0 Oldest Slovene Daily in Ohio Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) SEPTEMBER 18, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 221 SE rabinci bodrijo svoje rojake Poživljajo jih, naj vzdrže v boju proti diktatorjem in t> katerim bo tudi odklenkalo. TI. SVA M BLUM da * ' Pfemijer izjavlja, Pfoti* francija borila Ijf, **8ikemu poizkusu njene svobode. g' Francoski mini-L«)" Blum je Nm ig y^dijski govor, s ka-V govoril na Hitlerjeve ' da ^'^^'"okracijo ter pou-AbiiitJ^'^'^cija ne bo trpela, ^ narekoval, kaj ^*irjavi! kaj ne. Francija, ^ k. ^U&listični predsed- De A ■ ^^ncoska ideja ® videva neokrnjene iR drŽav, veli- % posamezni- Voin —postopno od-^ vsaijp^' ^°lidaren nastop %lQo y ^ napadalcu in ma-j^°''^^no razorožitev, tla narodov te- 'litilf francoska zuna- na ligi.. '"coska , % og^ zunanja politika %je, ^^adevanjih za poln if sebojno razumeli, i(v ^P^racijo med vsemi Blum ter pou-' miru izvira j^.'cnih doktrin. "Zgo- ftiir pravi in i ali g sloneti na ^alec Vsak iskren ^ Polo« . ^^šnjega svetov n,f priznati, da možni trajni K, Vi pj. rešiti evropski T ® splošnim ranom. (,?bi % ^ ^ojna bila sploš- * meden en Lun-^ te ^ sploS' bi spre- klanje." le svoj govor, 0'"^tev^^ poudaril, !«h,Sciii ^ Evropo baš v p' ^ izjavo, da bo C »»a odbila vsak ter u P^^^kusu kra-\%ja. obnašanja V bi ii y^ncija ne bo s No* ^ Doma v Wav °"^ert Slov. D. ■•<'•. pri ka. k Posamez-\ zelo pe- . W k ni ^ je 35 S g P'^su zvečer 25e. ^V'^falo ^ ^ spodnji dvo-\ bo , ^^nsno večerjo, >l'M^L%4dadoma^ k 0*^ PUliU ^°^^tniki bodo % Vi^ekort^j "ovo pre- So kot n je Sti Naše ob- wST ""^bljend, da mora biti splo- j Clevelandski Židi so včeraj*' svečano proslavili svoje novo leto 5697 in njihove sinagoge in templi so bili natlačeni vernikov katere so njihovi rabinci bodrili, naj spričo protisemitskega gibanja v raznih deželah ne izgube poguma, temveč moško vzdrže v boju proti krivičnemu preganja nju in persekucijam. Pri tem so si pošteno privoščili fašistične diktatorje in tirane. Rabinec A. H. Silver je dejal med drugim, da samospoštovanje izhaja od samospoznavanja. Eden izmed treh izrekov, ki je bil vklesan na Apolovem templu v Delfiju, se je glasil: "Spoznaj samega sebe!" In poznati sami sebe, našo zgodovino, naše uspehe in naše prispevke k civilizaciji, se pravi piti toniko čisteg# ponosa. Potem lahko z zaničevanjem in prezirom poslušamo kričanje intelektualnih sestradancev in pohabljencev kot so Hitler, Goeb-bels in Rosenberg. Mi jih poznamo kot pse, ki oblajajo vsako karavano. Toda karavane gredo naprej." "Svetovni izgledi so slabi", je dejal rabinec Armond E. Cohen, kajti narode večinoma vodijo ljudje, ki imajo na jeziku verske ideale, ki jih z rokami u-ničujejo. ilrtlerj!' in MtifeSormTji; generali Franci in Goebbelsi govore, kakor bi jih vodil najvzvi-šenejši religijozni idealizem, do-čim v resnici niso nič bolj civilizirani kot so bili divjaki, ki so morili in požigali v imenu krivih bogov. Svet, ki z jezikom časti Boga, a istočasno trpi, da so vojna, ekonomska sužnost in plemensko sovraštvo del narodnih zakonov, je še prav tako barbarski in primitiven kot so bili starodavni divjaki, ki 30 do-prinašali žrtve hudobnim in grdim malikom." Rabinec Brickner pa je opozoril svoje poslušalce na nauk, ki ga daje narava sama, namreč da je tema najgostejša tik pred jutranjo zoro. "Mi bi se lahko predali obupu," je izjavil rabinec Rudolph Rosenthal, ki se je mudil poleti v Evropi in v Palestini. "Lahko bi se umaknili v strahopetni paniki. Toda mi vemo, zakaj živimo in zakaj umremo. Mi vemo, da je naše blagostanje odvisno od kooperativnih, demokratičnih vladnih sistemov, in da diktatorji in tirani zanikajo te- ideale svobode vesti in mišljenja." škof §chremb» iidri- Mednarodna m u niha po konuinizm« cijska zveza odkrita Cedit, v čim več- iS tv, »g* i*"'« Rt. 85 (ne i, ^'^ehio„ ^ včerajšnjem X'' ki soT"" "Naprej" Pojavili za 7.A se poživlja- ^^odJff.Ave., odko. Jah v Chardon. Barbie in Cankarjev glasnik V "Proletarcu" že dalj časa opažamo, da se Frank Barbič kaj vztrajno spotika ob prizadevanje naših naprednih društev in posameznikov, da se ustanovi delavsko kulturno revijo — "Cankarjev glasnik". S tem se ŠTRAJK V LILLU KONČAN PARIZ. — Sinoči je bil po daljšem prizadevanju od strani Blumove vlade končno poravnan štrajk tekstilnih delavcev v Li-llu v južni Franciji, ki so zahtevali 10-odstotno mezdno zvišanje in 40-urni delovni teden. Sporazum določa 6-odstotno mezdno zvišanje. Komaj pa je Blumu uspelo pomiriti situacijo s poravnavo te stavke, že so začele groziti Franciji nove notranje politične sitnosti. Francoski fašisti, ki so se po razpustitvi njihove organizacije "Ognjeni križ" ponovno organizirali v "Francoski socialni stranki", so preplavili Lille z ogromnimi letaki , s katerimi hujskajo proti vladi Ljudske fronte, kar je izzvalo silovite proteste od strani levičarjev, tako, da je Lille zopet v nevarnosti resnih izgredov. o Mussolinijevi Italiji pa pravi, da je "edina varna dežela v kontinentalni Evropi." NEW YORK. ~ Včeraj se je tu izkrcal s parnika Conte di Savoia clevelandski škof Joseph Schrembs, katerega je spremljal WASHINGTON. — Senatni municijski odsek je včeraj sporočil v javnost, da ameriška kemična družba E. I. Du Pont de Nemours & Co. lastuje za $892,-671 delnic nekega ogromnega nemškega, orožnega trusta, namreč Dynamit Actien - Gesell-schaft—največje nemške tvor-nice eksplozivnih snovi—, poleg Begin. I tega pa ima investiranih v neki škof, ki je bil v Rimu. kjer je bil v avdijenci pri papežu, se je ob povratku takoj lotil komunizma, o katerem je dejal: "Španija je dobra primera, kaj svet lahko pričakuje od kumunizma." Oba, škof in njegov tajnik, sta izjavila, da ju španska revolucija pretresa, in škof je nato dejal: "Italija je danes edina varna drugi nemški kemični firmi, namreč v I. G. Farbenindustrie $1,159,904. Poleg tega je senatni odsek odkril, da obstoji med Du Pontovo firmo in Dynamit družbo pogodba, ki določa medsebojno obveščanje, izmenjavanje patentov in razdelitev prodajnega območja. Od ■v Španske armade se bi jejo za Madrid Fašis+i so pognali v boj 175 tisoč mož, ki skušajo na treh točkah zlomiti vladni obrambni obroč okrog Madrida. Silovita bitka v bližini Toledo. Alcazar z vsemi branitelji je bil danes pognan v zrak! Atlantsko obalo biča silovit vihar NORFOLK, Va. — Obalo Severne G^Qline in Vit^ijt^e bi-ča silovit ffurilfan, ki je sinoči prirohnel z Atlantika z brzino 90 milj na uro. Večina prebivalcev, ki so bili v naprej po-svarjeni o prihodu viharja, so se umaknili z izpostavljenih krajev na varno v notranjost dežele. Obrežna straža, Rdeči križ, ognjegasci in policijske rezerve so bili mobilizirani za reševalno službo. Obmorska kopališča so zapuščena, kajti gostje so zbežali pred razpenje-nimi valovi, ki se zaganjajo v obalo. Rdeči križ je v naglici poslal živila in oblačila v izolirane vasi in prebivalci vzdolž obale v smeri, v kateri se pomika huri-kan, so bili posvarjeni, naj se pripravijo nanj. Več ladij, ki jih je vihar zalotil na morju, je že klicalo na pomoč. (Dtines je minulo deset let, odkar je 18. sept. 1. 