Tragični dogodeli v luvanovi družini Petnajstletni Igor Juvan, dijak celj­ ske gimnazije, je nekje našel ročno bom­ bo. Zvečer, ko ni bilo nikogar v ku­ hinji, se je lotil nevaimega predmeta v želji, da bi bombo razstavil. Toda zgodilo se je to, kar je uničilo že pre­ mnogo mlado življenje v povojnih letih. Bomba se mu je v rokah razletela. Slarši, ki so prišli v kuhinjo, si sprva niso mogli razložiti vzroka močne eks­ plozije, ki je pogasnila tudi luč. Potem pa so videli Igorja, ki je ves okrvav­ ljen stal v kuhinji in prosil pomoči. Ranjen je bU v obraz in po telesu, ro­ ke pa mu je odtrgalo nekje pri za­ pestjih. Fanta so odpeljali v bolnišnico, toda že med prevozom je zgubil zavest in izdihnil. Kdo naj ob tako tragičnem trenutku karkoli očita Juvanovim? Njih je ne­ sreča močno prizadela. Toda ali so sa­ mo starši dolžni opozarjati otroke pred takimi nesrečami? Pravzaprav bi si nihče ne mislil, da je mogoče na Po- lulah toliko let po vojni še najti take nevarne stvari. In vendar. Trinajst let po vojni, spet nova nesreča, spet nova žrtev vojne. Podlegel je fant, ki je ob koncu vojne vekal še v posteljici. Ta dogodek je resen opomin vsem,, ki imajo stik z mladino. Ne samo staršem, učiteljem in vzgojiteljem. Vsak se mo­ ra čutiti odgovornega za varnost mla­ dine. Morda le premalo skrbimo za pra­ vilen poduk, pa naj gre to za- take najdbe orožja, ali pa za druge nevarne igre ter red na javnih prometnih žilah. PRED OBČNIM ZBOROM PODRUŽNICE DRUŠTVA DIABETIKOV V CELJU Mlada podružnica diabetičnega društva v Celju bo dne 10. aprila ob 18.30 polagala račun o svojem niti eno leto dolgem delovanju v ko­ rist svojih neozdravljvih bolnih članov. V tem kratkem času je organizirala vrsto dobro obi­ skanih mesečnih sestankov, na katerih so pre­ davali zdravniki, pacienti pa so lahko stavljali vprašanja glede svoje bolezni. Podružnica jim je oskrbela peko diabetičnega kruha, nakup slatinske vode in sira po znižani ceni ter na­ prosila za mesečni prispevek k dietni prehrani ravnateljstvo ZSZ v Celju, ki je v ta namen nakazalo znesek 500.000 dinarjev, za kar se mu vsi podpirane! hvaležni. Število članstva te mlade podružnice stalno narašča Ln ima do sedaj 116 članov. Zahvala vsem krvodajalcem Ob zaključku prvega tromesečja se najtopleje zahvaljujemo vsem onim velikodušnim daroval­ cem krvi, ki so nam v službi transfuzije pripo­ mogli, da smo lahko nudili najtežjim bolnikom dragoceno in rešilno pomoč. V tem obdobju so se našemu klicu odzvali predvsem prebivalci Šempetra v Savinjski dolini, ki so darovali preko 8 litrov krvi že v januarju in prebivalci Vranskega, ki so dali nekaj nad 9 litrov krvi. V februarju so se odlikovali zabukovški rudar­ ji, ki se kljub težkemu delu pod zemljo niso ustrašili odvzema in so darovali preko 10 litrov dragocene tekočine. V marcu pa so rudarje še prekosili štorski železarji, ki so poklonili bol­ nikom celjske bolnišnice preko 16 litrov krvi. Kot lep vzgled požrtvovalnosti omenjamo daro­ valca Slavka Kočarja in Franca JančiCa, ki sta se že 3 dni po akciji v Štorah, kjer sta dala kri, javila z večjo skupino štorskih železarjev na transfuzijski postaji in skupno z ostalimi darovala kri za težko bolnega delovnega tova­ riša, ki je nujno potreboval transfuzijo. Požr­ tvovalnost Štorjanov pa še vedno ni izčrpana, saj