FAS BO
Štev. 8.
V Mariboru, 15. aprila 1913.
XIII. letnik.
Kornelij.
Povest \l zadnjih dni Jeruzalema
(Nadaljevanje.)
Peto poglavje.
Brezbasten.
Marij Prim jo lo k ral tl«) počival. Ko so pokukali prvi solnöni žarki radovedno v opustošeno pokrajino, vstal je že stotnik,. Sedi pri mizi in pred njim leži pergament '(koža, na Katero so pisali), ki je bil popisan z latinskim pisanjem. Na enem oglu je bilo pismo predrto in je bilo videti, kakor d >, bi bilo priletelo pa ostrini pšice v taborišče Rimljanov,
Marij Prim ga opazuje z dopadljivim nasmehom, ,„Ce Tit ne verjame mojim besedam, verjel bo tej cunji. Bil je le velik napredek, da so st;' morali odlični Judje, ki so tržili v Rim, poprijeti latinskega jezika, če so hoteli, da se jih razume. Kaj vse tak Jud lahko piše! jonatan trdi v tem pismu, da, je plemeniti centurij Kornelij izdajnik, in iz same nlemenitosti javlja to našemu poveljniku. Prav zar.es, človeka se polasti skoraj želja, da bi tudi postal blagodušen! “ Marij Prim se zač e smejati svojemu modrovanju.
„Kastor!“ zakliče. Zamorec vstopi in pozdravi gospoda spokornim obrazom.
„Kaj se 'c zgodilo to .noč, Kastor?“ Centurij namrši obrvi in mežika na-polzaprtih trepalnic proti sužnju.
Zamorec naredi silno resen obraz in odgovori: „To noč? Strašno! Stotnik rimskih legij je post il nezvest svojemu orlu in se podal v mesto z izdajalskim namenom. Res, gospod, sledil sem mu skrivoma in videl, kako se je podal h krvoloku Simonu. Hotel mu je izdati legije, da jih pokonča in pokolje kakor ovce, ki se ne morejo braniti. Gospod, ti mi tega ne veruješ? Ka.
pitolskim (svetišče poganskih bogov v Rimu) bogovom naj bo potoženo, ker je moja koža črna, naj bi ne bil jaz pošten človek. Zatrjujem ti, gospod, da sem poštenejši, kakor marsikateri slepar, ki ga obdaja bela koža,“
Marij Prim se smehlja. „Nabral si si svojo plitvo modrost v beznicah rimskih predmestij in jo ooplačal mnogo predrago z denarjem svojega gospoda. Kastor, plemenitaš si od nog do glave, kakor nobeden senator (ud mestnega starešinstva) v Rimu, Ne morem umeti, da še ni n.kdo dosedaj spoznal velikosti tvojega duha in plemenitosti tvojega srca in jo postavil \> pravo luč. Ko boš gospodar vile, se ti bo to gotovo posrečilo! “
„Gospod, ti si mož, iz kojega ust govori modrost bogov. Boslušal bi rad noč in dan tvoje izreke, da bi se učil od tebe.“
To pa je bilo Mariju Primu preveč in grozeč vzdigne pest. Kastor pa prekriža mišičaste roke in meri stotnika z zaničljivim pogledom :: „Dečki, ki še toge (dolgega oblačila)! ne nosijo, zabavajo se z žogo. Varuj se, da te ne bom rabil kot žogo. Tvojim kostem bi se to kar nič ne prileglo. Toda, gospod, nečem se srditi na tebe“, dostavi suženj milostno, „stotniki se zbirajo pred šotorom poveljnika, in dobro bi bilo, Če sc jim pridružiš. Kdor hoče loviti žlahtno divjačino, podati se mora zgodaj na prežo.“ Po teh besedah izgine suženj iz Šotora,
Marij Prim se je zamislil. Ta suženj ga bo še ugonobil, Če ga ne bo spravil s pota Še o pravem Času. Zamorec je bil zvit kakor lisica in močen kakor gladijator. No, boji, ki se bodo vršili naslednje dni, nudili bodo
morebiti priložnost, poslati sužnja v krtovo deželo.
Ravno li.oÖe Marij Prim vstati, ko mu pade pogled na pergamen.
„Kastor!“ zalü.Öe, pa sedaj z drugim glasom. Zamorec mu je bil pokazal zobe, da ga je kar preletel mraz. Zamorec vstopi obotavljajoč; se v šotor. in obstoji pred vhodom.
„Kastor, se li srdiš na svojega gospoda? Častno besedo, odtehtal bom svojo jeznoritost z zlatom, ko se vrneva v Rim,“
„Ce le ni malovredno, kakor to pisanje,“ Pri teli besedah pokaže suženj na pergamen'.
,„AU nisi videl, kako mi je padla pred mestnim obzidjem pšica s tem-le listom pred noge?“
„Ne, gospod! Bil sem tačas v duhu na svoji vili in opazil, da je vinograd, ki leži ob njej, potrebno dopolnilo k vili.“ Kastor pogleda na stotnika s prežečim pogledom.
Ta stoji nekaj Časa molče pri miru. Potem pravi obotavljaje se: , Vinograd dodam vili“.
Kastor poskoči.
„Gospod, da bi ne bil sam te cunje pobral, rekel bi, da je te čačke pisala tvoja roka. Na vsak način se je tvoja pisava Jonatanu dopadla, da je svojo poobrazil popolnoma po tvoji.“
Marij Prim stisne v onemogli besnosti zobe. Molče pokaže zamorcu vrata. Kastor izgine.
Pred Šotorom Tita zbralo se je lepo število Častnikov; Tit je vstajal zgodaj in rad je videl, če so ga posnemali v tem častniki. Ravnokar je bil stopi! iz šotora v zlatu se blišče-čem oklepu. Blagor našemu vojskovodji!“ pozdravijo ga .njegovi zvesti.
Smehljaje se, jih zahvali. Potem pravi: „Kdor mi ima poročati kaj po. sebnega, naj vstopi!“
Marij prim pristopi z vojaškim pozdravom in gre za poveljnikom v šotor.
„Česa želiš, oenturij?“
„Plemeniti vojskovodja, Mart (vojni bog) naj me izključi iz družbe svojih ljubljencev, ako ne želim najboljšega
legijahi! Med tvojimi stotniki je eden, ki Siplje izdajstvo.“
Tit stopi razburjen proti njemu. „Imenuj ga!“ zapove kratko.
„Tvoj rešitelj iz smrtne nevarnosti, Kornelij od desete legije!“
„Lažeš!“ ziagromi Tit in stopi tik pred Marija Prima, prebadajoč ga s svojimi pogledi.
„Poveljnik, mislim pošteno za dobno stvar.“
„In vendar lažeš, Kornelij je včeraj padel.“
„Ne, gospod, Kornelij ni padel, ampak splazil se je v mesto in se je hotel tam s kolovodji pogajati. Pa Judje so ga pognali med zasramovanjem in roganjem skozi vrata ven. Stal sem s kohorto pri ženski]! stolpih, pripravljen, da napadiem, ko je bežal Kornelij preplašen kakor deček mimo mene. Judje so naredili ljut izpad in posrečilo se je našemu zmagovitemu orožju, da smo jih vrgli nazaj.“
Poveljnik je obstal in obrnil centuriju hrbet. Naj ne vidi Prim, kako se borijo v Titovem srcu ljubezen, hvaležnost in vojaška Čast v ljutem boju. — Kornelij izdajalec? To ni mislit ! Kaj pa je imel opraviti v mestu? Ali ni že nečastno, pasti v roke sovražnikom? In izgnali so ga kakor dečaka ven. Grozno! V vrstah njegovih leg'.,i nahaja se eden brezčastuež!
„Resnico mojih težkih obdolžite v“., prekine Ma,rij Prim Titovo razmišlje-vanje, „| otrjuje ta pergamen, ki je priletel danes z jutraj pred moje noge, pritrjen na psici!“ Poda poveljniku pisanje.
Tit bere, begajoč čez vrste.
Na Tita, poveljnika Rimljanov!
Čuvaj se pred svojimi lastnimi vojaki! Stotnik Kornelij od 10. legije je hotel barantati s Simonom, da Tebe in Tvojo armad-,) spravi v naše roke. Sra-rruAa izdajalcu!
Jonatan.
„Sramota izdajalcu!“ ponovi Tit, škripajo z zobmi. i„,Judje odklanjajo malopridneža z zasramovanjem! — 1-di!“ zapove Tit stotniku.
(Dalje prih.)
Tisočšeststoletnica zlate svobode!
Razglasoverslči strpljivosti v Milanu.
, Po str.tpm trinoštvu Maiksencija izumila je težka mora, ki je dušila rimsko prebivalstvo in celo Italijo ter Af-r'ko; novo življenje se je rodilo pov-s°d. Vsa 'zapadna ljudstva radovala so se slavne zmage in slavilaKonštan-‘lna na najslovesnejše naöijie. Neznan po veselje je še povečal cesarski od-*l)k, da se bo povrnilo iz državnih sredstev imetje vsem, katerim ga je u-grabil Maksencij, in da se lajiko vrnejo v svojo domovino vsi, katere je poslal trinog v pregnanstvo. Vsled tega odloka, so zadobili prostost tudi mnogošte-yilni politični jetniki iz najodličnejših najbogatejših rodbin, katere je dal Maksencij popolnoma po nedolžnem Vl>eči v ječo, le da se jili na tihem iznebi. Vsi so se blagrovali, da so sedaj P°d tako človekoljubnim vladarjem. Od Jadranskega morja pa do Atlantskega °ceana so zdaj vse rimske pokrajine Priznavale Konštantina za svojega ce-®&rja, med tem ko sta i)ila na vzhodu vedno 2 gospodarja. Nad grškimi in '‘irskimi deželami je vladal zvedeni kieinij, v Aziji pa Maksimi>n.
Po zimi 1. 313 po Kr. je prišel Li-?*nij v Milan v Zgornji Italiji, k svo-•i^nui prijatelju KonŠtantinu ter se p,o-r°čil z njegovo sestro Konštapcijo. 0-'n cesarja sta tačas izdala p r e i m e -Pitni razglas, da sme v s a k 0 Č i t n o izpovedati tisto v e-'' 0 , o katere] misli, d a j e P r a v a. To je preslavni r a z -^ i n, s o - v e r s k i strpljivosti, kojega IGOOletnico obhajamo letos. S e,n so dobili kristjani vse tiste pravi-Cei ki so jili imeli pogani; smeli so si jadati cerkve ter javno obhajati služ-l() božjo. Ta važni razglas ohranil nam je zgodovinar Evzebij dobesedno. Rnr bo malokateri mojih mladih čitn-'Mjev videl kedaj zgodovinske knjige nnjstarejšega cerkvenega zgodovinajr-Pp hočem sloviti razglas navesti dobe-s.ndino vsaj v najpoglavitnejših določi-I1 P- Po daljšem uvodu pravita cesar-•lEl: „Po zdravem preudarku in z naj-
boljšim naimenom smatrala sva potrebnim storiti sklep, da se ne sme kratiti nikomur prostost, veroizpovedi kristjanov si izvoliti in jo izvrševati, ampak naj bo vsakemu na voljo dano, svoje srce k tisti veri obrniti, katero spozna sam za najbolj pripravno, da nam bo izkazalo božanstvo v vsem svojo oskrb in naklonjenost. Smatrala sva potrebnim takoj pismeno svojo voljo izreči tako, da izgubijo svojo veljavo vse (prejšnje) določbe glede kristjanov popolnoma in se odstrani vse, kar bi se zdelo trdo in naši milostljivosti nasprotno. in da sme odslej vsakdo, Kdor hoče izpovedati krščansko vero, to storiti prosto in javno brez vsakega nadlegovanja. To sva sklenila javiti obširno tvoji skrbljivosti (visokemu drž. uradniku, ki se je imenoval praefectus praetorio), da veš, da sva dovolila kristjanom prosto in neomejeno izvrševanje njihove vere. Ker sva to dovolila kristjanom, uvidi tvoja visokost, da je podeljena s tem tudi drugim prostost, vero, ki jim prija, sprejeti in jio izvrševati; jasno je, da je miru sedanjega Časa prikladno, da je vsakemu na prosto dano, izvoliti si božanstvo in častiti katero koli hoče. To se je ukrenilo od naše strani iz tega namena, da bi se ne zdelo, kakor d,a bi hotela kakoršno koli bogočastje in bogoslužje v čem krat ti.
