Leto LXXn, St. 25 Preis - cena L 1 Uredništvo uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31 60 lir. Cek rafi Ljubljana 10.650 ca naročnino, in 10.394 za Inserate Rokopisov ne vračamo FtiBKUAK 1V44 t TOKfcK Schwere Verluste der Bolsehewisten in der Abwehrschlacht Siidlich Pogrebischtsche iiber 10 sowjetische Schiitzen-divisionen und mehrere Panzerkorps zerschlagen - Wieder 44 Terrorbomber abgeschossen - 5 Schiffe mit 32.000 BRT, 10 Zerstorer und Geleitfahrzeuge, sowie 3 Landungsschi.fe des feindlichen Nachschubverkehrs versenkt DNB: Aus dem Fiihrferhauptquartier, 31.1. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannti Siidwestlich Dnjepropetrowsk traten die Sowjets mit mehreren Schiitzen-divisionen, von Panzern und Schlachtilie-gern unterstiitzt, zum Angrilf an. Sie vvurden bis aui einen Einbruch, gegen den ein Gegenangrifl ang^etzt ist, unter ho-hen Verlustcn abgewiesen. Wahrend nordwcstlich Kirowograd zahlreiche feindliche Angriffe zerschlagen vvurden, dauern siidwestlich T s c h e r -k a s s y und siidostlich Belaja Zer k o w die schweren Kampfe mit vordrin-genden feindlichen Kampfgruppen an. schoss bei diesen Kampfen mit seinem Tiger 25 sowjetische Panzer ab. In Sfiditalien trat der Feind aus dem Landekopi von Nettuno heraus mit starken Infanterie- und Panzerkraf-ten zum Angriif nach Norden und Nord-osten an. Glcichzcitig stcigertc er an der i Siidfront seine Angriffe, besonders im Raum Minturno-Cassino zu gros-ser Hefiigkeit. Die Erfolge dieser Gevvalt-anstrengung des Feindes waren gcring, umso grosser aber seine Verluste. Mehrere Einbriiche in unser Hauptkampffeld vvurden durch entschlossene Gegenangrif-ie beseitigt, an anderen Stellen wird noch gekampft. Ober neunhundert Gefangcnt Fiihrer je govoril ob enajsti obletnici prihoda na oblast V tej vojni je lahko samo en zmagovalec in to bo ali Nemčija ali pa Sovjetska Rusija Anglija je doigrala svojo vlogo na celini — Ta vojna bo navzlic vsem zlodejstvom naših nasprotnikov vodila do največje zmage Nemčije Durch Vorstosse unserer Panzerverbande blieben in der Iland unserer Truppen. hatten die Bolschevvisten schvvere Ver- luste. Bei den Angrillskampfen im Raum siidlich Pogrebischtsche vom 24 bis 30. Januar 1944 zersehlugen Truppen des Heeres und der Waffen-SS unter Fiihrung des Generals der Panzertruppen Huber, vvirksam unterstiitzt von Verban-den der Lultwaffe, iiber zehn sowjetische Schutzendivisioncn und mehrere Panzer- Luitangriife auf unsere Flugpliitze in Oberitalien kosten den Gcgner 18 Flugzeuge, die durch unsere J"ger und Fl&kartillerie abgeschossen wurden. Am Vormitag des 30. Januar drangen nordemerikanisehe Bomber bis in den Raum Braunschvveig-Magdebnrg vor. Durch Bombenwiirie entstanden an einigen Orten Schiiden und geringe Ver- korps. Die Bolschewisten verloren in die- l«ste unter der Bevolkcrung. Trotz ser Zeit 650C Gelangene und iiber 8000 schvvieriger Abwehrbedingungen wnrden Tote. Siebenhundert Panzer und Sturm- »n heftigen Luftkamofen 26 ieindlicht geschiitze, 680 Geschiitze, 340 Panzer- Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige buchsen, mehrere hundert Kraftfahrzeuge Bomber, abgeschossen. Am Sonntag Abend sovvic zahlreiche andere Waifen und son- griffen die britisehen Terrorbomber aus- stiges Kriegsgerat wurden vernichtet oder erbeutet. Die westfalische 16. Panzer gedehnte Gebiete der Reichshaupt stadt an. vvodurch schvvere Schaden in division unter Fiihrung des Gcneralmajors Wohnviertcln, an Kulturbauten, sozialen Back u. ein unter der Fiihrung des Oberst leutnants Bake stehendes schweres Pan-zerregiment haben sich hier besonders bewahrt. Zvvischen Pripjet und B e r e s i n a vvurden auch gestern alle sowjetische Durchbruchsversuche in harten Kiimpfen Einrichtungen und offentlichen G^banden entstanden. Die Bevolkerung erlitt Verluste. 44 feindliche Bomber wurden nach den bisher vorliegenden Meldungen vernichtet. Einzelne Storflugzeuge vvarfen Bomben in Westdeutschland. Der feindliche Nachschnbverkehr. be- abgewehrt, einige iirtliche Einbriiche ab- sonders ein im N o r d m e e r narh Mur- gericgelt. Zvvischen Ilmensee u. Finnischem Meerbuscn konnten die Sowjets trotz ortlicher Abwehrerfolge unserer Truppen mansk laufender, sehr stark gesichcrter Geleitzup, vvurde durch unsere Untersee-boote mit gutem Erfolg ančegriffen. Ffinf Schiffe mit 32 000 BRT, 10 Zerstorer und in mehreren Abschnitten vveiteres Gel'in- I Geleitfahrzeuge sovvic 3 Landungsschifle do gevinnen. Die schvveren Abwehrltamp-fe in di<-sem Raum dauern mit unvermin- wurden versenkt, 3 Flugzeuge abgeschossen. M"! der Vernichtuni« vveiterer pa Nemčija zlomljena, se nobena druga država v Evropi ne bi utegnila učinkovito zoperstaviti novemu hunskemu vdoru. ("e no bi zmagala Nemčija, bi bila usoda držav severne, srednje in južne Evrope v nekaj mesecih odločena. Zalimi pa bi sledil v najkrajšem času. Deset let kasneje bi najstarejši kulturni kontinent zgubil bistvene poteze svojega življenja. Nam vsem tako draga slika več ko dva in pol tisočletnega kulturnega in materialnega razvoja bi bila izbrisana, narodi kot nosilci le kulture in predstavniki duhovnega vodstva narodov pa bi počasi ginili kje v gozdovih ali močvirjih Sibirije, v kolikor že ne bi bili likvidirani s strelom v tilnik. Da je danes nemški narod v stanju, da vodi lo usodno odločilno borbo za svoj obstoj in obstoj vse evropske celine, se zahvaljuje onemu milostnemu božjemu vodstvu, ki je po dolgem boju za oblast že pred enajstimi leti dopustilo narodnemu socializmu zmagovito doseči zastavljeni cilj. Brez 30. januarja 1933 in brez narod-nosocialistične revolucije, brez njenega ogromnega notranjega očiščevalnega in obnovitvenega dela ne bi bila Evropa imela danes činitelja, ki bi se utegnil učinkovito zoperstaviti boljševiškemu kolosu. štiri velike naloge Štiri velike naloge so bilo zato med mnogimi drugimi v letu 1933. postavljene iu od rešitve teh nalog je bila odvisna ne samo bodočnost Nemčije, temveč rešitev Evrope, da, morebiti celo vse človeške civilizacije. 1. Nemčija je morala z rešitvijo socialnih vprašanj zopet priti do izgubljenega notranjega družabnega miru. 2. Socialnopolitično zedinje naroda so je moralo dopolniti z narodnopolitičnim, to se pravi, namesto ne samo političnega, temveč tudi državno raztrganega telesa Nemčije je morala stopiti narodnosociali-stično zedinjena država, ki je morala imeti takšen ustroj in vodstvo, ki sta bila lahko sposobna, da sta se uspešno zoperstavila in vzdržala tudi najtežje napade in najtežje preizkušnje bodočnosti, 3. Narodno in politično grajena zedinjena država je imela nalogo, da takoj ustvari takšno vojsko, ki bo mogla zadostovati nalogam lastnega uveljavljanja. Potem ko je ves svet odklonil vse nemške ponudbe za omejitve v oboroževanju, si je morala Nemčija preskrbeti temu odgovarjajočo lastno oborožitev. 