1926 udaril Florido, Alabamo in Mississippi strahovit tropski huri-kan, tekom katerega je bilo u-bitih 372 oseb, nad šest tisoč ranjenih, nad 17 tisoč družin pa je začasno izgubilo domove, razdejanih pa je bilo popolnoma pet tisoč domov. Lani na Delavski dan pa je silen huri-kan treščil 15 čevljev visoko vodno steno na Florida Keys, pri čemer je izgubilo življenje okrog 400 ljudi.) . . I sekovo poročilo navaja tudi deze a v onhnentalni Evropi, i kontrakt, ki ga je sklenil Felix Du Pont, podpredsednik Du — tam ni nobenih komunističnih aktivnosti in italijansko ljudstvo je zelo srečno." O Coughlinu je škof Schrembs dejal, da ni govoril s papežem o njem in da ni govoril z detroit-skim škofom Gallagherjem, ki je po slični avdijenci pri papežu izjavil, da Coiighlin lahko nadaljuje s svojimi političnimi aktivnostmi. Glede poročil o nejevolji sv. očeta glede Coughlina je škof Shrembs dejal, da "edino dejstvo je, da sv. oče ne odobrava neetični jezik in obklada-nje predsednika s priimki." Rimske avtoritete smatrajo, da je Coughlin v tem p^ledu grešil, pravi škof. Zato si^e opravičil. ~ ""Škof Gallagher- je imel posebno avdijenco pri papežu in jaz se ne vtikam v zadeve drugih ljudi", je dejal Schrembs. "Tekom moje avdijence pri papežu se tega ni omenjalo." O Coughlinu je škof Shrembs izrazil mnenje, da "dvomi, da se more reči, natančno vzeto, da je Coughlin 'v politiki'." Coughli-novo grmenje se škofu Schremb-su ne vidi politično ixi njegovi govori so po njegovem mnenju "predavanja o principih socialne pravičnosti. In ona ima enako pravico kot vsakdo drugi, da pove svoje mnenje." Z ozirom na vatikansko glasilo Oservatore Romano, ki je pred kratkim okrtačilo Coughli-nove aktivnosti, pa je Schrembs dejal, da je "samo poluradna publikacija, ki ne govori v imenu sv. očeta, razen v člankih, ki nosijo njegov podpis." Pontove kompanije, z nekim nemškim internacionalnim vohunom. 1. 1933 za dobavljanje municije nacijski Nemčiji. Ta kontrekt pa je bilo preklican 2. feb. 1933, dan potem, ko je bil podpisan, kar je stalo Du Pontovo firmo 25 tisoč dolarjev. Pozneje je ta firma spet stopila v stik z omenjenim nemškim vohunom, da jo je zastopal v neki japonski kupčiji. Načelnik odseka senator Nye j% v zvezi s temi odkritji opozoril na nevarnost vplivanja mednarodnih municijskih interesov na mednarodne politične odnošaje Ju, da se je nedvomno-pod vplivom teh inter-esov začelo ponovno oboroževanje Nemčije 1. 1924, 1. 1932 pa se prodalo proces za ceneno izdelovanje municije Japonski. Poročilo pa pristavlja, da izdelovanje municije ni glavni posel Du. Pontovih tovarn, ki izdelujejo 4 tisoč drugih pro- Opera Nikola Šubic Zrinski V kratkem bodo dane v pred-prodajo vstopnice za krasno zgodovinsko opero "Nikola Šu-je'7ridružil ostalim 'n"asprotni-bic Zrinski." uglasbil Ivan pl. kom nameravane revije, Pircu,! Z^J^c. Uprizoril jo bo sam. Debevcu, kaplanu Jagru, fran- ^^or Zarja dne 8. novem-čiškanu Hugu Brenu et Co. Če , ^ra v avditoriju S. N. Doma. misli, da s tem koristi delavski, Pri&ikuje se rekordno vdeležbo stvari med nami, mu lahko za-l "e le od strani slovenske, pač upamo, da se korenito moti! Progresivne Slovenke, št. 2 Nocoj se vrši redna mesečna seja St. Clairskega krožka Progresivnih Slovenk, št. 2. v sobi št. 3, staro poslopje S. N. Doma. Z nastopom jeseni se pričakuje od članic večjega zanimanja in aktivnosti. Pridite torej v čim I ve" se bo vršila večjem številu. — Predsednica. Zorčevi farmi. pa tudi od hrvatske publike. Seja direktorija V pondeljek se vrši seja direktorjev Slovenske Zadružne Zveze v navadnih prostorih ob 7:30 zvečer. "Prijatelji narave." Seja kluba "Prijateljev nara-V nedeljo na Poroke V katerdrali sv. Jožefa v Buffalo, N. Y. sta se poročila zadnji teden Mary Kuhar, hčerka Mrs. Frank Kuharjeve, 3804 St. Clair Ave., in J. E. Gerity, odvetnik v Clevelandu. V soboto pa se poročita v cerkvi sv. Vida Joseph Rutar, 1171 Norwood Rd., in Bertha Samsa, 6203 x^arl Ave. Žalostna vest Mrs. Louis Oswald je preje la iz stare domovine žalostno vest, da je v Ivanjem selu pri Rakeku umrla Ana Matičic, po domače Cvergljeva v starosti 81 let. Mrs. Oswald je njena ožja sorodnica. Tam zapušča sinove Matija, Josipa, Toneta in Ivana ter hčer Frančiško Bombač. V Chicagi zapušča hčeri Agnes Benčan in Mary Manoloff ter sine Leopolda in Franka. Listke za razstavo Učenci angleškega pouka, ki ga izvršuje Mrs. Terbižan, bodo dobili vstopnico za razstavo po pošti danes in ako jih ne dobijo, se naj glasijo pri Mrs. Terbižan, 14707 Hale Ave., po sedmi uri nocoj. ZADNJE VESTI TOLEDO , 18. sept. — Loja-listi so danes izvršili svojo grožnjo ter pognali z dinamitom v zrak trdnjavo Alcazar, v kateri se je nahajalo okrog 1200 upornikov, vključivši žese in otroke, ki so pri tem bržkone., vsi našli smrt. Eksplozija je bila tako silna, da se je streslo celo mesto in da se je več slabili poslopij podrlo. Vladni inženirji so izvrtali v skalovje pod trdnjavo tunele v katerega so položili dve mini po 330 funtov dinamita, s katerim je bil Alcazar pognan v zrak. Rebeli so popolnoma ignorirali zadnje svarilo, da se bo trdnjavo pognalo v zrak, če se ne podajo, ter takisto zavrnili., apel vladnih poveljnikov, naj izpuste iz trdnjave vsaj žene in otroke.. v * » MADRID. — Uporniški general Francisco Franko je včeraj pognal v boj 175 tisoč mož, ki, razdeljeni v tri aiTnade, z vso silo napadajo vladni obrambni obroč okrog Madrida, da