Razim tega določava glede kristjanov še posebno, da se jim morajo vrniti kraji (poslopja), v katerih' so se poprej po .navadi shajali (namreč, k službi božji), in. o katerih se jo v poprejšnjem pismu na tvojo vzvišenost drugače odločilo; vsakdo jih mora., naj si bo,, da jih je kupil od cesarske komore (ki se je bila polastila krščanskih, bogoslužnih krajev), ali tod koga drugega, dati kristjanom nazaj brezplačno, brez odlašanja, brez dvoumja in ne da bi se mu povrnila küpna cena.
C e je kdo dobil tak kraj v dar, mora ga dati kakor hitro mogoče kristjanom nazaj, Vendar se smejo tisti, Ki so kupili take kraje ali jih dobili v dar, če zahtevajo kako odškodnino od
naäe' milosti, ol riiiti na glavarja ao-tioiK1 nok'rajine, na se lm tuili na njili ozirala naša dobrotnost. Vse to se mora, združbi {kristjanov po tvoji skrb-Ijivosti nakrat brez odloga dati nazaj.
Ker niso posedovali kristjani, ka-Kor znano, samo krajev, kjer so se po navadi shajali, ampak tudi druge, ki niso lastnina posameznika, ampak rele združbe kristjanov po postavnih določilih, moraš izdati povelje, da se morajo vsled prejšnjega dotočila brez kake ovire naenkrait imenovanim kristjanom, to je njihovi združbi in njihovemu zbirališču vrniti, s tem pristavkom, da lahko dobijo oni, ki dajo take kraje brezplačno nazaj, od naše dobrotnosti za to povračilo. Pri vsem tem postaviti se moraš za združbo kristjanov z vso gorečnostjo, ki ti je mogoča, da se izpolni naša zapoved kar najhitrejše in se poskrbi tudi v tem oziru po naši milosti za splošni javni mir. Zaradi tega ravnanja nam bo prej omenjena božja oskrb, 10 kateri smo se že prepričali v mnogih prilikah, trdi zia vse Čase ostala naklonjena. Da pa bodejo o vsebini našega, po milosti izdanega odloka povsod in vsi izvedeli, naj se naše pisanje po tvoji zapovedi pfovsod javno nabije in vsem oznani, da ne o-stane naša milostna odredba .nikomur prikrita.“ (Evzebij, Cerk v. zgod. X. icnj. 5. pogh).
Posebno pismo poslal je oosar kmalu za tem Anulinu, cesarskemu oblastniku v Afriki, kjer mu naroča nujno, da se popravijo vse, katoliški cerkvi storjene krivice in se vrne vse: vrtovi, hiše in druga, oerkvam pripadajoča posest.
Ker je imel cesar sam resno voljo, izpolnili so se njegovi ukazi prav natančno. Kmalu po tem razglasu izdal je Konstantin celo vrsto, katoliški cerkvi ugodnih odlokov; n. pr. odlok, da so volila, k.i jih dado kristjani cerkvi, pravno močna: odlok, ki oprošča cerkveno posest od splošnih davčnih dolžnosti, ugodnost, katero je imelo le še cesarjevo imetje, ne pa več poganski templji, kakor v prejšnjih časih.
Smrtna kazen križanja je bila od-
pravljena iz spoštovanja do križa Kristusovega, vžiganje znamenj v obra* kakor je bilo v navadi pri nekaterih prestopkih, je bilo prepovedano. Boji glaidijatorjev, ki so v zabavo gledalcem v dvobojih in družnih bojih drug drugega hladnokrvno mesarili in ubijali, so bili prepovedani: na smrt obsojene hudodelce so morali oblastniki pomilostiti v dosmrtno delo v rudoko-pili, da bi imeli Čas, se spokoriti. Ako razglasijo cerkveni predstojniki vpričo cerkvene združbe kakega sužnja prostim, naj ima razglasitev isto ve- | Ijavo, kakor Če bi bil storil to cesarski sodnijski urad. Čeravno je bil Konstantin krščanstvu zelo naklonjen, se vendar Še ni dal krstiti, ampak je odložil svoj krst pa poznejša leta, me- 1 neč, da se ne bi mogel še ravnati povsem po za; ovedih krščanske vere.Tudi je sprejel poganski naslov „Pontifex maximus“ (najvišji duhoven), ka-Kor so ga nosili prejšnji poganski vladarji, ki so bili predstojniki najvišjega. poganskega duhovniškega zbora.
Ko je uredil Konštantin zamotane razmere v Maliji, šel je v Galijo nc Franke, ki so zopet prihrumeli kakor že večkrat poprej, ropat Čez mejo: bi-oinij pa se je napotil proti Maksimimh ki mu je hotel vzeti njegove pokrajine.
V bitki pri Odrinu je bicinij po iolno-ma užugal svojega nasprotnika dne 30. aprila 318, katerega so že pred kou-eem boja lastni vojščaki začeli zapuščati. Maksimin je bežal preči zmagovalno vojsko v Azijo ter se naposled v mestu Tarsu zastrupil; njegove o-troke so pomorili, njegova žena pa E skočila v reko Oront in našla žalostno smrt v valovih Kakor Maksimin, bila je tudi njegova žena strupena sovraž-men kristjanov; marsikatero krščansko žrtev dala je vtopiti; in čudovita so pota. božje pravičnosti, umrla je e-nake smrti.
Zdaj je vladal bicinij nad celo vzhodno polovico rimskega cesarstva, za katero je v Nikomediji razglasil povelje, ki sta ga sklonila s Konštau’tinoiu v Milanu.
Toda Konštantin in. bicinij si ni-
s^a bila dolgo prijatelja. Leta «314 sta, začela pričkiati zaradi meje; v tem so onečastili v Ljubljani kipe b-^i&tantiiia in ga s tein kruto razža-nJ. Konstantin pridere s svojo vojsKo v Panonijo 'tjužno-zaliodno Ogrsko), j reinaga nasprotnika tukaj in kmalu Za tem pred Odri no m; Licinij mu je 'koral prepustiti vse svoje evropejske Pokrajine razim Trakije, kjer so se '/'šili spopadi med Bolgari in Turki v klanji vojski.
. Odslej je Konstantin še bolj pod-l,|rail kristjane ter si prizadeval, jio-'nilgati tistim krajem, ki so trpeli v janjili domačih bojih; s tem je pri-/le'nl prebivalstvo, posebno kristjane, s/ bolj na-se. Nespametni Licinij pa je dieei svoje dežele zatirati z davki in Kri>to preganjati kristjane. Tako je mi-"ulo o iep 'i’u se je kjonštantin svoje-tovarišu zameril zato, ker je iz ''akije zapodil germanske Gote, ki so l/'šli čez mejo ropat. Licinij mu je 0-'' /b da je brez njegovega dovoljenja ji 1'Šel z vojsko v Trakijo ter da je ža-s tem njegove cesarske pravice, '""štantin se je razsrdil in mu napo-'edal vojsko. Konstantin je smatral to 'Tisko za versko vojsko, duhovniki so j10* b za zmago, licinij se je izjavil, ;l se b0 sedaj pokazalo, ali so njego-Poganski bogovi močnejši ali pa bo-‘anstvo, na katero se zanaša Konštan-"'•Jn res se je pokazalo. Pri Odrinu v® le leta 323 vnela prva bitka, vele-I/ž'Ui za usodo krščanstva. Licinij jo ! Popolnoma premagan, Čeravno je i-^ e/ veliko več vojakov kot Konštantin; t;"fd je v Bizanc (sedaj Carigrad), od p. Pa v Azijo, kjer je bil v morski '/k!i pri Kaioedonu v drugič prema-Konštantin mu je obljubil s pri-^0, da mu bode pustil življenje, ter j določil prosto bivanje v Solunu, je obljubil, da se odpove za vse-vesarski oblasti. V Solunu pa je zabil na dano besedo in začel zbi-(] 1 aa tihem tuje vojnike, da bi napa-Vl' Koništant) iau in se zopet polastil bi ■ K° Konštantin to izve, da mu a '124 zadrgniti vrat.
Tako je imela cela velikanska rimska država samlo enega vladarja; Konstantin je preustrojil rimsko državo in jej dal dovršeno obl ko neomejene samovlade. Zapustil pa je mesto Ivini in si priredil za novo prestolno mesto Bizanc. Dal ga je razširiti, olepšal gaje z velikimi cericvami in drugimi krasnimi poslopji ter se preselil v majniiui I. 330 tjekaj. Mesto je dobilo po utemeljitelju svoje ime KonŠtautinopelj (Konstantinovo mesto) ali Carigrad. Tu so stanovali odslej rimski vladarji na sijajnem dvoru.
O zaslugah Konstantina za svetni prospeh države ne bomo govorili. 0-menimo le še njegove zasluge za, pro-cvit krščanstva. Po vsem cesarstvu zidale so se veličastne cerkve, v katerih, so se svobodno oznanjevali Kristusovi nauki; stari poganski templji pa so stali prazni in zapuščeni, kot umetnij-Ski spominki nekdanjih časov. Cesar je ukazal, da se morajo povsod posvečevati nedelje in prazniki in da bi se sv. vera lažje razvijala, obdaroval je cerkve bogato ter jim dal mnogo posestev'', a njene služabnike' oprostil od vseli bremen, ki so jih morali nositi drugi državljani.
Čeravno je Konštantin čimdalje bolj spoznaval resnice pravo vere in njene koristi, dal še je vendar še-le na smrtni postelji krstiti. Ravno se je pripravljal na vojsko zoper Perzijan-oe, ko je nevarno obolel. N,a, cesarski graščina Ahiron blizu Nicomedije je obležal in čutil, da se mu bliža zadnja ura. Pozval je k sebi nikomedijskega škofa ter se dal krstiti na smrtni postelji, da bi tako očistil dušo vseli grehov' celega življenja,. Nekoliko dni potem je umrl (1.337 po Kr.) prvi krščan-oesar, ki si je za sv. Kristusovo vero iu za človeštvo sploh pridobil toliko zolsl 11 g, da ga po vsej pravici imenujemo „velikega“.
N e m i n 1 j i v a s 1 a v a, njegov e-m u spomin 11!
Naj bi se Konstant in a spominjalo letos vsako naše društvo vsaj s kako malo prireditvijo!
essci-
Iz Balkana.