4. Da je sploh lahko z izgledi na uspeli ščitila svoj obstoj v Evropi, je bilo potrebno zedinjenje vseh onih držav, v katerih prebivajo Nemci ali pa so predstavljali prostore, ki so nnd eno tisočletje pripadali k Nemčiji in ki so bili narodno in gospodarsko neizogibno potrebni za ohranitev Nemčije, to se pravi za njeno politično-vojaško obrambo. Karkoli velikega je bilo v tem času storjenega, na čelu vseh del narodno-soeialisličue rcvolucijo je brez dvoma obnova nemške narodne skupnosti, prav tako pazljiva kot vztrajna preosnova nekdanje razredne države v nov socialistični organizem kot ljudske države. Kajti zgolj s tem je postala Nemčija imuna proti ! vsem boljševiškim poskusom okužitve. Tudi vojska je bila vključena v ta razvoj. Nad 60% mladega častniškega zbora je i iz moštva in ti tvorijo tako most k sto-tisočem delavcev in kmetov ali pripadnikom majhnega srednjega stanu. Nekoč bo | v zgodovini označeno kot eden največjih I uspehov, da je pri tem v tej veliki državi uspelo uvesti in izvesli socialistično revolucijo, ki jo brez uničenja narodnega premoženja in brez sleherne omejitve j ustvarjalne moči starih stanov dosegla popolno izenačitev vseh. Ta razvoj bo narodni socializem v nezmotljivi odločnosti nadaljeval. S tem pa bo odvzel tudi mednarodnemu židovstvu vse temeljne točke za notranje uničenje našega narodnega telesa. Narodnosocialistično skupnost tako že sedaj lahko smatramo za nedotakljivo središče slehernega evropskega sainouveljavljanja. Kajti zgolj lista država, ki bo v svoji notranjosti popolnoma brez vseli nesocialnih infekcijskih žarišč, se bo lahko z gotovostjo tudi na zunaj zoperstavila boljševizmu. Svetovna vojna iz leta 1939 bo nekoč prešla v zgodovino kot gigantska ponovitev procesa proti stranki v letu 1924. Kot je tedaj ta za uničenje pokreta nameravani napad razširil naše ideje naravnost s silo eksplozije po vsej Nemčiji, tako bo ta borba v malo letih odprla narodom oči o židovskem vprašanju; in narodi bodo smatrali nnroiliiosociulistieni odgovor in njegove ukrepe za odstranitev tega vprašanja prav tako za posnemanja vredne kot samo oh sebi umljive. Du je dala narodnosonialislična revolucija nemškemu narodu orožje za samo uveljavljanje, ne more nič močnejšo dokazovali kot to dokazuje gigantska borba, ki sedaj že pet let besni. Ta borba ne more zavzeti nobenega drugega po-lekn, kot ga je doslej zavzela še vsaka druga velika borba na tej zemlji. Zalo lahko dogodki v vojni samo vznemirjajo onega, ki se še ni naučil zgodovinsko niti gledali niti misliti. Pot od vizije polslepega vojaka v letu 1918. do realnosti narodnosoclalislične državo v leut 1944 je bila ogromna in golovo te-iavnejša kot pot današnje Nemčije do končne zmage. Da bo pa na koncu tega boja stala zmaga Nemčije in s leni Evrope proti njenim zahodnim in vzhodnim zločinskim napadalcem, je za slehernega narodnega socialista ne samo izraz njegove vere, temveč za konec vsega dosedanjega boja notranja gotovost. * Poskus naših nasprotnikov, da bi z razdiralnimi in zažigalnimi bombami pripravili nemški narod in Nemčijo do zloma, narod konec koncev le vedno bolj utrjujejo v njegovem socialističnem ze-diiijenju iu ustvarjajo ono trdno državo, ki je bila od Previdnosti določena, da ohrazuje evropsko zgodovino v bodočih stoletjih. Dvanajsto leto nove organizacije našega naroda bo stavilo na fronto in na domovino najhujšo zahteve. Kakor koli močno pa bo tudi vihar besnel nad našo trdnjavo, konec koncev se l>o nekega dne kot vsaka nevihta polegel iu iz temnili oblakov bo zopet posijalo sonce za one, ki so vztrajno in neomajno zvesti svoji veri, izpolnjevali svojo dolžnost. Ta vojna bo navzlic vsem zlodejstvom naših nasprotnikov vodila do največje zmage Nemčije. Nov vodja bolgarske propagande So/ija, 31. jan. Po sklopu ministrskega sveta bo odslej ravnateljstvo narodne propagande, ki je bilo doslej podrejeno notranjemu ministrstvu, spadalo pod resor prosvetnega ministra Jocova. Italijanski generali pred sodiščem Milan, 29. jan. Pred posebnim sodiščem za zaščito države jc bila dvignjena obtožba proti generalom Robolliju, Ver-ccllinu, Carncciolu, Rossu, Vccchiavellti, poveljnikom v Črni gori. Grški in Albaniji se nahajajočim armadam, in generalu Moizu, visokemu komisarju v Ljubljani. Pred istim sodiščem je bila dvignjena obtožba proti admiralom Campioniju, Zano-niju, Moschcrpu, Pavesu in Lconardiju. Generali Garibaldi, Rose, Vocobinvolli in Caracciolo Icr admirali Campioni, Mo-scherpa in Zanoni so arolirani in so v neki ječi v severni Italiji. Obtoženci se bodo morali zagovarjali, ker so položili orožje, no da bi bili napadeni od sovražniku. Rim. Italijanski general Uoliolti, proti kateremu je sodišče za zaščito državo uvedlo skupno s šestimi generali in petimi admirali obložim zaradi sodolova« nja pri izvajanju Badoglievega izdajstva, je bil v noči na nedeljo aretiran v Rapallu. Morgenthau se pogaja z Moskvo Ženeva 31. jan. Kakor poroča londonski >News Clironichle«, je stopil Ifoose-veltov finančni minister žid Morgenthau v zvezo z moskovskimi mogotci, ker se ni mogel sporazumeti z rngleško vlado zaradi bodoče svetovne valute. Podpredsednik Sovjetske državne banke Cečulin bo zato prispel v Washinglon. Valutna pogajanja med NVashinglonom in Londonom so dospela na mrtvo točko, ker se Anglija ni hotela odreči Keynesovemu načrtu v prid Whitovetnu. Sedaj pa upajo, da ho sovjetska vlada sprejela zlati standard in tako pomagala Amerikancem proti Kratka poročila Ženeva. Stalinov pooblaščenec na Balkanu Tito je zaprosil sedaj za mesto v sredozemskem odboru, poroča londonski »Daily SketclK. S tem je nastal za zaveznike kaj kočljiv problem, tako komentira ta list to vest, ker je ■'kraljevska jugoslovanska vlada v Kairu že imenovala nekega dr. Kreka za zastopnika v tem odboru. Zagreb. Novo imenovani vojni minister Anle Vokič je bil rojen 9. avgusta 1003 v Mostarju. V Zagrebu Je študiral pravo in leta 1929. stopil v železniško službo. Ze zgodaj so je pridružil usta-škenm poltrelu. Leta 1942. je bil ravnatelj železniško direkcije v Sarajevu. Kot aktivni nslaški stotnik se je udeležil bojev v Bosni. Tu si je pridobil velike zaslugo za Hrvatsko. ( Dekadenca razumništva Komunizem je s svojo zločinsko propagando prcvuril mnogo slovenskih ljudi, jih pognal v liorho za tuje protislovensko koristi, slovensko ljudstvo pa puhali v tolikšno nesrečo kot je zgodovina ne pomni Kdo je 1*11 dolžan pomagati ljudstvu v njegovih najbolj črnih časih, ko se jo na gibala nadenj krvuvordeča zarja komuni-•sliene sirabovludo? Urez dvomu In v prvi vrsti najbolj .slovensko razumni&tvo, Rn-zumnistvo mora biti sol Iu kvas vsakega naroda. Tudi Slovenci imamo dovolj razumništva. a je na inlost v najuj idiujšili tremiikii naše narodne »gi-Jovuie piedi dobrima dvema letoma odpovedalo. Komu- ' nizem je pri nas že takoj spočetka kljub namernemu prikrivanju svojih pruvih ciljev za ovčjo obleko »osvobodilne fronte« pričel z nezaslišanimi iu nedvomnimi zločinstvl vseh vrst, torej z nečastnimi in nemoralnimi dejanji, ki jih noben iiumcu in noben cilj ne more opravičiti, NaSc ruzumništvo je to dogajanje deloma vneto podpiralo, deloma pa je stalo brezbrižno ob slranl, iiamcslo da bi odločno spregovorilo pošteno besedo. Naše razumništva se je torej delomu udeležilo krvave protislovenske komunistične revolucije, deloma pa je popolnoma odpovedalo; zlasti sprva se jo lu majhen del razumništva odločno postavil na stran ljudstva proli komunizmu. To je eden najvidnejših znakov dekadence dokajšnjega dela našega razumništva, vzgojnega uli uspuvanegu v zastrup-! I jenom ozračju kulturnega boljševizmu. Tudi lisli del razumništva, ki ril hotel Iti do zadnje komunistične skrajnosti, se je zaprl v slonokoščeni stolp snmoljuhja ler .slal ob strani iz. strahu jircd posledicami, | ki bi nujno morale nastopiti, čo bi se zu- ' vedel svojih dolžnosti in prešel od spozna- ; nju k dejanju. Tu zdnj vzvišeno stoji in . čuka na »razvoj dogodkov. Tisto razum-' liišlvo, ki jo bilo boječe in nesposobno po- . voda li vso resnico ob htrašnili komunističnih krutostih ter krvoločnostih nad slo- J venskim ljudstvom, je s tem izpričalo svojo duhovno revščino, odmaknjenost od ljudstvu in ju poslalo sokrivo mnogih