ga razbije jo in zavzamejo glavno mesto republike. Glavna fašistična armada, kateri poveljuje gen. JFranco sam, prodira proti Tole-du, v čijega bližini se je vnela strahovita bitka med fašisti in duktov, in da je v mirnem času 97njihovih izdelkov "komer- vladnimi četami, ki zapirajo pr stvo umakne iz območja Alca-zarja v varnejša predmestja in v mestno okolico, kajti, če bo pognana trdnjava v zrak, bodo tudi ljudje v mestu v nevarnosti. SAN JEAN DE LUZ, Francija. — Ameriški poslanik Claude G. Bowers je sinoči izjavil, da skuša doseči izpustitev treh a-meriških časopisnih poročevalcev, katere so rebelne oblasti v Cacaresu "zadržale" (zaprle). Ti poročevalci so H. K. Knickerbocker od International News Service, poročevalec newyorške Herald Tribune John T. Whita-ker in znani članka r in radijski komentator Floyd Gibbons. Poročila, ki so prispela preko meje, pravijo, da so bili ti poročevalci prijeti, ker si niso preskrbeli dovoljenj od fašistične junte v Burgosu. Poslanik pravi da lahko posreduje samo indi-rektno in neuradno, ker Združene države ne priznavajo rebelne vlade. cialnega značaja.' NUDISTIČNI FILM PRIDRŽAN CHICAGO. — Stephen P. Ho-lish iz Chicaga je filmal neko kolonijo nagcev v Indijani in poslal film Eastman Kodak Co. v Rochestru, N. Y., v razvitje. Kompanija nato filma ni hotela vrniti, češ, da ji državni zakon brani producirati "pohujšljive" slike. Holish je kompanijo tožil, nakar je bil film na sodišču predvajan, sodnik pa je nato odločil, da je stvar res "pohujš-Ijiva" in je Holish tožbo izgubil. Današnji oglasi Jutri servirajo sledeči gostilničarji kokošje večerje in imajo na razpolago dobro godbo za ples: Tomažič Cafe, 696 East 140 St., Cherry Orchard Inn, 22550 St. Clair Ave., in Tony Marolt's Place, 1128 East 71 St., ki ima otvoritev nočnega kluba z dovoljenjem za vse pijače. Frank, Zaubi je prevzel po-pravljanico čevljev od Angelo Kardora na 17436 St. Clair Ave. Prej je imel popravljalnico na 7226 St. Clair Ave. Louis Jerman, klepar, se je preselil iz hiše na 21128 Goller Ave., na 21651 Priday Ave. Ted's Cafe, 6009 St. Clair Ave., ima vsako soboto fino godbo in kokošjo večerjo. Kremzar Furniture, 6809 St. Clair Ave., ima znižane cene na ledenicah in hišnih potrebščinah in priporoča ljudem, da prej o-gledajo njihovo blago, predno gredo kupovat v mesto. vim pot proti Toledu. Dve drugi fašistični armadi sta istočasno začeli prodirati proti Madridu, ena iz San Martina de Valdei-glesiasa, 36 milj zapadno od Madrida, druga pa iz Siguenza, ki se nahaja 70 milj severovzhodno od glavnega mesta. Tako je velika ofenziva fašističnih armad, o kateri govore fašistični poveljniki že ves čas civilne vojne, očividno v polnem razmahu. BILBAO. — Fašistična komanda na severni fronti je včeraj posvarila inozemce, ki se še nahajajo v Bilbau ali Santandru, naj se takoj umaknejo iz teh dveh mest, ako se lojalisti ne bodo podali, ker bodo rebeli v najkrajšem času začeli ti mesti bombardirati. TOLEDO. — Fašistični uporniki, ki so se ugnezdili v srednjeveški mavrski trdnjavi Alcazar in ki imajo pri sebi tudi žene in otroke, katerim nočejo dovoliti odhoda iz na pol porušene trdnjave, so dobili začasni odlog, da še enkrat premislijo, ali se ni bolje podati kot zleteti v zrak. To bi se bilo imelo zgoditi že včeraj, a so vladni poveljniki zadnjo minuto to skrajno akcijo začasno odložili ter poslati rebelom poslednji ultimat, naj se podajo. Pod masivnim zidovjem Alcazar ja sta izkopana dva tunela, v katerih je pripravljenega tone dinamita — in pritisk na električni vzvod lahko v hipu požene v zrak trdnjavo z vsem, kar se nahaja v nji. Vladni povelj niki bi to radi preprečili, zato ponovno odlašajo s strašno odločitvijo. Toda, če bodo rebeli trmasto vztrajali, potem bodo pognani v zrak, jim sporoča vladna komanda. Toledski župan je odredil, da se prebival- KOMUNISTIČNI KANDI-DAT TOŽI T AMP A, Fla. — Komunistični predsedniški kandidat Earl Browder je vložil tožbo za 100 tisoč dolarjev odškodnine, ker I se mu je v nedeljo preprečilo vstop v neko dvorano, v kateri je imel govoriti. Browderjeva tožba je naperjena proti mestu samemu, nekemu privatnemu, klubu, neki cerkvi, časopisu in nekemu podpornemu društvu, katere obtožuje, da so se zaro-tili proti njemu, da ni mogel dobiti dvorane v najem in so ga na ta način izpostavili zasmehovanju in materijalni škodi. DOBER ŽELODEC TRST. — Včeraj je bil operiran na želodcu 47-letni težak Mario Fusco in zdravniki so ob tej priliki našli v njegovem želodcu med drugim tudi 13 ključev, tri cigaretna držala, 13 svinčnikov, pet nalivnih peres, eno žličko, držalo varnostne britve, štiri žepne nože, več si-vank, kos stekla in pet novcev. Moža pa je skrbel samo denar, ki ga je dobil nazaj, ko je obljubil, da ga ne bo zopet pogoltnil. Avtomobilska razstava Clevelandska avtomobilska razstava se bo vršila v Public avditoriju od 21. do 28. novembra. Posetniki bodo tekom razstave lahko videli in slišali tudi razne filmske, radijske in pevske "zvezde." Clevelandska razstava Veliko jezersko razstavo v Clevelandu je doslej obiskalo že nad tri milijone ljudi iz raznih krajev dežele. Razstava bo trajala še 25 dni. Himen Poročila sta se Olga Trenta, hčerka Mr. in Mrs. Trenta, 6702 St. Clair Ave. z Josephom Sar-čo. PTRAN 2. ENAKOPRAVNOST 18. septembra, "ENAKOPRAVNOST" Owned sad Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTO. A PCB. GO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE—HEiiderson 5811 l88ued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550 M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........H-SO Po počtl v Clevelandu za celo leto ................W-OO W 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Zk Zedlnjene države In Kanado za celo leto ......