Jugoslovai'islori junaštvo pokazalo se je zopet v najlepši lugi z z a v z e t-j e m O (I r i n a , one izmeti najboljših in najtrdnejših evropskih trdnjav. Veg mesecev se je Odrin pod poveljstvom hrabrega, Sukiri-paŠe ustavljal, a splošnemu naskoku dne 20. marca se je moral udati. Splošni naskok se je prifiel v ponedeljek popoldne. Pot za naskok so si pripravili Bolgari s strašnim obstreljevanjem mesta že dne 24. in 25. marcia. Turki so odgovarjali s svojimi težkimi topovi. V noči od 24. do 25. marca so zageli bolgarski pešci na vzhodu prodirati. Ob enem so zagrmeli vsi topovi. Pod varstvom artilerije so prodirale bolgarske gete pogumno in vzele turške pozicije z bajonetom. IUI. polk je naskošil severni pas turških utrdb in zaplenil 12 topov te1, vjel veg stotin Turkov.
Ob enem so tudi prodirale gete proti južnemu okrožju. 20, srbski polk se je polastil nekega važnega griöa in utrdbe Papa-stepe. Topovi so neprenehoma bruhali na utrdbe ogenj, da bi jih vsaj nekaj oslabile. Na vzhodu so dospele bolgarske gete 800 m pred trdnjavski pas, zajele okoli 1000 Turkov, mnogo topov in strojnih pušk. Vzete topove so koj namerili prod prejšnjim posestnikom. Po nogi je postal artilerijski boj še grozinejši. Tnfanterija je uničila umetne zapreke pio mnogem trudu. Bolgari in Srbi so prišli pri prodiranju na skoro nepredorne žične ograje. Sekali in rezali so jih pod sovražnim ognjem. Pri tem je padlo veliko število junaških bojevnikov. Pot do obzidja je bila prosta, pa silno nevarna, Okoli trdnjavskega obzidja je pobe na mnogih krajih izpodkopano, položene so mine, ki se razletijo in vržejo vse, kar je v obližju, v zrak. Tudi globoke jame, v katerih so nasajeni koli in posute z ostrimi predmeti, nahajajo se pred modernimi trdnjavami. Pa bi spoznali vsaj približno nevarne prostore, pognali so oblegovalni veliko živine gez bojno polje. Na nekaterih prostorih pa so kazali bežeči Turki sami neprostovoljno pot, ki je bila prosta
raznih nevarnih zaprek. Oblegovalcj so drli proti obzidju, ki je bilo vsaj deloma poškodovano po obstreljevanja* plezali so po lestvah in drogovih iu> zidovje. Grozno klanje se je pričelo mož proti možu. Ved.no več in več ob-legovalcev je prišlo na utrdbe. Turki so se umikali. V mestu je začelo tu n' tam goret1, k er so zadele granate. Pa plavni požar so žanr teli Turki. Zažigali so skladišča, vojašnice, bolnišnice ter zažgali tudi več drugih poslopji* Saj je rekel Sukri-paša, da bo izpre-menil Odrin v razvaline, če ga ne bo mogel držati. Pa namera se mu ni popolnoma posrečila. Predno jo je mogel izvršiti, udarila je združena armada V mesto, vršil se je Še tu in tam kak poulični boj, pa Turki že niso imeli ver prave odporne sile. Vedno bližje so prihajali zmagovalci notranjosti mesta* V mestnih deTili, ki so jih zasedli zmagovalci, začulo se je zvonenje zvonov* In Šukri-paša? Z zadnjimi četami se je bil umaknil v najbolj nedostopne n-lice. Ko je videl, da je ves odpor zaman, udaJ se je hrabri branitelj s svojimi zvestimi, kar mu jih je še ostalo, in izročil svoj meč generalu Ivanovo*
Ujetnikov je zelo veliko, okoli 70 tisioč mož, in čez 1000 Častnikov in P’ turških1 paš. Ujetih' je tudi 04 nemških častnikov, ki so služili Turkom, ver rumunskih in belgijskih. Pušk so dobili čez 50.0()0 in čez (i00 topov.
Sukri-paša s celim generalnim štabom je bil odveden v Sofijo. Dospel ih dne 20'. marca zjutraj v mesto. Sprejo-la sta ga načelnik kolodvora in poveljnik sofijske posadke, kateri je Sukri' pašo nagovoril: Visokost! Cel svet občuduje zmagovalce kakor tudi premagance v Odrimi. Bolgarija občuduje velike junake odri ruske. Sprejmite, visokost, v Vaši nesreči izraze našega vseobčega občudovanja nad Vašim junaštvom. — Sukri-paŠa je odgovoril* da tudi on ob/čuduje bolgarska junaštva. — Nato so odpeljali jetnike n3, odkazana jim stanovanja. Sukri-paša* stanuje v hotelu „Splendid“, ki je e'
đe.u najboljših1 in najveßjih v Sofiji, in je v oskrbi Slovenca.
I'ri Odrinu se je pokazalo bratstvo med Srhi in Bolgari na najlepši način, ker se je čez (iO.OOO Srbov pod poveljstvom Stepanoviča udeležilo bojev in veliko pripomoglo K zmagi. Eno najmočnejših utrdb so vzeli ravno Srbi.
Umevno je, da je vzbudilo zavzetje Odrina v Bolgariji kakor tudi drugod, kjer bijejo slovanska srca, veliko veselje in navdušenje; saj je pa tudi dogodek, ki bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini razvoja balkanskih narodov in ostane trajen spomenik v svetovni zgodovini.
Prvi imjsledek je, da so se soneti dne 28. marca vrniti bolgarski črno-vojniki na svoje domove. Po padcu Odrina je pričakovati prav kmalu miru.
Ce se bo Turek kaj obotavljal, bodo pa korakali v Carigrad, pot jim je u-glajena, ker so tudi p r e'it C a, t a 1 d-ž o dosegli velike uspehe, Ce pridejo še. težki topovi, ki so gromeli sedaj pred Odrinom, pred Cata,džo, potem pa: adijo Turki! V Carigradu se ne počutijo nič kaj dobro; sultan je, koje slišal o padcu Odrina in o batinan pri Cataldži, bridko jokal. Kakor se poso-juje, tako se vračuje; koliko solz pa so zakrivili sultani, kdo bi jih preštet?
Glede Skadra, ki ga oblegajo Crnogorci s srbsko pomočjo, začeli so se nerodni zapletljaji, ker so se začele vtikati vmes velevlasti. Crnogorci naj pustijo kar naenkrat Skader pri miru, ker se je velevlastim, posebno Avstriji, zljubilo dati to mesto Albaniji, id se ima še-le ustanoviti. Ker se Črnogorci niso dali meni nič tebi nič poslati praznih rok domov, odposlale so velevlasti bojne ladje, da malo postrašijo Crno goro. Stvar je silno smešna, saj kdo bi se ne smejal, Če se spravi ka-
Orli.
kih 5 odraslih korenjakov nad malega dečka in mu grozi, da ga bodo natepli, če jih lepo ne uboga; smešna je stvar, vendar pa tudi restna, ker stane veliko denarja, ki se ga jemlje iz žepov davkoplačevalcev, ki bi ga potrebovali dandanes krvavo za potreb-nejšo reči, kaicor pa za pustne pohode.
Bolgarska vedeta.
Tiha noč, po vročem boju remljo rosno je objela; sanje krasne o domačih je vojakom hrabrim dela.
Temna noč! Ob stezi ozki je osamljena vedeta, pazi, čuva speče brate, da ne pride četa kleta.
Pazi, čuva speče brate . . .
»Kdo si? Stoj! Ne hodi dalje!«
Dve postavi bližajoči vidi on, zaviti v halje.
A naprej postavi temni, proti straži dalje gresta.
»»Jaz sem žena, tvoja hčerka, k Tebi vodi naju cesta!««
—	in objame žena moža, hčerka da poljub očeti;
v srcu pa mu misel vstane :
Kaj je naloga vedeti? . . .
»Proč od mene! Proč od todi!
Proč! To naloga je sveta!
Proč! Nazaj v domovje idi žena, jaz sem tu vedeta!«
»»Ne od Tebe se ne ganem tu ob Tebi čem ostati . . .««
»Proč!« »»Nikdar!«« Dva strela ostra, v krvi hčerka je in mati . . .
—	in vedeta dalje pazi
se za trupli tam ne zmeni . . . zdaj dohaja druga straža in za uro ga zameni.
Mož poklekne tam ob truplih in poljubi ženo, dete:
»Storil sem, ker sem prisegel
sin sem domovine svete !« Dragotin.
Vaditeljski tečaj Orlov. V soboto in nedeljo, dne 8. in 9. marca, se je vršil v Celovcu vaditeljski tečaj za Orle na Koroškem.. Vaditelja, brata Pavla Kržana, podnačelnika kranjske pod-zveze iz Ljubljane, in brata Janka Kli-
narja iz Koroška Bele, je poslala Zveza Orlov iz Ljubljane, ki je tudi prispevala lepo svoto, (Ta se je mogel tečaj vršiti. Brata vajditeljai sta sivojo nalogo izpolnila kar najbolje. O važnosti Orlove organizacije za Koroško in
120 -
z ozirom na vzgo.'ö mladenißev-zna^a-jev in o pravih načelih', na, katerih je zasnovana ta, organizacija, je govoril predsednik koroške podzveze. Mladeniči, družite se v Orlu, da nas ko na katoliški shod v Ljubljano prihitelo lepo število!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. 30. sušca smo imeli veselico v prostorih g. Kodra. Govoril je poslanec dr. Verstovšek d kričečih razmerah v našem okuženem trgu in o podlih sredstvih, ki se jih poslužujejo razni nemšku-tarski privandranci, da bi zatrli slovenski živelj v Sv. Lovrencu, kar se jim pa ne bo po-
srečilo. »Zeleno Pohorje bo ostalo slovensko,, dokler bo slovenski, pohorski kmet ostal tako kremenitega značaja in se ne bo preponižno klanjal vsakemu privandranemu tujcu! Vsi bodo odšli, kakor so prišli, s trebuhom za kruhom, naš zavedni pohorski kmet pa bo ostal samostojen na svoji domači, lastni grudi!« — Mnogokrat je moral govornik radi navdušenih: »Bravo, Na zdar in Živijo klicev«, prenehati. Nato so nas mariborski Orli razveselili s krasno igro »Naša kri«. Vsi igralci so izvrstno rešili svoje uloge. Vsem najiskrenejša zahvala! Govorniku pa se še posebej zahvaljujemo, ker je v domačem kraju pustil tri shode in se odzval našemu vabilu! Živijo!
Pod vaško lipo.
Ljubo doma. I’o/.dra,vijena lipa)! Ti simbol naših, src, drevo zdravja in tolažbe. Kakor mogočen prapor stojiš na vasi. Vihar je že divjal, strele so švigale mimo tvoje glave; ti pa se nisi uklonila. Lo nevihti si ozelenela, si vzcvetela tem lepše. — Življenje je valovilo ob tel i, gledala si, hmo se jo rodil, kako umiral rod za rodom. Menjavali so se, ti pa si ostala in tvoje roke so vlivale v trpeča srca naših o-četov mir in tolažbo ter jim kazale kvišku, pot do prave sreče. Da znaš govoriti, povedala bi nam , kako se je zbirala v tvoji hladni senci mladina, navduševala se je za boje, v tvoji hladni senci so se delali načrti za boj, zn zmage. Ti si otirala možem solze in znoj, vlivala si jim upanje boljše bodočnosti na rodni grudi,. Nobeden drugi ni videl toliko bojev in gorja kakor ti, slovenska lipa.
