SAVINJSKI VESTNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTI MESTA CELJA, OKRAJA CELJE - OKOLICI IN OKRAJA ŠOŠTANJA LETO III., STEV. 50! CELJE, DNE 16. DECEMBRA 1950 POSAMEZNA STEV. 3 DIN Ob zaključku prevedbe delavcev Ob zaključku smo velikega in ipo- membnega dela. Vojna pošta v Rimskih Toplicah je to delo opravila kot prva v našem okra- ju, za njo Traföpostaja v Laškem in DES v Sv. Petru, nadalje vse opekar- ne, tekstilne tovarne in večina ostalih podjetij. Včeraj je bil zadnji rok za dokonča- nje prevedbe. Do 15. XII. morajo do- ibiti nazive v posamazaiiiih strokah in poklicih vsi delavci in nameščenci, ki BO za liste upravičeni. Po tem dnevu bo tekel samo še pritožbeni postopek, do konca meseca, ko bomo izibraJd reojul- tate dvomesečnega dela. Iz nerazumljivih razlogov in vzro- kov je zastalo delo na prevedbi v rudniku Zabukovca in Huda jama. Kljuto temu, da je Шо začetno delo ravno v teh .podjetjih zelo doibro lin so (bili tudi rqzultati l&pi in pravilni, se •sedaj ne premakne vidno naprej. Celo pri Železarni Štore, kjer je število de- lavcev znatno višje kot drugod, delo teče normalno in bodo delo do odre- jenega roka končali. V rudniku Pečov- niku, ki spada pod upravo Huda jama niso prevedli niti enega delavca, kljub temu, da števiilo zaposleniiih ni majhno in bo treba precej dnevov in noči, da bo ta naloga izvršena tudi tu. Izgovori o pomanjkanju dokumentov ne morejo biti olpravičl j i vi, še manj pa 'izjave, da članov komisij ni mogoče spraviti skupaj, da ni časa in FK>dob- TLo. Zavedati se moramo vsi, da mora vzporedno z rednim izpolnjevanjem letnih planskih nalog, teči tudi pre- vedba kot prioritetno delo. Važnost tega dela, odgovomast komisij in osvo- boditev istih od vsakega dela je bila neštetokrat pojasnjena »in poudarjena in je bilo potrebno to samo upoštevati. Ob zaključku tega važnega dela lahko ugotovimo, da smo se mnogo na- učili, da smo namreč v izdanih pravil- nikih o razporeditv)! del našli neka- tere pomanjkljivosti, da smo marsikje premalo obraiTiložili delavcem uredbo in navodilo ter praviilnike, pa smo za- radi tega imeli pri prevedbi težave. Premalo smo tudi skrbeli za vzgojo naših delavcev, skratka prevedba je bila za nas tudi šola, M nam bo v bo- doče mnogo koristila. Zelo zanimivo pri izvedbi te pre- vedbe pa je ugotovitev, da do danes okrajna korriisija za pritožbe proti od- ločbam o prevedbi, ni dobila niti ene pritožbe. Leto 1951 bo pokazalo ali je ta ugotovitev rezultat pravilnega dela naš!i'h komisij аИ pa delavci s pravica- mi pritožbe niso bili spoznani. Lepo bi bilo, če bi dbveljala prva navedba. Komjisije so do sedaj izvršile ogrom- no dela. Do konca meseca decembra nam preostane še tehnična obdelava 'zbraniega materiala, ureditev odločb, izdelava eumarnikov in predložitev teh okrajnemu statističnemu uradu. V kolikor bodo pni tem nastale nejas- nosti, bodo komisije dobile pojasnila na statističnem uradu ali na poverjeništvu za delo. Zavedamo se, da smo lizvršili važno delo. Kdor ga je izvršil najboljše, je največ prispeval tudi pr/borce za devijze«. 