Štev. 62
TRST, v petek 3. marca 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
Ml § h Mdtljah Ib prazaikih eb 5., eb pentfeljklli rt 9. zjutraj FciMiliBe itev. m prodajajo po S nvfi. (6 stot.) ▼ mnogtfc to bakar n ah v Trstn in okolici. Gorici. Kranju, Si Pote«, Postojni, Sežani, Nabražini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu iid. Zastarela iter. p« b nvt. (tO sto«.). OSLABI 8E RAČUNAJO MA MILIMETRI ▼ iirokaBtf 1 kolona. GENE: Trgovinski in obrtna »glasi po • •«. mm, osmrtnice, zahvale, poalanice, oelaai denarnih zavodov 20 efc. mm Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 atot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprava .Edinosti". — Plačuje a« izkljnčno 1« upravi »Edinosti*. ===== Plačljivo In utožljivo « Trstu.------
CP1N0ST
Glasilo političnega društva „Edino**" za Primorsko.
T tUmtti jt mtil
NAROČNINA ZNAŠA
sa ealo leto 24. K, pol leta 13 K, 3 mesece S K; na na-
ročba brez doposlane naročnine, a« uprava ne ozira. ■ttthlB* na ulaljaka Itlaaja „ZDIKOSTI" etaae: na eele Kras 5-ao, sa yel l««a Kras S 0O.
Tai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-Taaa pisma aa aa •prejsiaaje la rakapitl ta aa vračajo
Naročnino, oglase In reklamacija ja polivati aa upravo lista.
UREDNIŠTVO t afloa Glergle fialattl 18 (Nareda) dsa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica »t = Giorgio Galatti štev. 18.	—-
PoStno-Hranllalbri rafrn It 841*652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJflUNE 1/ESTI.
Iz državnega zbora.
DUNAJ 2. Prihodnja seja državnega zbora je določena na sredo 8. t. m.
DUNAJ 2. Proračunski odsek bo imel 8. t. m. sejo. Na dnevnem redu seje je proračun za 1911.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 2. Zbornica je nadaljevala razpravo o bančni predlogi.
O § 1 se je unela daljša debata. Grof Batthyany je predlagal več prememb, med temi brisanje določbe, da se dovoljuje banki hipotekarne posle. — Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 2. Deželni zbor je razpravljal proračun pravosodne uprave. V imenu proračunskega odseka je poročal dr. Mazzi. Proračun za pravosudje znaša 4,716.657 K, 305.164 K več nego lani. Prihodnja seja v soboto.
Novo francosko ministerstvo.
PARIZ 21. Ministerstvo je sedaj definitivno sestavljeno in sicer: predsedstvo in ■otranje stvari Monis, unanje stvari Crouppi, vojna Berteaux, mornarica Delcasse, finance Caillaux, uk Steeg, javna dela Dumont, trgovina Masse, poljedelstvo Pamo, kolonije Messimy, dela in socijalna oskrba Boncour.
PARIZ 2. Senator de Velles je odklo-■il ponujano mu listnico poštnega mini-sterstva.
Parlamentarne volitve na Romunskem.
BUKAREŠT 2. Včeraj so se v prvi okrajni volilni kuriji vršile splošne volitve za poslansko zbornico. Izvoljenih je bilo 56 konservativcev, 7 konservativnih demokratov in 7 liberalcev; potrebnih je sedem ožjih volitev. Med izvoljenci so minister Carp, Majorescu, Markiloman, Filipescu, Arion in Cantacuzene. Vodja liberalne stranke Bratianu je podlegel. Vodja konservativnih demokratov Takajunescu je v prestolnici podlegel, izvoljen je pa bil v Romunu.
Ruska duma in dogodki na visokih šolah.
PETROGRAD 2. Na včerajšnji večerni seji je državna djma razpravljala interpelacije tičoče se dogodkov na visokih šolah. Prva interpelacija, ki jo je uložila desnica, se tiče fiktivnih Štipendijev, ki jih dijaške organizacije izročajo revolucionarnim blagajnam ; ostale interpelacije se tičejo nezakonitih shodov na visokih šolah, pripuščenje političnih kaznjencev na visoke šole in nenravna dejanja, ki se dogajajo tamkaj. K debati o teh interpelacijah se je prijavilo 54 govornikov.
Koreja proti Japonski.
PETROGRAD 2. V Koreji so odkrili novo razširjeno zaroto proti Japonski. Iz zaplenjenih pisem je razvidno, da so zarotniki hoteli razdejati železnico Sant-Fusan. Glavar zarote je imel baje na svojo razpolago 50.000 mož.
Iz Portugalske.
LIZBONA 2. Ministerski svet je odobril odredbo pravosodnega ministra Alfonza Costa. ki prepoveduje čitanje pastirskih listov med mašo. To čitanje pastirskih listov se smatra kakor napad na državno oblast, ker nimajo potrebnega dovoljenja od strani drž. oblastnij.
Budimpešta 2. Cesar je delil danes zadnje audijence za časa svojega tukajšnjega bivanja.
Praga 2 Včeraj je prenehal štrajk lito-grafov, ki je trajal od 28. novembra 1910. Prišlo je do sporazuma med lastniki litografij in med pomočniki.
Berolin Državni zbor je nadaljeval razpravo o vojnem proračunu.
Berolin 2. Včeraj je tukaj umrl znameniti kemik Van T Hoff.
Berolin 2. „Nordd. Allg. Zeit.« piše: Odposlanec v Belemgradu Reichenau, ki je za kratek čas odpotoval iz Belegagrada, se je zopet vrnil tjakaj.
Pariz 2. Iz Feza poročajo, da je med rodovi Šerarda blizo prestolnice izbruhnila ustaja proti sultanu Mulej Hafidu.
Kodanj 2. Narodna banka je znižala diskont od 5% na 47,°/#.
London 2. Admiral sir Asheton Cur-zon-Howe načelnik mornariške postaje v Portmonthu je sinoči tamkaj nenadoma umrl.
Delegacije.
Plenarna seja avstrijske delegacije.
BUDIMPEŠTA 2. Danes predpoludne je avstrijska delegacija na mesto podpredsednika Kozlovskega, ki se je odpovedal, izvolila novega podpredsedniika. Izvoljen je bil dr. Petelenz.
Predsednik je otvoril redno razpravo o vojnem proračunu.
Del. B u 1 i n, je izjavil imenom Čehov, da bodo Čehi glasovali proti proračunu.
Del. U d rž al je kritikoval prekoračenja vojnega proračuna, bavil se je izvežbanjem moštva in je omenil pomanjkljivosti v armadi v jezikovnem pogledu.
Del. D a m m je rekel, da naj letos delegacija dovoli za spopolnitev armade in mornarice kredite, ki se bodo raztegnili na več let. Govornik se je potem obširne bavil z financijelnim položajem. Govornik je-tudi polemiziral proti češkim govornikom, omenil reformo vojnega zakona in ko-nečno izjavil, da bo glasoval za proračun iz narodnih, političnih in gospodarskih razlogov.
Na to je bila seja ob 2. uri popoludne prekinjena jn je potem pričela zopet ob 3.30. —
Na ministerski klopi se nahajajo minister za vnanje stvari grof Aehrenthal, ministerski predsednik baron Bienerth, skupni finančni minister baron Burian in poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli.
Minister Aehrenthal o izgonu avstr. podanikov iz Pruske.
Minister za vnanje stvari grof Aehrenthal je odgovoril na interpelacijo delegata Soukupa in tov., tičočo se izgona avstrijskih delavcev iz pruske države. Minister je priznal, da ima postopanje pruskih oblasti pri izgonih za mnoge avstro-ogrske državljane večkrat precej težke posledice. Minister je rekel, da neprestano proučava to vprašanje že od začetka, ko je nastopil svojo službo, in da mu je dolžnost po možnosti delati na to, da v tem pogledu stvari krenejo na bolje. Ne sme se pa prezreti, da je temu stremljenju postavljena gotova meja. Ko Pru-sija tako postopa ob izgonu naših državljanov, vporablja pri tem svoje politične predpise in tu gre za izvrševanje državnih suverenih pravic, kar v danem slučaju tudi mi sebi pridržujemo. Ravno v tem pogledu ne
PODLISTEK.
Udovica.
Povesi iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
Močne straže so bile postavljene pri vseh mestnih vratih in na obzidnjih stolpih. Da je bilo lice starega svobodnega mesta še resnejše, so privlekli na mestno obzidje stare topove, iz katerih gotovo že sto let niso streljali.