Toda ti ,se stojiš. Stoj trdno, lipa, zelena, pričaj ra&im vnukom o žilavosti našega naroda, ki ni klonil t lnika tuji sili. Dvigaj jim srca, vodi jih po poti zmage!
Dragi fantje! Za,kaj vam to pripovedujem? Zato, ker me veseli, da smo se danes zopet zbrali pod vaško lipo. Lipa na vasi naj napolnjuje tudi našla srca z ljubeznijo do tistega mesta, kjer so se'zb rali naše očetje! V:-del som lepa mesta; po ŠiroKih, gladkih ulicah so Švigali avtomobili in kočije, videl lepe nasade kostanjev, med katerimi je cvetelo tisoč rož. Ali moje srce je koprnelo po vaški lipi, kjer se
ob nedeljah popoldne zbirajo pošteni fantje. Videl sem visoke 'švicarske planine in Kristalna gorska jezera, ali k vam želelo je srce, plani) ;e ve in ve gore. Nič lepšega n sem videl na lepem svetu kot so naše goro, pod katerimi prebivajo kremeniti možje in pošteni fantje!
Danes vidim, kako malo nudi tujina z vso svojo lepoto in napredkom.
Bil je lep mesečen večer, ko sv:a se poslovila s tovarišem v tujini. Domov je on odhajal; jaz pa sem ga podražil: „Saj ne boš ostal doma, kmalu jo pripihaš nazaj“. In ostal sem sam daleč v tuj'ni in si skušal vzbuditi zavest, da ga 'ni na svetu let,Šega in srečnejšega kraja, kot je svobodna Švica.
Cez par tednov pa mi piše tovariš Jože: ..Doma . . . Znana mi je ljudska sodb\ n tak h, ki pridejo iz tujine. Slalo je, ali opravičena. Veš, kol ko smo jih, srečali, ki so bili našega rodu ali nič več našega srca. Komu se imamo rn zahvaliti, da se nas sodi drugače?1 Vzgo'eni smo bili v prekoristni orlovski organizaciji! — Ljudje ugibljejo„ kaj ie vzrok, da se toliko naših sinov izgubi v tujini. Ko bi imeli tam slovensko druščino, ko bi brali narodne reči, bilo bi bolje, si mislijo, jiaz pa pravim: Vzgojite fanta oonrej v pošteni mladeniški organizaciji, pa ste to dosegli! Vse drugo si bo fant sam poiskal, kar rabi za svoj obstanek v tujini. Glej, prišel sem zopet domov. Zasvetile so se v daljavi naše gore in
L1,1'6 mi ,|e zaukalo, ko sem zopet po-l‘. ,avit naSo Savn. linam te zopet, „mi-^o'l slovenski kraj...!“ Pojdi se j .t ti in tvoja Švica! Pa Se nekaj ti (j|a! povem: Včeraj je naSOrel volil na ,l(‘i;ieni zboru nov odbor. In veš*, kaj j!' 1° pripetilo? Izvoljen sem v odbor 1 ‘b Prijatelj, poznaS mo in ve&, da i 1 mein častililepeii, ali povem ti po pra-Lj'1 • b I sem vesel, kot i^e nilMli, kajti a aTSe mi je s tem prilika, sodelovati
Milj
društvu, katerega pomen Še-le se.
fl ivvem prav ceniti. Hvaležnost som Orlu in skušal lom z delam v y,!rri povrniti mu to kar mi je storil.
p'eoi čutim novo silo, kri mi živeje (lpie po žilah. Ti pa le tavaj kot to^ti l,rat po svetu, le obraidic lepo-s upire, dokler, te ne sreča pa,met, ko |P(iznaš, da je ves tvoj užitek' pri tem '^■i senca veselja, ki ga irpim jaz '^zvestimi l>rati Orli.“
L f/iko mi je pisal jože, favd, ki so L ,|(,'l v orlovski šali zbirati misli in azijati , st sivke, ki gredo v srce. L(i 0r silni udarci železni obroč, tako vp.l)*,esek,ale te besede vezi, ki so me jjlp:de aa tuje- Zastudila se mi je tu-
tuiir’i 'n sem se zamislil, sem se za-(p |b kako sem mogel toliko časa, po-
|ln *11 sedaj sem doma. Pod vaško 1-•^vp6.zbiramo in si pripovedujemo do-In zopet se živi, Čutim kar g|v' Jože:	Pri delu v poštenem dru-
" io doma zadovoljnost! k|,, .^eraj je bil sv. jožef. Sestanek ki;,,' ini01' i o litanijalr in nato zlet. Šli Lvodcai na polje, kjer so r\etele l(1p(' "birjetice in so se naim klanjali Ll^z-vonfki, Pomladno sobice je po'u-i'lol'1. Zil bij) skozi oblake in zavel je (iij(J "“bijen domači zrak, Samo ž vije. rnP . P101* s' pogledal! hn zaorilo jo tpii,11' iz c’lega grla:	Dvig! ji te Orl ,
a donosna!
lip v [mstu je bilo in na tak [ rnznik, hi y ’il domačih tleli, srnin bili, kdo ne ■d^al!	Stara sablja.
Naprej zastava slave,
Na boj junaška kri!
Dragi mladcnči! Komu veljajo te vrstice napeva bolj kot nam mladeničem? Dvoje vrst bojev imamo, in sicer: prvič, da se bojujemo za čast božjo, drugič za čast naroda. Blagor mladeniču, ako se neustrašeno postavi za Čast Jezusa, Marije in mile naše domovine! Ne sramujmo se pristopiti k obhajilni mizi, kot zvesti udje Mar. družbe in Mlad. zveze z znaki društva prav pogostokrat. S tem bomo pokazali tudi mi fantje, da hočemo po potu popolnosti korakati. Korajžo fantje! Ne ustrašimo se tistih, ki nas bodo po strani gledali, češ, glej ga no, svčt je postal. Dragi brat, kaj je boljše, biti služabnik Marijin, ali služabnik prokletstva? Sin Marijin biti, je velika čast za vsakega mla-denča Bliža se nam čas naborov, zato pa želim izpregovoriti par besed vam, ki bodete poklicani k naboru. Veliko pohujšanja bodete \ideli tam in slišali grdo govorjenje, obrnite se od takih pioč ter spomnite se svoje deviške Matere Marije, da vam bo, če vas potr iijo v vojake nebeška Mati stala ob strani vsikdar. Mariji in ljubemu Jezusu posvetimo vse djanje in nehanje, blagor in sreča nas bosta spremljala vsikdar.	St. H.
Fantje na delo za abstinenco. Kaj pa še, ali bodemo potem pili samo vodo in mleko kakor otroci, bo marsikateri zagodrnjal, ko bode čital ta naslov. Le počasi, da se zmenimo, ne bo tako hudo kot si misliš! Torej k stvari. Oglejmo si nekoliko škodo, ki jo napravi alkohol. Tu se v pijanosti eden stepe s tovariši, potem dobi za par mesecev stanovanje zastonj. Zopet drugi si v pijanosti vzame življenje. Ako vzamemo v roke katerikoli časnik, natdemo takih primerov dovolj. Se večja pa je štcoda, ki jo trpi vsled alkohola gospodarstvo. Kjer je v družini vdan pijači eden ali drugi, tam ni prave zakonske sreče, kreg in prepir, prepir in kreg, to se vrši dan za dnevom, gospodarstvo pa gre rakovo pot. Pijača stane mnogo denarja, kten bi se lahko obrnil za bolj potrebne reči. Tako pa se izmeče za strup, ki umori počasi celo rodbino. Pijanci, ali otroci pijancev napolnjujejo bolnišnice in celo — norišnice. Te naprave pa stanejo denar. Pijančevanje je 5. poglavitni greh in sveto pismo pravi: Pijanci ne pojdejo v nebeško kraljestvo, zatorej boj alko-ko!u škodljivcu človeštva. Pogum fantje, silen sovražnik je tu med narrii, s katerim se moramo bojevati. Združimo se v močno armado treznosti, v sveto vojsko, tako bomo najbolj kos sovražniku Bodimo neustrašeni v boju za dobro stvar in zmaga nad alkoholom bo sijajna. Ni tako težko biti abstinent, kakor si kdo misli; le trdne volje je treba pa gre. Vsak, kdor začne, bo vesel, ko bo videl, da ravno tako živi brez pijače in si prihrani marsikateri novec.	Golavibuški fant.
Dekliški vrtec.
f,Uae quisque fortunae faber! neki pomeni današnji nenavadni nar °zor dekleta, drage sestre! Kaj slov v našem vrtcu? Da ga umete, ga
vam prestavim na slovensko: „Vsak Je svoje srefte kovač.“ — Alia, sedaj pa veste, kaj ne? Morda tako rečete, jaz pa vendar zianikam, dokler tudi svoje trditve ne dokažete. Veste sicer pomen besedi, ali pa veste tudi pomen razložiti? Biti kovač, svoje sreče ima tolik pomen, da dvomim, če boste vse, ki to Čitate, tudi prav razumele. Premišljujte tedaj — a sebičnost na strap! Rek: „Vsak je svoje sreče kovač“, doni lepo, kako ga izpolniti? Poskus te, morda bo šlo vsaj nekaterim, ki si lenobe nič ne privoščijo. — Tudi na to želim pojasnila. Le korajz.no naprej, um naj paralelno vpliva na srce, pa se ta rek latincev 'tudi med nami uresniči. — Sedaj boste red,no dobivale različne naloge v dekliškem vrtcu; upam, da te šole ne boste zanemarjale. Potrebno je! Vsem tistim sestricam pa, ki so se na kritiko oglasile, lepa hvala! Vidim, da je pri Slovenkah Še dobro pero in mehko srce. Radostno pričakujem rožic iz Vipave. Dekleta, katera si mi pa upa obljubiti, da dobi do konca meseca aprila 5 novih naročnic „R. Doma“ ? No, mislim, da si niste \ista s prstom pokrile. Bom videla, če bo res kaj. Gdč. Erno pa prosim, da m blagovoli pri oddajanju nalog pomagati, istotako g, urednika. Francko S. iz Gorenjskega pa prosim, da nam Sta-jarkaim kaj poroča gorenjskih misli.