komunističnih strahot, ki bi jih bilo moglo s pravočasnim odločnim uuslopom prepre- j čili. Se liujSa je krivda tistega ruzuiniii-šlva, ki sc jo bilo popolnoma zasužnjilo komunizmu ln je bilo takoj pripravljeno služiti silam zla, celo takega zla, ki ga je spoznalo za zlo, v kolikor mu jo ta I služba nudila fnsli in bogastva nu račun ! revnega slovenskega ljudstva. Zalo jc po- . slalo popolnoma gluho pred vesljo in glasom morale. TI šolani Ijudjo — izraz ra- i zumniki zuiljo res ne velja — So posilili orodje zla, v knlercgu so postavili svojo solistično logiko, ki je morala služiti najbolj nasprotujočim si stvarem. Pravilna oznaka za lo početje jo izdajstvo razum-niitvn, oziroma »šolunih ljudi«, Uspeh komunistične »svobode« na llovi gori Vsa vas do tal porušena in požgana — Vseh 45 druiln je brez doma in se kot begunci potikajo po sosednjih vaseh — Igra s »svobodno« republiko — zločin nad narodom nilanca o naSem raztimnlltvu je torej žalostna. Rnzumništvo nI lc zgolj mrknl-lo, marveč je zdrknilo z naravne poli v dekadenco. Zasužnjilo se je slepi koristi in hrutnlni strnstl. Odpovedalo sc je resnici, prodalo se Jc Inžl, ter se s tem tako omadeževalo in degradiralo, du se je izločilo Iz krogn kulturnih ljudi. Kultura je namreč med drugim tudi kult resnice, ki jo jc rimimnUtvo ra skledo neke obllub-Ijeno bodoče Imaginarne leče brez obotavljanja prodalo. In kaj počenja danes lo dekndentno ra-zunmiSlvo? Velik del vztrajaj svoji zmoli; lepemu delu salonskih levičarjev, ki so dve leli zastonj pričakovali, da bo Kidrič s svojimi tolpami nn belem konju zmagoslavno prijuluil v Ljubljano in jih postavil na znželjene stolčke, pa se dnnos godi kakor brodolonicu, ki se obupno oprljem-lie vsake rešilne bilke. V srcu vxnk dun pričakujejo razveseljivih novic od Tita, nn zunaj pa hinavsko pomllujcjo tiste svoje prijatelje, ki so odšli v Itoslo ter izražajo tipan je, da se bodo nekoč, lo vrnili v »očetovo lilSo«, ČeS, bili So zapeljani in niso nameravali lega, knr zdaj počenjajo komunisti. Toda to ni rešitev za narod In s tem li ljudje ne bodo popravili svojega greha. Samo eno pot imajo: glasno in javno morajo obsodili svoio zmoto, stopili morajo v življenjski slik z ljudstvom ler 11 lesovini tisočletnim izročilom, nc smejo bili več na razpolago dvema gospodoma, marveč mornjo ob slranl slovenskega domobranskega bloka odločno slopili v odkrito borbo proli komunizmu in s tem za življenje slovenskega narodni Velika Ilova gora, mirna In lepa dolenjska vas, je živela svoje redno kmečko življenje — dokler ni prišla komunistična »svoboda«. V torek po Vseli svetih nekako ob treh ponoči so prišle komunlstlč- ' ne tolpe, tako imenovana Tomšičeva in Ljubljanska »brigada«. Tomšičeva jo odšla naprej v zasede, Ljubljanska pn jo ostala na llovi gori. Ponoči ob treh so nagnali kmečko gospodinjo, du so moralo za razbojnike kuhati. Pri vsnkl gospodinji je stal tolovaj s puško In pazil, da bo vse dobro. V tolpi je bilo tudi okrog dvajset žensk, povečini Ljubljančank ali iz Notranjske. Vse so bilo v moških oblekah, oboroženo so hodilo med moštvom ln z njim tudi spale po skednjih in šupah. Za štab so kuhali po6obe.| v hiši nekega kmeta. Kuhala je neka i8 letna Ljubljančanka. Neka Belokranjka je blila celo ko-mandirka. Tri dni so se tolovaji sprehajali po vasi, goltali nakraden In naropan živci in 60 bnliali, da so nI treba bati, da onj varujejo vas. Tega kmeta so Izvolili za nekakega komisarja za vas. Ta jim jo preskrboval živila in prenočišča. Uvedel jo prav čudno komunistično »enakost«. Rekel jo, da mora za »narodne osvoboditelje« vsakdo enako žrtvovati. In tuko Jo moral kmetlč z dvema njivicama prnv toliko žrtvovali iz svojo shrambo in j kleli, kakor la, ki ima dva grunta. Delo ^osvobojenja« no gro brez umorov. Tudi Ljubljanska »brigada* so je z njimi opečatila. 2o drugI dan so pripeljali nekegn uklenjenega moškega. Domačini bo zvedeli, dn Jo s Krke, tla je 45 let star, da Ima ženo in dva majhna otroka. Komunisti so se ili sodiščo In so ga po dolgem »zasliševanju« obsodili na smrt. Ko je vsn vas prosila zanj, so sicer govorili, da ga bodo izpustili, pa so ga šo tisti dan vlekli ven na polj« in ga po dolgom mučenju umorili. Istočasno z nJim po umorili tudi llucovurjovcga Antona iz Predal. Tega so prisilno mobilizirali, pa jim Jo ušel. Ko so ga dobili v roke, so so I nad njim nečloveško znesli. Oba umor- i jenen sla Imela usta zatlačena s cunjami, tla nista mogla kričati, oba sla bilu po obrazih močno potolčena. | Tuda junnčcnja ljubljanskih gospodi-čov je bilo kmalu konec. V petek ob 9 zjutraj so prišle prve predslraže nemških edinlc. Začelo so je streljanje, lloriti »o so morali prisilni mobilizirane! in otroci. , »štab« te tolpe se je pa med streljanjem zabaval v 1'erkolovi hiši. Prepevali so divjo pesmi in igrali na cilre. Popoldno ob 2 so komunisti že bežali, šo prej so pa zažgali nekaj hii In gospodarskih pošlo- I pij, kolikor so v hitrici pač mogli. Padlo je okrog 100 komunistov, od teh bo Jih 25 j pustili v vasi, ostale so odvlekli s seboj. ' V splošni zmedi, ko so krogle švigalo sem in tja, so padli tudi 3 nedolžni vašCani: ' Pelrifi Martin, kmet, poročen in očo dveh otrok, Strnh Janez, kmet Iz Malo llovo gore, poročen, ima eno hčer, in 80 letna Tončkova mati z Onberja. Na llovi gori so komunisti izvedli tudi prve »svobodne volitve«. Prišel Jo 23 letni mladenič iz Račne, čigar oče je znan komunistični politikant in nergač. Ta mladi izprijenec je vaščane segnal v šolo in jim govoril, naj svobodno izvolijo kogar koli za poslanca. V dvorani pa je vladalo mrtvilo. Nikomur ni bilo za »poslanski« stolček, nikomur za »svobodne« volitve. Postajalo je že nerodno. Tedaj so se iz zadrego rešili tako, da so brž predlagali za »poslanca« njegovega očeta. In pri tein je ostalo Nihče ni glasoval, nihče ni nič pripomnil. Ta svobodno »izvoljeni« poslanec jo potom nekoč govoril na mitingu v Šoli, da 1)0 kot poslanec delal zastonj, naj se kar k njemu zatekajo Njegov sin pa je bil sekretar v Račni, dokler niso prišle nemške čete. Tedaj pa je s svojo priležnico, 18 lelno dijakinjo neko Milo iz Predal, zbežal v hribe.' V času »svobodno republike« so Imeli na Veliki llovi gori tudi »vojnega referenta«. To čast so jx>vorili imenovanemu lkmolu, ki jo »službo« opravlja zelo vestno. Pridno Jo hodil na obSIno na Mlačevo, pridno raznašal pozive ln skrbel, da nihče.ne bi ušel. Zaradi njegove skrbnosti za izpopolnjevanje komunističnih tolp je marsikdo prišel ob življenje. Kol prisilni inoblliziranec je prišel v tolpo, kot prisilni moblllzlranec je moral v prve vrste v bojih ln kot prisilni mobill-ziranec je tudi obležal na bojišču, medtem ko so partijci s svojim »štabom« že zdavnaj zbežali. — Tako je v Levstikovi »brigadi« pri Si. Jurju pri Grosupljem padlo 10 prisilnih moblllzlrancev, med njimi tudi 18 letni fant Tone z Velike llovo gore, ki mu Je ta kmet osebno prinesel poziv na doni. Fant je bil prej pri vaški straži, doživel Turjak, pa jo zdaj moral v komunistične tolpe. In ker mu puške niso zaupali, je bil dodeljen delavski četi. Sedaj je vsn vas porušena. Le Stlrl oddaljene in osamljene hiše Se stoje. — Veter raznafla pepel z osamljenih pogorišč. Ena slovenska vas Je za vedno \ »osvobojena«. 