2е od daleč sem opazil majhen obrat. Zgiedal je star, podedovan od stare Jugoslavije. Z enakomernim korakom sem se bližal in že sem bil nagovorjen od obratovodje. Zelo sem bil zadovo- ljen, ko me je pospremil in pokazal stroje, razložil, kako je treba ravnati s tem in onim. Enakomerno brnenje strojev tudi ni prenehalo, ko je bila smena. Delate na dve smeni? Seveda, edino upanje, da izvršimo letni plan. Stalno sem med delavci, jih bodrim, da je njihov delovni elan še večjli. Skr- beti moramo, da ne bo nič izdatkov za prekourno delo. Smo gospodarsko po- djetje, zato smo varčevanje z odpadki, in znižanje poine lastne cene postavili na prvo mesto. Rekel sem, da so to borci za devize. Marsiikdo, le malo važnostt polaga le- seni volni, toda če pomislimo, da je nujno potrebna pri pakovanju za tran- sport v inozemstvo, ni odveč, če rečem, da kupci našega blaga silno pazijo na transportne poškodbe. Najmanjša po- škodba kvari ugledu na linozemskem trgu, na drugi strani blago ni kvali- tetno in ne moremo idobiti potrebnih deviz. Ta dva stroja, je pokazal obrato- vodja, neprenehoma opravljata Isvoje delo, toda rabili bi jih šest, da bi krili najnujnejše potrebe naših tovarn po- hištva, za potrebe keramične industri- je, emajlirane posode, številnim ste- klarnam itd. Dvakrat večja proizvodnja bli mogla biti, da bi ugodili nešteto urgencam in prošnjam. Dinamični plan se je zmanjšal od 32 na 24 delavcev. Pri eloktrični stiskalnici ua. vezanje bal je bil prej zaposlen en sam delavec, sedaj pa jo imamo že več mesecev v popraviilu. Ukvarjati se moramo z roč- no stiskalnico, kjer so zaposleni trije delavci. Njih delo je zelo otežkočeno in naporno. V pomladanskih mesecih so dalj ča- sa stali vsled pomanjkanja lesa. Za- čeli so s sečnjo in spraviilom sami. Da nes so brez skrbi, da jim lesa zaradi večmesečne zaloge ne bo zmanjkalo. Ti lin druigi luspehi nam 'dostlojno dokazujejo, da je kolektiv lesne volne skoro neviden (in dober borec v izgradnjii socializma. FBONTOVCI iz okraja KOTOR v Črni gori nam pišejo o suši Da b!o vsem našim ljudem znano, kakšno katastrofalno škodo je letos, na- pravila suša v naši državi, predvsem v ostalih republikah, objavljamo v pre- vodu pismo frontovcev Okrajnega od- bora Ljudäke Fronte Kotar (Crna go- ra), katerega smo pred kratkem spre- jeli. Dragi tovariši frontovci bratske Slovenije! Obračamio se k vam s tem pismom, 3. katerim želimo, da vas sëznan'imo, kako veliko škodo je napravila letoš- nja suša v Crni gori, a še posebej v. našem okraju oziroma v primorskih krajih naše repulblike, čeprav ste s tem pröko dnevnega tisika verjetno seznanjenli. Suša je bila tako velika, da je tudi naši najstarejši člani, očetje in stari očetje ne pomnijo. S svojih njiv smo mi komaj v dobrih letih s precejšnjimi težavami zadostili potrebam našlih kmetov in zadružniov, prebivalstva sploh, ker je naš kraj zelo kamenit in ima zelo malo orne zemlje. Pri nas je poprej e srednje si- tuiran kmet imel največ 1 ha obde- lovalne zemlje, tako da tudi takrat, kadar je bila letina dobra, pridelek od 1 ha je bil morda manjši kakor tam pri vas, v bratski Sloveniji. Povdailti vam hočemo nekaj prime- rov, kaj je vse suša napravila v našem kraju. Kadar pri nas kmetje dobro ob- delajo svoje njive je btil povprečen hektarski donos za posamezne kulture v primeru dobre letine sledeč: korulz^ 1.400 kg, pšenice I.OOO kg, krompirja 10.000 kg, paradižnika 30.000 kg, lu- cerne 4.000 kg iitd. Pridelek v tem letu pa je bil sledeč: koruze do 250 kg ali 18—20% pri normalni letini, pšenice okoli 350 kg ali 30%, krompirja 2.400 kg ali 25%, paradižnika 10.000 kg ali 30% in lucerne 650 kg aU 15% itd. Pridelek posameznih kultur je bil tudi slabši, tako da kmetovalci pri posa- meznlih kulturah niso pridelali niti to- liko, koUkor so porabili za seme. Pridelek krmskih rastlin je bil zelo slab, tako da je vprašanje prehrane živine v tem letu za nas poseben pro- blem. Krma je bila zelo slaba, ker je zaradi suše