Delalo se je malo in to samo za največjo silo; tem bolj pa so pohajali meščani t krčme, ki so bile pojne od ranega jutra do poznega večera. Častitljivi mojstri so sedeli pri polnih vrčih starega vina in pripovedovali vedno novice o puntu in se trudili, kako pričakajo upornike, če bi se drznili priti pred njihovo svobodno mesto.
Sprejemši pismo od biskupa, je viceban Rauch takoj pohitel v Zagreb. Škof ga je komaj čakal. Jeza, ki ga je bila pograbila, ko so mu prinesli prve novice o uporu v Gradcu, je še vedno bolj rastla v njem.
morejo neodvisne države dovoljevati brez-1 Ako obstoja zveza, je neumljivo, da nas za-pogojnega naseljevanja inozemskih podani- more nemška vlada tako drzno izzivati, kov. Tudi najtesneji in prijateljski politični Vprašanje izgona čeških delavcev ne smejo odnošaji, kakor obstojajo med nami in nem- nemški delegatje smatrati z narodno-šovini-ško državo, nam še ne morejo dajati pra- stičnega stališča, ker gre za interese vse vice zahtevati, da pruske oblastnije iz čisto monarhije. Ako hočemo varovati avtoriteto notranje-političnih ozirov opustijo za potrebno monarhije, ne ostaja nam drugo sredstvo priznane postulate svojih upravnih načel — nego retorzija.
in pri tem nemške oblastnije večinoma ute-[ Predsednik Baernreither je poklical del. meljujejo izgone. Vzlic temu se bavi mini-, Klofača na red radi izrazov, ki jih je rabil sterstvo za vnanje stvari z vsakim slučajem o tuji vladi. (Živahni mejklici del. Klofača In izgona, ki mu je prijavljen. In izvzemši slu- Soukupa).
čaje, kjer so o izgnancu uradno ugotovljeni j Del. Edmund Stransky je odločno neugodni podatki, kakor n. pr. predkazni, pobijal nujni predlog. Minister za vnanje prijavi avstro-ogrski poslanik v Berolinu stvari da je storil, kar je mogel. Govornik vsak slučaj izgona nemški vladi in deluje je pojašnjeval vzroke izgona in izjavil, da na to, da se konkretni stvarni položaj še se morajo vsi Nemci brez razlike stranke, enkrat pretrese in da se, če možno, izgon postaviti na stran nemške države. Slovanski prekliče, v nasprotnem slučaju, da se dovoli delavci prihajajo na Nemško, da tu potiskajo izgnancu primeren rok. Razun tega je od plače.
„Kaj bo iz tega, dragi Ivan?" so bile besede, s katerimi je pričakal škof vicebana. „Nihče se ne gane v banovini, in ti kmečki psi plenijo hujše od Turka."
„Pomiri se prijatelj!" je odgovoril viceban mirno. „Prišel sem, da se posvetujemo, kaj je ukreniti."
„Posvetovati se !" mu je padel v besedo nepotrpežljivi škof. „To je vse lepo, ali: deliberante Roma Saguntum periit. Mi Hrvatje se znamo samo posvetovati, a delati ne."
„O tej stvari želim, da se posvetuje,* je prekinil škofovo besedo viceban in pokazala se je jezna mu kri.
„V tako važni stvari nočem delati na lastno roko. Sklicem konferenco."
„Toda takoj, še danes!" je rekel škof bolj prosečim glasom, videč, da se viceban jezi radi njegove "nestrpnosti.
„Dobro, torej popoludne, v tvojem dvoru, če dovoliš," je odločil viceban.
„Svobodno !. .. Pričakujem gospode."
Viceban se je hitro poslovil s škofom ter odšel v svojo hišo na griču, da izda poziv gospodom, ki so bili v Zagrebu, ali ki so prišli z dežele iz strahu pred kmeti.
začetka tega leta c. in kr. poslaništvo v Berolinu stopilo v osebno stiko z nemškim državnim kancelarjem glede izgonskega vprašanja in Bethmann-HolIweg je obljubil skrbeti za to, da se bo ob izvrševanju iz-gonskih odredeb v Prusiji postopalo blago in prizanesljivo. Radi tega je nade, da bodo pruske oblastnije postopale v bodoče z našimi državljani z vsemi možnimi oziri. Minister je omenil, da je v času od oktobra 1910 do 31. decembra 1910 iskalo pomoči ministerstva za vnanje stvari 43 avstrijskih in 4 ogrski državljani, med temi so štirje izgoni, odredjeni že v letih 1904, 1905, 1907 in 1909. Seznam posamičnih slučajev je interpelantom na razpolago. V 12 slučajih niso bili izgoni umaknjeni, vendar je v 8 teh slučajev nemška vlada podaljšala rok do enega leta, da spravijo izgnanci svoje stvari v red. V enem slučaju je bil tozadevni izgon umaknjen; 27 slučajev še visi in v 6 slučajih je bilo ministerstvo za vnanje stvari prisiljeno odkloniti svoje posredovanje, ker je šlo za notorično slabo zapisane, oziroma že sodnijsko kaznovane osebe. V dveh slučajih so stranke umaknile prošnjo za naše posredovanje.
Del. K 1 o f a č : To ni vse ! Gre za preganjanja Čehov! Vsa akcija je naperjena proti nam 1
Minister za vnanje stvari: Kakor sem že omenil, so interpelantom podatki na razpolago.
Del. S t a n e k je izjavil, da odgovor ministra za vnanje stvari ne zadovoljuje in-terpelantov ter je predlagal otvoritev debate o odgovoru ministra. Na glasovanju je bil predlog del. Staneka odklonjen.
Nujni predlog delegata Klofača glede izgona.
Del. Klofač je stavil sledeči nujni predlog:
Ker vlada izjavlja, da ni v stanu primerno ščititi naših državljanov v nemškem cesarstvu, predlagamo, visoka delegacija skleni: ministerstvo za vnanje stvari se poživlja, naj se sporazume z c. kr. avstrijsko in kr. ogrsko vlado glede primernih retor-zijskih odredeb.
Predsednik je podelil predlagatelju del. Klofaču besedo, da utemelji svoj predlog.
Del. Klofač je izjavil, da ga ni zadovoljil odgovor ministra za vnanje stvari. Izgon avstrijskih delavcev je važen za vso Avstrijo in se mora drugače postopati, kakor bi šlo za izgon nekoliko delavcev, ki jih je smatrati kakor nadležne inozemce. Ako je kje nadležnih inozemcev, tedaj jih je najti pri nas na severnem Češkem. Čehi nimajo nikakega veselja na zvezi z nemško državo, vendar računajo ž njo kakor z dejstvom.
Dr. Kramar je rekel, da vsprejetje KlofaČevega predloga je le čin silobrana in ojačenje položaja ministerstva za unanje stvari. Gre za tem, da se odpravijo to v resnici brutalne odredbe nasproti delavcem. Govornik je konečno prosil, naj delegacija vsprejme nujni predlog.
Del. S e 1 i g e r je izjavil, da ne bo njegova stranka glasovala za nujnost predloga v sedanji obliki. Govornik je polemiziral proti izvajanjem del. Stranskega. Potem ko je govorilo še več govornikov, je bil Klofačev predlog odklonjen z 28 proti 16 glasom.
* a *
Županijski kaštelan je razposlal po vsem griču svoje pandure, da so klicali gospodo na posvetovanje, a tudi sam je šel osebno nekaterim naznanit vicebanovo vabilo.
Okoli pete ure popoludne so se začeli zbirati povabljenci v škofovi palači, kjer sta jih nepotrpežljivo pričakovala škof in viceban. Pri njih je bil tudi banov namestnik, grof Ljudevit Erdody. Med povabljenci je bil protonotar Najšič, eksaktor kraljevine Bužan, zastopnik kaptola in nekoliko kanonikov, asesor judicijarne tabule Bedekovič, podžupan Rafaj, Vuk Jelačić, Ivan grof Pa-tačič in Stjepan Domjanić, grajščak v Preseki. Ti štirje so bili iz upornih krajev, katerim so požgali kmetje.
Ko so se vsi zbrali, pozvani in nepozvani, so uglednejši in starejši posedli okoli dolge mize škofove dvorane, dočim so drugi stali ali sedeli na klopeh, ki so biie name-^ ščene ob stenah.