Da ste mi zdrave do svidenja v dekliškem vrtcu, Želi vaša — Pepca S,
Napuh. Danes vas, drage mladenke, svarim pred. napuhom, ki je žnli-bog med ženskim spolom zelo razširjen. Nekatera dekleta pravijo: ,.0e ne bom imela nove obleke, nove rute. novega tega in onega, ne pojdem v cerkev.“ Ali gleda Bog na novo obleko in ne edino na ponižno in Čisto srce? Be poglejmo napuhnjeno dekle. Ko pride nedelja, začne se že na vse zgodaj li-špati. Misli in preudarja kakšno obleko da bi oblekla in kam pojde, da io bodo ljudje bolj gledali. Kako si nali-Špa obraz z lasmi; ne ve, kako bi si jih napravila, da bi kgtera druga ne imela tako. Ravno taka je k'akor našopirjen pav. Se celo v cerkvi misli, ka-
ko bi stopala, da bi jo ljudje bolj glc' dali. Žali bog, da se najdejo taka dekleta celo v Mjarijipi družbi, Drapre mladenke, bodimo ponižne v vseli sv0-jih delih. Posnemajmo Marijo, saj on® je vzgled ponižnosti. To vam priporoča Nežiica, dopisovalka iz Skal,
Mladenka In pomlad. Pomlad, 0 ljuba pomlad, podoba naših' mladih k;’ koliko lepih naukov nam deliš! Kmeti' v spomladi orje in' obseje svojo ze"1' Ijo, da ne bodo v jeseni prazne' njbc in po zimi prazen želodec. Kaj n6, drage sestrice, tudi zg nas so mlad1 leta čas setve, obsejmo pridno njivi00 naših src s semenjem božjih nauko0 Sedaj v mladosti, ko so še urne noš0 noge, bodimo z veseljem k pridigam i'1 krščanskim naukom, in če si tekom k'1 ta od vsake pridige obranimo le en ||iV uK, gotovo koncem leta ne bo pra'/k naša njivica. Na večer jlaŠega živlK nja na nam poreče nebeški Gospodar' Blagor tebi, dobra in zvesta dekk’ ker si bila v malem zvesta, bočem čez veliko postaviti, pojdi v veseli0 svojega Gospoda. Pa tudi nežne ro j ce so v pomladnem vzdulm povzdig"1' le svoje glavice. O naj tudi v vrk1. naših src v mladosti vsklije prelci', cvet deviške Čednosti! Kaj je pač klM še in kaj močnejše, kakor čednost^] dekle. Prelep vzgled nam je junašk Soterija, koje življenje nam je prbjf sel letošnji „Slovenski Gospodar“, b čimo pa se tudi od drobnih ptičic, K, nikoli tako ljubko ne prepevajo kak o D spomladi. Tudi me rade prepevajmo . mladosti slavo Stvarniku in paši U1] ' materi Mariji! Saj je pobožno Pc* kakor molitev, ki se vzdiguje k Bog'j Varujmo se pa grdih popevk, ki ^ strup za mlada srca. Ce sveto vaš, skušnjava beži in angelj varh1 bo posluša, nesramnega petja se šk^ veseli in angelj varb tebe zapušča. ^ draga Pepca, in vse sestrice, pozdn1' Ija mladenka iz Braslovč.
Sveta vojska. Že veliko lepili ll£^ ukov smo brale y dekliškem vrtcu, 1‘ o sveti vojski malo. Zdramite se m1 leta in na delo za abstinenc»! Lan1.' bila lOletnioa abstinenčnega gibani
V spomin te lOletnice naj bi vsaka predsednica dekliške zveze žarela agitirati med tovarišicami za društvo treznosti, nabirala ude in jih' poslala v „Društvo Abstinent v Ljubljani“. Tolikokrat sem že brala, da je imelo kako dekle govor o treznosti, a trajnih sadov še ni videti. Zatorej vzdramimo se dekleta, imejmo veftkrat poučne govore o treznosti, ker jih. Še veliko ne ve, kiaj je treznost. Ne pustimo, da bi bil glas predsednika „Društva Abstinent“ glas vpijočega v puščavi, ki se toliko trudi in prizadeva, širiti treznost med nami. Naj bi tudi „Naš Dom“ vzel to stvar v svoje predale, ker ima ta list širši delokrog kakor pa „Zlata Doba“. (Opomba ured.: Skoraj v vsaki številki „N. D,“ nahaja se kaj bodrilnega za treznost.no gibanje; svetujemo pa vsakemu mladinskemu društvu — kakor tudi drugim — , da si naroče vsaj po 1 iztis „.Zlate Dobe“ in naj se pri mesečnih, sestankih iz nje preberejo najvažnejše stvari« Ce pa ne poslu, šajo rade zborovalke, Če se bere, naj se pa ta ali ona mladenka potrudi in poda najvažnejše iz „Zlate Dobe“ v obliki govora, po katerem naj sledi tudi razgovor o predjiaŠani tvarini.)
Le z obstinenco bo gotova zmaga,
In rešena bo domovina draga,!
Marijina hči.
Naš čolnič otinlmo! Predrage mladenke! Gotovo ste že velikokrat premišljevale o vrtu svojega, srca, m večkrat tudi natihbima, pogledale vanj. Zdi se mi zelo potrebno, da si malo ogledamo vrtec naše neumrjoče duše. Pomislimo, kajKO imenitna in kolike vrednosti je naša duša, in kaico naj živimo, da, bo enKrat čolnič našega, življenja srečno dospel v varno pristanišče. — Dušo nam je dal ljubi Bog, da naše telo oživlja, da more rasti in čuti ; duši naj služi vedno naše Jelo, da opravlja svoje naloge po volji božji. — Saj je dal Bog naši duši razum, s katerim spoznamo resnico. Kajne, drage mladenke, kiajco hrepenimo po resnici! Vse bi rade vedele. No, vseli reči vedeti ne moremo, nekatere pa moramo vedeti, aiko hočemo, ila izpolnjujemo
svojo nalogo na zemlji. Znati moramo, kar je za naš stan potrebno; znati moramo vse, kar je treba za gospodinjstvo, kar je treba za delo doma, na travniku in na polju; Kar je treba lio sobi, v kuhinji, v hlevu, kar jo treba z'a skrb pri obleki in za druge domače potrebe. Pa to nam ne zadostuje, znati moramo še kaj več. Zato pa rade zahajajmo v izobraževalna društva, na naše poučne sestanke, in v prostem Času rade Čitajmo icako pouč-Ijivo knjigo ali koristen časopis. Pred vsem drugim pa ne pozabimo na večne resnice, kakor jih razlaga katekizem in razlagajo duhovni pastir v cer. kvi, — Naša duša ima prosto voljo. Pa kaj naj naša volja hoče? Vse, kar je dobro in se z resnico v'ema. Volja je, kakor kraljica v nas. Kajne, kakor volja hoče, tako mi delamo, govorimo, mislimo, blodimo, počivamo, jemo, pijemo in sploh živimo. Kako imenitna je volja! Zato pa Bog hoče, da jo prav izobrazimo in tako uravnamo, da bo samo to hotela, kar je prav, kor je zares dobro in plemenito. Ni nam dal Bog proste volje, da živimo kakor bi se nam poljubilo, ampak, zato, da se same odločujemo za izpolnjevanje svojih dolžnosti, kakor Bog hoče. Ne sme nas torej premagati strast, da bi se odločile za hudobijo, ampak premagujmo strast in odločujmo se veduto le za najlepše čednosti. Ravno zato, ker imamo prosto voljo, se vsako paše delo računa in ceni nam v čast a-li sramoto, v zasl uženje ali Kazen. Glejte, kako je od naše proste volje odvisno naše življenje na zemlji in v večnosti. Duša ima pa še spomin, ki onrani v nas in obnavlja to,, česar se naučimo in kar izkusimo. Ljubi Bog je dal naši duši razne moči, s katerimi moremo spoznati Boga, spoznati Njegovo voljo, jo izpolnjevati in doseči večni namen. Ko sem čitala v 5, Številki „Našega Doma“ dopis ..Naša pot“, mi jo takoj prišla misel, da se o tej stvari še nekoliko oglasim. Pritrdim in resnica je, da mnogo mladenk na „Dekliško zvezo“ in naše sestanke nič kaj ne’ pazi. Poleg tega, pa še tudi grdega obrekovanja
ne manjka. No, pa. pravijo, sv. zakramente prejemati, pogosto ti k sv. obhajilu in sicirbeti za dušo, to že, pa ic de,Id iškim sestankom ne. /ali bog pa ne mislijo, da storijo z obrekovanjem veliki) hudega, ker objedajo svoje sestrice in si s tem za svojo dušo no pridobijo mobiene cvetke. No, ali nam res naši dekliški sestanki branijo, lepo dednostim in krščansko živeti ter skrbeti za svojo dušo? Ali se morebiti na naših sestankihi kaj slabega učimo? Ne, nikakor ne! Ravno na naših sestankih se učimo in izobražujemo v verskem kaklor tudi narodnem duhu, kar pa je dandanes zelo potrebno in velikega pomena za slovensko mladenko. Zato pa vam vsem kličem, drage sestrice, katere se strinjate z mojo i-dejo, le krepko in neustrašeno naprej po zavrtani poti, po poti poštenega in čednostnega življenja, po poti izobraz. be in omike. Le bistrimo si duha in blažimo si srce!
Imeti moramo pa vedno pred očmi vrednost svoje duše, petem bomo še bolj vsplamtele v ljubezni do Boga, se oklenile Njega, ki je za našo dušo prelil svojo srčno kri, žrtvoval svoje življenje. Kajine, drage mladenke, čudimo se, da ima naša duša tolikovrstnih moči. No, moči pa ne smejo počivati, ampak dal nam jih je ljubi Bog zato, da ž njimi delamo!
Da ne omagamo, potrebujemo v duši zopet nove sposobnosti in lastnosti; med njimi je srčnost, s katero bodemo lahko reustrašljive, veledušne, potrpežljive in'stanovitne v dobrem.
Naj bo p:a vrtec naše duše ozaljšan tudi z drugimi cvetlicami. Zlasti skrbno varujmo, dai nam ne usahne bela lilija nedolžnosti in modra vijolica ponižnosti. Tako sunemo upati, da bo čolnič našega življenja srečno dospel v nebeško pristanišče.
S to Željo srčno pozdravlja vso sestrice po mili mi Sloveniji
Marien z Murskega pelja.
Mladenke, dajajte dober vzgled!
Dajati dober vzgled, je dolžnost vsakega kristjana, koliko bolj smo dolžne posebno me dekleta Dekliških zvez in
Marijinih družb z lepim vzgledom navajali vse, posebno pa mlajše tovarišice, na lepo, Čednostno življenje. Pregovor pravi: „Besede mičejo, vzgledi vlečejo“. Z lepim vzgledom bodemo i-mele več uspeli a kot z dolgimi pridigami. Poglejmo danes nekatere pomanjkljivosti v tem oziru, jako grda navada je, ob nedeljah nred sv. opra-vdom stati zunaj cerkve, prav pri vhodu, da jih mora vsak mimo idoči pogledati, in še-le potem, ko skupaj zazvoni, so rijejo v cerkev skozi gručo moških. Ta navada še za fa te ne pri-stoja, koliko manj za dekleta. A ko se hočemo ob nedeljah kaj pogovoriti med seboj, bi jaz svetovala, da bi se dekleta. pred začetkom službe božje rajši zbirale v društ\1enih prostorih ali v bralni sobi, kjer so na razpolago dobri časopisi, ne pa pred cerkvijo stoječ „prodajala zijala“. Naši nasprotniki vedno pazijo na ras, da bi vjeli kje kako napako ali nerodnost ter jo potem po časnikih razvpili; kot sad „kle-ri alne“ vzgoje kot je njihova navada.