pripravljajo za 25. aprila ponovno krvoda­ jalsko akcijo. Poleg Železarne v Štorah prednjači v Celju trenutno teren Trnovlje, kjer je osnovna orga­ nizacija RK zbrala in poslala na odvzem 19 krvodajalcev, od katerih je skoraj večina izja­ vila, da jih ob potrebi lahko ponovno pokliče­ mo na odvzem. Upamo, da jo bodo tudi ostale osnovne organizacije posnemale in zbrale pri­ memo število prostovoljcev. Končno naj sprejmejo našo in zahvalo bolni­ kov tudi vsi oni posamezniki, ki so prišli na postajo in darovali kri iz lastnega nagiba, saj so nam ravno ti najbolj svetel vzgled požrtvo­ valnosti, ki naj bi ga posnemal vsak zdrav državljan. Toda ne samo darovalcem, dolžni smo se za­ hvaliti tudi vsem onim, ki so v teh prvih me­ secih pomagali zbirati prostovoljce, in onim, ki so akcje tehnično pripravili ter uspešno posre­ dovali pri vodstvih podjetij, da s« odobrila za darovalce krvi dan odvzema kot plačan prost dan. Ko zaključujemo prvo obdobje leta, se obra­ čamo tudi že na vse one darovalce krvi, ki bodo prišli na vrsto v bodoče, da bi nam bili prav tako naklonjeni kot darovalci doslej in bi se na-.emu klicu vedno m povsod odzvali. Okrajni odbor RK Celje Transfuzijska postaja Celje Celjski trg v tem ledna Lepa, suha pomlad je prinesla tudi na celjski živilski trg nekaj sprememb. Ne­ davno smo tožili o pomanjkanju zele­ njave, saj mimo pora in zeljnatih glav ni bilo mogoče kaj več dobiti. Zelene solate sicer res še povsod primanjkuje, toda trg je v zadostni meri založen z drugo spomladansko zelenjavo, zlasti z regratom in motovilcem. Tudi cene tej zelenjavi so v tem tednu nekoliko padle. Prav tako nas je prijetno' presenetil tu­ di padec cen pri jajcih. Za spremembo smo po daljšem času na trgu spet opazili pitane piščance (300 din za kg). Z ozirom na še vedno visoke cene mesu v mesnicah je kar ra­ zumljivo, da je gneča okrog teh piščan­ cev velika. Jabolka si pa v zadnjem času že ma- lokatera gospodinja lahko privošči, ker izgleda, da bodo kmalu dosegle ceno po­ maranč. Danes so kmetice prodajale nič kaj lepa jabolka že po 120 din za kg. Cene živilom v tem tednu so bile na­ slednje: Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir 13—14 (16—18), čebula 40—60 (50—80), česen 150—200 (160—200), fižol v. 80—100 (80 do 100), fižol n. — (50—70), solata 150—170 (140 do 250), cvetača 90 (100), špinača 100-120 (160—250), motovileč — (200—300), radič 100 (250—300), re­ grat — (150—250), zelje gl. 20 (—), zelje rib. 40 (40), repa rib, — (30), pesa 30-60 (40—70), ohrovt 25 (60), peteršilj — (70—120), korenjček 40 (20—70), koleraba — (30-40). hren — (150 do 200), kis — (30—40), por 40 (50—70), redkev 18 (30—40). redkvica 100 (—), sadje suho — (120 do 150), slive suhe 280 (—), gobe suhe — (1600), orehi celi 250 (—). orehi luš. 800 (750—800), ro­ zine 440 (—), mandeljni 1400 (—), limone 260 (—), pomaranče 210 (—), orašidi 360 (—), jabol­ ka 50-100 (70-120), mleko - (36), skuta - (IbO), smetana — (240), trdi sir — (380), maslo — (520), kure — (450—680), piščanci 300 (ISO), zajci — (200-500), jajčU 14 (14—16), ko- 45), ječmen — (40), rž — (40), kumare kisi. ^ r'iza — (40—50), pšenica — (50). oves — (40 do (120), paradižnik kons, 120 (—), gobe sivke — (100-150). Ali smo kulturni? Ze pred leti sem grajal, da spre­ jema prodajalka v