'II' Bitejska v boju proti taosiizmu ltaMšo»§BEI« Sošolki Mariji Prijateljevi ftla si od nas. Kako tl jo? Zdi se mi, da dobro. Saj si lako ljubila Marijo Pomagaj. In ona jo Mati. Pri materi je dobro. Spominjamo se Te, ko si sedela med nami vedno pripravljena na boj. Že tvoj obraz je bil ena sama vžigajofa slika borca. Ža ideal — za vero in narod slovenski si bila vedno na straži. Očitali so tl izdajstvo nad narodom — oni, ki Jim narod ni svetinja Udarjal si po zločinskih zvodnikih z blSem svoje besede. Bila Jo tako mogočna — ognjena, ta tvoja beseda, du so nasprotniki polihnlli, Ti pa si vztrajala in poudarjala: »Čas je, da vržemo prah g sebe. Poglejmo si odkrito v oči, uničimo laž in hlnavščino, s katero nas hočejo zastrupili.« Razveselili smo se Te, ko si po dolgem času prišla vendar zopet v šolo. Veselili smo so novih domislic iz Tvoje prenapolnjene zakladnico misli; saj si sestavljala tako lepe spise. S kakšnim veseljem si brala svojo sestavke o življenju, o soncu in pomladi, ki vpije v dušah mladih ljudi. Pa si naenkrat utihnila. On, ki Ti je odmeril dni življenja, jc rekel; »Dovolj!« I Odšla si od nas. j V slovo Ti kličemo; »Ne pozabi, Mija, svojih sošolk in oprosti jim, čo Te niso t kdaj prav razumele.« Vrebelno. Pred nekaj dnevi so komunisti odpeljali našega župana Gre-benca. Kam so ga odvedli ni znano, tudi ni znana njegova nadaljnja usoda. Našemu kaplanu Klanfarju so prepovedali vsak Izhod iz stanovanja, razen v cerkev. Ako bi pa šel v kako drugo hišo, ali bi sprejmnl obiske, so mu zagrozili, da ga bodo ustrelili. — Zenl nekegu domobranca so prav tako zagrozili, da jo bodo ubili. V vasi so hodili od hiše do hiše in v vsaki družini dttall seznam tistih družin, ki Jih nameravajo izselili Dejali so, da »jih bodo pognali«. Kam, tega niso povedali. Kakšna nehvnležnost. Zajetna Da-rina se je v dneh, ko Je bila komunistična slava na višku, v Novem mestu pritoževala, češ; »... to so pa hudiči, še kruha nočejo. Pomislite, Šest mese-cov sem skrivula pri sebi nekega komunista in s tem izpostavljala svoje življenje prod belogardisti, vodno sem pošiljala v gozd cigareto in obvestila, sedaj so pa taki, da mo še ne pogledajo in nočojo kruha od mono. To je hvaležnost.« Reva je namreč hodila po mestu s hlebom v roki ter imela nož pripravljen, da odreže tem trpinom, ki so ga pa od navdušenja in pijani od zmagoslavnega pohoda v mesto, odklanjali. I V Bell Krajini jo 15. »brigada«, v ' katero so pred mesecem na novo mobi-i llzlrali skoro vse moške, ki so količka] ' sposobni, i Samo, obalah Sredozemskega morja, a tudi po Bosni in Srbiji, kjer so Dubrovčani izkoriščali zlasti rudnike. 0(1 1358. setn pa do bilke pri Mokaču 1520 lola jo priznavalo mesto nadoblast ogr-sko-hrvaških krnljov, nato pa prišlo pod sultanov protektorat. Višek moči je dosegel Dubrovnik v 15. stoletju, ko Jo imel okoli 40.000 prebivalcev in 300 ladij, ki so plulo do Španije In Anglije. Ko je političen ugled in veljava republiko še začela bledeti, je v mestu zrasla pod vplivom humanizma narodna književnost, ki Jo dosegla v 17. stolotju svoj višek (Gur.dulič, Palmotič). Zaradi sprememb v svetovni trgovini, ki so nastale po odkritjih, jo začelo mesto tudi gospodarsko hirati. Ko jo 1007. leta velik potres mesto razrušil, se ni nikdar več dvigalo v stari veličini, republika je životarila, dokler ji ni Napoleon zadal milostnega udarca — 1. 1844. je umrl nekdanji upravnik Ilirskih dežel, naslednik maršala Mar-iuonta, grof Ilenrik Gracijan Bertrand. 1. svečana: 1. 1864. so avstrijsko in pruske čete zasedle Sehloswig in Ilolstoin. Dansko-nemšld spor je imel stare korenine. Od začetka 11. stoletja Je reka Kider mejila obe državi. Leta 1459. sta se Schleswig In llolstein pridružila kalinaski uniji, kljub temu pa je bila po lotu 1815. grofija llolstein-Lanenburg član nemško zvozo. Danci bo hoteli nemški del dežele raznaroditi, kar jo pa rodilo odpor. Prvo spore v letih 1848-49 so poravnale velo-sile, ko pa so so ti čez petnajst let ponovili, jo odločilo orožje. Kljub hrabremu odporu so bili Danci premagani na kopnem in morju ter so morali obe deželi odstopiti Nemcem. Prav Schleswlg in IIolBteln pa oba postala Jabolko spora med obema nemškima državama. | iiiiBiiiaiiniiiiMBiiiiiH Hišni starešine protiletalske zaščite! Če hišni gospodar ali stranke kljub vašemu opozorila nočejo izpolniti predpisov o protiletalski zaščiti, javite to upravi policije. 1 Za dana An J i (lun Koledat Torek, 1. svečana: Ignacij Antii., škof, mučenec in cerkveni učenlk; Brigita $kot, devica. Sreda, 2. svečana: Svcčnica, darovanje Gospodovo, očiščevanje Marijino. Dramsko gledališče »Matura« — Premiera. Red Prvi. Ob 16.30. Operno gledališče »Princeska in zmaj« Premiera. Izven. Ob 16. > Kino »Matica« »Takrat...« — Predstave ob 15. in 17.30. Kino »Union« »Kohlhicselovl hčerki« — Predstave ob 15.30 iu 17.30. Kino »Sloga« »Bilo jih Je Sest«. — Predstave ob 15. in 17. Lekarniika služba Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murinaycr, Sv. Petra cesta 78. Praznično zdravniško službo im opravljal od torka od 20 zvečer do četrtka do 8 zjutrai mestni zdravnik dr. Igličar Vinko, Tržaška cesta 14, telefon 22—89. r SLOVENEC 3. februarja 1944 5. ČETRTKOVA STRAN Oddajniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za t. februar: 7 Poročila v ncinldlnl — 7.10 jutranji pozdravi vmes: 7.30 Poročila v slovcnSčlnt — 12 Opoldanski konoert — 12.30 Porodila v uemSdinl in stovenidlni — 12.45 Koncert ia razvedrilo Izvaja radijski orkester poj -od-stvom dirigenta D. M. ftljanca — lt Poročila v nemfidinl — 14.10 Za vsakega aoknj — 17 Poročita v nemščini In slovenščini — 17.15 Popoldanski konoert — 17.45 Zdravniško predavanje — 19 Slovenska ljudska oddajo — l'J.30 Porodila v alovenidini, preslod »poroda — 19.45 Mala glasben« mod Igra — 20 Poročila v nemSdini — 20.10 Klavir igrata štlrlročno Herta Solfert ta Oojmir Dom. Inr - 50.40 Medlgra — 21 V čaru priljubljenih opActnlh napevov — 22 Porodil® v nouiAOInl — 32.10 Glasba ta laliko nod. bo odkrivala politično organizacijo KP in 0F v zaledju in njih vključenje v kominterno. Poziv prostovoljcem Vsi prostovoljci, ki so bili 26. t. m pregledani od zdravniške komisije Slovenskega domobranstva. naj se I. februarja 1944 ob 9 /.glase v realni gimnaziji, Vegova uliea. nasproti univerze, zaradi nastopa vojaške službe. — Vsak prostovoljec naj prinese s »oboj hran« za ta dan, pribor zn jelu, čiščenje in umivanje. Poveljstvo. Izplačila beograjskih vlog PH S 1. februarjem bo začela PH v Ljubljani Izplačevati vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivšo Poštne hranilnico v | Beogradu, ki so svoje vloge prijavili, fo-I brtiarski obrok po Din 2500 oziroma Lir 950. Vlngnteljl, ki v januarju niso dvignili odobrene kvote Din 500 oziroma Lir 190, bodo luhko dvignili poleg januarsko tudi februarsko odobreno kvoto. Prijavo vlagateljev r.a izplačilo sn sprejemajo vsak poslovni dan od 8 do 12 na blagajni zavoda. OBVESTILA PREVODA Odrezkl živilskih in tobačnih nakaznic za Januar Mestni preskrbovalnl urad bo odrezk« živilskih nakaznic vseh racioniranih predmetov za mesec januat prevzemal v II. nadstr. Mestnega doma, tako da pridejo | na vrsto 3. februarja trgovci z začetnicami A do Be in gostinski obrati z začetnico Aj 4. febr trgovci z začetnicami BI do E in gostinski obrati s začetnico B; 5. febr. trgovci z začetnicama F in G ter gostinski obrati z začetnicama C in Č; 7. febr. trgovci z začetnicami H do J in gostinski obrati z začetnico D; 8. febr. I trgovci z začetnicami Ka do KI in gostinski obrati z začetnicama E in F; 9. febr, ' trgovci z začetnicami Km do Kr in go- , stinski obrati z začetnicama G in H; 10, febr. trgovci e začetnicami Ku do L in gostinski obrati z začetnicama I in J; I U. febr. trgovci z začetnim zlogom Ma ln ' gostinski obrati začetnico K ter traiikanti z začetnicami A