bila požgana, tako da na 1 glavo živine nimamo niti polnih 46 kg sena za zimo, kar seveda postavlja vprašanje obstanka našega živinskega fonda. Ker ne bomo mogli nabaviti krmo iza živino, bomo prisiljeni en del fonda živine poklati. Tako, bratje Slovenci, s tem kratkim pismom smo vam hoteli prikazati, ka- ko nas je suša letos zadela, in kasne težke posledice je napravil, vsled če- sar apelliramo na vas, naše brate, Frontovce, da nam pomagate, kolikor vam je mogoče, tako, kakor smo si medsebojno pomagali v toku naše he- rojske Ljudske revolucije pod modrim vodstvom našega CK-ja in maršala Tita. Tovarna usnia v Sošianiu \e izpolnila letni plan Dolg pisk tovarniške sirene je dne 7. decemlbra ob 11. uri dopoldne spo- ročil kolektivu lin okolici, da je naj- večja tovarna usnja v Jugoslaviji čast- no izpolnila svojo obvezo, dano Par- tiji in Titu — sedem dni pred rokom. Na klic sirene, so se zbrali vsi člani kolektiva v oddelku podplatnega usnja, kjer naj bi bil ta veliki in za kolektiv največji praznik v tem letu skromno proslavljen. Kolektivu je čestital di- rektor podjetja tov. Stegnar Andrej. Poudaril je, da je to zmago kolektiv lahko dosegel le z neverjetno požrtvo- valnostjo, delovno discipliino in v tesni povezavi a vodstvom podjetja, delav- skim svetom, kot ulpravnim odborom. Ti forumi v podjetju so ob podpori de- lavstva znali prekoračiti še tako ve- like težave in zapreke, katerih rezul- tat je bil, dosega velike in pomembne image. Saj je kolektiv kljub raznim težavam izpolnil letni plan 24 dni pred rokom. Slavnosti te pomembne zmage ko- lektiva Tovarne usnja Šoštanj so pni- sosívovali tudi — gen er alma j or in ljud- ski poslanec okraja Šoštanj — tovariš Stante Peter-Skala, sekretar OKKPS Šoštanj, tov. Marolt Jože in član bi- roa OKKPS Šoštanj — major Mehle Janko. Po pozdravu direktorja podjetja, je spregovoril generahnajor, tov. Stante Peter, ki je kolektivu iskreno čestital in med drugim dejal, da je lizpolnitev plana v Tovarni usnja Šoštanj ponov- ni dokaz vsem klevetnikom naše drža- ve in ljudstva, kako se bori naše de- lovno ljudstvo, da bi čim prej doseglo svoj cilj, t. j. neodvisnost in sociali- zem. Tov. direktor Stegnar Andrej je ob zaključku svečanosti predlagal in spo- tzval delovni kolektiv, da še v naprej pokaže isti delovni elan tako, da bo koncem leta plan prekoračen za 7%. Delavci so ta poziv sprejeli z navdu- šenjem ter obljubili, da bodo dali vse od sebe in obvezo tudi častno izpolnili. V. S. DOBRO PRIPRAVLJENI bodo izvedli volUve v šoštanjskem okraju je mnogo mia dinskih aktivov, ki se resno priprav- Ijajio na volitve. Številni delovni uspe- hi in obveze, ki jih beležijo razni ak- tivi v predvolivnem tekmovanju in pripravah prepričljivo dokazujejo, da hočejo obnoviti mladinske vrste. Mla- dina je prišla do spoznanja, da so v mnogih aktivi.h hila mladinska vod- stva nedelavna, niso znala mladine' pridobiti in jih zainteresiirati; zato bo- do izbiri novih vodstev posvetili po- sebno pozornost in izvolili najboljše. Na predvolilnih sestankih so dobro preštudirali material XIII. plenuma CK LMS, zaključki pa so jim kažipot za bodoče delo. Mladina OLO je pred- lagala docela staro vodstvo, saj je v tem letu imela mnogo uspehov. Pro- stovoljno so delali pri gradnji stano- vanjske (Zgradbe, kjer bodo nadaljevali delo tudi v ziimskem času. Pridohili so mnogo naročnikov »Mladine«; za pro- računsko leto 1951 ibodo prispevali 3000 din. Novinšek Marijo, članico KP, So grajali, da je nedelavna, da mladini ne nudi pomoči in s