$450 M 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameilko In druge Inozemf'^e države U 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under tb* Act of Congress of March 3rd, 1818^_ ^~i04 ABESINSKI IN ŠPANSKI MOUK "Kdor ni z nami, je proti nam!" je ponavljal Mussolini prve dni skvadriz-tna. Mi bi lahko parafrazirali to krilatico ter rekli: "Kdor je z Mussolinijem, ta ni z nami!" O tem smo vsi prepričani. S tega stališča lahko motrimo tudi dogodke v Španiji, ker je s temi dogodki povezan italijanski in mednarodni fašizem, vsled česar lahko zremo nanje s stališča našega naroda v Julijski Krajini. Dogodki v Španiji so nam v glavnem poznani iz dnevnega tiska, domačega in tujega. Vsakdo, kdor ta tisk pazno zasleduje, pa lahko opazi, da se ta tisk deli v dve ostro ločeni skupini, od katerih ena simpatizira z upornimi generali, maroškimi plačanci in "desperadi" iz tujske legije, dočim druga stoji na strani legalne španske vlade, katero je izvolil narod potom enake, splošne in tajne volilne pravice, in to ob času, ko so bili na vladi današnji uporniki. In zdaj se dogajajo v svetovnem tisku čudne reči. Isti tisk, ki je vedno propagiral legalnost in navajal sv. Pavla, da je "oblast od Boga in kdor ima oblast, je od Boga postavljen," isti tisk zdaj napada zakonito špansko vlado in proslavlja tiste, ki so se uprli proti nji, dočim italijanski in nemški fašisti in francoski in poljski aristokrati pošiljajo u-porniškim generalom bombna letala, s katerimi ti generali bombardirajo španska mesta, v katerih se je ljudstvo dvignilo, da brani zakonito vlado, katero si je samo izbralo. Še nekaj opazi čitatelj v dnevnem tisku. Ves tisk, ki danes brani uporne fašistične generale, je branil tudi Mussoli-nijev napad na Abesinijo. In isti ljudje, ki niso imeli besedice, da bi obsodili masno zastrupljevanje abesinskih žena in otrok s plini, danes pozivajo na križarsko vojno proti španskemu ljudstvu, ki z orožjem v roki brani svojo svobodo pred fašističnimi generali. Znani francoski pisatelj Francois Mauriac, monarhist in akademik, imenuje člane francoske vlade šefe razbojniških band, ker da nameravajo pomagati zakoniti španski vladi, ki ji mednarodni dogovori jamčijo pravico, kupovati orožje v inozemstvu. Ljudje, ki se zbirajo okrog Mauriaca, smatrajo, da bi bilo zločin, priznati španski vladi to pravico. Ista skupina pa je pred kratkim naslovila na svet apel, v katerem je opravičevala fašistične napade s strupenimi plini na abesinsko ljudstvo, ki je branilo svojo svobodo in kulturo pred fašističnim Rimom. Če vladajo taki pojmi o pravici in morali med tako kulturnimi in visoko naobražcnimi ljudmi kot so člani Fran coske akademije, kakšne pojme šele i-majo o tem razni fašisti in fašističi, raztreseni po celi zemeljski obli?! Julijsko Ki'ajino in Španijo je skoro nemogoče vzporejati. Mi, ki smo majhen odtrgan del majhnega polbalkanskega naroda, ki nimamo ne Cervantesa ne Murilla ne Kolumba niti Ignacija Lojo-lo, mi se ne moremo priinei jati s tem narodom, ki poseda skoro celi Iberski polotok in izpolnjuje velik del zgodovine starega, srednjega in novega veka. Kaj more predstavljati šest sto tisoč kmetov, ki bodo kmalu ostali brez zemlje, v očeh ljudi, ki vidijo vso veličino v rimskih legijah in klasikih in v nemški industriji in militarizaciji?! Kaj pomeni-(Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Urodniitvo "EnafcopraTnostl" i Temeljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koIo&L Pevski zbor "Cvet" Kristus je rekel "mir vam la in časa Domu tudi finančno bodi," g. Jager pa pravi "boj pomaga in za to veliko delo čla-V soboto 19 septembra pri-' vsem ki se ne potrudijo, da bi nice zaslužijo vse priznanje. Ne redi pevski zbor Cvet Confetti šli z nami!" Čemu boja, saj ga pozabite, da se v nedeljo prične ples in sicer v Slovenski De- imamo tako preveč brez da no- koncert točno ob 2:30 popoldne lavski dvorani na Prince Ave J vega se jemo v mlada srca! in bodite točni, ker škoda bi bi-in East 109 St. Začetek bo ob' Rojak Gladež je mnenja, da lo da bi zamudili del koncerta, 7. uri zvečer. Kakor je že vsem' bi omenjeni gospod veliko več iker vse programne točke so zaznano so pri vsakem pevskem' koristil sebi in ljudem, če bi nimive. zboru veliki stroški, zato pri-j prenehal s temi napadi, ker pri redijo pevci in pevke razne pri- razsodnih mirnih ljudeh zgub-reditve in s pomočjo prijateljev svojem ugledu svojega in udeležencev na prireditvah poklica. Gladeš pravi, da ne pridejo do uspeha. Cisti pieo- odpirat vrata viharju in ne pi-stanek gre za nadaljno poučeva-j ^ iskro ker posledice so nje. Pevci in pevke dosti žrt-| lahko huje kot si jih predstav-vujejo za obstoj zbora, da jim j Ij^Hio. je mogoče še za naprej gojiti! Kadar Mr. Seme priredi kon ŠKRAT V. Jancic. samo Žegnanje No sedaj smo pa tam, kakor sem zapisal zadnjič. Nisem pozabil naših zdravnikov, ki vas je nič koliko v naselbini in pogreb-nikov, vse to smo potrebovali in če hočemo biti hitro v Šmihelu, ne smem pozabiti Mr. Kollandra našo milo slovensko pesem in cert s svojimi zbori je Mihalieviča. kulturo. Za njih trud imajo le koncdrt, brez vsake zlobne pn-| ^ ^ Takole se bo nekako pričelo: V soboto 19. septembra ob 3. juri popoldne se pelje tista Žu-žemberska .cerkev prav v naš Žužemberk, pokazati se Jakšiče- blesk raznih parad se mi je vi plačilo veliko udeležbo pri njih I mesi in se drži svojega poklica prireditvah in koncertih. Le na' kot pevovodja in ne kot zdraž-ta pačin pokaže cenjeno občin- mirnih ljudi. stvo in prijatelji Slovenke pesmi j Svet je dovolj prostran za vse pevcem in pevkam priznanje da ni vredno vedoma drug za veliki trud. Prav prijazno drugemu na prst stopati in tu-vabimo vse prijatelje in cenjeno zemlja dovolj rodi za vse ki občinstvo od blizu in daleč, da' sb privolji s poštenim delom si nam gre jo na roke, da pridejo, kruh služiti. Več strpnosti ui in nam pomagajo obdržati naš! iskrenosti je nujno potrebno in zbor, da bo našo slovensko pe- če se ne moremo popolnoma o-sern mu&a niladina iirepevala,! tresti za\risti in hiruivščine :qgolj ker je na njo ponosna in se pri-', iz osebnih koristi, vsaj skusaj-dno uči. Imeli bomo tudi "Ba- m« večje zlo kadar de- loon Hour" in bo dosti zabave, iujemo med našo mladino. Naše kuharice bodo pripravlje-j J® mnenje rojaka Tomžka ne post reči vsem lačnim s finim Gladeža od zadnje prireditve m prigrizkom, natakarji pa' ^ jlT »Z« Sadar, Mr, Louis špohek in Mr, %eja*oWi'' lAaia C Zo pHdige na koncertih, TomažekiHaoe, in drugi. Sodelovanje pri vsega dovolj. I^iala bo do vesele smeieče obraze Ipetju Miss Mary Udovich, Mrs. poznana Trinko godba katera rad Mdi vesele smejece oDraze, K j ^ j ^r bo vsem ugajala. Le pridite Pa da se kdo togoti m napi- ^^pbine Lausche \\elt m Dr. vsi! Okteta se innQgo zabave huje, (ia človeka i)rijeinlje za v,M!. Saj je vendar pri C>ve.; straJi, da tx) got()vo russreča, ce tarjih luštno in vselej vse ve-^ selo, stari in mladi. Prijazno so vabljeni vsi stariši pevcev in Parade vlečejo . . . Ampak ne mene. Še pri vojakih sem jih zasovražil, ko smo morali cele ure korakati ali stati v pozoru. In odkar sem do minule srede videl samo eno parado, ko me je poleti 1. 