Viceban se je leno zavalil v naslonjač, na levo škofovo stran, ter spregovoril:
„Gospoda, vsi veste, zakaj sem vas semkaj poklical. Kmetje so se uprli v kri-, ževški županiji in njihov upor se širi z nenavadno hitrostjo. Ako jih ne prehitimo o I
BUDIMPEŠTA 2. Danes je bila dovršena generalna debata o mornariški predlogi. — Poveljnik vojne mornarice se je zahvalil za obširno razpravo predlog in izjavil, da je iz debate razvidno, kako bo mornarica tudi v bodoče potrebovala dobrohotnosti in povspeševanja od strani delegacije. Med drugim je rekel, da vojna uprava ne misli sedaj graditi nove vojne luke.
Potem je govoril del. KozIowski. Po sklepnem govoru del. Schlegela je delegacija prešla v specijalno debato.
Ogrska delegacija.
BUDIMPEŠTA 2. — V današnji seji ogrske delegacije je nadaljevala razprava o vojnem proračunu.
Tržaško Slouenstuo, nlega uodstuo in nle$a delo*
VII.
Slika, ki smo jo podali iz'minolosti, so-sebno iz početka narodnega dramljenja in preporajanja tržaškega Slovenstva, je gotovo le površna — podana le v velikih črtah — vendar se nadejamo, da je dobrodošla vsem onim, ki ne poznajo zgodovine naših bojev in nimajo tGliko potrebnega kontakta z minolostjo,ker si morejo sedaj sami napraviti parelelo mej tem kar je bilo, oziroma ni bilo nekdaj, in mej tem, kar je danes. Saj ravno to zavaja mlajšo generacijo v krivično sodbo, ker vidijo le ono, česar nam še manjka, kar vse bo treba še storiti in spopolniti — in tega je (kdo bi hotel to tajiti?) še mnogo — nimajo pa prave slike o tem, kar je bilo storjenega takorekoč iz nič, niti o tem, koliko truda in žrtev je stalo to delo !
Naj načrtamo tudi mi nekoliko paralela, a le na kratko v velikih potezah.
V onih minolih časih je bila n. pr. naša socijalna organizacija tako ubožna, oziroma je bila vojska naših narodno zavednih ljudij
pravem času, pokončajo polovico kraljestva v prah in pepel. Želim slišati, gospoda, kaj naj ukrenemo? Gospod grof Petačić! Izvolite nam svetovati! Vi ste že imeli posla s temi uporniki ..."
„In še kakšnega!" je pričel takoj grof. „Vražje delo je bilo s temi satani v človeški podobi. Ko sem izvedel za nesrečo v Ravni, šel sem med svoje kmete, pa sem jih nagovarjal, da naj drže z menoj, da bi ujeli in polovili te razbojnike. Moje prošnje niso izdale in nategnil sem druge strune. „Vi morate, kakor vam zapovedujem; ali ste pozabili, da ste moji kmetje ?" Kmetje so se delali, kakor bi ne bili slišali zapovedi. Molčali so kakor les ter me pustili samega. Takoj sem vedel, pri čem da sem. Kmalu na to je nastal upor v Vrhovcu, in moji lastni kmetje so mi zažgali poslopja. Bili so zvezani z ravenskimi lopovi. . . Tega nisem pričakoval od svojih kmetov, ki sem jim bil bolj oče, nego gospod. Komaj sem si rešil življenje z begom. Samo slučaju, da sem imel boljšega konja, nego kmetje, se imamo zahvaliti.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« St. 62
V Trstn, dne 3. marca 1911
tako mala, da smo morali tako v mestu, kakor po okolici za vsako najmanjo prireditev koncentrirati vso svojo vojsko. Ko se danes spominjamo tistih časov, se ne moremo ubraniti usmeva na ustnicah, ker se nam naše tedanje narodno življenje in snovanje zdi smešno, skoro — otročje. V mestu smo s£n. pr. seštevali na prstih, kdo vse pride in takoj nam je padalo v oči, če je manjkal le eden onih, na katere smo računali. Se eklatantneje se nam je kazajo to siromaštvo ob prireditvah po okolici. Če so n. pr. prirejali v sv. Križu kako zabavo, je ni smelo biti istega dne v Bazovici, v daljavi kakih 3 ur, ker bi ta poslednja prireditev spravila ono prvo ob vspeh. Naše glasilo je moralo prinašati tople apele na eno ali drugo stran, da je odnehala od svoje prireditve.
Na vsako prireditev so morali priti meščani — seveda vedno blizu eni in isti. — Brez gostov iz mesta si okoličani niti niso mogli misliti dobrega vspeha za svojo prireditev.
A danes ! Armada zavednih se je pomnožila tako, da si je vsako društvo po okolici ustvarilo svoj kontingent v svojem okrožju, tako, da mu ne treba reflektirati na obiskovalce iz drugih okrožij. Danes moremo imeti v mestu in po okolici po tri, štiri in tudi več prireditev — vse z dobrim vspehom. Vzrastli smo mogočno.
Istotako primitivno je bilo nekdaj naše politično življenje. Naše politično društvo je imelo navadno le po par shodov na leto. V mestu navadno v sobi „Del. podpornega društva". In če se je zbralo 40—50 ljudij, smo se veselili lepega vspeha. A danes? Koliko najraznovrstnejih shodov, ki jih obiskuje na stotine ljudij, vidi naša dvorana v „Narodnem domu" — koliko naše vasi po okolici, posebno pa še tedaj, kadar so važni dogodki na dnevnem redu !! In sad te vzgoje, te politične šole se kaže v vspehih ob raznih volitvah in drugih važnih političnih činih, kaže se v politični dozorelosti naše mase, ki imponuje nasprotnikom in je ne taje tudi naši rojaki križem slovenske domovine. Naglašajo to politično zrelost mase tudi oni kritiki, kadar bi jo hoteli — ali ni groteskno? — izrabljati proti njim, ki so bili trudoljubivi in požrtvovalni učitelji v tej Šoli!! Ni dolgo let temu, ko nam je dal oni razred, ki je obsegal volilce iz širših slojev, borih 70 glasov, po zaslugi dobre politične Šole, pa smo prišli v nekdanji peti kuriji celo v ožjo volitev s kandidatom gospodovalne stranke in Bog ve, kakov bi bil izid, da niso imeli nasprotniki sukna in škarij v rokah — da niso imeli na razpolago vseh onih sredstev, ki jih daja mogočni aparat občinske uprave s tako avtonomijo, kakor jo je imela — in jo v veliki meri še ima — naša tržaška občina. Dandanes smo mogočen faktor na vsakih občinskih in državno-zborskih volitvah. Iz najprimitivnejih razmer smo si ustvarili častno pozicijo in smo faktor, s katerim morajo in tudi faktično računajo drugorodni nasprotniki in vlada! Velika sprememba se nam najočitneje kaže v dveh dejstvih: nekdaj so nas domaČi nasprotniki ignorirali, so jednostavno zanikali našo ekzistenco, in če so že kaj omenjali o našem življenju, so delali to po ovinkih — fingirali so kake ljubljanske, ali graške, ali celo dunajske vire.
Danes ne taje več naše ekzistence, či-tajo pridno naše tržaške liste in polemizirajo žnjimi, ter zasledujejo pazno vsaki dogodek v našem taboru. Se več: danes alarmirajo svojo javnost radi nevarnosti, ki da grozi italijanstvu Trsta od slovanske poplave !
Ljudsko štetje.
Revizor, ki je grozil, a nič dosegel.
V stanovanje delavca Ivana Grebenca, bivajočega v ulici Molin a vento št. 17, je prišel revizor, ko je bila žena sama doma. Da-si je Slovenka, jo je hotel naravnost prisiliti, da bi govorila italijansko. Ona pa ni kotela, le tu pa tam mu je vrgla kako la-
PODLISTEK.
Slavje 50-letnic? „Slov. čitalnice"
» Trstu.