tem kvari ugled mladinskemu aktivu. Podobno je na- pravila itudli mladina »Gradljsa«; iz- kij učili so mladinko Kasesnik Lojzko, ki je morala na sestanku pred mladino položiti izkaznxo. Na siestanku se je mnogo mladine prijavilo v smučarsko sekcjo in v druge panoge fizkulture; v kandidatno Lsio ipa so postavili naj- boljše mladince. Mladina mestnega aktiva ne zaosta- ja. Sprejeli so obšiiren program za šest- mesečno tekmovanje v čast 10. oblet- nice OF, katerega pa so že začeli iz- vajati. Utrdili in ra-šir^ili so padalsko društvo ter organizirali razna predava- nja o poletu in skakanju, saj je v Šo- štanju mnogo mladine, ki ima bogate izkušnje iz praktičnega udejstvovanja. S prostovoljnim delom so uredili ;in obnovili smučarsko skakalniico, na ka- teri bodo lahko izvajali 30 metrske skoke. Organizirali bodo smučarski te- den, kjer se bodo pomirili z najbolj- šimi zagrebškimi smučarja. Dobro se pripravljajo za tekmovanje in volitve še aktivi v Nazarju, Šmart- nem ob Paki in drugod. Na ta način bodo dali kar največ od sebe in tako tjokazali ' ljulbezen do Osvobod)ilne fronte. 'P. Važno za vse naše naročnike in čitatelje Sprejemamo nove naročnike Ker ho prihodnje leto naklada na- šega lista višja kakor je bila letos, bomo lahko sprejeU naročila v večjem obsegu kot doslej. Dosedanje naročnike, kot tudi nove interesente, ki želijo prejemati naš list v letu 1951, obveščamo, da se lah- ko naročijo nanj že sedaj, in sicer pri upravi »Savinjskega vestnika«, Celje, Titov trg 1, vsak delavnik od 8. do 14. ure ali po pošti s tem, da nakažejo na- ročnino na Isti naslov in na bančni račun ipri Komunalni banki v Celju štev. 620-1-902000-4. Prihodnje leto Ibo izšel tednik 30 krat na 4 straneh in 22 krat na 2 stra- neh. Zato bo naročnina nekaj večja kot letos. Celotna naročnina bo 145 di^n, polletna pa 72 din. Naročnikom iz okraja Celje-okolica prilagamo že v tej številki položnice v ta namen. Ostali jih bodo sprejeli v naslednjih številkah. Vsakdo naj na nahrbtni strani položnice naznači za katero dotoo nal^azuje naročnino. Obenem opozarjamo zaostankarje, naj naročnino takoj poravnajo, sicer jim bomo list prenehali pošiljat. Ker je naročnina itak že nizka ter da bH zmanjšali administrativne posle upra- ve naj interesenti naro'čajo Ust celo- letno ali vsaj polletno. Da bo uprava redno poravnala svoje obvqinosti do tiskarne in 'drugih, bo- mo v bodoče prisiljeni pošiljati list le tistim naročnikom, ki z naročnino ne bodo v zaostanku. Iz tega razloga tudi ne bomo upoštevali naročil brez isto- časnega nakazila naročnine. Uprava »Savinjskega vestnika« Lip Nazarje zavlačuje dobavo drv vojnim invalidom Kljub dejstvu, da ima Okrajni od- bor vojaških vojnih invalidov vse po- trebne nakazniiice in dobavnice iza pre- jem drv, ki so namenjene za zimsko kurjavo vojnim linvalidom in vdovam, teh drv še do danes ni prejel. Kon- trolna komisija je na urgence OO ZVVI odgovorila, da dobavo zavlačuje LIP iz Nazari j, z izgovorom, da je v prvi vr- sti kurtivo namenjeno izvozu in JA, Nihče ne oporeka iprvenstveni važnosti tem dvem činiteljem, čudno pa je, da so drva že od spomladi pripravljena za prevoz, a stranke jih ne morejo do- biti, čeravno je že eima tu. Invalidi v Šoštanju so proslavili DAN REPUBLIKE Invalidi šoštanjskega okraja so pro- slavili sedmo obletnico Dneva Repub- llike na zelo svečan način skupaj z de- lovnim kolektivom invalidskega pod- jetja. Proslave so se udeležili inva- lidi in vojne vdove tudi iz najholj od- daljenih krajev šoštanjskega okraja. Pri