1929 brat Frank spravil pod streho nekega poslopja na Euclid Ave., odkoder sem imel priliko videti celo stvar, vključivši tedanjo "Miss Ohio", ne da bi se za vse skupaj sploh navdušil. In odtis-tihmal sem vsem paradam dosledno obračal hrbet. Pomp in vi mamici, po domače Mrs. Kmet in potem nazaj v SND. Tam je pričetek ob pol osmih zvečer, proti mali vstopnini 25 centov. Za okras dvorane s cvetlicami skrbi tvrdka Slapnik. Za spo-minčke in srčke kot je Mežnar-jev Martin bo skrbel Mr. Erazen Gorshe. In če omenim, da bo i-grala godba Simms za začetek, potem je že nekaj. Častno besedo so mi dali še sledeči muzi-kanti za sodelovanje; Mr. Louis ne že smrt. Janez Skala Veselico "Cveta" čas piknikov poteka zato je pevk, da se udeležijo. Še en-j krat vabim vse in vam kličem :| Na veselo svidenje 19. septem-j bra v Slovenski Delavski dvo- pevski zbor "Cvet" sklenil, da rani na Prince Ave. | priredi domačo zabavo v soboto Mary E. Rozance 19. septembra v Slovenski De- --! lavski dvorani na Prince Ave. 1/ , I J I Vabimo prijatelje in znance da IvOnCert mlad. zbora ^pridejo in se veselijo z pevci in ii||j •• II pevkami zbora "Cvet". S tem IlinjCI boste pomagali gojiti našo slo- Zadnjo nedeljo je mladinski vensko pesem. Pevci zbora Cvet pevski zbor "Ilirija" priredil se trudijo za napredek Jutrove koncert v Slovenskem Domu na naselbine, ponosni bi morali biti Holmes Ave. ' "anj ko je bil prvi zbor ustano- Vaš dober rojak "Tomažek vljen v naši naselbini. Vsi veste, Gladež" je velik prijatelj otrok, da s tem so veliki stroški zato tako da kadar kaj otroci prire- se udeležite. Za plesaželjne bo dijo je on gotovo navzoč če mu skrbela Trinkova godba. Odbor je le mogoče. Radi tega je u- bo pa skrbel, da bo vsem dobro mevno, da tudi gori omenjeno postregel J<»hn Vatovec. prireditev ni zamudil. Ampak i drugi dan se je držal nekaj ki-j ' n^deljo bo koncert vSDD je pričakoval Njegovemu sosedu "Burji" je jKjtožil nekako takole: Vež kaj Kurja, prav lepo eo sinoči otro- kako domačini v Tankinu ali V nedeljo popoldne bo lepa ci peli, kar je vse hvale vredno prireditev v Slovenskem Delav-z učiteljem vred. Kaj je lep- skem Domu na Waterloo Rd. Di-šega kakor videti skupino o- rektorij doma bo otvoril sezono trok, zapeti lepo ubrano pesem, prireditev z zanimivim koncer-Vedeti moramo da v času ko se tom popoldne ob 2:30 uri, zve-učijo petja da ne zapravljajo čer pa bo plesna zabava v audi-časa brezplodno; v lenobi in toriju in v spodnji dvorani se bo drugih stranpotih ki bi jim bilo pa serviralo dobro večerjo. — v škodo v bodočem njihovem Koncert je bogat na vsebini in življenju, ampak jim bo v ko- raznoličen, sodelovale bodo po-rist in v pošteno razvedrilo. Za- znane douiače kulturne skupine to moramo reči, da so kar lepo in posamezniki in vstopnina h zapeli, da je navzoče kar gani- koncertu je 35 centov in to H lo. Le škoda, da je gospod Ja- koncertu in plesu, zvečer r,amo ger duhovnik od fare sv. Vida,'za ples pa 25c. Vse dosedanje to veselo razpoloženje precej domove prireditve so bile vedno poparil 8 svojim nič kaj prijaz- dobro obiskane in vedno je bilo nim govorom. Kaj je treba na dosti zabave za vsakega in v, taki prireditvi v navzočnosti tem ne bomo zaostali tudi v ne-, neprevidne teh nedolžnih otročicev, ki še ne deljo. Zgornja dvorana doma jf ^ William Lausche. Naša prva toč ka bo sprejem ljubljanske gospode v Šmihelu. Druga, nastop sodnika Lauscheta v šmihelu, sodna obravnava na občinske stroške z vašo pomočjo in mnogimi dokazi. Sodnik najbrž ne bo zaslišal prič. Potem nastopi Miss Ljubljana (Steffie Stefančič), ki bo sežgala dolg. Potem bo pa gasitev žeje v Clevelandu. Joe Pograjc Ong Kep v okraju Berhampurn (Madras) širijo tigri strah in grozo. Zadnje tri mesece lanskega leta so raztrgali v eni sami pokrajini nad 160 človeških bitij. Živali se drže gričev ob reki Ba-hudi. Zaman se m nože pasti in jame, nobe ntiger se ni ujel. Ce drvar udari s sekiro po drevesu, ga tigri brž obkolijo. To poročilo britanskih dnevnikov nas osupi. Tiger menda najrajši zbeži, kadar naleti na del zmerom preveč plitev in ponarejen. Zato. V sredo zvečer sem napravil izjemo. Slučajno, ker živim v o-kolici, kjer je bilo središče parade, namreč v okolici slavne collinwoodske "Sedemnajste." Tudi se skoro ni dalo priti naprej, toliko ljudi se je gnetlo na tem majhnem trgu. In, sem si mislil, če so že drugi ljudje talko navdušeni za parado, da so jo prišli vzlic pretečemu vremenu in mrzli sapi gledat, ne da bi prinesli s seboj dežnike, zakaj si ne bi ogledal cirkusa še jaz, zlasti, ker sem imel za vsak slučaj dežnik s seboj? Parada je bila res zelo dolga. Videl sem "splave na kolesih" z brhkimi dekliči in ohcetjo, "La^ dy Godivo", ki pa se je izneverila svojemu originalu ter bila oblečena, ženske telovadne oddelke v živih uniformah, godbe, veterane, skavte, "lokomotivo" j na gumijastih kolesih in gaso-linski pogon, nekaj parov pristnih, živih konj pred vozovi. Zveličavno armado in dolgo vrsto trgovskih vozil. Rompa in pom pa nič koliko! Nekajkrat je zagrmelo in zabotmelo, kakor bi Izraelci s trobentami podirali Jeriho. človeka. Ako ga napadeš, se joče, da se z njimi poslasti. Značilen je vzdevek, ki ga Anamci dajejo tej zverini: ong ^očeš biti nepoboljšljiv crno- kop. To pomeni "milostni gospod tiger." Slišati je treba. gled. Ampak rečem pa, da bo zdaj spet izhlapelo mnogo vode, pre- Aiiamu izrekajo ti besedi. me boste spet videli pri ka- goltniškem glasu se natanko ki paradi. Vzlic temu, kar mi je razbere občutje, ki prešine člo-j kolikor toliko ugajalo, se tudi to veka, kadar sreča neobrožen ve- pot nisem prav nič navdušil za liko zver, Ako tiger človeka parade. Preveč nepristnega rom-naskoči, se boj neha s smrtjo pa in pompa in bleska. In pre-enega od obeh borcev. Deželja-'več golega businessa in "politi-ni vedo, da ongkop, ki je kedaj ke." In pri povprečnem človeku