V cerkev in iz cerkve hodimo spoštljivo in z nekim svetim strahom. Iz vsega obnašanja naj se zrcali živa vera v pričujočnost Jezusa v presv. Za-kramentu. Kako lep ut's in vzgled napravi na navzoče, ako pride mladenka v cerkev počasi s sveto spoštljivostjo, in ko se globoko pokloni pred tabernakljem. razodeva živo vero in resnično pobožnost. Toda, moj Bog! Koliko je mladenk, ki pridejo v cerkev kakor v gostilno, ošabno se ozirajo na levo in desno, da bi se nred sv. Jčešnjim Telesom kaj priklonile, niti ni opaziti, in med sv. mašo cel čas stoje, seveda, iver je škoda dragega krila. Iz obnajšianja v cerkvi se jasno zrcali naša vernost, pobožnost, sploh, rekla bi, vse naše življenje, ali smo pobožnega, ali pa čisto posvetnega dulia. Mladenke, resno se vprašajmo, kako je z nami v cerkvi pred sv,ReŠnjimTelesom? Kako se obnašamo? Kje so in kam vhajajo naše misli? Ali ne dajemo s pregizdavo obleko in nespodobno nošo slab vzgled tovarišicam? Koliko jih nespametna' noša potegne za seboj?
Alco ima ena oble«« po mestni modi, jo Ji.ofie imeti tudi dniga. Doma v družini pa nastane' vslecl tega dost,Krat prepir, ker modri one ne mara tratiti denarja za neSimeriio Mer. D,a. prigodi-lo se je že, da je Mi vsled tega postala tatica ter staršem skrivoma jemala, samo da si je mogla napraviti taK-šno obleko, kot jo je imela njena imo-vitejša tovarišica, Drage sestre, dajajmo v tem Oziru vsem dekletom, da, vsem ljudem, dober vzgled. Pobožno, spoštljivo v cerkev in iz cerkve, lepo zadržanje in pbklekfovanje pred Najsvetejšim, ta vzgled bo potegnil marsikaterega mladeniča za seboj. Dajajmo -dober vzgled s ponižno, stanu primerno obleko, potem da rade in pogostoma prejemamo sv. zakramente ; da smo pri vsakem društvenem se stank: u, sploh pri vsaki dobri stvari zraven. Pa tudi zunaj cerkve po potili v družbi in kjerkoli se nahajamo, se tako obnašajmo, da nam tudi najzagrizenejši nar sprotniki ne bodo imeli kaj slabega o-čitati. Vse ljubi in spoštuje dekleta, ki je prikupljivega, vzglednega obuašar nja in življenja. Zastonj so vsi govori in lepe besede pri društvenih shodih, ako govore in nasvete tudi z lastnim vzgledom ne podpiramo. Zavedajmo se te dolžnosti, da moramo svoje tovarišice napeljevati v našo dekliško organizacijo, in jih spodbujati, da ostanejo delavne in stanovitne članice ne samo z besedami, ampak, tudi z lepimi vzgledi. — Pozdravljene drage sestre od	Zvonimire O.
Dekliški ponos. Ho~em zopet napisati v priljublieni „Naš Dom“ par vrstic, da bomo spoznali: 1. kaj je napačni ponos, in 2. klaj je pravi ponos slove uske mlade i ike.
Marsikatera mladenka je ponosna v prvem oziru na svojo lepo obleko in na svojo postavil, Draga mlaa&nita, ta ponos si le odstrani, kajti ta ti ne bo prinesel sreče. Druge se ponašajo s Svojim obnašanjem v raznih družbah, n. pr. kako znajo plesati in hoditi na ponočne veselice, kar se zlasti v predpustnem času godi po trgih in mestih
Mladenka, ki se razuzdano razve-
seljuješ med pokvarjeno družbo v za-duhli Krčmi, ne vidiš-nič, ne slišiš nič, kako napadajo in sramotijo tvoio dekliško čast. Namesto, da bi šla iz take družbe, pa se smeješ nesramnim Žalam in jim morebiti Še pomagaš. Kje je tvoj ponos, slovenska mladenka ? Strast ga je že ugrabila in ga uklonila v verige, iz katerih se ne da več lahko oteti. Žalostno je tudi pri nekaterih mladenk, jci gredo v službo v mesto, da. pridejo Čez nekaj časa domov, in nočejo več slovensko govoriti, nočejo pokazati, cm so zrastle na. militi slovenskih tleh. To jo napačni ponos slovenske mladenke. Draga mladenka, kako si ponosna na bistro glavo, ako se priučiš ražinih lepih znanosti, pa pri tem si ne pokvariš srca. Srce slovenske mladenke ne sine biti prevzetno in napuhnjeno. Glavna čednost našega srca bodi ponižnost, katera n ant bo privabila in utrdila vse druge čednosti. Mnogo je na svetu brezverskin zapeljivcev, kateri mislijo, cta smo me poštene slovenske mladenke ie igrača njihovemu razveseljevanju in zabavi.
Kakšne misli pač moramo imeti o takih ljudeh, ki v veseli družbi obetajo bogve kako zabavo, nazadnje pa ne mislijo na drago, kakor zmanjšati ali uničiti našo dekliško čast. Dekle slovensko, bodi ponosno na svojo dekliško čast, katere ne sme nikdo omadeževati. Večina mladenk, katere ste v Dekliški zvezi, ste kmečkega stanu. Mladenka bodi ponosna, da si zrastla na slovenskih kmečkih tleh. Bodi ponosna, da te je rodila slovenska mati. Bodi ponosna na mili slovenski jezik in na celo slovensko domovino. Saj vem, na je že vsaka, slišala prekrasno pesem: Kar mož nebesa so goshba, da večnih nas otmiogrobov, vse mati kmečka je zibaila, iz kmečkih so izšli domov. 1 n kot slovenske kmečko mladenke smo vajene resnega življenja. Kako bi smela biti med nami mladenka, ki bi pozabila na sebe ter verjela lažnjivim obljubam slabega sveta. Slovenke, dolžne simo obraniti svojo čast! Le ponosnih, za svojo čast odločnih mladenk je vesela slovenska
domovina! Drage mladenke! Z i/ob-raizbo, ,z lepim berilom, zlasti pa s Krščanskim življenjem, si bomo ohranile svoj pravi ponos, k Čemur nam daj Bog srečo in blagoslov.
Vse somišljenice prisrčno pozdravlja	MiciKa S—1.
Odgovor na petera vprašanja. Tudi me dekleta smo dolžne se bojevati za svoj narod, ker je to potrebno. Ako gori hiša bomo li me, samo gledale kako možje gasijo? Saj stvarnik tudi nas ni pustil brez uma in proste volje, zato nju tudi obrnimo v pomoč stiskanemu narodu. Našo srečovspodjeda mnogovrsten, neutrudljiv'sovražnik. Žalostno nam je gledati tu na meji, kako nam Nemci vsiljujejo šulfe-reinske šole. Ako je slovenskih otrok premalo v teh mučilnicah, pa nalovijo nekje na Dunaju, če tudi protestantovskih otrok, da jih naši za-sleplenci gojijo, kakor gada na svojih prsih in pošiljajo v tukajšnjevnemške šole. 2. Narod hoče dobrega ženstva. Ženska ki je sicer, slabotna stvar,vendar naj pri hiši tri ogle podpira. Kar velja žena pri družini, to velja ženstvo pri domovini. Mladenka naj bo vneta za vse dobro, vzor in dika domovine, saj v njej se zrcali vrednost naroda. 3. Imejmo organizirano mladino tudi tam, kjer ni čuti od strani sovraga nobene nevarnosti, da se že začasa zavarujemo. Naj še le tedaj začnemo misliti na brambo z orožjem, ko nas ima že sovražnik v pesteh? Bodimo vedno pripravljeni, da smo ob času borbe, v boju bolj spretni. Bodimo pripravljeni vsi, da bo zmaga bolj gotovo naša. 4. Mladenka, ki se ne zmeni za glas umirajočega naroda, za klice matere sv. cerkve v hudi stiski, spi v postelji s peklenskih mrež smrtno spanje. 5. Kaj naj še novega ukrenemo, da bo naše delo plo-
donosnejše? Prvič skrbimo, da dekleta Dekl. zvez le zmerno ali celo nič ne uživajo alkoholnih pijač in skrbijo, da jih otroci ne pijejo. Dtugič skrbimo, da zasadimo v dekliške zveze novo, blago dišečo rožo, rožo pravega, otroško-priprostega, ljubeznivega srca. Z njo bomo privedle mnogo deklet v dekliški tabor. Bodite uverjene drage sestrice, da z ljubeznivostjo, bomo največ dosegle. Tudi priproste moramo biti, da se ne bodo nekatere izgovarjale, kakor sem sama slišala. «Dobro da me niso dobile v Dekliško zvezo; ena me je skoro pregovorila, pa men’ se ne dopade, so take «nobl», predsednica klobuk nosi».
Bodite mi tisočkrat pozdravljene vse, dobro misleče mladenke. — Vaša znanka iz Slovenskih gor.	Maria Antonia.
Spomin.
(Zl. Pepca S.)
Ozira starček se nazaj v mlador ni, pogled otožen bega mu v daljavo.
Po bledem licu grenka solza mu zdrči, s tresočo si rokö podpira glavo.
Kaj li je vzrok, da čelo gube mu krijö, kaj vročih solz lesket v očeh pomeni ? Vpognil mu li je broj pretežkih zgub glavo v mladosti že? — je li to znano meni?
Zakaj drhti, trepeče v prsih mu srce?
Zakaj Šibč pod težo se kolena?
Zakaj li pesem, vsaka v ustih mu zamre? Zakaj ne poje struna ljubko več nobena?
Pustila v solz dolini sta ga žena — sin. Zgubil je svojce njemu zvesto vdane; Otožno pa na srce vdarja mu spomin Mu celi in hladi po dragih rane.
Dobri nasveti.
Dobri nasveti. Ni skoraj časnika, ki bi v Svojem praktičnem oddelku ali v kaki prilogi ne prinašal razne recepte, kako se odstranijo raznovrstni madeži iz blaga ene ali druge vrste. Tozadevni migljaji so tu in tam res dobri; gotovo vedo naše mladenke tudi nekaj praktičnih nasvetov, Le na dan ž njimi! Kot začetek priporočam tukaj — v podobi kratke dogodine — najboljšo snažil.no sredstvo. — V večjem mestu je bila gostija. Nevestina sestra, kot prava družica, je imela novo Svetlo svilnato obleko. Po nesreči izlije strežnik na prekrasno krilo omako (zos); učinek je bil grozen; mlada gospodična se je bridko jokala nad pokvarjeno
toaleto. Poleg nje sedeči brat ženinov jo tolaži, rekoč: „Pošljite pokvarjeno obleko še danes meni. Kemik sem, z lahkbto osnažim s primernimi kemikalijami Vašo prelepo toaleto, V dveh ali treh dneh, jo dobite zopet v najlepšem stanju.“ — Tako se je zgod.lo. Mladi kemik poskuša z raznimi sredstvi, da izpolni dano obljubo. A vse zaman; madeži se nočejo umakniti, V svojem obupu podal se je v kemično pralnico, proseč, da naj tam skušajo svojo srečo.,— Ko pride mladi gospod čez 2 dni po obleko, mu jo izročijo popolnoma o-snaženo. Strmeč vpraša kemik; „Katko pa se vam je to posrečilo? Kako se imenuje to izvrstno sredstvo?“ — Smeje mu odgovori voditelj pralnice: „Vo-
!,a !n ni>lo!“ — Nasvetovanje drugih edstev priöakuje svietovalka.
d0. ^bledele obleke se deloma lahko prav |en r° zopet osvežijo Modro, vijoličasto in ze-!a ° volneno blago, ki je izgubilo barvo, obesi tem ,ai tednov v temen prostor, lahko v naj-8ko^i kot omare. Barva se bo povrnila zopet tistro Popolnoma. Blago, ki je madežasto ali ta ru se ne sveti več, razprostri na desko Dg Iaanje in ga podrgni z gobo ali s črno vol-13 j , rP0, ki si jo namočila v salmijakovo vodo Map6 sa1mtja1ca na delov vode). Ko se tak Posuši, postane zopet popolnoma lepo, abn t novo- — Svetlomodro blago, čeravno je het ošeno ali obledi od solnca, prav lahko zo-[at °Svežiš, ako ga dobro opereš v vodi, v (K. r° si kanila nekaj kapljic detelove soli oku683*2)’ ‘n s‘cer toliko, da dobi voda kisli dar r a*ioravno je detelova sol strupena, ven-si g ne bo nič škodilo, če vodo pokusiš. Ko stih^3*3 °bleko, jo obesi in ko je že skoraj žig a> jo zlikaj narobe. Vse mogoče barve osve-Vlj’j aao J'b prav nalahko zdrgneš z eterjem. z ,Sa malo na košček stlačenega bombaža in jern f01 zdtKni nalahko barvano blago. Z eter-z (j tudi lahko odpraviš razne madeže, kakor rav®nc'nom, le pred ognjem je paziti, ker se 0 tako lahko vname kakor bencin.