proslavi je sodelovala godba iz to- varne usnja, moški pevski zbor SKUD »Kajuh« in devetletna pionarka Mar- jana Skraber z recitacijo »Pesem o delu«. Poleg govorov so vojni invalidli s pomočjo organizacije AF2 obdarili najpotrebnejše invalide in vdove z le- pimi darlili. Na proslavi je bil odlikovan z redom Bratstva in edinstva druge stopnje se- kretar Slavko Kmc, starši padlega borca Zvonka Stajnberg pa so daro- vali 1000 din za socialni fond. MILADA ŠMID: Spomini na Tončko Čečevo (Konec) Nekoč se je pripeljal dz Maribora standartenfirer Zorker, ki me je cele ure brezuspešno zasliševal. Pretepal me ni, pa saj je imel za to svoje ra- beljske hlapce. Ponujal mi je cigarete, ter se •spustil z menoj v debato o po- litiki, v obraz sem mu rekla, da bo Nemčija vojno lizgubila, da so vsi na- rodi zoper njo, ker izvaja tak teror. Hi- navsko se je izranl, da sicer spoštuje moje junaštvo, vendar pa da me mo- rajo likvidirati, ker sem glavna dušev- na voditeljica komunizma. Moja obstreljena noga se ni hotela za- celiti, ustreliti pa me še niso hoteli, ker so mislili, da bodo po daljšem »ob- legavanju« vendar kaj od mene izve- deli. Zato so me poslali v Gradec v jetniško bolnico. Do poznega mraka sern citala knjige, oči nisem žaliila, vedoč da jih itak ne bom potrebovala. Ko so me za silo ozdraveli in me poslali nazaj v Celje, sem mislila, da me bodo naj- brž tam ustrelili. Celjski gestapovci so mi žugali, da me bodo poslali na tak kraj, kjer me bodo jetniki, ki so zaprti zaradi sodelovanja z menoj, sa- mi mučili in umorili. Paznica Zorijan je pošiljala mene vsak dan na hodnik po vodo. Nekega dopoldneva me prosi Cečeva, če sme iti ona Po vodo namesto mene. Zari j a- nova je dovolila. Vrnila se je iz vodo pa ni nič povedala zakaj je želela na hodnik. Ko je paznica odšla ml je rek- la, da lima težke slutnje, in da jo slut- nje nikoli ne varajo. Nekaj ur nato so se vrata celice odprla in paznica Tuš je poklicala Tončko. Pomenljivo me je pogledala, češ, sedaj vidiš, da moje slutnje niso bile prazne. Ni se več vrnila v celico. Cez tri dni nas je paznica vodila na izprehod po dvorišču. Prišle so jetnice tudi iz drugiih celic. Zagledala sem med njimi Cečevo, glavo je imela po- vito s cunjami, komaj je hodila. Ko sva se pri sprehajanju srečale, mi je uspelo z njo spregovoriti nekaj besed. Rekla mi je, da je bila takrat na hod- niku izdana. Ko sem jo vprašala kdo jo je izdal, je pokazala na neko O T iz Ormoža. Več nisem mogla vprašati. Mene z materjo so prestavili v drugo celico. Paznica Tuš je rekla, da médve govoriva sikozi okno z jetnicama v dru- gih celicah. Istotako so v to celico prestavili tudi Melher Marijo in Kro- novšek Justino iz Maribora. Na pepelnično sredo 1943 so v Ma-. riiboru zopet streljali. Takrat so ustre- lili mučenike, ki so j'ih imeli na krvavi razstavi v Celju. Med njimi je bila tudi 18 letna partizanka Puncer Marta iz Savinjske doline. Painice so pravile, da je ta deklica pred ustrelitvijo od groze popolnoma osivela. Mislila sem da so s temi žrtvami ustrelili tudi Tončko, pa ni bilo tako. Nekaj dni po tem streljanju so pri- vedli Cečevo v našo celico. Na sebi je limola raztrgano obleko, na golih nogah bele sandale, drgetala je od mraza. Vprašala sem jo kaj se je zgodilo z njo, ko jo je paznica Tuš poklicala iz celice. Pripovedovala mi je naslednje: »Ko sem šla na hodnik po vodo, ni bilo paznice zraven. Pokukala sem sko- zi linico neke male celice. V jijej sem zagledala aktivistko Smid iz Maribora in znanko O T iz Ormoža. Šmidova me je vprašala kaj naj govori pri zasliša- nju, nakar sem ji odgovorila, da naj taji kar se da. O T je ta pogovor iz- dala gestapovcem, kar sem pozneje pri zaiaiišanju spoznala, ko so me zaradi tega pretepali, metali in hodili po me- ni. Od udarcev mi je teklo iz ušes, po životu pa sen» imela polno ran in hudo vročino. Dali so me v splošno bolnico, nato pa nazaj v bolniško sobo jetniš- nice. Sedaj pa ne vem kaj nameravajo z menoj — najbrž me bodo umorili.