okusil človečino nepremagljivo' preveč ubijejo smisel za mož-koprni po tej poslastici. "Lju- ganske funkcije. do jedi" — tako so ponekod kr- stili tigre — Sicer pa . . . saj morda baš za- prežijo IX) razpot- privlačijo poznajo strankaistva in plitve na novo prebarvana in okusno sebičnosti, imeti. govor poln dekoiirana in tudi oprema odra Med dežel ja ni stoji tiger na slabem glasu: anamske legende OGROMNA UDELEŽBA MOSKVA. — Danes se vrši tekma med dvema sovjetskima za maščevalnosti in togote proti je nova, ženski odsek Doma pa ! poveličujejo ne srčnosti niti enakim zborom ki se učijo rav- je kupil nove zavese na okna, ta- njegove velikodušnosti. Ljudske nogometnima klubova in no isto, to je, slovenske narodne ko da danes dvorana izgleda ka- pravljice so polne njegove stra- vstopnice k tekmi je vprašalo pesmi v namenu, da jih obdr- kor nova. Kdor želi imeti par ur hopetnosti in neumnosti. Z a nič manj kot dva milijona ljudi, žimo čim dalj mogoče v naši prijetne zabave ta ne bo zamu-srtdi, v sredi očetov in mater, dil te domove prireditve. bebca ga imajo vse živali. Lisi- prostora je pa samo za 75 tisoč ca se mu roga, krastača ga za- gledalcev. Da bodo tudi ostali o- Kot duhovnik bi se moral g. J a- Ženskemu odseku Doma se v smehuje, opica mu osle kaže. boževatelji nogometa vsaj delo-ger zavedati, da njegov poklic imenu direktorija prisrčno za-, Slične motive čitaš tudi v kitaj- ma prišli na svoj račun, se je OKI nalaga učiti ljudi, ljubezni hyaljujem ker so iz svoje bla-, »kem slovstvu, prim. Antholo- tekmo filmalo in se bo film in sloge, ne pa užigati k sovra- gajne napravile nove zavese ua S'® de la litterature chinoise, predvajalo v kino-gledališčih ši-štvu in razdoru. okna. Odsek poleg svojega de-, 1933. rom sovjetske Rusije. Slaba vest, še slabši izgovor fStarokrajski delavski tednik Politika" prinaša sledeči članek, na tamošnje klerikalno glasilo ki bi bil enako lahko naslovljen na (' velandske) klerikalce, ki se na vse trudijo, (la ja ue bi zaostajali starokrajskimi klerikalnimi bratci: "Pri "Slovencu" vedo, da se njihovih naročnikov % začudenjem je, kako more to nekdanje glasilo ^ ])oveličevati fašizem in poročali neves" vsakem zdravem ljudskem gibanju. jo to, da je špaii.ska vlada zapleni^'^ milijone nekemu španskemu Škotu ni ;• . stanu, ki je podpiral fašiste, in [e je to ))reg'anjanje vere, ko je v V iui k pravilni zakoniti postopek i)roti osebi brani, sam od sebe pa nič kaj imenitno pogosto ne prične sovražnosti.|POveljevati avojemu ^delku s Druge živali nadzira, zna pois-'P^^^ko. (Tudi piščalke s^ i- kati bolnike in pokonča umira-'™«! ^elo rad, ko sem bil se o trok.) Je pač tako, če si že zraven, se ti mora nekaj dopasti, če it# iiii roma ustanovi, ki je ])ozabila na nauk, pa se vmešala v politiko in ^ ljudi, ki so se na nezakonit načiu n| ^ narnimi sredstvi iz tujih držav upi i ■. niti španski ljudski vladi. S'V. pism® P^. jj. Vsaka oblast je od Boga, pa zakaj u® ^ ia od Boga tista oblast, ki je še lju<^^ vriiu? Saj ljudski glas je božji Če "Slovenec" res hoče služiti' . . 1 . 1 (lesti®^ 111 pravici brez ozira na levo m 'Slovenec" ne ve nič pravega 1'®'. Španiji, če je proti komunizmu m naj pa })otem prinaša poročila in faši# SVO/ stališče vsaj k temu, ko v nekateri ■skill deželah prepovedujejo celo ^ reditve in tabore krščanskega ^ ygtv"' Če ste žeN proti marksističnemu ^ zakaj vsaj krščanskega ne vzamete | to? Ill zakaj ne poročate in da je neframazonska vlada v neki nešpanski deželi prepovedala govora, ki ga je govoril škof delavstvu? AJi je za vas "Sloveiu'^'' toliška politika res samo tista, ki .1^ ie za. vas\;.,^ ,(liif na reakciji in fašizmu? Ali .]e ni vzor katoliškega ])olitika tisti -"V J, _ ..v. VN daif?'" Elec- lahkoto " Ud " Oktobra. „ of '""rajo v velikem Registrirati a-'vsaj v eni izmed Volitev. Ako ste ftiofat zadnjič vo-\ j,3 "^^aznaniti pra Mrs. Cora Buehl Distriktna konvencija Woodmen Circle se bo pričela v Flyn in Froelick dvorani v četrtek 24. septembra. Mrs. Mayme Hippler, državna voditeljica in Mrs. Marie Hecker, narodni kapitan bosta gostje. Članice 25 cleve-landskih društev bodo na konvenciji. Mrs. Bertha Nisus bo predsedovala konvenciji. Zvečer ob 3:30 se bo servirala večerja. Ob 7:30 bo pa parada 11 uniformiranih skupin med njipii tudi Novak Guards. Albina Novak, narodna zastopnica organizacije bo tudi na konvenciji. FISH FRY v petek (nocoj) Kokošja večerja v soboto Bingo se igra vsako sredo zvečer BIG TONY TOMAZIG CAFE 696 EAST 140 ST. ■m demonstration in ijourhome PHONE Popravljamo pralne stroje vseh izdelkov, radije in vse električne predmete. KREMZAR & RENKO RADIO AND APPLIANCE CO. 6518 ST. CLAIR AVENUE Odprto zvečer do devetih Carl Kremzar in Frank Renko, lastnika 'Ube ZASTONJ! siakupom FISK tajerjev loh, lM"i vožnji z avtoiiiobiloni. Da ste varni je potrc-»jcrje in to so FISK tajerji. So garantira- Poči' garantirajo 100% uporabo. So garanti- da se ne ocllušiju. CENE - TUBI ZASTONJ 4.40-21 $ 5.50 4.50-20 5.70 4.75-19 6.25 5.00-19 6.69 5.00-21 7.19 5.25-18 7.31 5.50-17 8.13 5.50-19 8.55 6.00-16 10.90 ^"^•»»0 " tuba dobite tajerje toliko cene- tedenska odplačila. Vzamemo ^ tajerje na račun novih. Ne odlašaj- ® so veljavne le za nedoločen čas. TIRE SERVICE 15805 WATERLOO ROAD Vse licence in fina kokošja večerja Naslanjamo cenjenemu občinstvu, da smo dobili vse licence za točenje vseh pijač kot žganje, pivo in vino in tudi Nite klub licenco, ter bomo zanaprfej imeli odprto vsak dan do 2:30 zjutraj. VSAK PETEK FISH FRY V soboto, 19. septembra bomo servirali fino kokošjo večerjo. Priporočamo se za obilen obisk. TONY MAROLT'S PLACE 1128 EAST 71st STREET Hiše se sedaj lahko kupijo tako lahko kot avtomobili 13907 Argus Ave. 1 !ly.u K. I Hi St. /ii J ; xxi.nn. ni/. ki (UnkI, $lou liiko.j. ostiilo l«iiM " $3800 13016-18 Austin Rd.. južno »il St. - Ufuzlusku hlsa; H sob in kojiaInicii vsnk<» » veUkl P"! ('i : : Uiiiu/J; h-p lot. rc»«(jjl : $5000 991 East 64 St., Hcvenu. mi St. (Malr Avi;. T.rxi'iio poslopie 's 0 stHncjvunJI, 1 "loUots" In 2 l-'-nal-DobrI rAKOPRA\r[^OST IS. septembrai^ Carica Katarina Zgodovinski roman — Mar še sprašuješ ? — zakli-če mladi gondoliere, ki je bil v tem trenutku podoben bogu o-svete! — Rešiti jo hočem — u-grabiti jo hočem iz krempljev njenega