vsebino in glede primerneje razdelitve tvarin. Kakoršna je sedaj, taka bode v prihcdnjem svojem letniku brez bistvenih spremenili. Sodelovali jej bodo tudi zanaprej na raznovrstnih nabožnih poljih skušeni stari pisalci in pa oni bujni mnogoštevilni mladi. ki >o se ljubeznijo lista okhnili že koj 1 M»i». in 1900. leta tako. da so svojimi krasnimi doneski razveseljevali _banivojega naroda vestni dušni pastirji. Pridružilo so se li>tu v vezani in nevezani besedi še vrle ženske moči, vneto služeč naši vzvišeni stvari. Tudi on«* nočejo omagati v so letovanji. Opozarjam drobnih proizvodov nekterih ml dih pesnikov — peveev po milosti Božiji prav v pravem pomenu be-ede in vele*astni cerkveni pesmi služečega visokega svetnega dostojanstvenika, ki se je listu priklopil letošnje J. polletije in mu mil bode tudi v naprej. Nezaceljivo raro pa je tem delalnim vrstam in meni usodil Vsevladar to 1900. leto. ko je presadil v neboško vrtove dva vrla mi alojzijeviška gojenca: še-le 'jjletnega ljubljanskega bogosloven Mihaela Kogovšek in pa člana rimskemu germanikn le 2Jletnega doktorja pravu. Ivana Juvan. Vnetnikoma za dobro ter naj bolj o stvar še »nk at prosim obilega Božijega povrnila. »Danica" I. l -»"i skonča župnik Lavtižarjev tehtnostni spis Jerkve in zvonovi v dekaniji Kranj-. To obširno vedno>tno delo je pač ono vrednosti, da bi se z njim ponašal slednji list, bodi si že tega ali druzega jezika. Koj. ko s»* dokonča ta spis - pride na njega mesto podrobnost na r Zgodovina Trsteniške župnije*1 izpod nenavadno v» >če dlani. Do mala vsaka številka donese tudi kak životopis slovanskih nblaženeev in svetnikov. Če bo le prostoia. natisne se se v tem letniku o. Adolf Doss-ova imenitna PMladinina biseri.iea" in pa zgo-vina romanja mladega nam sodelaba v Luni. Vilm t»ira »Danica- priobči vse ljubljanske pastirske liste in še kateii sosebno nierodajni. mi v poiabo doposlani karega sosednjega nam škota in redom teden za tednom po eden ali še več so>tavčekov, tičočih se ti>todobmh etrkvenih praznovauj. 1'rab em Mi^mejo marsikatero iskrico do spodbudnega živenja »Bazgled po tujini" in po ».Domovini*4 ter drobtiio zapisan** v _Baznoterostih". Oddelek .Književnost" oceni vsak mi vrrčcni duševni proizvod. »Da ni< in- . Listek" >e na>loni. če le n.ožno, na slovansko ter slovensko in avstrijsko zgodovino in zvesto zabeleži, kadar bo poročati kaj iz sredntočija krščanstvu, iz Kima. r Škofijska kronika** prijavi kot do sedaj vse zanesljive klansko diihovske zadeve: pastirsko delovanje ljubljanskega škola pa tako natanko kot noben drug časnik. • »led«- pisave ohrani rDani« a" v vabilu za 1. )9oo označeno svoje stalo o po 1 ng I asnic i »e*4 in o bre z n a g I a >11 i •• a h ; a pred vsim pa jej bo mar jezikovi izoliki velepomembne J-ove" čist obe tem pov-dai kom. da j o «i a n e s trdo prav vsi oni per esn i k i. ki j i m j e res ma r čas t i t e prihodnosti našega slovenskega narečija. I.e glede črk „v* in »u pripusti zanaprej pisalcem veče prostosti ne držeč se ob tem j reve.- poljubne tom tične pisave, kot jo uporablja si< er slovnični prvak o. Stanislav Škrabec in po vsem t udi ii" t i>te etimoiogične. kot jo je uvel v svoj »Slovenski pravopis" prof. Lovec, ker jej neredkokrat prav hudobno kljubuje staroslovenski Miklošičev slovar. Zato se kolikor mogoče vrne do .Tanežičevih še najute-meljenejih naukov o ..v in »u~. koje je srečno uporabljal v svojih spisih tudi umrli kan. prof. Marn. Cul >em in pismeno prejemal spodbudljivih glasov: kako ljubo je temu ali onemu rDani<"-ino branje. Bilo mi je t«» v veliko zadoščenje. A želim ob takem, naj se namnoži še število naročnikov. Ne zadostujo mi le gole simpatije — in za trud. ».Danici*4 darovan, je njenih naročnikov brezdvombeno premalo. I ».klor je pa teh le v tem številu, založništvo ne mote prijenjati v cenah. CaMita gospica-Iastnica Blaznikove tiskarne mi je vsled moje prošnje rade volje dovolila prihodnjemu letniku novih vsakovrstnih črk in prepon ter boljega rI)anicinega~ papirja. Ob enem mi je obljubila vreje-nega lipovega oskrbovanja. * J>ani< ino- založništvo naznanja za leto 19ol naslednje cene: „ Danicaza vse leto stane po pošti 7 K — v. „ „ pol leta ,. - n 3 r 50 .. V Ljubljani prejemana za vse leto i; r — r n „ „ pol leta -i » — r ~ '/. In SO „ Za prinašanje na dom se plačuje 80 v. na leto. Posamezne številke so po 20 v. Za medletno spreminjanje adrese se plača 30 v. Naročnina se pošilja najceneje poštnimi nakaznicami naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani". Vsem Vam čč. »Daničinim*4 pisateljem in bralcem, vsem Vam somišljenikom in prijateljem — vsemu slovenskemu narodu naj Boži j a Vseusmiljenost podeli najblaženejega 1901. novega leta. Ljubljana. 24. decembra 1900. Tomo Zupan.