K akademiji dne 4. marca 1911.
b.)	Stari Grad. Čelo in fagoti pričenjajo z votlimi podolgastimi toni; trombon prinaša prvi thema, na to pa zadoni v angleškem rogu melanholičen napev, po katerem zopet trombon prinaša prehodno figuro. — V goslih zaslišimo na to nasprotni thema, spremljan od tuje zveneče harmonije, dokler se angleški rog ne oglasi s prvim thematom, na kar končuje slika z nekoliko otlimi kratkimi akordi. Vidi se tako rekoč pred seboj v megli obrise tujega starega gradu.
c.)	Prizor na trgu. Z živahno figuro pričenjajo goslači, na to prevzamejo lesna pihala z živahnimi figurami vodstvo. Tu In tam se vmešavajo med to zmešnjavo instrumenti na lok, toda vodstvo obdržć navzlic temu lesna pihala, dokler vse na enkrat ne utihne. Navzgor stopajoča chromatična skala prirede nas do
Ško besedo. Kazal jej je tudi Grebenčevo naznanilnico, vpraševaje ženo, „ali ni tega njen mož podpisal". Ona pa je odločno izjavila, da tu ne bo nič pisal, ako ni njenega moža poleg. Ko je videl, da nič ne opravi, je odšel z grožnjo, da bo imel nje mož pota in sitnosti! Ona pa mu je velela še, da naj pride, ko bo mož doma.
Potem je šel v družino nekega mizarja v isti hiši, kjer pa je — znal slovenski. Menda se je ustrašil odločnega moža, ki je bil slučajno doma.
V	družini Minka (tudi v isti hiši) je prijel gospodinj o-vdovo, kako da je mogla za svojo hčerko, ki je bila v sirotišnici, zapisati slovenski občevalni jezik ?! In na to je zagrozil: Vi ste smrt za svoje otroke, ker ste jih vpisali za Slovence! Ona je nagla-šala, da je nje družina po rojstvu slovenska 1
V	družini Železnikovi v isti hiši je istotako pestil gospodinjo, sklicevaje se na okolnost, da nje otroci obiskujejo italijansko šolo. Žena pa je imenitno odrezala: „Saj jih bom morala itak vzeti iz italijanskih šol, ker se tam — nič ne nauče!
V	hiši g. Gregorja Zidarja je pa revizor pozval redarja, češ, da najemniki ne govorijo laški ?! — Redar pa je odgovoril na kratko: Kaj jim jaz morem za to? Posebno hudo je prijel vratarja hiše, češ, da je sramota, da kakor vratar ne zna laški govoriti. Vratar mu je zabrusil na to: Še veča sramota je za vas, da kakor komisar, ki ima opravka s slovenskim ljudstvom, ne znate govoriti slovenski!
Dobivši to lekcijo je revizor odšel.
Dnevne novice.
Prebivalstvo Češke. — Glasom površnega ljudskega štetja je na Češkem 6,769.579 prebivalcev.
Luegerjev spomenik. — Krščanski socialci na Dunaju nameravajo napraviti Luegerju spomenik. V ta namen so že začeli nabirati denar, a nabrali so tako malo, da mislijo sedaj porabiti v ta namen oni denar, ki je bil prihranjen pri gradnji dru-zega vodovoda iz hribov. Vodovodni odsek je te dni imel tajno sejo, v kateri se je razpravljalo o spomeniku, a niso mogli priti do nikakega zaključka.
Nov spopad na grško-turški meji. Na grško-turški meji je prišla do novega spopada med grškimi in turškimi Četami. Boja se je udeležilo na turški strani 50 vojakov, na grški pa S mož, katerim so prišli na pomoč kmetje iz bližnjih vasi. Turki so zgubili dva moža. Ljudstva se je polastil velik strah, ker se boji, da bi se taki dogodki ponavljali.
Vojaške vaje na ogrsko - hrvatski meji. Na ogrsko - hrvatski meji se bodo vršile to leto važne vojaške vaje. Gre baje za važne vaje z raznimi gorskimi formacijami in posebno z gorskimi baterijami.
Društvo za slovansko kulturo v Moskvi je poslalo profesorju Masayku dolgo in zelo prisrčno pisano pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo potegovanje Slovanom v prilog. Pismo pravi, da se društvo popolnoma strinja z nalogami in tudi s sredstvi, ki jih vporablja Masaryk v posameznih slučajih. Izlasti mu izreka priznanje za pogumno obrambo srbskih in hrvatskih bratov v stvari falsifikovanih dokumentov.
Dijaško gibanje v Rusiji se vedno bolj širi. Minister za javno prosveto je odobril prošnje dvanajstih vsenčiliških profesorjev v Moskvi za odpust. Na podlagi ministrove odredbe je bilo na univerzi v Petrogradu relegovanih 67, v Moskvi 75 in v drugih mestih 148 dijakov.
Skopuški ministerski predsednik. O novem francoskem ministerskem predsedniku Morisu se pripoveduje, da je dal šoferju, ki ga je vozil od enega ministerskega kandidata do druzega, po končani vožnji en sou, to je, 5 stotink napitnine!
Bolj varčnega ministerskega predsednika si res ni več mogoče misliti!
Založniška knjigarna J. Otto v Pragi praznuje te dni štiridesetnico ob-
d.)	katakomb. — Iznenadijo nas FF akordi na pihala, na to zaigrajo instrumenti na lok v pp kakor kontrast, kar se ponavlja nekolikrat v različnih harmonijah. Med tremolom goslačev uslišimo žalostni napev lesnih pihal, katerim odgovarjajo basi, na kar ta slika konča z dolgimi pp akordi. — Na to sledi:
e.)	Čarovnica. V uni-sono skokih v septimah v FF napoveduje se nam čarovnica. Slede goslači v kvartah, k čemur se oglašajo drugi instrumenti s kratkimi odsekanimi akordi — prava čarovniška godba. — Po krasni figuri prihajamo k drugemu delu, ki je pravi kontrast prvega dela. Tu uslišimo nekoliko karakterističnih figur fagota. Po nekaterih otlih harmonijah ponavlja se prvi del te slike, dokler nas navzgor stopajoče pasaže gosli in pihal ne privedejo k zadnji sliki:
c.) Pred vrati mesta Kijeva. Ves orkester prinaša majestični thema v F, na kar se oglaša koral, ki ga izvajajo samo dva klarineta in fagoti. Takoj na to zadoni prvi thema v trobonu in tubah, k čemur igrajo goslači hitre tremolo-figure. Na to sledi zopet koral, to pot v pihalih, in po prehodnem delu zopet zadoni prvi thema v razširjeni obliki, k čemur igrajo goslači zvonko
stanka. Tekom te dobe je založila nešte-vilo čeških knjig in zlasti znana po izdajanju „Svčtove knihovne" po vzoru nemške Reclamke. Izdala je tudi češki leksikon „Ottuv naučni Slovnik", ki se lahko vspešno meri z enakimi proizvodi drugih narodov. Sploh ima ta knjigarna za češko kulturo nevenljive zasluge.
Domače vesta,
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob 9. uri je preminula v mestni bolnišnici za kronične bolezni po dolgem bolehanju gospa R o zali j a D o b č n i k. Pokojnica je bila zvesta soproga in mati ter zvesta hči svojega naroda. Bila je odbornica šentjakobske podružnice CMD od ustanovitve, dokler je ni bolezen prisila v odstop. Zapušča soproga, hčer, sina, vnuka in sinaho, katerim izražamo naše sožalje. Pogreb bo jutri, v soboto ob 3. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Justu na mirodvor.
Večnaja pamjat!
Cesar in delegat Fon. Cesar je pri delegacijskem cerclu v Budimpešti nagovoril tudi delegata Fona in ga vprašal, kje se je naučil nemščine. Fon mu je odgovoril, da v Gorici, kjer je obiskoval nemško državno gimnazijo. Iz tega vprašanja cesarjevega bi lahko opravičeno sklepali, da živi vladar v veri, kakor da smo na Primorskem preskrbljeni samo z narodnimi, slovenskimi in italijanskimi srednjimi šolami. A žalibog, ravno na Goriškem nimajo Slovenci niti ene popolne slovenske srednje šole (letos so šele ustanovili nižje gimnazijske paralelke), medtem, ko imajo Nemci, katerih je na Goriškem peščica, kar dve. Zelo dobro bi bilo, ako bi bil delegat Fon uporabil to priliko in cesarja informiral o naših žalostnih šolskih razmerah. Vlada gotovo nikdar ne stori tega in ne pouči o resničnem stanju stvari.