morilca! — Kaj pa, če boš prispel prepozno? Ce je ne boš več mogel rešiti ? — Tedaj? Gianettino si nastavi nož na prsa, njegove oči pa so postale tako mehke. — Če je več ne bom mogel rešiti, bom legel na njeno rakev! Počival bom pri njej. V naslednjem trenutku pa je njegova roka, ki je krepko držala ročaj noža, omahnila. — Oh, Lidija, — reče Gianettino, — v svojem strahu in o-bupu sem popolnoma pozabil, kako si dobra in plemenita, — da si bila baš ti tista, ki mi je prišla naznaniti to strašno vest, — ti, ki bi imela dovolj vzroka, da bi bila Klarisi sovražnica! — Oh, Lidija, sedaj vem, da nisi samo lepa, temveč tudi dobra in plemenita, da si pravi angel! — Dovoli, da ti poljubim tvoje majhne ročice! — Sedaj pa hitiva, ker ne smeva izgubljati časa. Lidija mu je ponudila svoje roke, Gianettino pa jih je toplo in hvaležno poljubil. Potem je Gianettino hitro odšel skozi vrata iz kolibe. Lidija pa je odšla za njim. — Kam greš sedaj? — jo vpraša Gianettino. — Tja, kamor greš tudi ti! — Ah, ti me boš spremljala ? — Da! Rotim te, vzemi me s seboj! Morda bom tebi in grofici lahko s čim koristila! — Misliš? — Dobro torej, moja draga prijateljica, pojdi z menoj! In Lidija in Gianettino sta odhitela v mešto. Oh, Lidija je gledala Giane-ttina in v tem pogledu je bila ljubezen, bilo je oboževanje! Nežno in hkratu v skrbeh je gledala njegov ožgan obraz, ki je bil v strašnem razburjenju še mnogo lepši, kakor sicer. Kako pozno je že? — vpraša gondoliere svojo spremljevalko po kratkem molku. — Pravkar je odbilo tri. — Oh, tedaj je že prepozno! — je vztrepetal Gianettino. — Sedaj ne moreva več preprečiti, da bi Klarisa ne odšla na ladjo! — Sedaj se brez dvoma že nahaja na krovu! — Tedaj je vse izgubljeno! — vzklikne deklica. — Ruska ladja je njen grob. — Izgubljeno? — odvrne Gianettino, — še ni tako daleč! Če ji ne bova mogla več preprečiti, da bi odšla na rusko ladjo, bom vzel čoln in se bom peljal tja! — Iz čolna bom splezal na ladjo in vzel jo bom njenim krvnikom! — Prav gotovo bom našel na ladji kako vrv ali pa verigo, po kateri bom splezal na krov. — Kaj pa, če ne bo nobene verige ? — Tedaj bom prebil steno ladje! — Ha, videli bomo, kdo je močnejši, ljubezen ali sovraštvo. — Gianettino, boš videl, samega sebe boš pogubil! Toda vem, da te ne morem zadržati! Grofico morava rešiti! — Da, rešiti jo morava! — je pritrdil Gianettino. Sedaj sta prišla do gondole in skočila vanjo. Gianettino je s trepetajočima rokama od vezal čoln in ga porinil od obale. Zagrabil je vesla in lahka gondola je zdrčala po kanalu Grande kakor blisk. Gianettino in Lidija sta delala kakor omamljena, kajti vedela sta, da je Klarisino življenje morda odvisno od ene same minute. Čez nekaj trenutkov sta pri- spela na cilj. Gianettino je radostno vzkliknil. Ruska admiralska ladja je bila še vedno vsidrana na svojem prejšnjem mestu, na jamboru pa je še vedno plapolala ruska zastava. i Razbojnik torej še ni odšel iz luke. Še sta upala, da bosta I-Gariso morda le rešila.: — Lidija, sedaj pa nehaj veslati, — vzklikne Gianettino, — tam stoji "Česma". — Do nje bova rabila še kakih deset minut. Med tem časom se mora vse i odločiti ... Če bova prispela tja dokler se ladja še nahaja v pristanišču, nama ne sme Orlov u-grabiti Klarise! Obvestil bom poveljništvo pristanišča pa bom z beneškimi vojnimi ladjami zaprli izhod iz pristanišča. Ta Rus nima pravice, da bi ugrabil Be-nečanko in jo s silo odpeljal v Rusijo! Gondola je hitela po gladki površini. Gianettino je veslal, kakor še nikdar v življenju, čeprav je bil vedno najhitrejši gon dolier v Benetkah. Tudi Lidija je veslala. Prav dobro je vedela, kako je treba o-Ibračati vesla, kajti sicer bi ne ' smela biti Benečanka! Gondola se je vedno bolj in bolj bližala veliki ruski vojni ladji. Sedaj sta Lidija in Gianettino že lahko razločila temne sence na krovu, ki so razburjeno tekale sem in tja. — Lidija, hitreje, hitreje! Našima veslačema pa je pomagal tudi veter in gondola je letela kakor ptica. — Ali jo vidiš? — vpraša Lidija Gianettina. — Ali vidiš Kla-riso na krovu ? — Ne vidim je, — odvrne Gianettino, v naslednjem trenutku pa krikne. Izpustil je vesla in pokazal z roko proti ladji. — Lidija, ali jo vidiš, —■ vzklikne Gianettino, — tam je Klarisa, tam je! — Klarisa stoji čisto ob robu krova, — Orlov je poleg nje, — pogovarjata se! Oh, Bog, — Lidija, morda pa je bil tvoj strah neosnovan! — Morda pa ji ne bo storil ničesar žalega! — Drugače je gotovo ne bi bil pustil še enkrat na krov, ko je bila že v kajuti! — Ha, kaj je to? — Klarise ne vidim več! — Obkolili so jo častniki, — sablje se bliščijo! Naprej, Lidija, naprej! — Imela si prav, njeno življenje je v nevarnosti! Gianettino je pognal svojo gondolo. — Sedaj je prispela v senco velike ladje. — Gianettino je prišel s svojo gondolo čisto k steni 'Cesme" — tu je visela dolga veriga----to je bila pot, po kateri bo prispel na krov. — Lidija, še enkrat, da se bom lahko oprijel verige, — zberi še enkrat vse svoje moči! — Oh, hvala ti, moja dobra de-kHca! — Bog mi je priča, da ti ne bom tega nikdar pozabil in da ti bom vedno hvaležen! — Oh, sedaj — sedaj se bom lahko prijel za verigo! — Vsemogočni Bog, kaj je to? Gianettino je omahnil in bled padel v svojo gondolo. Lidija se je trepetaje nagnila čezenj. S krova se je zaslišal strašen krik — krik, ki je pričal, da se Klarisa nahaja v življenski nevarnosti. Takoj za tem se je velika ruska ladja premaknila in zaškripala, vsa se je stresla — veriga, za katero se je hotel Gianettino prijeti se je z rožljanjem dvignila na krov — nad majhno gondolo pa je nekaj trenutkov ob-viselo ogromno sidro, podobno veliki ptici roparici. Ce bi bil ta velikan padel na gondolo, bi jo bil pokopal pod seboj. Sidro pa je nadaljevalo svojo pot na krov. Potem pa je zdrčala velika ruska ladja po mirni gladini, mudilo se ji je v odprto morje. Sedaj pa je planil Gianettino kakor neumen, — Lidijo, ki ga je hotela zadržati, je sunil od sebe, da je skoraj padla v znak v morje. Mar je Gianettino znorel ? Mar je hotel svojo jezo ohladiti na tej deklici, ki mu je vedno dokazovala samo svojo zvestobo, naklonjenost in ljubezen? Toda Lilija je takoj vedela, zakaj je Gianettino to storil. Gianettino je stal na robu svoje gondole in prežal, kakor lovec, ki je