do D: 12 febr. trgovci z začetnicami Me do Ml, gostinski obrati z začetnico L in trafikanti z začetnicami E do J; 14. febr. trgovci z začetnicami MO do N, gostinski obrati z začetnico M in trafikanti z začetnico K; 15. febr. trgovci z začetnicami O do Pe, gostinski obrati z začotnicami N do P in trafikanti z začetnicami L in Mi 16. febr. trgovci z začetnicami Pi do Po, gostinski obrati z začctnico R in trafikanti z začetnicami N do P: 17 febr. trgovci z začetnicami Pr do R, gostinski obrati z začetnico S in trafikanti z začetnicami R do Š; 18 febr. trgovci z zafietnioo S, gostinski ob- i ratl z začetnico Š in trafikanti z začetnicami T do Ž; 19. lebr. pride na vrsto Nabavljalna zadruga drž žel.: 21. febr. trgovci z začetnicama S in 1 ter gostinski obrati z začetnicama Z in Z; 22. februarja trgovci z začetnicama U in V; 23. febr. trgovci z začetnicama Z in 2. . Dne 24, febr. bo mestni preskrbovalm I urad prevzemal odrezke od pekov z za- ' četnicami A do J; 25. febr. t začetnicami K do Pi in 26. febr. od pekov 2 začetnicami Pl do Z. Trgovci, peki in trafikanti bodo oddajali odrezk« v II. nadstr M«itn«ga doma v sobi št. 8, gostinski obrati pa v »obi It. 9. Med gostinske obrate spadajo vse restavracije, gostilne, mlekarne, javne kuhinje, bolnišnice, ki dajejo delno hrano tvojim uslužbencem proti odvzemu odgovarjajočih odrezkov in podobno. Trafikanti lahko oddajo v za njih navedenih dnevih odrezke tob*£nih nakaznic tudi v popoldanskih urah, t. j. od 14.30 do 17. Posebej pa opozarjamo trgovce in zlu-sti peko nn nnslednje: Posamezni odrezki ali deli mesečnih živilskih nakaznic sc morajo lepili kot doslej, t. j. po 31 odrezkov skupaj v eno karto.(Pri tein Jo treba med seboj strogo ločiti odrezke rnznih vrst nakaznic, kar sedaj zlasti velja za dodatno živilske nakaznice »R. I).«, »T. D.« in «N. T. D.«, ki »o med seboj močno razlikujejo po vred. nosli. Kjer se bo ugotovilo, dn so pomešani na isli zlepljeni karti odrezki raznih vrst ali pa tudi, da so v posameznih snopičih povezane karte raznih vrst, sc bodo vsi odrezki trgovcu ali peku brezpogojno vrnili in se bo v takih slučajih postopalo zoper trgovca nli peka po obstoječih predpisih. Isto velja za trafikanto in gostinsko obrate. Ker bo odslej isli odsek mestnega pre-skrbovalncga urada moral prevzemati ludl odrezke tobačnih kart, opozarjamo trgovce, peke in trafikante, dn sc natanko ilrio določenega abecednega razporeda, ker bo v bodoče meslni preskrbovalni urad prisiljen odkloniti vsakega trgovca, peka, trn-fiknnta, gostilničarja Itd., ki bo v zamudi. Odrezke živilskih nakaznic od gostov v gostinskih obratih je dovoljeno predla- Kaš novi podlistek Kakor je kranjski orel raztrgal v bitki pri Sisku Mohamedovo zastavo • polmesecem in zvezdo, enako bodo slovenski domobranci, ki Jim kroni levi rokav modri orel, poteptali krvavo komunistično zastavo s srpom in kladivom ter peterokrako zvezdo. 0 turških vpadih, najbolj krvavem poglavju slovenske zgodovine, bo govoril prihodnji »Slovcnčov« podlistek, Zgled prednikov naj nas kropi r sedanjih hudih časih! Dramsko gledališče Torek, 1. februarja: ob 16.: »Matura«. Premiera. Ited Prvi. Srrda, 1 . februarja: ob 10.: »Robinzon n« sme umreti«. Izven. Ceno od 21 Ur navzdol. Četrtek, S. februarja: ob 10.: »Vrra In nevera«. Hod A. 0f«mo gledališče Torek, t. februarja: Zaprto. (Generalka) Sreda. 2. februarja: ob 19.no »Princeska tn zmaj«. Mladinska opereta. Premiera Izv. Cene od 28 lir navzdol. — 0I1 1S.3U »Mrtve Oči.« Izv, Ceno od Sli lir navzdol. Četrtek, 3. februarju: ob I6.1 »Melodija src«« Ited Četrtek. Žrebanje številk Gledališkega koledurtka ' za nagrade, ki jih jo 10 in 90 razstavljen« v I tzlof.bi tvrdke Hala, ho tla Svečnico ob |J. Oouo od 10—2 Url. Dnevne novice ItekolskctJa »« akademoko laobraiene gospode, bo v sredo I. februarja ob (. sveder v križankah Skupna »T. mnia bo drugI dan — t četrtek — ob pol 7. sjutraj Istotam. t 1 p I ac o v a n J e 111 • s C d o 4 h pod. por. ftkofljska dourodelua pisarna sporoča, d« se bodo sa oiMee februar Izplačevale podpore T oaulodnjuoi redul T torek I, lebr, od A do U. v čolrtek ». febr. od ll-O, v petek 4. febr. od P-2. Za dijak« v ponedeljek 31. januarja. Nove pro&nj« se te dni no aprujriuajo. Vsi, k4 prejemajo mesečna podpore, morajo Imeti « seboj od Mestnega podpornega urada, (Frandllkonsk« ul.) podporno kujlilco. Ilrez to kojlllct ae podpora v denarju ne bo Izdajala. Za beguoce te dol pliarna ne posluje. Uratovidlna sv. ltešnjega Telesa ho Imela »vojo mesečno pobolnost v dotrtok februnrja v urSutinskl oorkvl. Oh pol sedmih bo sv. tntSa z blagoslovom ia tivo in rajno dlano brutovSdlno. UdeloJenol dobo ta duu popoln) odpu-tek pod nnvndnimt pogoji. Namesto venca nn grob pok. Vtke 1,»t-ptiAdek je darovalo uradnlktVo Prlvllegova-ne agrarno banko d. d. v LJubljani 300 lir za revno otrodlde, kt «0 v negi V pokrajin, sketn dedjem domu v LJubljani, SlrellSka tillca 14. Uprava uivoda «0 darovalcem iakre-no zahvaljuj«. Kniigrrguclja gospodični ln kongregaetja udltetjle Imata 2. februarja ob 0.30 skupno sv. obhajilo, oh 15 pa shod v kougregavij-akt kapeli pri sv Jotefu. INS1KCKCIJE za AOI.mil NOVI TRG I. PUalne stroje In radio aparate kupuje ta plada po najvišji dnovul ceni tvrdka Evereat, Prešernova 44. •Dolorez« tablete proti gripi, rermatls. mn, migreni, glavobolu In tobobolu priporoča lekarna mr Unhovee. Kupim dve lep| srebrni llslel, po luoii nosil novi. Naslov v upravi. Pouk verou'a za tretjo meBano meJfan-«ko Solo v Mostah. Redni vorouk za vso raz-redo trot,o molčansko Solo bo v lupnljnkt dvorani pri sv. Druiinl, račonM « ponedeljkom. Pouk bo v naslednjem redu: v puno. deljek od g-9 za It. a tn b, od 9-10 za IV. b. od 10-11 zu X. 0. V torek: od 8—S za III. n. od 0-10 za III. b, od 10-U za II. o. V sredoi od 9-9 I. a In b, v dotrtek od R-9 za IV. n. Ravnateljstvi III. t is IV. moBk« realno gimnazijo pozivata udouco od vStetnga II. do vStctegii VI. razreda, naj ho zhero v dotrtek 3. februnrja ob devetih ob gimnazij, skom poslopju za Uoiigrndoiu. Za staro onemogle Ljubljančane v mestnem suvotliuu v Japljovl ulici jo podarila druiUnn Antona Gumlota, v 15. finančnega svetnika. Stari Irg S t. 22., 2011 lir namesto cvetja ua krsto pokojno go. Amalijo Kobau. Moatno *up»nstvo Izreka dobrotnloi nujtop-U>J*o zahvalo tudi v imenu podplrunih. Ženska je kakor nevarno potovanjo, vcA kdaj se pridna, no voi kdaj tm bo kondalot tako pravi junnk svojemu prijatelju .lulijil v zabavni komediji v troh dejanjih »Po-strlek«. Uprizoril Ja bo Rokodelski oder na Svečnico, Jutri ob 4. popoldne. Predprodnji vstopnio na praznik dopoldne od 10-12 In od 2 dnlje do pridelka v druMvenl pisarni, Potrnrkova 12.1. »Svojeglavdck« Ja naslov burki, ki bo Igrana na Svečnico ob B. pnpoldno v ffan dUkanski dvorani, Prcdpiodnja vstopulo v trgovini SfiligoJ. Nova, sodobna pesniška zbirka SEVERINA ŠALIJA »Srečavanja s smrtjo« Pesmi o našem trpljenju iu upanju. Broširana 20 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 gnil samo na podlagi seznama, v katerem mora biti točno navedeno število kosov , posameznih vrst odrezkov, teža živil zn j vsak posamezen odrezek, kakor tudi skup-; na teža živil od Utovrstnlh odrezkov. j Tiskano sezname je založil sindikat gostinskih podjetnikov in jih vsak obrat dobi v pisarni sindikata za 4 Uro 10 komadov, Knkor žc omenjeno, je odrezke dovoljeno predlagali samo na podlagi tiskanih seznamov. Oni obrnil, ki niso člnnl tega sindikata, dobe te sezname v mesltjem pre-skrhovalnem uradu, Meslni dom, II, nad-1 slropje, soba št. 