pekarni um.a- zan denar in z isto roko mi odreže kruh, ki mi ga izroči kar nezavi- tega. Ce nimam aktovke, ga mo­ ram vzeti kar tako pod pazduho, kar me živo spominja na Pisker in Dachau. Grajal sem tudi, da dobimo v gostilnah komaj četr- tinko papirnate serviete. Uspeh je bil ničla. V pekarnah je ostalo vse pri starem, v gostilnah pa so mi rekli, da je poraba papirja v gostinskih obratih ogromna in da je zaradi tega režija prevelika. Ponavljam, kar sem pred leti omenil: servieta spada v režijo prav tako kakor metla, razsvet­ ljava itd. Ce pa že moramo tako štediti, potem pa odpravimo še neonsko razsvetljavo in se povr­ nimo k petrolejki, odpravimo stranišča na odplako in postavi­ mo zopet leseno utico s srčkom na vratih. V Nemčiji je papir dražji kot pri nas, ker morajo tam uvažati vso surovino. In vendar dobiš tam k jedi celo papirnato servieto, na kateri je tiskano ime restavracije, ime in bivališče last­ nika, kar servieto gotovo podraži. Koliko stane taka servieta? Sto serviet stane 119 do 200 din. To­ rej bi se režija pri celi servieti zvišala za, recimo 1,50 din! Mi­ slim, da sem pri obedu za 250 din vreden cele borne serviete! Saj se nismo ustrašili, ko smo za obnovo raznih gostiln in restavracij po­ trošili težke milijone. Pri tej kul­ turni točki pa naenkrat štedimo. Vsakemu gostu, seveda tudi tuj­ cu, mora pasti v oči restavracija s freskami in marmorno točilnico, mora pa še bolj pasti v oči borna osminka serviete. kronika nesreč v tovarni kovanega orodja v Vitanju si je poškodoval roko delavec Franc Jakob. Osemletni Anton Vrečko iz Creta si je pri sankanju poškodoval nogo. Dveletna Majda Sluga iz Prešnika pri Šmart- nem v Rožni dolini se je poparila z vrelo vodo. Dobila je opekline po telesu. Teodora Kenda iz Celja si je pri padcu zlo­ mila roko. Pri delu se je težje poškodoval na roki Jurij Lenasi iz Grobelnega. Dvanajstletna Terezija Pačnik iz Creskove pri Vitanju je padla in si zlomila nogo. Hlod je padel na nogo delavcu pri »Gradite­ lju« v Celju, Štefanu Hršaku in mu jo težje po­ škodoval. Triletna Vida Vrabič iz Grobelnega je po ne­ srečnem naklučju prišla do lužnega kamna in ga pila. Otrok je dobil težje notranje opekline. V pretepu je bil z nožem zaboden v hrbet Alojz Strnad iz Dobležic pri Lisičnem. Hrbtenico si je pri padcu poškodovala posest- nica Cecilija Polak iz Ortnice pri Bučah. Branko Dobrave iz Celja je padel s kolesom. Dobil je pretres možganov in poškodbe na glavi. Rudar Franc Šalej iz Zabukovce si je pri delu v rudniku poškodoval rebra in hrbtenico. Štirinajstletna Marija Mežnar iz Matevža pri Gomilskem je padla in si zlomila nogo. Na Zgornji Hudinji so bili napadeni Franc in Jože Glojnarič ter Ivan Kukovič. Napadalci so jim prizadejali poškodbe po telesu. Vse tri so prepeljali v bolnišnico. S kolesom je padla Štefka Jurič iz Vitanja. Dobila je težje poškodbe na glavi. Pod kolo sejalnega stroja je padel Janez Vršič iz Medloga ter dobil težje poškodbe. Pri delu si je poškodoval nogo Leopold Zu­ pane iz Rifnika pri Šentjurju. Pri padcu si je zlomil roko Oto Lamut iz Vi­ tanja. Pri sekanju drv se je močno vsekal v koleno desne noge Karel Cater iz Zagrada. Z motorjem je padel Filip Cucka z Ljubljan­ ske ceste. Pretresel si je možgane. Pri nogometu si je zlomil nogo Ivan Prislan iz Šoštanja, pri