Razširjajmo naš list! pti j a^e mladinsko glasilo »N. D « nam pač l'anr 8 mnog0 zabave in razvedrila, prinaša Dt]',Pa tudi mnogo pouka. — Kajneda drage Hr0 aeJtke, kako težko ga že včasih pričakuje-to ’ , bi že kaj listale po njem, iskale že taisn, novih poučnih in zabavnih odstavkov. Po v'- 1 ne odložimo poprej, da ga celo fičkrat skozi in skozi prečitamo, tako, da
se nam že dozdeva, da vemo že na pamet,fkaj nam je prinesel novega v zadnji številki.
Zakaj bi ga pač ne čitale z zanimanjem, saj to glasilo ima kot temelj svojemu delovanju najlepše geslo vseh časopisov, namreč: »Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike«, to so besede, katere je položil na srce nepozabni A. M. Slomšek slovenskemu ljudstvu, po katerih bi moglo priti do prave verske in narodne omike. Vtisnimo si ta rek globoko v srce, ter ga ohranimo celo svoje življenje in se tudi po njem ravnajmo. Hočemo pa tudi pridno razširjati naš list, razširjati njegove vzvišene namene in ideje in mu pridno pomagati pri delu na polju verske in narodne izomike. Storiti hočemo kar mogoče, da bode ta časopis posečal največ hiš v naši domovini; ravno tem potom storimo mnogo za slov. ljudstvo in domovino. Skoraj bi lahko priznala, kar se danes večkrat sliši, da časopisje med ljudstvom največ stori in to tudi res. Pri nas se žalibog nasprotno časopisje zelo šopiri. Mnogo časnikov je razširjenih, toda naših premalo, zlasti »N. Dom« ima premalo naročnikov.
Drage mladenke! Združimo moči in na delo. Mesto slabega časopisja postavimo naše in naš list cenj. »N. D.« naj jim bo poglavar Tudi med nami naj on pokaže sovražniku svoje vzvišene namene in ideje, me pa mu hočemo stati na strani kot njegove najboljše boriteljice (veselo pozdravljene in zahvaljene op. ured.) z geslom na čelu: »Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike«!	— Vsem članicam dekliške
zveze pošilja srčne pozdrave dopisovalka iz Trbovelj.
Društveni
itila,.^v- Anton v Slov. gor. Antonjevška je aina se je vzbudila in sedaj hiti storiti, kar pri arnudila v spanju. »Mlad. in dekl. zveza« lep Jata shode, na katerih se sliši vedno kaj iir j®a ‘n poučnega. Nestrpno Čakajo naši fantje delaj tata, ^ se zoPet zberejo v šoli. Kaj pa dfaj naši sosedje, posebno Negovčani in An-Vite0v«ani, da ni nič slišati od vas?! Ustano-tujjj Sl,»Mlad. in dekl. zv.« in prirejajte shode 'I?* jih bomo z veseljem obiskovali! x Uj' S zeta mnog°brojno udeležitvijo od >T)e,1 članic, kakor gostov, odlikoval se je shod g, (juk ke zveze« na Jožefovo. Lepe besede č. čipa voditelja o čitanju glede snovi in na-ja];1 zbudile so obče zanimanje; posebno uga VeSp.° nauki o boju proti sovražniku alkoholu. ^0Zilt nas ie iznenadilo predavanje članice ?Pocl' ■ ^ll*lar o pobožnosti žene oziroma go-
j* v ■' Spretna govornica Ivanka Horvat nam sp0^1edrnatih besedah podala zlate nauke, kot fta]0 lri udeležbe sv. misijona pri Sv. Trojici v tači«2- Gregorčičevi pesmi »V pepelnični tiri,.* ln »Oljki« sta bili umetno-vzorno dekla-Potjv1 Po mladenkah Tilki Bezjak in Ivanki &ega 'Mladenič Ver opozarja na slavnosti nadrla na belo nedeljo, če ne bo posebnih
glasnik.
ovir. Vabilu pridruži prošnjo za pridno agitacijo, da se doseže res častno, obilno udeležbo. Siede pogovori glede pomladanske prireditve naše Dekliške zveze. Po članici gospodč. Erni Razlag pošilja v Radgono odišla članica Micika Petovar poslovilne pozdrave. Krepki odzdrav zadoni od naše strani. Prihodnji shod se določi za 20. aprila. Pristopilo je zopet nekaj novih članic. Želeč -Veselo Alelujo« zaključi vlč. g. duh. voditelj ta izborno vspeli sestanek.
Marica.
Dunajska „dekl. zveza.“ Četrtletno poročilo. Dne 12. jan. nam predava gdč predsednica phil. Angela Piskernik o botaniki in sicer o žužkojedih rastlinah, namreč: okrogla rosika, navadna mastnica. past za muhe, mehova me-šinka, majolčica. Razkazovala nam je tudi slike in razne razvoje teh rastlin, ki jih je v to svrho narisala. Blagajničarka J. Petrovič nam predava o zaroki. Kake misli naj vodijo dekle v zakon, če hoče, da bo v resnici srečna. V nesrečo menda noče niti najidealnejšo dekle, sreča pa je cilj vsega našega življenja. Ženska poštenost je najdragocenejši zaklad, ki ima vreanost le popolnoma nedotaknjen, ki pa izgubi mahoma vse.
če se le za hip lahkomiselno izpostavlja. V tem oziru ni med žensko poštenostjo visoke gdč. ali ponižne dekle, princese ali služkinje prav nobenega razločka. Deviška čistost je krasna, pa naj jo vidimov na kronani glavi, ali pri kmetiški pastirici. Članica g. T. Petrovič nam v globokih besedah oriše ljubezen do matere sv. cerkve in domovine. Članica T. Klemenčič deklamira pesmico: Slovo od domovine, članica g. T. Košar: Zapeljano dekle, članica g. T. Petrovič pa Slavospev naši »Dekl. zvezi«, ki ga je tudi sama spesnila. (Pošljite ga N. D. op. ured.) Gdč. učiteljica Jos. Primožič, ki je bila naš gost nam popiše vtis, ki ga je nanjo napravila Dekl. zveza. Predavanja, ki so, menjaje se, verskega, znanstvenega in moralnega značaja, nudijo članicam obilo koristnega, ker gredö za višjimi cilji. K sklepu nam govori še duhovni voditelj vlč. g. A. Snoj o dolžnostih, ki jih imamo, ter nam svetuje, da hodimo po začitanem programu.
Dne 19. jan. so vprizorile tri Članice (R. Matjašič, R. Zupanc in J Petrovič) ob priliki pustne veselice društva »Straže« šaljiv prizor: Izgubljena pompadura, ki je izvabil mnogo smeha. Isti večer sta sodelovali tudi dve članici J. Cetman in F. Hribar pri prvi slov. narodni igri: Zupanovi micki, pri društvenem petju in tamburanju so zastopane tudi v lepem številu. Med najlepše trenutke pa lahko štejem one, ko se zbiramo vsako prvo nedeljo popoldne v Avguštinski cerkvi, kjer imamo slov. dekleta pod vodstvom našega duh. vod. preč. g. Snoja, svojo mesečno pobožnost. Zbrane iz vseh dežel slovenskih, se čutimo ko zaori mogočno iz vseh grl kaka naša pesem, vse sestre med seboj.
Dne 9. februarja nam predava pri zborovanju g. phil. Tavčar o ..tališču in dolžnostih žen v socijalnem, javnem in zasebnem življenju ter nariše njen delokrog. G. stud. med. J. Žgur nam govori o obnašanju deklet v družbi sploh in nap ram fantom ter priporoča dobre časnike in knjige.
Dne 9. marca. Gdč. predsednica nam polaga na srce naj se bolj marljivo poslužujemo knjižnice društva »Straža,« ter se tako izobražujemo. Naj redno in točno prihajamo k zborovanjem. Ustanovil se je abstinenčni krožek, ki ga vodi tajnica gdč. R. Matjašič in takozvani govorniški krožek, ki ga vodi g. J. Petrovič. Temu se priglašajo one članice, ki hočejo sodelovati pri predavanjih in deklamacijah. Članica g T. Petrovič nas povede s svojim nagovorom v 18. okraj, v bolnišnico za neozdravljive bolnike, ter nam poda sliko o trpljenju in veselju bolnikov in o delovanju č. prednice R. Rajšp, Slovenke ki je pred kratkim umrla. Blagajničarka g. J. Petrovič si izbere za predavanje snov: Delo in moderni duh, vpliv novo dob-nega duha na delavstvo, in zanjke takozvanega verskega liberalizma. Gdč. podpredsednica priporoča, da se članice točno in redno vdele-žujejo zborovanj, ker se pri tem lepih in ko-
ristnih stvari nauče, ki so vsaki potrebne.