«" Cečeva Tončka je bila res ena nai- plemenitejših komunistk. Vsaki sojet- nici je pomagala, z vsemi je bila pri- jazna, če je pa od katere do/oila kak košček kruha, ga je razdelčla tako, da je vsaka nekaj dobila. Nikoli ni bila čemerna, vedno je prepevala partizan- ske pesmi, vedno je bila nasmejana. Vse smo jo občudovale, ona je res pre- zirala smrt in mučenje. Ena najplemenitejših deklic v naši celici je bila Rajh Nadica iz Ljutomera. Ta je podarila Tončki topel baržunast plašč in močne čevlje. Ko so Tončko kmalu na to poslali s transportom v Aušvic je bila vsaj oblečena. Veliko ljudi, ki so poznali to heroj- sko ženo, mislijo, da je bila ustreljena. Pa ni bilo tako. Namenili so ji počasno umiranje v najzloglasnejšem taborišču smrti — Aušvicu. Tam so ji naše linter- niranke pomagale lajšati trpljenje. Us- pelo jim je, da so pri jetnicah, katere so imele funkcije, izposlovale Tončki lažje delo in sicer, da je merila bolnim vročino. Ni bilo mogoče ohraniti to dragoceno žvljenje, dobila je kužno bo- lezen in umrla. Tako je končala pot svojega trdega življenja, borka in ju- nakinja, katere življenjski smoter je bil zmaga nad izkoriščanjem in zati- ranjem delovnih ljudi. Zapustila je med našimi vrstami najglobljo vrzel, nikdar je ne bomo pozabiK. Večna slava ženi heroju, Antoniji Cečevi! - Stev. 50 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 16. decembra 1950 Stran s; KULTURNI PREGLED „SAVINJSKEGA VESTNIKA" PRED STOPETDESETIMI LETI 3. decembra 1800 se je rodil France Prešeren, otrok ponosne Gorenjske. Strme, kamnite planine so se v svoja večniL mogočnosti vzpenjale nad do- movjem z izibelko človeka, ki ga je ro- dilo naše ljudstvo iz najžlahtnejših so- kov svoje biti. Bilo je to leto dni po Puškinovem rojstvu lin v dobi, ko so gesla francoske revolucije, čeprav v svoji domovini po napoleonski novi go- spodi zmaličena, prodirala v svet in ga pretresala. Majhna, ozka domovina je rodila ve- likega sina, ki je moral prerasti njen okvir in njen čas. Skozenj je drhtel utrip vsega človeštva, ga dvigal iz te- snih razmer in ga spet vračal malemu domačemu svetu, iz katerega je izšel, vezan nanj z vsemi žilicami ljubezni na življenje in smrt. Tedaj reakcionarni političini (jerobi »p>obožnega in ponižnega« slovenskega naroda, ki pravzaprav niti še nd bil narod, so skrbno zapirali v slovenski hiši vsa okna, da ne bi zkoznje zapi- hila sapa 'iz demokratičnega, borečega se sveta. V tej hiši sami pa je izpre- govoril Prešeren v pesmi, ki je bila dih kljiibujočega, naprednega člove- štva, prinašajoč burjo, ki ruši oblast lažnih malikov in osvobaja svet. Nje- gov glas je bil glas tega ljudstva sa- mega, ki se dviguje iz tisočletnega tla- čanskega trpljenja. In vendar je pesnik pel, kakor da poje le samemu sebi in ozkemu omizju, ko je tako izgodaj iz- pregovoril, prehitevajoč razmere, rodo- ve in čas. Razumeli pa so ga nasprot- niki in mu niso prizanašali. Prešeren pa je pel, boreč se z bedno stvarnostjo, zagledan v bodočnost. Blizu leta re- volucij 1848. je zapel »Zdravljico« kot izipovedovalec vere v poslanstvo svo- jega naroda in napovedovalec daljne bodočnosti, »ko oblast in z njo čast, obiilnost bodo naša last«. Ze v Krstu je vedel, da »tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto vol'jo vero in po- stave«. Ni dvomil, da najde njegov narod svoje mesto med enakopravnimi narodi sveta, združeni v demokratični človečnosti: »Žive'naj vsii narodi!