„Italijanstvo" Skednja. Prejeli smo: „Sokol" v Škeanju je priredil minulo nedeljo svojo „maškarado". V ta namen smo razobesili na platnu izrisano reklamo, ki je visela, pričvršćena od ene strani na okno „Gosp. društva", od druge na hišo gospoda Gašperja Sancina. Ta reklama je bila prirejena v narodnih barvah. Po šestih dneh, ko je bila razobešena ta reklama, nam je prišel od našega slavnega magistrata dekret, da moramo takoj odstraniti rečeni plakat, ker da je prevelik in bi mogel — plašiti konje. Smešen izgovor! Narodne barve so jih bole v oči in nič druzega. Boje se za „italijanski značaj Škednja". Že vemo, dragi gosp. Valerio, od kje je zapihal ta veter iz Škednja na magistrat. Saj so razni Kolobiči, Giaški, Guardjančiči, Senčiči, Žagarji, ki trdno vzdržujejo italijanstvo našega narodno prebujenega Škednja. Zategadelj prav toplo priporočamo našim vaščanon, naj le podpirajo renegate, ki bi nas radi vtopili v žlici vode, če bi le — mogli 1
Lep izgled nam je dal tudi „Piccolo" se svojim dopisom iz Škednja, v katerem pravi, da „Legin" vrtec je prepotreben v Skednju, ker da potomstvo iz „Sončina" v Italiji mora na novo oživeti I Tudi da smo se mi izneverili svojemu narodnemu (italijanskemu) čustvu! Najlepša pa da je ta — pravi „Piccolo" —, da nekateri Škedenjci mislijo, da je Skedenj slovenska vas! Beži, beži — šema ! Nič ne mislimo, ampak vemo, da je Škedenj slovenska vas ! Za to je dobil „Piccolo" že dovolj dokazov in jih bo dobival še ob — vsakih volitvah.
Nadalje pripoveduje „Piccolo", da „Legin" vrtec v Škednju prav skrbno pripravlja otroke za vstop v ljudsko italijansko šolo, in ob enem toplo priporoča svojim sužnjem, naj darujejo za ples na korist Lege (ki se je že vršil).
Slavni poročevalec „Piccolov" naj izvoli vzeti na znanje, da otroci dotičnikov so same poturice in renegatje in te vrste priimki prav nič ne dičijo italijanstva Škeddnja.
Slavje v proslavo 50-letnice „Slov. Čitalnice. Opozarjamo še enkrat slavno občinstvo na to prireditev, ki zaključi proslavo
spremljevanje. Z markantnimi ff akordi končuje zadnja slika.
* *
7. Petar Iljič Čajkovskij in njegov: „Marche slaveu.
Čajkovskij je bil rojen leta 1840 Vot-kinsku, Uralska gobernija; umrl je pa 1893 v Petrogradu. Čajkovskij, učenec Ruben-steina, je največji ruski komponist.
Ne prišteva se niti k novi niti k stari ruski šoli, temveč hodi svoja lastna pota. Posebno karakteristično zanj je to, da združuje v sebi samo simpatične in ljubeznive lastnosti slovanskega značaja, med tem ko mu manjkajo njega temne strani. Kakor noben drug ruski komponist obvladuje on vse muzikalne forme, ter je v prvi vrsti znamenit kakor lirik, vsled česar je on jedini izmed ruskih komponistov, ki je postal popularen tudi v tujini. Približno pred 10 leti je s svojo šesto simfonijo „Pathetique" slavil prave triumfe po vsem svetu. Njegovih šest simfonij in njegovi operi: „Evgen Onjegin" in „Pique Dame" so svetovno znane.
„Marche slave" začenja z globokim B v unisono, in sicer od basov, čelov in tim-panov. Na to zaslišimo od viol in fagotov
50-letnice Slov. Čitalnice. Opomniti je treba, da je začetek točno ob 8. zvečer in da ostanejo vrata med posameznimi točkami zaprta. Želeti je torej, da pride p. n. občinstvo pravočasno.
V čistilnici olja pod Skednjem je priredilo ravnateljstvo tovarne čitalnico za delavce. Naročnine in tudi slugo čitalnice plačujejo lastnik tovarne, gosp. Miiller. — Na razpolago so slovenski, hrvatski, italijanski in nemški listi. Pri tem ni tovarna mislila na nikako politiko, marveč jej je bil pred očmi le namen, da bi se delavci izobraževali s čitanjem, mesto da bi posedali po krčmah. Delavci dobivajo v čitalnici tudi dobro kavo za par krajcarjev. Tudi igrati smejo, ali ne za denar. Še drugo za delavstvo koristno uvedbo je bil poprej ustvaril gospodar. Priredil je bil za svoje delavke uzorno kuhinjo, kjer so se — pod vodstvom izkušene kuharice — učile kuhati med delavnim časom, ne da bi jim bili kaj odtrgali od plačila. Sedaj je kuhinja prenehala in jt v istih prostorih čitalnica.
To bi bila ugodna in razveseljiva vest iz te tovarne. Hvala g. Miillerju in ravnateljstvu ! Imamo pa v tej tovarni nekega „capota" — katerega nočemo imenovati t« — ki nikakor ne postopa po plemenitih in-tencijah tovarne, dobrohotnih za delavce, marveč se še znaša nad njimi z vso grobostjo, ako mu niso na uslugo. Za dane« le toliko v opomin. Če pa to bi ne pomagalo, bomo govorili jasneje.
Akademija „Slov. Čitalnice". — Vse dame in gospodje, ki sodelujejo pri alegoriji pri jutrašnji slavnosti, so naproŠeni, da pridejo gotovo danes zvečer točno ob 7. uri na skušnjo v gledališčni dvorani „Narodnega doma". — Odbor.
Nekaj za naše socialne demokrate« Glasilo avstrijskih Italijanov je izdalo vprašanje na somišljenike, kako stališče aaj zavzamejo napram Lega nazionale. Došli so zanimivi odgovori, ki pričajo, kako tesna čutijo italijanski socialisti s svojim narodom, da-si je Lega nazionale liberalno dete. — Eden teh sodrugov je odgovoril, da je dolžnost socialnih demokratov stokrat ia z obema rokama glasovati v občinskem za-stopu za podporo Legi. Drugi piše, da bi bilo dvojno hudodelstvo nastopiti proti Legi, izdajalstvo domovine in izdajaistvo socializma. Trelji piše, ako bi Lege ne bilo, morala bi se ustanoviti. Družba sv. C. ia M. pa vzdržuje svoje šole največ zaradi delavskih otrok ter je le naša obramba, vendar ima med socialisti primeroma meda zagovornikov.
Tako piše „Slov. Branik".
Podružnica CM. v Rocolu. Dne 5. m. m. je imela rocolska podružnica CM. svoj letni občni zbor. Iz odborovega poročila je razvidno, da je ista v minulem let« razvila kaj živahno delovanje ter marljiva nabirala prispevke za družbine potrebe, ia to še posebno v nadi, da ustanovi vodstva družbe čimprej toli potrebno ljudsko šolo v tem okraju, kar je isto tudi že obljubilo. Število letnih udov je v minolem leta poskočilo od 54 na 85 in temu primerna znaša letnina 170 K. Ob raznih prilikah se je nabralo posebno v namen ustanovitve ljudske šole v Rocolu skupno K 174*98. Nabiralnik, ki je v oskrbi podružnice, je donesel K 43 40. Za kamen k obrambe-nemu skladu je bilo po 5 K nabraaik celotno 180 K. Vseh prispevkov je bila torej K 568-38. Od teh je bilo odposlana vodstvu v Ljubljano za kamen obrambe-nega sklada 200 kron in drugih prispevkov 226 kron, skupno 426 kron. Razni upravai stroški dosezajo K 20'40. Blagajniški preostanek K 121 98 je bil vložen v hranilnica k rezervnemu zakladu za ustanovitev ljudske šole v Rocolu ter obsega ta zaklad sedaj 334 K. Občni zbor je sprejel predlog, da se za upravno leto 1911 vsi prispevki določijo šolskemu zakladu, ki se izplača vodstvu družbe takoj, ko isto ustanovi omenjeno Šolo. Na volitvi odbora ta bili za tekoče leto izvoljeni sledeči: Rada Lah, predsednik; Kristina Gerdol, podpredsednica ; Vekoslav Sahar, tajnik; Malviaa
melanholičen ruski napev, katerega ponavljajo v višji legi violine, ter na to pihala, k čemur imajo vsi drugi instrumenti izrazita spremljevanje. Gosli zaigrajo potem s faa-faram podobnim spremljevanjem trompet — drugi thema, nekako v odgovor na prvi thema, iz česar se razvija mogočno stopanje in po figuri, ki jo igrajo na to instra-menti na lok, zadoni prvi thema v FF. v vsem orkestru dvakrat za seboj, vedno z drugačnimi spremembami. Fanfare nas dovajajo v diminuendo k drugemu delu. Lesaa harmonija prinaša motiv vesele ruske pesmi, ki se ponavlja. Sledi nasprotni thema v FI*
v vsem orkestru v energičnem rytmu, aa kar ponavljajo lesna pihala svoj prejžaji stavek; in na to slišimo v globokih legak orkestra rusko himno, k čemur imajo vsi drugi instrumenti karakteristično spremljevanje, obstoječe iz prejšnjih te mat. Ponavlja se na to še enkrat prvi del prvega oddelli. Basi in Čela s pizzicato nas dovajajo v tretji del. — Klarineti prinašajo skakljajoč thema, ki ga ponavljajo takoj drugi instra-menti, dokler zopet ne zadoni markaataa ruska himna; na to sledi coda in po blesteči figuri instrumentov na lok konč«je skladba s kratkimi jedrnatimi FF akordi.