padcu pa si je zlomil nogo Sil­ vester Vasle iz Pod v ina. Nada Berger iz Celja je padla na cesti. Ne- zavestno so prepeljali v bolnišnico. gibanje prebivalstva v času od 22. do 29. marca 1958 je bilo roje­ nih 35 dečkov in 44 deklic. Poročili so se: Štefan Jager, gozdar, tehnik in Marija-Dorotejn Knndorfer, računovodkinja. oba iz Celja; Jakob Moznarič, rudar in Ljudmila Škornik, snažilka, oba iz Celja; Venčeslav-Jurij-Dušan Hus, gozd­ ni inženir iz Celja in Marta-Cirila Železnik, učiteljica iz Obrežja; Ivan Gradišnik, delavec in Zdenka Dobovičnik, zlatarka, oba iz Celja; Alojzij Točaj, delavec in Antonija Goručan, polj. delavka, oba iz Celja. Umrli: Karel Robič, upokojenec iz Celja, star 65 let; Ivan Pilko, osebni upokojenec iz Celja, star 72 let; Darinka Regoršek, otrok iz Šentjanža nad Štorami, stara 1 dan; Martin Kračun, po­ slovodja iz Zreč, star 58 let. Jožefa Koretič, otrok iz Brloga, stara 1 leto; Ljudmila Mesa- rec, pletilja iz Celja, stara 34 let; Frančiška Lindic, šolarka iz Zagrada pri Radečah, stara 14 let; Frančiška Cotič, gospodinja iz Celja, »tara 74 let: Slavko Urtel, otrok iz Krnice, star 1 dan. Martina Krempuš, otrok iz Vojnika, stara 22 dni; Ruža Gorišek, otrok iz Malega Tabora, Klara 6 mesecev; Ignac Toplak, «Tto|>reTOznik l2 Celja, star 79 let. S čim smo vas hoteli naapriliti • •. v zadnji številki smo objavili dve po­ tegavščini. Eno so domala vsi bralci takoj odkrili in to tisto, ki oznanja do­ končen sestanek za razorožitev sveta v Berlinu. Druga potegavščina pa je bila na šesti strani pod naslovom »Važno za potrošnike«. Sicer smo pričakovali, da bodo prizadeti potegnili nas, in za­ res objavili nekaj podatkov o maržah in različnih cenah v naših trgovinah. Pa niso in najbrž še dolgo ne bodo to storili, čeprav bi bil »red«. Sem in tja po Celju Potrošniki se pritožujejo, da ni mo­ goče dobiti v celjskih trgovinah sortira­ ne posode in se čudijo, da imamo v me­ stu največjo tovarno za posodo v državi, Celjani pa ne morejo dobiti posode v trgovinah. Le eni trgovini na Maribor­ ski cesti prodajajo škartirano posodo, vendar je tam taka gneča že zgodaj zjutraj, da le malokdo pride do posode druge vrste. Pravijo, da Tovarna emajli­ rane posode oddaja grosistom določeno količino sortirane posode, da pa grosisti za trgovino na drobno nimajo ničesar več, ker se že v veletrgovskem ix>slova- nju vsa posoda porazdeli. Temu je treba napraviti konec! V restavracijski dvorani hotela »Evro­ pa« kar težko odložiš plašče na obešal­ nike, ker so le-ti zasedeni skoraj v ce­ loti z jopicami natakarskega osebja, ki baje nima nikjer drugega prostora, da bi odlagalo delovne obleke. Po naših gostinskih obratih imajo za goste samo velike obroke hrane, težko je dobiti male porcije in še to le s pro­ tekcijo. Zakaj lahko nudijo v drugih mestih po gostiščih male in velike por­ cije po želji gosta in zakaj tega v Celju ni mogoče? Gostinska zbornica naj to vprašanje reši. VSTOPNINA Simfonični orkester JLA iz Beograda s svetovnim violinistom Ozimom ni mo­ gel dobiti drugega prostora za koncert, kakor gledališče s 400 sedeži. Ta koncert je bil za vsakega kulturnega človeka kulturni dogodek. Vstopnina 100 din. Avesnikov ansambel pa je dobil za svoj nastop kinodvorano Union s 720 sedeži. Vem, da Avseniki niso prišli v Celje z istim