« Šele po -svoji smrti je nesmrtni pe- vec — prerok osvojil svoje ljudstvo in ljudstvo njega. Nikoli pa mu ni bil bližji in dražji kot v letih narodno- osvobodilne borbe. V krvavem žrtvo- vanju iza svobodno življenje je sloven- sko ljudstvo vodila tudi njegova pesem 'in ga bo spremljala še dalje k popolni izgradnji vseh pogojev srečnega živ- ljenja, kakor ga je vreden — Prešer- nov narod. F. Roš. Kakšen bo končni uspeh po polemiki o celjski literarni reviji Po vsej tej široki diskusiji je ured- ništvo nmenja, da je polemika v ča- sopisu postala že manj aktuelna, kot bo važen sklep vseh polemičar j ev, ki, naj rodi tudi uspeh. Mnenja so se žei v polemiki križala, zato je pričakovati.i da pogovor o izdajanju almanaha, re-' vije ali periodične revije ne bo preveč enoglasen. Zato smo prepričani, da ses bodo iniciatorji res temeljito pomenili, pri čemer bo vsaka utopija dizključena.! ALI NAJ IMA CELJE SVOJO KULTURNO REVIJO?... nam piše tov. A. Aškerc: ' Na to vprašanje lahko odgovorimo, če pregledamo položaj mesta Celja v naši skupnosti in istočasno ugotovimo, kaj tej skupnosti nudi in kaj ji dol- guje. Ne bo težko ugotoviti, da tudi da- nes Celje ni nič manj važen činitelj v našem gospodarskem žiivljenju, kot kdaj koli v preteklosti. Nasprotno, lahko trdimo, da se v Celju ni doslej še nikoli toliko ustvarjalo kot se u-. stvarja danes. Delavci v naših tovar- nah iizpolnjujejo svoje naloge z visoko zavestjo, enako tudi kmečko prebival- stvo v okolici v veliki večini po svoje prispeva k skupnim naporom. Delamo, ustvarjamo in živimo. Ce pa iščemo vsemu temu odraza; na kulturnem polju, lahko takoj vidi- mo, da tu ne gremo vzporedno z osta- limi uspehi. Toda tudi tu smo dolžni skupnosti dati to, kar dajemo (djru- god. Kulturno življenje mora biti odraz vsega skupnega življenja 'in slika stremljenj in naporov. Zaostajanje na: tem področju mora nujno učinkovati; negativno. Zanimanje za to vprašanje, ki ga je sprožila anketa o kulturni reviji, je' vsekakor hvailevreden pojav. Zdi sei mi, da je težišče problema treba ču-^ titi v sedanjosti poleg katere bomo mogli, če stojiimo tu na jasnem stali- šču, tudi 'po-avilno in uspešno sipre-^ jemali pobude iz naše kulturne tra- jemati pobude iz naše kulturne tra-i Vsi; čutimo, da je prav to naše po- dročje še nesistematično obdelano in: je (zato potrebno predvsem intenzivno; in organizirano znanstveno delo. Tu so; po'kliicani vsi kulturni in znanstveni; delavci v Celju in okolici, da sprego-' vorijo svojo besedo. Poživeti je treba znanstveno delo na vseh področjih lin' tako ustvarjati solidne pogoje za isha-, janje znanstvenh razprav litd. Ni dvo- ma, da so v Celju sile, ki bi lahkO; dale skupnosti več kot dajejo danes.' V kolikor jih ta anketa mobilizira, je^ gotovo njena zasluga. Vsak napredek na katerem kola po- dročju našega kulturnega življenja mo-^ ra biti pri srcu vsem. Zavedati se mo- ramo, da je vsaka pobuda vredna u-- poštevanja in zanimanja. Izvedba pro- blema, pa je stvar temeljitih premisle-; kov, pri katerih nas morajo voditi istočasno vidiki dolžnosti našega celj- skega okoliša in istočaisno vidiki dolž- nosti do naše širše