Dr. S.
V Trstu, dne 3. marca 1911.
.EDINOST" št. 82.
Stran III
Plaper, tajn. namestnica; Matija Sever, blagajnik; Justina Lah, blag. namestnica. — Odborniki: Anton Seražin, Štefan Volk in Fran Štraus. Odbornice: Lucija Volk, Josi-pina Lah, Ana Miklavec. Pregledniki računov: Mihael Grmek in Ivan Počkaj.
Nadejamo se, da bo tudi novi odbor marljivo deloval na to, da se čim prej uresničijo želje vseh zavednih Rocolčanov po nujno potrebni šoli, da jim ne bo treba pošiljati svojih otrok v tuje nam sovražne zavode, ampak da se bodo vzgojevali v svojem milem materinem jeziku in v slovenskem duhu.
In ko si na ta način vzgojimo zavedno mladino, pridobimo si tudi tiste naše nezavedne rojake, ki še vedno silijo v tuji tabor. V tej borbi pa apeliramo tudi na tržaško Slovenstvo, da bi nas čim izdatneje podpiralo, če ne materijelno, pa vsaj moralno — in nam priskoči na pomoč, ker — žalibog — delavcev je malo v tem tako zanemarjenem Rocolu, dela pa veliko. Dal Bog, da bi imeli enkrat toliko lastnih delavcev, da bi nam ne bilo treba naslanjati se ha druge.'
Stoletnica rojstva pok. ljubljanskega škofa Ivana Zlatousta Pogačarja (1875— 1884) je letos. Kakšnih nazorov je bil ta odlični cerkveni vladika, svedoči njegov izrek: „Politika ne spada na prlžnico. Politika se vedno izpreminja, vera pa je večno resnična; zato ne spada politika na p riznico*1. V 27 letih, odkar počiva škof Pogačar v stolnici, se je marsikaj izpremenilo, med drugim tudi to, da po nekod politika ni več tuja našim prižnicam. Ali je to veri v prid ?
Pozor gostilničarji! Naša zadruga je odprla na trgu Ponterosso Štev. 5, II. nadstropje svoj urad, ki je odprt od 9. do 31. ure dopoludne in od 3. do 5. ure po-poludne.
Vabimo Vas v Vašo korist, da se vsi slovanski gostilničarji vpišete v zadrugo, katera Vam nudi vse koristi ter posreduje v vsaki potrebi, kakor: prepise gostiln, prodaje in premeščenja gostiln, iskanje kuharic itd. Delež znaša 50 K, vstopnina 2 K. Delež se bo obrestoval letno najmanje po 6 odsto. Kakor smo Vam javili že večkrat, se je posrečilo odboru napraviti ugodno pogodbo z ■arodno pivovarno, katera Vam nudi take pogoje, da se ni bati konkurence od nobene strani ter pivo I. vrste. Tudi pri vseh drugih gostilniških poslih, kakor pri nakupovanju steklenic, čaš in vsega drugega, dobite potom zadruge velike popuste. Kakor so se organizirale vse stroke, oklenimo se tudi mi gostilničarji svoje L primorske zadruge in podpirajmo svoje plvovarnisko podjetje : Adrija !	Odbor.
Kmetijska družba za Trst in okolico razpolaga se črešnjevimi cepi. Vabimo šolska vodstva, posebno gornje okolice in posameznike, da se zglase. Cepi se dobivajo brezplačno. Naročiti jih je v družbini pisarni, ulica Giorgio Galatti št. 14.
Potrebno je javiti dan, ko se pošlje po cepe. Dobivajo se od 8. do 9. ure zjutraj pri sv. Ivanu na domu M. Kamuščiča, ali po 9. uri v uradu.
Kdor jih naroči, mora tudi gotovo ob času priti po nje.
Št. Jakobška mladina ima danes, v petek važno sejo v prostorih „Kons. društva" ob 8. zvečer.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januvarja 1911 sledeči promet:
Dohodki.
A) redni dohodki:
1)	Prispevki iz nabiralnikov	871 K 68
2)	Prispevki podružnic i. s. Kranjsko . 772 K 31 Štajersko . 1263 K 88 Koroško . 14 K — Primorsko 512 K 51
Skupaj 2562 K 70
3)	Razni prispevki 3407 K 55
skupaj . . . 6.841 K 93
b) izredni dohodki: Prispevek za obrambeni sklad 2.108 K 53 skupaj . . . 8.959 K 46 Izdatki.
A)	redni dohodki:
1)	plače, remun. učit.
esobju, razni računi itd. . . . 8.622 K 32
B)	izredni izdatki:
2)	nalož. na glavnico,
oz. obrambeni sklad..... 1965 K 53
skupaj . . . 10.587 K 85 torej primanjkljaja...... 1637 K 39
Opomba. Pri obrambenem skladu ■aloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Zgubljen je bil na plesu NDO. moder žeaski jopič. Pošteni najditelj je naproŠen, ga prinese v uredništvo „Edinosti".
I. poluletnik „Edinosti" 1910, ki si ga je svoječasno izposodil v našem uredništva neki gospod, še ni vrnjen. Zato je isti ■aprošen, da ga vrne nemudoma.
Tržaška mala kronika.
Rabuka v oštariji. V gostilni „Alla Lira d' oro" na Acquedottu je predsinočnjem nastal prepir med nezaposlenim natakarjem Taboga iz Benetk in natakarjem omenjene gostilne. Taboga je prevrgel mize in stole, razbil mnogo steklenic in še udaril gospodarja. Interveniral je redar, ki je nasilneža aretiral.
Tatje na ribjem trgu. Neka gospa je včeraj nakupovala na ribjem trgu. Uzmovič se jej je previdno približal, jej strgal denarnico z rok in jo potem popihnil. Toda redar ga je dohitel. Tat je 26-letni Valentin Spiel-man iz Celja.
Star tat. Predvčerajšnjim je policija aretirala razvpitega tata Antona Covacich, starega 41 let iz Trsta, ki je ponujal razno — ne ve se kje — ukradeno blago. Pri njem so našli tudi več ponarejenih ključev.
Brutalni soprog. Izbil oko svoji ženi. Dominik Zbona, star 27 let, stabilen težak pri paroplovbeni družbi „Ragusea", stanujoč v Androna della Corte Štev. 2, se je skregal z ženo, ker mu ni dišala večerja, ki mu jo je bila ona pripravila. Vrgel je proti njej celo skledo, ali ona se je pravočasno umaknila in skleda se je razbila na tleh. Zbona je tedaj v svoji besnosti zagrabil vilice in zavihtel jih z vso močjo proti obrazu žene. Nesreča je hotela, da so se vilice naravnost zasadile v desno oko, in sunek je bil tako močan, da je vsa prodrta zenica splavala iz očje votline. Nesrečnica je iz strahu in strašne bolesti obupno zavpila in se zgrudila nezavestno na tla, dočim je zločinski soprog zbežal. Taval je okoli ves dan in zvečer se je sam zglasil na policiji, kjer je vse priznal. Odvedli so ga v ulico Tigor. Ubogo ženo so odpeljali v bolnišnico.
Dva bosanska vojaka ranjena. — Sinoči okolu 9. ure se je Ernest Lunazzi, iz Trsta, stanujoč v ul. Riborgo, že večkrat kaznovan, zadnjikrat na pet let ječe radi ropa, pričel v ul. Crosada prepirati z dvema bosanskima vojakoma, Mehmedom Kolako-vičem in Štefanom Kajičem. Tekom prepira je Lunazzi potegnil iz žepa nož in zabol vojaka, prvega v levo ramo, drugega pa v hrbet, ta poslednji je precej težko ranjen. Lunazzi se je tudi ranil na levi roki, ko je zapiral nož. Vojaka so spravili v vojaško bolnišnico, Lunazzi-ja so pa aretirali in radi rane v na roki poslali v mestno bolnišnico.