namenom, kakor beograjski simfo­ nični orkester, temveč, da nam nudijo zdravo razvedrilo, kar so tudi dosegli. Pri tem sem se le malo zamislil: 70 god­ benikov orkestra z Ozimom vred se je moralo zadovoljiti z malim gledališčem in vstopnino 100 din, osem Avseniko- vih članov pa z unionsko dvorano in vstopnino 150 din. Komentarja k temu ni treba! C. R. KDOR JU POZNA, NAJ JU OPOZORI... V ponedeljek zvečer proti osmi uri, sta se čez novi most proti Bregu peljala dva mladeniča. Eden od njiju je imel zračno puško. Nenadoma je spustil kr­ milo pri kolesu in pomeril na cestno svetilko. K sreči ni zadel. Lahko pa bi, lahko bi tudi padel, ali pa po nerod­ nosti zadel tudi koga na oknu ali na cesti. Morda sta fanta člana kakšne strel­ ske družine, ali pa ima kdo sam tako puško. Bilo bi prav, če bi mu kdo napel levite. Orožje je orožje, četudi še tako nedolžna zi^ačna puška. Cestna raz­ svetljava pa je last nas vseh in prav nič primeren cilj za take razbrzdane »kavboje«. NOVI OBRATI BENTONITA V celjskem okraju se nahajajo bo­ gata ležišča bentonita — pomembne in­ dustrijske rude. Do novembra lani je to rudo izkoriščalo podjetje GORENJE, nato pa je Železarna v Storah ustano­ vila poseben obrat s proizvodnim pla­ nom 12.000 ton za leto 1958. Ker je v tem obratu zaposlenih 60 delavk in de­ lavcev in ker so glavna delovišča raz­ meščena na izredno obširnem območju, je izvršni odbor sindikalne podružnice sklenil, naj v tem obratu ustanovijo samostojen sindikalni odbor. Iz Gornie Savinjske doline STANOVANJSKA IZGRADNJA V MOZIRSKI OBČINI Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Mozirje pri­ čakuje v letošnjem letu nad 30 milijo­ nov dinarjev dohodka. Večji del teh sredstev bo uporabljenih za dograditev stanovanjskih blokov, ki jih gradijo po­ samezna podjetja. V letošnjem letu so v načrtu nadaljnje novogradnje stano­ vanj. Del sredstev sklada se bo pora­ bilo tudi za gradnjo novih šol in uredi­ tev kanalizacije. Tudi letos bodo znatno podprli s krediti gradnjo privatnih sta­ novanj. TRI IN POL MILIJONA ZA SOCIALNE PODPORE Na območju mozirske občine je nad 150 raznih socialnih podpirancev. Naj­ več je starih onemoglih, ostali pa so bolniki TBC in revni dijaki. V lanskem letu so prejeli ti podpirane! od občinske­ ga ljudskega odbora podpor v skupnem znesku nekaj nad 3 milijone in 600 tisoč dinarjev. V letošnjem proračunu je za socialne podpore določen prav tolikšen znesek kot lani. KANALIZACIJA V MOZIRJU — RESEN PROBLEM Neurejena kanalizacija za Mozirje zlasti še za novo naselje, ki je zrastlo v zadnjih letih postaja resen problem. Odprti kanali so lahko leglo epidemij, kvarijo pa tudi zunanjo podobo kraja. Zato se je občinski ljudski odbor odlo­ čil, da bo letos vsaj delno uredil kana­ lizacijo novega naselja. Nekaj bodo pri­ spevali tudi prebivalci sami s prosto­ voljnim delom pri izkopu jarkov. ŠOLE V MOZIRSKI OBCINI V KRI­ TIČNEM STANJU Stanje šolskih poslopij je v mozirski občini zelo kritično. Temu je v znatni meri kriva pretekla vojna, ker je bilo več šol požganih in porušenih. V obči­ ni bi morali zgraditi najmanj tri nove šole. Najbolj pereče je vprašanje v Na- zarju, ki kot industrijski kraj sploh ni­ ma šolske stavbe. Občinski ljudski odbor Mozirje se je odločil, da še letos prične z gradnjo no­ ve šole v Nazarju, za ostali