9. Poizvedovanja Nalel sem denarnico In v njej neknj d> nnrja. Naj so, kdor Jo jc Izgubil zglMl: Kongro ni Irg 17.1. Lepo usnjato rokavico, moSko, sem nnSel 30. jou. 1944 prod restavracijo »Stara lipa-. Kdor jo jo Izgubil naj vpraia v upravi »Slovenca«, 200 lir nagrado. V aoboto dopoldne sem pri Belcnjadnl stojnici na Vodnikovem trgu izgubita listnico • tremi oblndltniml nakaz nleami, z osebno In modro legitimacijo, W(0 llrntnl in ,')0 ltmnrkaml. Najditelja prosim, da tn| navedeno vrno nn uuslov, ki jo nu-vedon v osebni lzkuznlol po poill, ali o«cbuo iu si pridrži nagrado. KULTURNI OBZORNIK Povesti o Rafaelu in Michelangelu V" zbirki »Naša knjiga« (Ljudske knjigarne) jo kot prva knjiga za leto 1944 izšel leposlovni življenjepis dveh največjih svetovnih likovnih umetnikov, slikarja Rafaela Suntija in kiparja Michelangela Buonarottlja. Pcvoga jo napisal italijanski avtor Balsamo Crlvelli, drugega pn ruski emigrantski pisatelj Dimitrij Mcrcžekovskij. Oba jo prevcl dr. Joža Lovrcnčič, uvod pa jo napisal univ. prof. dr. Fr. Štele. Leposlovni življenjepisi slovcčih ljudi, državnikov in umetnikov, so v zadnjem času v prevodih iz raznih jezikov zelo napolnili naš književni trg in ljudjo so rudi segali po njih, saj so se v lepi in večinoma napeti obliki na najkrajši način poučili o važnem kulturnem pojavu, ki ga predstavljajo v zgodovini človeške kulture. Skoraj vsaka založba je dala nn program tudi ' nekaj takih življenjepisov, zadnje čase največ Iz zdravniških ved. Iz likov- I ne umetnosti nimamo mnogo takih del, izvzemši ameriknnsko »Sla po živije-' njiu, ki opisuje življenje modernega francoskega slikarja Van Gogha. Zdaj je Ljudska knjigarna preskrbela za ijubiteljo umetnosti dva toka življenjepisa o največjem svetovnem slikarju Rafaelu in največjem kiparju Michelangelu ter ju bogato okrasila z reprodukcijami njunih del (20 prilog). Lepa misel je tudi, da je dala kot uvod v življenjepisno leposlovje napisati strokovnjaku univ. prof. dr. Stc-Ictti kratek informativen uvod o obeh italijanskih umetnikih, da imamo tako nekakšno kritično vodilo, ob katerem lahko presojamo znanstveno vrednost leposlovnih sestuvkov. Nn leksi-kografski način nam tu dr. Štele prikaže življenje in delo ter dobo obeli veleumotnikov že s pogledom na sledeči leposlovni obdelavi teh pojavov ter ugotavlja zu Rafaela na pr„ da ne stoji na trdnih znanstvenik domnevah njegovo razuzdano življenje, temveč nasprotno, da vsi viri govoro za to, da je bil tudi kot človek —■ ne samo kot umetnik — človek izredno čisto duše. Crivelli namreč mimogrede omenja Vasarijcvo pripombo, da je umrl zaradi razuzdanosti, Merežkovskij pa ga riše sploh kot inlriganta in računarja, vrednega tovariša ravno takemu svojemu sorodniku, velikemu arhitektu cerkve sv. Petrn, Biamnntu. 2c ta uvodnik omenja, da je neizmerno zanimivo, vzporejati v skupni knjigi življenjepisi obeli sodobnikov, n tako različnih umetniških osebnosti, ter podaja tudi že prvo oceno obeh biografskih lepo-slovccv 2 besedami: »Crivelli nam izčrpno riše življenje in osebnost svojega junaka Rafaela. Merežkovskij pa se jo odrekel taki izčrpnosti in je osredotočil svojo povest na izbrane dogodke iz Michelnngelovcga življenja z namenom, da kar mogoče učinkovito predstavi umetniško osebnost Michel- angelovo z njenimi najznačilnejšimi posebnostmi. Zato se povest Crivclli-jova bere brez napetosti, skoraj kakor legenda, Merežkovskcga Michelangelo pa stopi bralcu mnogo bližje in ga njegova zgodba globoko pretrese.< Obširnejši jo življenjepis Rafaela ' Santija (str. 166), ki obsega njegovo celotno življenjsko pot od rojstva v Urbinu do smrti v Rimu. Posamezne jiostnje Rafaelovega življenja jo Crivelli odel v preprosto leposlovno obliko, ki ne kaže pisca kot močnega umetnika, temveč preprostega kramljata, ki znana kulturno zgodovinska dejstva reportažno podaja z namenom, da predstavi Življenjski pomen velikega umetnika. Nc segu pa zato globoko v duha dobe, ki je bila tedaj izredno zanimiva kot višek renesanse ter nc v notrunji problem Rafaelovo umetnosti, ki je nikjer globoko ne dojema. Tudi nc koncipira svoje leposlovne obdelave kot — roman s kakšno notranjo dramatično napetostjo, temveč ga smatra resnično snmo za leposlovno reportažo. V tem Žanru pa nam je lepo in nazorno predstavil vso not mladega Rafaela iz Urbina, i t. delavnico svojega očeta in i/, pokroviteljstva plemiške rodbine Gonzage v šolo k mojstru Peruginu in k njegovim prvim uspehom v Citta di Castellu s sliko Zaroke Mnrije Device. Nato na prihod v Firenze tci od tam v Rim, kamor ga ie povabil sorodnik, papežev arhitekt Bramante, ki ga je bolel forsirati pri največjem renesančnem papežu Juliju II. Tu se Rafael v polnosti uveljavi ter slikala istočasno Vatikan z Michelangelom: veliki kipar slika Sikstinsko kapelo, Rafael pa Stanze, ki postanejo naravnost »veroizpoved renesunsc . In potem ga spremljamo na vsej življenjski rasti mimo papežev Leonu X. in naslednikov do smrti na višku slave ob sliki Spreincnjenje nn gori. In v njegovo sobo v jirivutni palači ga jc prišel kropit sam papež. S tem se konča Crivcllijcv opis Rafaelovega življenja. Merežkovskij je bolj literarno in z večjo umetniško močjo zajel problematiko Michelangelovega življenja. Nc spremlja ga od rojstva do smrti, temveč njegov značaj in življenjsko usodo poda v nektij presekih, ki dobe ponekod naravnost dramatične vzpetine. Tako začenja takoj z Michelangclovim delom pri papežu Juliju II. z naročbo njegovega nagrobnika, ki ga ni nikdar dovršil, pač pa se jc spri s papežem ln mu ušel v Tosknno. lo je prvi dra-oft([ ojogumr>t|oiw os nj •^■ijia ttrjpuui z dilemo, ali naj služi kot umefltlk p/t-pežu ali sultanu, ki ga je tudi vabil po posredništvu nekega redovnika. V tem prepiru je odnehal papež in ga povabil nazaj v Hi m, kamor se jo Michelangelo vrnil » z verigo okoli vratu«. Tn potem doživljamo z Mercžkov-skim Miehelnngelovo muko pri slikanju Sikstinsko kapele, kumor gn jo zvabila Bromantova intriga. Šele Merežkovskij podaja zanimivo nasprotje Michelnngolovc in Rafaelovo umetnosti, kakor jo pojmuje izrazito ruski človek, ki povsod vidi nasprotje metafizičnih prvin: svetlobe in teme v dušah: P.uuol slika Boga, ki je v tišini, Michelangelo jc kot umetnik pro- I ti Rogu (str. 238). Potem doživimo še, Miehelnngelovo platonsko Življenjsko ljubezen do Vittorio Colonne, ter njc-I govo razočaranje z največjo svojo umetnino Poslednjo sodbo, ki je na občinstvo delovala kot bogoskrunstvo, kar pa je zapeljalo tudi v spor s pisateljem Pietroin Aretinom. V pozni I starosti, ko je preživel papeže Juli-I ju II., Leona X., Klemenia VIL, Pavla | II., Jtilija 111., in Pavla IV. in je pripravljal sebi nagrobnik 1'ieta, ki ga ni končal, je umrl v devetdesetem letu v Rimu. Želel je, da bi bil pokopan j v Firenzi, toda iz Ritnn niso ptisiili njegovega trupla. Zato so ga Firenčnnl skrivaj ukradli in s slavnostjo, ki jo bila poslednja žalitev velikega umetnika, pokopali v Firenzi, kjer jc šo sedaj. Te prereze: sjior s papežem, delo v Sikstinski kupoli, ljubezen in smrt jo lepo tn močno podal Merežkovskij ter s tem globoko nakazal problem | Michclangelove osebnosti in umetnosti. V tem je ta spis neprimerno močne j Si od prejšnjega, čutimo pa, da nam v nekaterih pogledih dnjo manj, kakor pa znani Rnlnndov življenjepis. Prevod dr. Lovrenčiča iz itoiifan-šči no je lep. Le škodn, da se ime Rafael pise v povesti Rafael, v uvodu in pod slikami pn izključno Raffael. Vsaj tu bi se dala doseči enotnost. V uvodu jc tudi Gradnikov prevod nredsinrtnega «onetn »Ciiunto č giu le corso vita miu...