Padel s skalovja. Ladislav Bregec, sedlar, stanujoč v Donadonovi ulici štev. 2 je šel včeraj na sprehod v Barkovlje. Tam je na nekem skalovju krivo stopil in padel v globočino. Poškodoval si je hrbtenico tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Padel na ladiji. Ivana Domač, natakarja na Lloydovem parniku „Linz", usidranem v svobodni luki, je včeraj zadelo dvigalo tako, da je pal 7 metrov globoko v notranji prostor Iadije. Ob padcu si je pretresel možgane, si zlomil levo nogo in poškodoval hrbet. Spravili so ga v mestno bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: Kuni-gunda ces. — Jutri: Kazimir sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 14° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi.
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
I. pešizlet telovadnega društva se vrši v nedeljo dne 5. sušca t. I. v Lipico. Zbirališče telovadnica. Odhod točno ob 2. uri popoludne. Obleka civilna. Vabi se k mnogobrojni udeležbi.
Na zdar!
Učiteljsko društvo za Trst in okolico
vabi vse tovarišice in tovariše, ki so v volilnem odseku, da pridejo v nedeljo 5. t. m. ob 9. predpoludne v društvene prostore ulica Galatti 12, I. nadstr.
Pevski zbor „Učiteljskega društva" ima svojo pevsko vajo v nedeljo, 5. t. m. ob 10. predpoludne v prostorih „ Slovanske Čitalnice". Pridite vsi, kajti drugo nedeljo 12. t. m. radi obč. zbora ne bo vaje. Skrajni čas pa je, da začnemo resno.
Tržaško kol. društvo „Balkan" bo
imelo v nedeljo dne 26. marca ob 2. uri pop. v prostorih via Stadion 10, I. svoj IV. redni občni zbor.
Odborniki so vabljeni k seji, ki se bo vršila v soboto 4. t. m. ob 8. uri zvečer. Prosi se gotove udeležbe.
Moški zbor podružnice „Glasbene Matice" ima danes zvečer točno ob 8. uri v prostorih „Slov. Čitalnice" pevsko vajo. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe.
Pevovodja.
Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku vabi svoje člane na XXIV. redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 5. marca ob 1 pop. v društveni dvorani.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH "Ml
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST
Odlikovano pekarna In sladtfKarna
z zlato kolajno in križeem na mednarodni obrtni razstavi -- t Londonu leta 1909 —————
Acguedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
naznanja slavnemu trikfat občinstvu, da ima
n^ dan svež krnh.
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biSkotl posebno za Čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne tcrte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči, Ima tudi
najfinejšo moko iz najboljših mlinov gfT po najniži ceni. ----
Brezplačna pcetrežba na dom. — Priporoča flfftbA fllAvb « Tffl se slavnemu občinstvu z odličn spoštovanjem VlllliU tf 111*1 A • IIJi
Mnenje gosp. dr.o A. PisRfifeH Kostelec
G. J. SBRRA V AL L O
Trst.
Podajal sem Vaš Izdelek ŽELEZNATO KINA-VINO SERRA-VALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) konvalescentom po teških boleznih, malokrvnim in škrofuloznim dečkom, kakor tudi oslabelim starčkom. Dosegel sem vedno pospešenje teka in zboljšanje splošnega stanja. Bolniki so radi jemali Vaš dober in uspešen aparat.
KOSTELEC, 8. novembra 1909.
Dr. A. PISKAČEK.
Odliko«, tovarna sodouke In šampanjsko šumečih pokallc
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimu I. 1910.
! Viljem Hribar
—- na Opčinah --------
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokallc in aodovke.
———— Za točno postrežbo se jamči. -
Čevljarska zadruga v jffirnu
== pri Gorici	--
Prodajalni«! feoUeo o Trstu ula Barrlera vecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. fcr. vojno armado y popolno zadovoljstvo,
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena.
Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.

Večje podjetje sprejme takoj
W dobro moč "VI
za pisarno in potovanje
od 24-28 let, samec, krščanske vere, poznati mora nemški in slovenski jezik v govoru in pisavi ter praktično trgovsko izobrazbo. — Ponudbe naj se : pošljejo pod: „Buro und Reise 2000" :—:
na anončno ekspedicijo: HEltlRICH SCHALEK, Dunaj L,
Wo1Izeile št. 11.
Priporočamo našim SOLINSKO CIKORIJO:
• - gospodinjam - - - - iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. -
Stran IV
.EDINOST44 štev. 62
V Trstu, dne 3. marca 1911
Pevsko druStvo „Trst*. Danes ob 8. ari zvečer so zopet redne pevske vaje v dvorani NDO. Gg. pevce opozarjamo na točnost. Novi pevci dobrodošli.
Odbor „Trg. izobraževalnega društva'* ima svojo sejo danes točno ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih.
Nase gledališče.
Prekrasno Strausovo opereto .VALČKOV ČAR*
ponove v petič v nedeljo 5. marca ob 4. uri popoludne ob znižanih cenah.
Zvečer bo pa slavnostna predstava, kakor 200-ta dramska predstava. Tem povodom se uprizori v prvič svetovnoznano delo velikega angleškega pesnika in dramatika Shakespeareja
„BENEŠKI TRGOVEC*.
Intendanca slovenskega gledališča je preskrbela za to slavnostno predstavo nove kostume in nove dekoracije.
Vstopnice za obe predstavi se dobe pri vratarici „Narodnega doma" gospej Bičkovi.	_
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. — Danes odmor. Pripravlja se Wagnerjeva opera „Mrak bogov" (Gotter-dammerung".)
POLITEAMA ROSSETTI. — Bogato opremljena italijanska družba „Citta di Milano" prične svoje predstave v soboto dne 4. t. m. z novo opereto „I saltimbanchi" od Gaunć.
EDEN. Nov varijetetni vspored.
DAROVL
— Za ples šentjakobske mladine v prid stavbi nove šole so postali: Del. kons. društvo „Jadran" 5 K, Ivančič, krčmar pri „Jadranu", 2 K, Babič Josip 1 K, Ana Razlag 2 K, Stanič, tobakarnar, 2 K, M. Čretnik 3 K.
Nadaljne prispevke za prepotrebno slovensko šolo v Trstu vsprejema tajnik R. Cotič, ulica Molin Piccolo 8.
Gospodarstvo.
Novejši način ozdravljenja živinske bolezni v težk h slučajih. Živinozdravnik P. Miiller v Toplicah je na podlagi posku-šenj na okuženi živini od septembra 1910 do 1911 v raznih stajah prišel do prepričanja, da se da težko bolno na pol mrtvo govedo ozdraviti na ta način :
„Kakor hitro se kažejo znaki težke bolezni, je spuščati fuzijo kisika (Sauerstoff-fusion) v vime in sicer po stopinji bolezni, ali v enega, ali dva ali vse štiri oddelke vimena.
Dušika je treba vpuščati, dokler se dotični del vimena ne napne. Okolo seskov je zavezati prah na rahlo.
Učinki kisika: Krave, ki so ležale kakor mrtve, ki skoraj da niso več dihale in žilo ni bilo več Čuti — začenjajo v teku petih minut močneje dihati, viseče uhlje se vzdignejo in začenjajo se gibati, zaprte oči se odpirajo vedno bolj, trepalnice se odpirajo in zapirajo, bitje žile je čutno. Glava in vrat, ki sta pred infusijo visela do tal, se vzdigujeta začetkoma bolj težko, a pozneje vedno lažje. — Žival se ogleduje, kakor da se je zbudila iz težkega spanja. Po pol ali tudi poldrugi uri poskuša žival vstati, kar se jej polagoma posreča. Čez pol ure, živina stoji na nogah in žre predloženo krmo počasi, in pije.
Pri kravah, katere je v hudi bolezni tresla groznica in so občutile v nogah silno šibkost, se po navdahnjenju kisika kar spremene. V teku ene ure izginja mrzlica in žival stopa trdno na noge kakor da bi ne bila še pred kratkim na robu smrti. Infuzija kisika ima to dobro, da žival po njej ostaja brez slabih posledic in tudi meso je čisto normalno.
Ako začasno kmet naznani živino-zdravniku bolno žival, jo lahko reši z infuzijo kisika. __Miloš.