čr
od;
niča g. A. Senegačnik deklamira pesmico: v,\ vrnitvi (Ksaver Meško) Članica g. T. PetuS!| med drugim povdari misel, da naj bosta
zveza« in Marijina družba v tesni zvezi 1,1 seboj. Članica Fr. Golež deklamira: V«r'1 upanje, ljubezen
Dne 23 sušča je bilo zborovanje I
vadno dobro obiskano. Obravnavalo se je Sh jM
( 'lanir*a T'	amvrtri rt ofannVS*^ '}!3
deče: Članica T. Petrovič govori o stanovs»
dolžnostih žene in deklet, ter svetuje dekleto^ ^ naj nikar prevečne hrepene po zakonu, da ^
dožive prevare in naj jih ne tira v zakon pra
ze»
strah, da jih bodo ljudje titulirali za stare “ tj vice«, kot je to po mestih navada. Vsak člo''^1
ki je pri zdravi pameti bo potrdil, da je na , j
način bolj častno, ako leži stara devica na ® tvaškem odru, kot pa če stopi dekle o®8.0, ževane preteklosti pred oltar. Članica g. M* tinšek deklamira dve pesmici iz Bogoljuba, P L niča g. T. Petrič nam izven svoje deklama^1) J stavi predlog, da se po slovenski pridigi v* zbrani verniki glasno zahvalijo g. pridigarju besedami: Bog povrni, kar storijo Nemci p0'j sod in da naj bodo članice. »Dekl. zv. iste«, * to lepo navado vpeljejo in naj skušajo pri skup I
nih molitvah v cerkvi, da se moli razločno, *8.l
stopno in da pridejo zlogi vsi ob enem iz ffrJl da se ne sliši le neko brenčanje. Sprejeto. ^ j.I
podpredsednica M. Plevel pozdravi našega
ličnega gosta, gdč. josipino Primožič, ki v zani besedi razloži pomen velikonočnega P8 K zdrava: vesele srečne praznike! Pojasni,
veselje in sreča stanujeta v naših srC'el
praVO vcacijc 111 aicca sLanujcia v uaoiii
le takrat, ko smo sl zvesti da smo spolnili sVOrB dolžnosti. Naš duh. vod. preč. g. A. Snoj u8 J
predava o Konstantinovi dobi, stališču žen \ deklet v družabnem življenju, o dijakonisah '.
vdovah, ki so prejšnje čase tudi pomagale Pj! obredih, pri opravljanju službe božje in P'
krščenju otrok. Govori tudi o sedanjem m0. | dernem gibanju žena in deklet, ter pripo®D!|| da se imamo za lepo prostost in neodvisn0. E zahvaliti edino le sveti katoliški cerkvi, «f fc poroča, da se goji petje pri zborovanjih. Ga | podpredsednica izraža željo, da se članice red11 | in točno zbirajo k zborovanjem in najbolj ®8 I Ijivo čitajo. Nato je sledila deklamacija: Sa® , stanska lilija, (Silvin Sardenko) ki sta jo pre‘
našali g. Matjašič in Senegačnik in to tak“
dovršeno, tako iskreno, da so pač lahko vzi kako se deklamira. Pesmica, ki jo je L. Sen gačnik zapela v kapelici pred odhodom v s
mostan, je privabila vsem veselosladke so^*
ginjenja. K sklepu deklamira še g. Justina ki nam je že vsem znana kot izborna-diletantk ’ pesmico: Življenje ni praznik. (Simon Gregorci j Nato se otvori srečelov s pirhi skupno s »Straž0 ' vsaj znano je, da imajo ljudje zraven koristne^
in poučnega radi še kaj sladkega, ki se striPj^
z društvenimi nameni. Želim, da bi bilo p zborovanje, ki bo drugo nedeljo v aprilu, lS* tako mnogoštevilno obiskano, kot je bilo d našnje.
Prirejene slavnosti in prireditve:
Kraj	dan	ime društva	prireditev
Sv. Lovrenc nad M.	30. marca	Mariborski Orel	Naša kri
Sv. Križ pri Mariboru	25.	»	Bralno društvo	Marijin otrok i. drugo
Frankolovo	9.	»	Dekliška zveza	zborovanje
Središče	6. aprila	Slov. k. iz. društvo.	Divji lovec
Sv. Peter bi. Maribora	19. januarja	Dekliška zveza	podučni shod
» »	16. februarja	» »	» »
f>	»	9. marca	» »	» »
» »	30.	»	»	t>	Marijin otrok in drugo
Marnberg	30.	»	Mladeniška zveza	podučni shod
Rajhenburg	6. aprila	Dekliška zveza	» »
Braslovče	6. »	» »	občni zbor
»	26. januarja		sestanek
»	9. marca	» »	»
Skale	25.	»	Dekl. zv. in Mar. dr.	Junaške Blejke
	6. aprila	» »	» »
St. Jur ob Taboru	6. »	Dekliška zveza	podučni shod
Napovedane prireditve:
Kraj
Gornja Radgona
Središče Rajhenburg Velika Nedelja Šoštanj
Sv. Trojica v H.
dan	ime društva	prireditev
1. maja	Dekliška zveza	podučni shod
4.	»	Dekl. zveza	Ljubezen M. otroka
20. aprila	■» »	poučni sestanek
4. maja	» »	5. sestanek
20. aprila	Dek. okr. Ml. zv.	občni zbor
27.	»	Dekliška zveza	Podučni shod
na Križevo	Mladeniška zveza	» »
opomba
In zares! Potrebno je 'delo za gospodarsko blaginjo, a kiaj bi poniaga-1°, ko bi tudi zemlja več rodila, ko bi M tudi lepši in bogatejši naš zemski dom, če bi pa izgubili izpred oči Bo-šra, dušo, večnost V A ne samo to! Tudi na zemlji ni mogoča resnična blagi-Pia brez vere v Boga. Klakšno bo nar še življenje brez Boga, kakšen rod brez strahu božjega, kakšna družba brez ve. re v božjo pravico? Kakšni bodo me-r°di, kakšne države, kakšne vlade brez vere v Boga? Kje bo poštenje v polivki, kje pravica v socijalnih razme-kje dejanska ljubezen v stiskali?
A ravno v silnem vnanjem delu in 0d velikem gospodarskem napredku narodi radi pozabijo na to, da je vera ^vdjenje našega življenja, 'da bo le ve. ren narod nravno zdrav, zares vesel svojega dela in pa resnično spečen.
treba od časa do časa to zavest Poživiti in okrepiti, Ta blagonosni nar ’boo pa imajo zlasti še tudi katoliški slilodi. Zato je gotovo prilično, da se ^beremo zopet na velik' katoliški shod,
ki naj iznova okrepi v rias vseh, versko zavest, ki naj nas opozori na nove nevarnosti, ki naj zbere zopet vse sile, ki naj da vsemu napredku, notranjo moč in pravo smer.
A to ni edini razlog, da vas vabimo na katoliški shod.
Hvala Bogu, Cerkev nas katoličanov nikdar, ne žabi spominjati na tisti božji izrek: Le ono je potrebno. Tudi imamo pri vsem gospodarskem delu dobre voditelje, ki se živo zavedajo, kaj je poedincem iji narodom vera. Zato je nevarnost manjša, da bi se v delu izgubil smisel za vero. A druga nevarnost je, ki je od dne do dne večja. — Dan na dan se nam vsiljujejo novi Časopisi, ki sovražijo Boga in Cerkev, ki sovražijo vero, ki delajo z vsemi pomOčki, s hlimbo in grožnjo, z lažjo in prevaro na to, da bi izruvali iz sre zaupanje do Škofov in duhovnikov, ljubezen do Cerkve, nazadnje pa vero v Boga. Bolj kakor kedaj je treba dandanes katoličanom globoke vere, žive katoliške zavesti, a tudi neustrašnega
krščanskega moštva, ki se odločno u-pro sovražnim silam in zatro njih brezverske nakane. Ali imamo to zavest in moštvo? Ni je lepše prilike, da si o-krepimo Katoliško zavest, da javno izkažemo svojo zvestobo veri, da si iznova zaprisežemo krščansko moštvo, Kot je katoliški shod. Naš katoliški shod bodi javna manifestacija naše vere, a tudi javna manifestacija naše moške volje, da' ne pustimo blatiti naših svetinj nikdar in nikomur! Naš katoliški shod bodi glasna izpoved, da hočemo z vso odločnostjo izvajati načelo: Proč s slabim časopisjem! Ven iz mir šili hiš s časopisi, ki pod hinavsko krinko naprednosti izkušajo zamoriti v nas podedovano vernost in udanost do sv. očeta, do škofov in duhovnikov! Ven iz naših hiš s Časopisi, ki sramote našo Cerkev! Ven iz naših hiš s Časopisi, ki z lažjo svobodne misli trosijo po naši domovini brez verstvo in ho-gotajstvo!
Tudi zato vas vabimo na katoliški shod.
je pa še en' razlog.
Letos obhaja katoliška Cerkev slovesni jubilej svoje zmage nad poganstvom tudi v javnem življenju. L. 312 je premagal cesar Konstantin Veliki zastopnika poganstva, cesarja 'Mak-sencija. Premagal ga je pred vrati večnega mesta v znamenju sv. križa. L. 313 pa je Konštantin favno proglasil svobodo Cerkve,
Ali ni prav, da se tudi katoliški narodi spominjajo tega jubileja? Zakaj, svoboda Cerkve — svoboda narodov! In zlasti v naših dneh! Ali ne vstaja novo poganstvo, ki izkuša zopet zasužnjiti Cerkev in narode ter jih izročiti samosilju brezverskih držav? Tudi v naši Avstriji se dan na dan bolj družijo sile teme, ki je njih namen: uničiti svobodo naše Cerkve. Zahteve, ločitev Cerkve in države, svobodna šo-la^ civilni zakon, sežiganje mrličev, i-majo samo namen, izločiti iz javnega življenja vsak vpliv Cerkve, zadušiti glas Cerkve, glas nje zapovedi in prepovedi, glas vere, glas božjega evangelija o pravicah tlačenih in zatiranih.
Zato moramo dandanes bolj kakor ke-daj s plamenečo ljubeznijo ljubiti svobodo Cerkve! Katoliški shod pa bodi slovesen izraz te naše ljubezni in odločna izpoved naše volje, da hočemo katoliški cerkvi priboriti 'in ohraniti tisto svobodo, ki je nje sveta pravica! Naš jubilejni katoliški shod naj še podžge novo ljubezen in novo navdušenje za sv. Cencev. To navdušenje nai se kaže tudi v apostolstvu, v delu za edinstvo Ce'rkve, za razširjenje božjega kraljestva med narodi. To delo lx) najlepši spomin velikega letošnjega jubileja!
Naj bi združil katoliški shod ves naš' narod v živi. zavesti, da je znamenje sv. križa, vera naša. edino resnično poroštvo prave blaginje in 'da veljajo tudi našemu narodu tiste besede, ki jili je zrl Konštantin plameneče na nebu pod znamenjem sv. križa:	V tem
znamenju boš zmagal!
V tem znamenju vas vabimo na katoliški shod, ki bo 2'4., 25., 2(i. in 27, avgusta t. 1. v Ljubljani.
KatolišKi Slovenci! Izrekla se je tudi prelepa misel, naj bi se ob letošnjem katoliškem shodu slovensko ljudstvo slovesno posvetilo Brezmadežni. In zares! Ali bi mogli lepše izraziti svoje težnje in pa svloje želje? Naša želja je, da bi se mišljenje naše dobe ne zatopilo v svetu, v svetem pohlepu in vživanju. Naša želja je, da bi se moglo obraniti naše ljudstvo neomadeže-vano, čisto in verno, vdano Cerkvi in Bogu, Naša želja je, da bi krščanstvo vedno bolj zmagovalo nad močmi teme in da bi zavladal v narodih J ezus Kristus sveta. A kje je močnejša zavetnica teh naših teženj in želj kot je Brez-modežna? Brezmadežna je „veliko znamenje na nenn“ naše' (lobe, ki s svojo čisto lepoto dviga narode kvišku iz nižav strasti, nevere in greha. Brezmadežna je od početka velika zmagovalka v bojih z močmi teme. Brezmadežna j0 sveta Mati Zveličarja sveta. In kom1' naj izročimo, komu posvetimo z večjim zaupanjem sklepe katoliškega shoda, da jim izprosi blagoslova od Boga, Kot Njej, Devici Brezmadežni!