dve šoli pa bodo pripravili potrebne načrte. Pri gradnji nove šole v Nazarju bodo poma­ gali tudi prebivalci sami. V ta name« so zbrali že večje količine lesa. VAJENIŠKA ŠOLA V MOZIRJU — UKINJENA V Mozirju so pred dnevi ukinili Va­ jeniško šolo, ker ni izpolnjevala pogo­ jev za nadaljnji obstoj. Število vajencev je tako majhno, da se ne izplača organi­ zirati pouka. Za strokovne predmete, ki se morajo predavati na šoli, pa primanj­ kuje tudi potrebnega kadra. Vajenci, ki so doslej obiskovali vajeniško šolo v Mozirju bodo v bodoče obiskovali te­ čaje. KAZNOVANA NEPREMIŠLJENOST V soboto se je v Imenu dogodila ne­ navadna prometna nesreča; soseda st« se tako rekoč z vso silo zaletela s kami­ onoma. Ne, ni bil to nikakršen dvoboj zaradi razžaljenja časti, čeprav so iz­ menjavali psovke v najbolj drastičnih oblikah. Nepremišljeni B. T., ki še nima vozniškega izpita, si je sposodil zadruž­ ni kamion in zdirjal z njim skozi vas z veliko hitrostjo. Na sredi vasi ob zavoju pa pripelje prevoznik F. D. iz Imenega s kamionom polnim jajc. Tik pred do­ mom F. D. sta avtomobila treščila z vso silo skupaj, se v hipu povzpela kvišku kot dva konja ter s treskom zletela v grapo. Ves tovor jajc je sfrčal čez jarek ob vrtni plot in rumena brozga se je pocedila po tleh. Strojni del zadružnega avtomobila se je z zvitim želez jem one­ moglo režal pohabljenemu sosedu. Za­ radi nesreče je bil promet na cesti več ur zaprt in celo avtobus, ki vozi pošto v Bistrico ob Sotli, ni mogel prispeti n« cilj. Smola pa še je v tem, da baje lastnik kamiona F. D. nima zavarovanega avto­ mobila, a mladi B. T. nima šoferskega izpita. K sreči žrtev ni bilo, temveč je le voznik brez izpita dobil močan uda­ rec od krmila v prsa, saj je krmilo po­ šteno skrivljeno, in sedaj preboleva^svo­ jo nepremišljenost v celjski bolnišnici. Kdo bo pa povrnil škodo? Razbita jajca in krepko izlomljena avtomobila? Ver­ jetno bo mladeničevo lahkomišljenoat morala drago poravnati skupnost kme­ tijske zadruge? Drobne iz konjiške okolice Gotovo bo prav, če napišemo: — Da je stanovanjska kriza tudi v konjiški okolici resen in težek problem, saj leži na upravi stanovanjske skupno­ sti kar lepo število prošenj za dodelitev novih, primernih in ustreznih stanovanj. Seveda pa jih bo možno uspešno rešiti le z gradnjo novih stanovanj oziroma z ureditvijo dosedanjih. — Da se ibo letošnje leto v sklad za gradnjo stanovanj pri konjiški občini zbralo okoli 41 milijonov dinarjev, ki jih bo mogoče uporabiti že letos. Večina tega denarja bo uporabljeno za gradnjo stanovanjskih blokov tovarne usnja KONUS, TKO Zreče in KB s i>odjetjem LIP in KOSTROJ. Vsi ti največji inte­ resenti bodo dobili okoli 32 milijonov. Seveda pa bodo stanovanja, ki jih boČM ta podjetja zgradila, namenjena v prvi vrsti njihovim delavcem m uslužben­ cem. — Da bodo zasebni lastniki oz. gradi­ telji hiš dobili le okoli štiri milijone di­ narjev, pa še to v glavnem taki, ki se bodo do jeseni lahko vselili in s tem pu­ stili svoje sedanje stanovanje drugemu prosilcu. — Da se v Slov. Konjicah že govori o gradnji nove pekarne. Pravijo celo, da bodo načrti kmalu gotovi in da bodo z. deli pričeli že letos. V spodnjih prosto­ rih bo pekarna s prodajalno in drugimi potrebnimi prostori, v nadstropju pa bo nekaj stanovanj, ki jih bodo