šel v gozd nad divjačino, ko je ladja lezla mimo njega. Sedaj je prispel zadnji del ladje. Gianettino pograbi z obema rokama vrv, ki je visela z ladje in se vrže na dno gondole, — gondola pa je zdrčala za ladjo! Gondoliere je sedaj privezal vrv za obroč, ki se je nahajal na kljunu njegovega čolna. Njegova gondola je bila sedaj privezana k veliki ruski admiralski ladji. Gianettino je izmučen omahnil na dno svoje gondole. Lidija se je sočutno nagnila čezenj in ga gladila po njegovih črnih laseh. — Ubogi prijatelj! — zašepe-če Lidija, — ti trpiš, — kaj pa si storil ? — Kaj sem storil? — odvrne Gianettino. — Storil sem, kar mi je velevalo srce! Ne morem je zapustiti, — ostati moram pri njej, — sedaj pa — sedaj si tudi ti, uboga, draga moja deklica, priklenjena k meni! — Lidija, če je ne bova mogla rešiti, bova z njo umrla! Sedaj sva privezana k tei vojni ladji, h Klarisini ječi — peljeva se na odprto morje — v smrt in pogin! (Dalje prihodnjič) Smrt cesarja v zlatih okovih črnec Sankala, ki je bil po nalogu abesinskega cesarja prikovan k odstavljenemu cesarju Lidžu Jasu ju z zlato verigo ter je .na ta način jamčil za njegovo ujetništvo, je izdal bivšemu abesinskemu poslaniku v Rimu, Afevorku, tajno o smrti svojega jetnika. Neguš je, še preden je izbruhnila vojna z Italijo, sklenil, da se mora iznebiti svojega bivšega tekmeca. Povelje za odstra- nitev je dal svojemu pažu Sik-ru, ki ga je zaradi tega povzdignil v gerazmača. Ko je Lidž J asu ugledal paža, mu je v zaničljivem tonu povedal, v brk, da ve, po kaj je prišel. Dejal je, da ga je neguš poslal zaradi njegove smrti. Baje je pri-I stavil, da si Haile Selasie s tem j ne bo dosti pomagal, kajti Ita-1 lija bo premagala Abesinijo. LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE-KORATER Unijsko delo i FRANK ZAUBl I je preVzel popravljalnico čev-' Ijev od Angelo Kardoro na 17436 St. Clair Ave. — Prej je imel Zaubi popravljalnico na 7226 St. Clair Ave. — Rojakom se priporoča. Odda se Soba z hrano ali brez se odda enemu ali dvem poštenim mladim fantom, v Collinwoodu. — Naslov se poizve v uradu "Enakopravnosti", HEnderson 5811. Naznanilo preselitve Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz 21128 Goller Ave. na 21651 Friday Ave. med East 216 St. in Bliss Rd. Priporočam se za nadaljna naročila LOUIS JERMAN Furnace Installing and Repairing, Tinning and Roofing 21651 FRIDAY AVE. KEnmore 4744 W. Po teh besedah je Siker potegnil revolver in ubil odstavljenega cesarja s štirimi streli. Sankala je bil od tega trenutka dalje prost. Umoru Lidža Jasuja je prisostvoval tudi abuna kop-tiške cerkve, intimen prijatelj abesinskega cesarja. Zahvala Vsem mojim poznancem in prijateljem se hočemo s tem potom prav iskreno zahvaliti za vso naklonjenost in postrežbo katero smo prejeli od naših rojakov in rojakinj ob času našega bivanja v Clevelandu za časa konvencije. Posebno me veseli ker mi je bilo se sniti s svojimi sorodniki in prijatelji iz stare domovine. Torej ostanite mi pozdravljeni in sem vam hvaležen. Mr. in Mrs. Anton Mahne Chisholm, Minn. Predito kupite radio Ta novi $10.95 Sli oglejte RCA RCA VICTOR, najbolj znano i-me na svetu v radio, vam nudi za vaše veselje novi 1937 model — najboljši ki je sploh ka-terikrat nosil ime RCA Victor. Lepi kabineti — skoro živi glas — neprekosljivo obratovanje— dobi se iz Amerike in tujih dežel. Seveda, ima kovinaste tube, največja izboljšava v radio v zadnjih letih. Oglejte in slišite te nove RCA Victor radio v eni naših trgovin. Imeli boste pravi užitek. A. GRBINA & SONS 6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD. 79 RCA Victor MODEL 7-K U V soboto, 19. septembra, je naš 29ti MAY DAY 19 pri XHe IVIay Company Cleveland^ Ohio TllKAlJE-TE2KOPRl0ilKOVAN-MAY DAY PRI THE MAY COMPANY NE BOMO PODCENENI! Iz znanih vzrokov bodo gotove trgovine poskusile prodajati predmete za cenejše kot na- MAY DAY. 'ZAPOMNITE—Ako so katerikoli MAY DAY predmeti oglaševanl za manj v kaki drugi trgovini, jih bomo prodajali za manj kot bodo NASE oglaševane cene. To je edini, originalni MAY DAY—-čarobni dan razprodaje za katerega čaka z zanimanjem severovzhodna Ohio, Omišljen je na tako veliki način, da je malo trgovin, ki to premorejo, MAY DAY stoji sam. Vsa sredstva te velike organizacije pomagajo, da je ta MAY DAY največji dogodek v Ameriškem trgovstvu. In držimo se ge-ela, ki je prvič napravilo MAY DAY: DA PRODAMO NOVO ZAHTEVANO BLAGO PO NAJNIŽJIH CENAH V LETU. VEČ LJUDI ZA PRODAJATI . . . ZADOSTI DVIGALOV Več kot 8000 ljudi vam bo streglo. Veliki department!, široke steze, zadostno število dvigal vam bodo pomagali do večje udobnosti pri kupovanju. PETEK je Courtesy Dan Vsi May Day predmeti se lahko kupijo za May Day cene v petek NOBENIH NAROČIL PO POŠTI, TELEFONU ALI C O D ZA MAY DAY I'Uif/lf iiKiDikc se zomcujnjin rut Mas/ l)(ii/ ali hali (Im) (hiit/i irdcii, THE MAY COMPANY Trgovske ure v petek in soboto od 9, ure zjutraj do 6. ure zvečer S5 Za kulisami z Cleveland way inšpektorja* X STRAŽA TRAČNIC] "Naše delo ni ^ ko spravimo karo po Mi inšpektorji se ^ karah—25 nas je J Uličnih kar m 6 ^,0» motornih busov-na uro, da nobena č#s* Pred svojim odmerj Ali da se ne zakas*"'^^ Mi pošljemo kare ii'_ Po drugih progah a Se nezgoda pripet'- j« Pošljemo kare ! Velik promet, r« nikom obuI«'' Da gredo n» jjjiši Pri drugem prome Inšpektorji pri ^ t Glecajo, da gre ^ Ven ob pravem .jj ot ^ Da katera kara ne P at* Do Car Bama, S'. Ven, da nadomesti Res je, naše delo n' Ko gre kara ven Naša pažnja na Pomaga, da vozijo ^ Pomaga, aa g oi" Povprečno 12.27 jiilJ povprečno . In motorni busi 1 : ^ Uro. To je eden » Rekordov vseh ul>« V Ameriki." 1» * ^ .Ne oglejte PraVt Razstavo. _ ^1 celo mesto breŽJ® S Fieldov spomenik, ob pgj-KO^jJ ke, famozni sistem 1'omne pomole, f veliko drugih zan ^ ^ se s passom za $1-2» Ijaven za sedem :elem mestu. i 44 Sherm® iis % Cenjeni: Ko sem yU zapada sem se ,^^»0 J velandu, da si vT®^ stavo. Ko sem se večer na naletel na isteg^^^j v ^ kot ko sem se In tako sem im o p^l. llko opazovat g % sko uijuden je t, d' Ko je zvedel, da gi«d ^ mestu je po^ mej %. bi ml ustregel m gep)' ^ zorll na uUco W^, Izstopiti. O^^vo" IJ®V ^ sem dobil nj^ .g l5'« ^ njegova številka J tuJ' upam, da dobi uljudnost ki j" J ^ j, cu v mestu. CLEVELff