Vesti iz Goriške.
Pogreb g. Antona Šonca. Iz, To-
maja: Pogreb preblagega g. Antona Šonca, ki se je vršil 27. m. m., je bil naravnost veličasten. Za krsto so stopali vsi sorodniki pokojnika, kakih 25 po številu; za njimi zastopstvo „Hranilnice in posojilnice", ki jej je bil pokojnik načelnik revizije; dalje zastopstvo „Kraškega vinarskega društva", katerega odbornik je bil; zastopstvi občine in krajnega šolskega sveta. Šolske sestre tukajšnjega samostana in učiteljstvo je vodilo šolske otroke pred krsto, od zadaj pa so spremljali pokojnika prijatelji in znanci iz bližnjih in daljnih krajev. Pred hišo žalosti so zapeli pevci pevsko-bralnega društva „Tomaj" pod vodstvom g. nadučitelja Antona Kosovela ono turobno „Človek, glej dognanje svoje", na pokopališču pa večno pretresljivo „Jamica tiha". Blagi pokojni Šonc bil je najstareši cerkveni in narodni pevec, prvi ustanovnik pevsko-bralnega društva, „Hranilnice in posojilnice",
»Kraškega vinarskega društva"; bil je večleten načelnik in podžupan občine itd. Bil je vrl rodoljub, vnet za napredek in blaginjo naroda, izvrsten vinogradnik-samouk; bil je mož energičen, veseljak v družbi in družabnik vsakega poštenega veselja.
In tebi, preblagi stric, »tvoji blagi duši sije naj večna zvezda I Tu naj ti pa ostane blag spomin !
Umrl je v Gorici umirovljeni c. k. gozdar Jakob Simčič v 74. letu dobe svoje. Pokojnik je bil navdušen rodoljub in zvest čitatelj „Edinosti". Ostavil je osirotelo hčerko Sonjo, idealno navdušeno Slovenko. Naše iskreno sožaljel
mMW#rmmwi
S H ALi OGLAJliH

MALI O O LAS I se računajo po 4 stot besedo. Maštao tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotinka Plača se takoj Ins. oddelku.
Proda se lep hotel iTT^
se odda t najem. Hdtel Ima najboljšo lego In ker Ima velike kleti, bi se lahko uprljalo večjo vinsko trgovino, ker t krajn ni Se nobene. Pri pre»zetjn ni potreba Teliko kupci se. R*snl knpei zve io naslov v nprarniStvn tega lista pod g*er. 848.	348
Pi nHom plahto skoraj novo, in vse potrebno, r? Utrnili dolga 4 X 2'80 m in ena vago za otroke. Trst, ulica Media 56, prodajalna.	357
Cnhino pe odda takoj za 10 kron mesečno. OUlilLd, Gaspare Gozzi 3, II, vrata 5. 342
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki Iz klotmčeviiie prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporlj kap za potovanje In za šport.

Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST S -	SLIKAMI je =====
Jlustrov. tednik
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le -	1 krono 80 stot. ---------------.
Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: ILUSTROVANI ::-::—:: TEDNIK, LJUBLJANA. .v—;:—;:
1f
CnAnnHSnnt 2 m£I° pr*kso, govori sloveč-DUSptllllLIla „ko, nemško in laško, iMe službo. Naslov pove „Edinost".
370
317
4n j0	b 4 sobami m z vrtom Be tace
OldllUVdlljD	kje v Škorklji. Ponudbe na ins. udd. „Edinosti" pod „Antonovič".
Soba
se odda takoj. — UKca S. Anastasio št 20.	265
SUrcentl! - Hruotlt - Srbi! - Cehi 1
Odprla se je
OnklnA se odda takoj v ulici Barriera vecchia
OGDlCa Si 22, IV	417
v Trstu, nlica Glosue Carduccl 9 nova elegantna
hrvatsko - slovenska
BHIVMSCA -:
—— BRADIC & TIŠLJAR.
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRIA".
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, d" sena odprl gori imenovano ^ostdno v BARKOVLJAH
na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača vina In prodajam: Belo po 96 atot liter. Črno po 96, Dreherjevo pivo v stoki, po 32 bi.
Pobi se tudi vino spumanti po 2*40 steklenica.
Maršala in vsakovrstni likeri. KnhlnJa Je vodno preskrbljena z gorklml ln arzllvl Jedil!.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim ! Vehoslav Kocijančič.
! Umetni: Eotoaraflčnl
lur^ ateljč
ulica Rivo štev. 42 (pritličje)
pri sv. Jakobu - TRST.
DHB
:R1B
Imam °kolu ® k1' prav izvrstnega, Pladkega prolili d ITI sekarja na prodaj. — Oglasiti ee je na Opčinab pri R. Malalanu.
300
M fotograf le Anton Jerklč, Trst
Via delle Poste 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
U boronrnici
Trst, ulica del Salice številka 6,
se izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni j bati konkurence. — Največja natančnost. 693'
Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316
13 RiHARO NOVAK & C.
B
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
TRAT — ULICA FARNE T O ŠT. 13
Kokumari mala K 14 25 „ srednje 9, 12*25 Peveroni (paprika) n 15*26
1 zaboj 8 steklenic po 5 litr. vsaka »teki
Kiselo zelje 100 kg brutto Kron 17 25.
Pošilja po poštnem povzetju franko Trst češka tvrdka
ANT. UNEK - ZMA1N, Češko.

Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.

v^-^"-';:. v M-'":.'
jtiirodilnica Jftario ferlin Dr.J.čermak
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICU: Sv. Marija M. zgornja 386 j
bivši Rud. Skerl.
Velika izbera kramenij, barv, šip,' žeblje v, petroleja 1. t- dj
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo.
j Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjav in razprodaja na debelo in drobno
; JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque št 8, Trst
(Nasproti Caflfe Centrale)
i Velik izbci itancoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaus \ BuTgunder, renskih vin. Mosella in Chianti. Baca, konjaft, razna žganja ver posebni pristni tropino vec, ' alivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz do-: tičnih krajev. Vsaka naroČba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra nsprej.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sokov
Izdiranje zobov foret vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni lebdi
- TRST -
olioi della Gaierma It. 13, II, n.
Ievrinje vsako fotografiCno delo, kakor tudi raigtede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plotć« sa vsakovrstne ipomonfke Itd, lt4. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Badi udobnosti P.	naročnikov
■prejema naroibe ln Jih izrriuje na doma, eventualno tudi zunaj mesta.
Y žpijarsi in sMčicaral
vogal uL larhega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar.Fabris.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. = CENE ZMERNE.	• -
Avti Spumanto, Siefosk s&grebški Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste: liLzae po najzmerrejših cenah.
Hočete se prepričat??
obiščite veiika skladišča
I alarmi
zobozdravnik
ud. m
Ponte dellsT Fabra 2 1 al. Poste fciicvs
(vogal Tcrrente)	AlLi 'tt& di Londra
slik Izbor izgotovljanih oblek za mc'ke ia deCkc sos;umi za otrok3. Po^&niki, močne jope kakor tudi raznih paletotov. Obleke ra dom in delo Delavske 3blak9. "Tirolski icden, Nepiemočljivi plaSC (pristni .usrlcSki). Speoljallteta :' blago tu- in inozemskih ovarn. Izgotovlj^fo ae obloko po meri po najnovejSl icdi, točuo, ao olosz;antno po uizkih cenah
Poskusite FI- Calaiii«^ ki ie nai"
GOVO KAVO ?fOaiUlllfl finejši ia
najzdravejši kavni pridatek Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah.
= Zaloga oblek m blaga = Trst, Corso45 AlFOperaio Trst Corso 45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	224
Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne.
IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. ra


Sihio Borbes
Trat, ulica Caserma štev. 6, Trst
ima na prodaj
vsakovrstne konfekcije
kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovfce, spodnje hlače, platno, bombaževino in raciičae druge drobnarije. Vse to po aajnitjih oenah.
Trst, ulica Caserma Stev. 6, Trst.
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št. 49 (vogal Piazza C. Goldonl) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate ^ Crno^srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt va§kih SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala
VSE MRTVAŽiE PREDMETE. -- Cene ugodne.
Irevljarnica ..A lla Sartorella% Trst;
I	VIA BAMIEBl VSOOHIA ŠT. 10 (HASPBOTI « *pfllĆAME OATTI)
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz vrstno in aC cene zmerne.
s