uredili še­ le prihodnje leto. — Da bodo v nekdanje poslopje biv­ šega konjiškega okraja preselili postajo Ljudske milice. Pred časom je bilo še govora, da bo zgradba preurejena za so­ dišče, vendar pa zdaj prevladuje mne­ nje, naj bi se za sodišče zgradila nova zgradba. ŽIVAHEN ODKUP PRIDELKOV Na občnem zboru kmetijske zadruge v Smartnem ob Paki so ugotovili, da je zadruga uspešno skrbela za napredek kmetijstva. V preteklem letu je pristo­ pilo v zadrugo 27 novih članov. Tako so sedaj v zadrugo vključena vsa kmetij­ ska gospodarstva. Ta je postala močna gospodarska organizacija, ki posega v proces proizvodnje pri svojih zadružni­ kih. Kmetijska zadruga je v preteklem le­ tu odkupila od svojih zadružnikov za 75 milijonov dinarjev blaga, od tega za 45 milijonov din hmelja. Hmeljski na­ sadi so se povečali za 6,25 ha, pridelek sam pa za 12 odstotkov. Kvaliteta pri­ delka je bila zelo dobra, saj je bilo samo 3 odstotke hmelja tretje in četrte vrst& Poljedelski odsek je priskrbel zadruž­ nikom štiri tone semenskega krompirja in nekaj nad tri tone semenske pšenice. Dobavil pa je tudi okrog 253 ton umet­ nih gnojil. Zadruga je lansko leto izdala 78 tiso* din za vzgojo strokovnega kadra ter pri- • redila 16 predavanj in krajših tečajev za svoje članstvo. Odbor pa so poobla­ stili, da prizida k sedanji hmeljski su­ šilnici v Rečici ob Paki še eno, drugo pa da zgradi v Gorenj ah, ker je nujn* potrebna. TISK SE MOČNO ŠIRI Ljudje v Smartnem ob Paki radi ber» časopise. Na Kmečki glas je naročenik 250, na Poročevalca nad 70, Pravic« okrog 30, Celjski tednik čez 60 naročni­ kov, poleg tega pa prodajo v kolportaži preko 361 različnih časopisov tedensko. Tudi število knjig je zadnja leta močn« naraslo. Šolska mladina je naročena na 307 izvodov mladinskega tiska in na 9t izvodov knjig in zbirk Mladinske knji­ ge. NOVICE IZ VELENJA Velenjčani so te dni navdušeno po­ zdravili otvoritev bifeja v tržnici, ki je prav okusno urejen. V njem lahko do­ be ves dan mrzle in tople okrepiine pi­ jače. To je prvi manjši družabni prostor v Velenju, kjer lahko delovni ljudje po končani službi ob skodelici kave po- kramljajo. Kljub tej pridobitvi pa Ve­ lenjčani že težko čakamo na zgraditev delavskega kluba, kjer bo prostora za več ljudi. Te dni so se na ObLO zbrah direktor­ ji podjetij šoštanjske občine in se pogo­ vorili o ustanovitvi p>otrošnega sklada. Podjetja pozdravljajo ustanovitev take­ ga sklada, iz katerega bodo črpali sred­ stva za gradnjo šol, zdravstvenih usta­ nov in drugih gradenj. Pri občinskem odboru SZDL pa bodo formirali sklad za kultumoprosvetno in športno dejavnost. LJUDSKA TEHNIKA V VELENJU je zaživela. Učenci osemletke so se vključili v avtomoto krožek. Filmska sekcija pa se bo verjetno povezala z ljudsko univerzo in bo po obrobnih pre­ delih šoštanjske občine prirejala kino predstave s predavanji. Javna radijska oddaja v Šmarju pri Jelšah, ki jo je organiziral Radio- Šmarje je popolnoma uspela. V nabi­ to polni dvorani so se zvrstili vsi ti­ sti, ki so po navadi ob istem času (nedeljah) pred mikrofonom šmarske radijske postaje. Na tej javni radij­ ski oddaji je govoril tudi predsednik šmarske občine tovariš Anderluh. Za pestrost te oddaje pa so poskrbeli ne­ znani talenti iz občine. Verjetno si Šmarčani podobnih prireditev se že­ lijo.