življenjske in kul- turne skupnosti v slovenskem lin obče- človeškem merilu. Ce upoštevamo vse to, mislim, da lahko zaključimo, da bi bili v Celju dani pogoji vsaj za letni almanah ali zbornik. Vsekakor pa bi se moralo in- tenzivnejše kulturno življenje v Celju odražati tudi v prispevkih v naše centralne revije. UPRAVNIK CELJSKEGA MUZEJA A. STUPICA SE JE TUDI IZJASNIL ZA ZBORNIK... Človek je v петаД zadregi, içiise tov. Stupica, za novo in originalno ute- meljitev celjske revije! Saj smo čitali že lepih ipobud in misli, s katerimi se strinja sleherni kulturnik, kateremu je celjska kultura življenski živec. Ce pridenem, bolj poklicaniim od mene, nekaj obrobnih pripomb, bodi to za- radi ipopulariizacije celjske revije in manj zaradi stvarnih razlogov. Kar od- krito bom priznal — za redno izha- janje revije se kar ne morem ogreti, preveč ovir ji bo v napotje, prepričan pa sem, da je za almanah dovoljno število kulturnih piscev. Almanah ali zbornik pa ima to prednost, da zibira uredništvo rokopise v miru brez ter- minov — in ko je vse zbrano gradivo »prevejano« se lizroči tiskarni. Lahko se primeri, da gradivo preseže obseg almanaha, no, tedaj 'pa je »želazna re- zerva« v skrbnih rokah — in redno iz- hajanje revije je s strani piscev že zasigurano. Iz muzejskih disciplin se nam odpira v celjskem almanahu široko polje, saj se dado napisati strokovne razprave v prikupni obliki za širok krog čitate- lj ev. Je tu recimo arheologija, načrt- na iskopavanja iz leta v leto bodo da- jala dovolj novega gradiva. Tu je^ et- nografija, saj je naše področje slabo raziskano, ni dvoma, ta panoga bo imela veliko število čitatelj ev. Ne po- zabimo, da žive v (našli sredji daleč znani narodopisci. Da ne prezrem,. no- vejšega intenzivnega dela na polju NOB — že prihodnje leto si obetamo bogato žetev, ki bo menda senzacija za razvojni oris NOB našega območja. Problemi o zaščiti kulturnih spome- di;kov, intepretacija spomenikov, od- pira človeku celo serijo razprav. In končno se naj naša lokalna Literama zgodovina tudi zrcali v celjskem zbor- niku, vendar bo o tej zvrsti lažje spre- govoril slavist, ne poizabiiti še celjske zgodovinarje in glasbenike. Moja vroča želja pa je, da se najde v zborniku prostora in sodelavcev za likovno u- metnost tako histori'čno kot zgodovin- sko. TOVARIŠ KROFLIC JE OPOZORIL TUDÍ NA NEIZOGIBNE TEZAVE IZDAJANJA REVIJE Bral sem razprave celjskih kultiimáh delavcev v zadnjih številkah Celjskega tednika in Savinjskega vestnika za- radi izdajanja kulturne revije v Celju. V bistvu nikakor ne morem oporekati trditvam po potrebi take revije. Pi- satelji dr. Jože Tominšek, Vladimir Levstik, dr. France Kotnik, prof. Fran Roš, prof. Grobelnik, magister Gradiš- nik, Krašovec so s svojimi prispevki o tej zadevi dokazali, da je potreba po taki reviji nujna. Zamiislil sem se še bolj, ko me je tovariš urednik opomnil iza prispevek o tej zadevi. Pri izdajanju revij na sploh so veli- ke težave. Posebno zaradi uredništva, založništva, gospodarske osnove in za- radi izdajanja bodo velike težave. Po- 'glejmo si jih. Uredništvo take revije mora biti v močnih rokah. Ne trdim, da ni v СеЦи človeka, ki bi bil kos tej nalogi, ven- dar tisiti, ki so naj'bolj sposobni, so s svojim delom prezaposleni in že pri tem vprašanju vidim veliko zapreko. Časnikarska polennika naj se »pre- nese« k plodnemu sestanku vseh kul- turnih delavcev v Celju, Id se bodo pomenili o nadaljnjem delu. Izbrati án zadolžiti ljudi, ki bodo z zavihanimi ro- kamso nam soListL tov. Modic z ar