«, Kakor vetno, iinu Gradnik prevedene vse Michel-angelove sonete, ki čakajo samo — časa, kakor Pekel mojega Danteja... Cena vez. 95 lir. td. FILMI TEGA TEDNA Zvočni tednik prinaša niz prizorov kakor hokej na ledu, artistične akrobacije na trapecu, obisk odlikovanega go-neraltnajorja Schulza v Niirnbergu, življenje na otoku Samosu. Zanimiv je obisk nemških vojakov v samostanu na gori Atos v Grčiji. Z vzhodnega bojišča vidimo prizore, kako z brodovi vozijo čez Dnjeper, po katerem plavajo ledeno plošče. Živahni so boji ob Dnjepru, kjer postojanke varujejo žične ovire in spretno položene mine. Napade bombnikov in topništva odbijajo protiletalske baterije, napade sovražno pehote pa protisunki oklepnikov in grenadirjev. Najbolj zanimiva je vsekakor v številnih prizorih po-kazana velika letalska bitka, v kateri lovci napadajo v sklenjenih skupinah leteče štiri motorne bombnike Ta bitka je bila posneta v velikih spopadih II. ja-j nuarja nad llolandsko in Nemčijo. Videti je tudi ogromne kupe razbitih sestrelje- j nih štirimotornikov z njihovimi znaki, , zvezdami in številkami, kakor tudi sedež protiletalske obrambe, kjer mladi pi- , loti poročajo o svojih podvigih in ognjenih krstih. I »Takrat...c je naslov filmu, s kate-. l ini je veselo presenetila uprava kina j Matice. Film, v katerem nastopa znana Žarah Leander, je izdelek Ufe in spada vsekakor med najboljše Tilme Leandrove. Zdi se, da je bil film pisan nalašč zanjo in da je avtor hotel podčrtati tudi vse igralske sposobnosti znane igralke, ki je res lahko postregla v tem filmu s kaj različnimi registri. Po napovedi sami bi človek mislil, da bo imel opravka s pustolovščino ali pa z tradicionalnim vampom«. Vendar temu ni tnko in je film v resnici prisrčen slavospev vzorni ženi, požrtvovalni zdravnici in materi. Kdo se ne spominja nepozabnega umotvora \Vil-lvja Forsta iMazurke«? Kako velik vtis jo napravila lista drama na gledalce. i'rav sorodna po snovi in tudi po prikazovanju je umetnina, ki nam je bila prikazana na platnu pod brezizraznim naslovom: ?Takrat«. >Dobro blago se samo hvalil« pravi star pregovor. Za dobre filme to ne velja, ker se ne hvalijo le sami. ampak jih hvalijo tudi vsi, ki so jih šli gledat. To velja tudi za ta film v Matici, ki ima seveda prav zato saine razprodane predstave. Pripravite zaklonišča V zaklonišča mora biti sledeče orodje: I 1. za gašenje (gasilna metla, pozor- 1 ni kavelj, vedra za vodo. zelo se pri- , poroča tudi ročna brizgalnica); _ j 2. za izkop iz rnševin (lopate, sekire. lomilke. krampi žage. motike itd.) Na podstrešju je le pesek z lopato in voda. j Kaj je novega pri naših sosedih ,EL K1X0 »SLOGA« vu SENZACIJA! Napel francoski kriminalni lilm f presenetljivim koneeui »Bilo jih je šest« v nemškem jezika! :. V glavni »logi: Ml-clicle Alfa, 1'ierre Fresnnv, Suzy IJcIair. PREDSTAVE: 0I1 delavnikih ob 15 in 17; ob nedeljah in praznikih-, ob «0.10, IV>«, 15.70 in 17.7«! ,EL KINO »UNION« "" Kako «e je premeleno Itmelsko dekle od-kriialo neljubega ženina, ki je hrepeael le po njeni bogati doti... »Kohlhleselovi hčerki« Sijajna kmetska bnrka duhovitih potegavščin — llcli finkenrcller, Oskar Sima, Erik« Tticllmann, Josef Eiclibeim, Paul Richler itd. PREDSTAVE ob delavnikih: 15.50 In 17.501 IEL KINO »MATICA«"'*' Toliko zaželjeni in do ledaj 8e ne videni film najviije umetniške vrednosti »Takrat,..« Nnjnovcjši film 7.arah Leandrove! Scvcrno-neinSko mesto, klinika t Švici, kabaret v Liaboni in pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenja neko žene. — Ostali soigralci: lian« Stiiwe, Ros- s.-ino Brazzi. Juta t. Alpen itd. PREDSTAVE ob delavnikih: IS In «/.501 Globoko užaloščeni sporočamo, ga je umrla naša draga mama Legvart Barbara roj. Laubič soproga upravitelja Langerjevih posestev Pogreb drage pokojne je bil v nedeljo, 30. januarja iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji na Smihelsko pokopališče. Novo mesto, 28. jan. 1944. Žalujoči: Franc, soprog, Franci in Drago, sinova; Štela, hčerka, in sorodstvo Iz Trsta Umetnostno razstavo sta odprla v Tržaški galeriji domača umetnika llihard Colloni in Anton Gejč. Colloni razstavlja krajine, Gejč pa lesoreze. Na stopnišču ukradena. Te dni je šla Slella Shirali obiskat znance v ulico Maio- I lica 12. Ko ie šla po stopnišču v višja nadstropja, se ji je v mračnem delu hodnika približala neznanka in ji naglo iztrgala 1 ročno torbico Slella Sitnari se je hitro j zavedla, saj je imela v torbici nekaj nad j tisoč lir, živilske izkaznice in drugo listine. Čeprav je neznanka takoj ušla, se je spomnila, da jo je od njenega doma zasledovala neka bleda ženska. Policija je iz popisa te neznanke skušala ugotoviti žensko. Ze dva dni po zločinu je karabinjer na ulici aretiral staro znanko policijskih celic Valerije Čermelj, ki je po kratkem zasliševanju svo| greli tudi priznala. Cermeljeva je bila zelo presenečena, da jo je njena žrlev tako dobro opazovala. Vrnila ji je torbico z vso vsebino, sama pa je morala takoj v zapor. Avtobusi na liniji »L« v Trstu so začeli s ponedeljkom zopet obratovati. Življenje in smrt v Trstu v letu 1943. Zanimiva je statistika tržaške občine za leto 1943, Preseneča zlasti veliko število smrtnih primerov v nasprotju z majhnim številom rojstev. V Trstu je umrlo 4096 Tržačanov, novih pa se je rodilo le 3195, torej kar za celo tretjino manj. V primeri s prejšnjimi leti je to prava vojna statistika, saj se je leta 1939 rodilo 3798, umrlo pa je le 3468 Tržačanov. Tudi število porok hudo pada. Leta 1938 je bilo še 2402 porok, 1. 1943 pa le 1494 To pomeni, da bo prihodnja leta število rojstev še bolj nazadovalo Kljub temu pa jc število prebivalstva v Trstu vedno večje. Gre to na račun preseljevanja od drugod in je tudi vojna posledica. Zadnjega pol leta jc veliko število priseljencev prišlo iz južne Italije, kar je popolnoma razumljivo. Sedaj šteje Trst okrog 261 000 prebivalcev. Iz Gorice Nova policijska ura je bila uvedena s prefektovo odredbo za Gorico. V okviru obstoječih mestnih mej, torej z izjemo Rožne doline in Stare gore. velja odslej policijska ura od 22 do 6 Za druge kraje goriške občine velja od 20 do 6. Za občine Kopriva, Kormin, Fara ob Soči, Gradiška ob Soči, Marijano, Romans ob Soči in Zagraj pa je odrejena policijska ura od 21 do 6. Za ostale občine pokrajine veljajo stare policiiske ure. V veljavi ostanejo tudi dosedanji predpisi za vstop in izhod v goriško mesto Novi policijski uri odgovarjajo tudi predpisi o zapiranju gostiln, ki odslei zapirajo ob pel sedmih. Huda nesreča. Na vlaku iz Vidma se je smrtno ponesrečila Alojzija Kirk roj. Sedmak. Z Gorenjskega Delo Rdečega križa v Kranfu. Pred nedavnim je izšlo poročilo o delovanju odseka Rdečega križa v Kranju za čas od 1 februarja 1943 do 1. januarja 1944. Reševalni voz RK je v tem času imel 1047 dnevnih in 242 nočnih voženj, na koterih je skupno prevozil 51.819 kilometrov. V službi so bili dalje člani še posebej polnih 79 dni z rešilnim vozom v službi policije V decembru so napredovali uslužbeni pomočniki RK, in sicer Janez Ropotar, Kari Šilih, Franc Lieber, Naročajte roman »Ivanhoe«! S Spodnje Štajerskega MALI OGLASI Za vedno nas je zapustila naša ljubljena sestra, leta in svakinja, gospodična Ana Mlekuš učiteljica r pok. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 1. febr. ob ''>3 pop. z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. - Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, 8. febr. ob 8 zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja. Ljubljana, 30. januarja 1944. Žalujoči ostali Zahvala Povodom težke izgube, ki me je zadela s smrtjo mojega nadvse ljubljenega očeta, gospoda Ivana Zajec izrekam tem potom svojo prisrčno zahvalo. Predvsem se zahvaljujem gg. zastopnikom mestne občine ljubljanske za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 31. januarja 1944. Poldka Zajčeva Zalrcala Za izraze sočustvovanja, zadnje spremstvo, poklonjeno cvetje in ganljivo petje pevskega zbora v počastitev spomina naše ljube in nepozabne mame, gospe ilne Pire roj. Suhodoliuli ki smo jo mnogo prezgodaj izgubili, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 3. februarja 1944, ob 9 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 1. febr. 1944. ŽALUJOČI Kulturna izmenjava med posameznimi krajevnimi skupinami na Štajerskem je predvidena za mesec februar in marec zlasti tako, da bi se poglobili stiki med Štajersko in Spodnjo Staiersko. Po dolg-gih pripravah bodo redaj prirejeni medsebojni tovariški večeri. Tako bo prosvetna skupnost iz Slovenske Bistrice gostovala v Deutschlandsbergu, kjer bodo domačini priredili še posebno jutranjo prireditev. Dne 4. marca bo skupina iz Marenberga v gosteh v Eibisvvaldu, dne 5. marca pa bodo gostom na čast nastopili Marenberžani sami Tudi druge krajevne skupine bodo gojile izmenjavo nastopov z namenom, da se poglobijo medsebojne prosvetne zveze NOSILMCE za zaklonišču, zložljive, iz cevi, zelo praktične — proda še nekuj komadov Fr. ltojiua, Vodnikova M. SENO tudi ajmanjSo ko. ličino kupim. Vprašati v lložol ul. 29. PISAINE STROJE in radio aparat« kupuje in plača po najvišji dnevni ceni — tvrdka EVtllEbT -1'reSernova 44. SPREJME SE takoj Izurjen prikro-jevaloo za domača čevlje. — Naslov v upr. »Slovenca« pod Stev. 808, ŽENSKI ČEVLJI J STEKLENICB , , ,,., .... I razne vrne. Kupujemo. črni, visoki, 6t. 38. | plačamo rtobro Na v«, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod čt. 805. (o teljo iib nrevza- Ioiemo oa doma B. Guilin. Vodnikov Kg IL 2. V neizmerni žalosti sporočamo, da nam je umrl naš ljubljeni in nenadomestljivi soprog, dobri oče, brat, stric in tast, gosp. kociančič Jožef višji policijski stražnik v pok. Truplo nepozabnega pokojnika leži v mrtvašnici Splošne bolnišnice. Pogreb bo 2. februarja ob 15 izpred viške cerkve na farno pokopališče. Žalujoči ostali Naš po usodnem naključju ponesrečeni dolgoletni delavec Pavšič Alojzij je včeraj umrl v sanatorlju Leonišče. Pokojnika bomo vedno ohranili v dragem spominu. Pokoj mu večnil Pogreb bo v torek, 1. februarja ob 15 iz kapelice sv. Antona. Ljubljana, 31. januarja 1944. AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO Umrla nam je naša dobra mama, stara mama in tašča, gospa Ana Vidmar roj. Šme Pogreb drage pokojnice bo v torek, 1. februarja t. 1., ob štirih popoldne z Zal, iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Ptuj, Hrastnik, dne 31. januarja 1944. Žalujoči ostali. «m Umrl mi jo moj srčno ljubljeni brat in stric, gospod Schasser Jurij trgovski poslovodja Pogreb dragega pokojnika bo ▼ sredo, 2. februarja 1944, ob pol treh popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. januarja 1944. Globoko žalujoča Malči Schasser, pestra — in ostalo sorodstvo. Umrl nam je naS ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Al o;" PavSič usluzbei.ee tovarne za klej Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 1. febr. 1944. ob 3 popoldne z Zal, kapele sv. Aniona, k Sv. Križu. Ljubljana-Gorica. Kranj, 30. I. 1944. Žalujoči: Angela, soproga; Danica, Milena por. Telatko, hčerki; Rudolf Telalko, zel; Rudko, vnuk — in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašj^i, gospa Marija Kromar ro . Perštn gostilničar k a Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 1. februarja, ob dveh popoldne z Žal, iz kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Kamnik, dne 29. januarja 1944. Globoko žalujoči: Mara por. dr. Pucelj, hčerka, Janez, sin; rodbine: Kromar, Pucelj, Peršin in ostalo sorodstvo. »Drugič, če bi se bilo izteklo tako, j kakor smo vsi mis'ili če bi bil torej ti dobil Bruset. tedai ti moram povedati, da ?em bila 6klenila, d« pojdem k Rdečemu križu za strežnico. Mislim, da bi mi bilo to pristojalo.« »Brez dvoma.« 5ln — ali bi mi zdaj ti povedal, kaj prav za prav zahtevaš od mene?« »Ali sem kaj zahteval?« »Če bi se bila branila sprejeti to volilo, tedaj bi vso lastnino sodnijsko razprodali graščina in gozdovi bi prešli v roke špekulantom ali pa bi občina spremenila Bruset v sirotišnico ali zavod za manjnadarjene. In če je materi namenjeno, da se bo kdaj obrnila v grobu, to bi bilo gotovo vzrok za to.« Oddahnila se je, pogledala skozi okno In dodala- »Bogastvo samo po sebi ne pomeni toliko, posebno še z davki, ki jih imamo zdaj, in kdor hoče gospodariti na takem posestvu, kot je tole, brez dvoma ne sme sanjati o počitku Če pa ie že vsa ta stvar zaupana mojim rokam, moram pač vse storiti, kar morem, in tudi mislim, da mi bo uspelo « »Ne dvomim o tem,« se je v odgovor oglasilo tja v strop. ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER »Pa čeprav si brez dvoma doživel danes veliko razočaranje, Lovrenc, pa ti moram vendarle povedati, da bi si ne bila nikdar mislila, da boš takšne počenjal.« Tedajci je planil na noge: »Torej mi boš zopet delala pridige?« Bil je ves, ko da se hoče boriti z njo. A njej ni niti na mar prišlo, da bi bila vstala »Ali še veš, Lovrenc, ko sva ^ila majhna? Tako dobra prijatelja «va si bila — zdaj pa te prosim: pomagaj mil Lahko bi drug drugemu pomagala, da bi predelala to reč.« < »Hvala« Roko je dal v žep in se je napol okrenil »Premisli malo Ali se ti ne dozdeva, I da je mnogo ljudi na svetu, ki jim bolj t trda prede kot tebi? Sam se moraš vprašali — ali si bil z materjo zmeraj takšen, kakršen bi bil moial biti Ali se ti zdi, da je tako slabe ravnala s teboj? S pisano in govorjene besedo si se večno zaletaval v zasebnr las' in si zahteval od nje, da smeš tako delati Ona pa ie tudi smela ' ravnati e svoio lastnino tako kot ie sama hotela Saj dobiš dovoli, da se utegneš tako izobrazili* kakor sam hočeš Mimo tega pa dobro veš, da vse, kar koli imam, 1 iz srca rada delim s teboj.« »In ti misliš, da se bom tega po-služil?« »Brez dvoma soglašaš s tem, da ostaneš tu in boš 6voji sestri v pomoč dotlej, dokler ne prideva iz najhujše zmede. Saj i bova pozneje lahko rekla da te bolj ve- ' seli študij, kakor pa poljedelstvo. V jeseni boš lahko ukrenil vse, ksr koli boš , hotel Nemara bi študiral pravo — ali I kako misliš?« | Obrnil se je k njej, pa držal roke ee zmeraj v žepih. Ves ta njen mir, vsi ti modri nasveti, vsa ta skrb zanj — tega ni moči prenesti Ali ga ne bo nikdar smatrala kot odraslega?« »Vidim da si 6i vse lepo uredila. Kaj pa, če sem tudi jaz s seboj na jasnem?« »Prav — povedala sem ti le svoje mnenje.« »In že ga vidi, kako iemlje z omare kovčeg ki ga ie bil prinesel s seboi iz j mesta Odpre ga in išče okoli svoje stvari in zlaga notet Ona sedi in odprtih ust strmi vanj Skoraj si misli, da ie vse to le za šalo Še pred nekai minutami pa tudi Lovrenc ni bil mislil na to in mu je kar nemudoma šinila v zmedeno glavo ta misel, vendar — slednjič se le mora maščevati in ker ;e že začel pripravljati kovčeg, za vse na svetu ne bo prenehal »Kaj pa boš s tem?« ga slednjič vpraša »Nič drugega ko da pojdem odtod.« »Nocoj Tako pozno vendar ne gre noben vlak in tudi ne oarnik.« »Saj imamo, hvala Bogu, še hotele v I mestu « »Tak daj no, fant moj, poslušaj vendar!« »Vrag te vzemi! Res sem mlad. Fant, fant, fant na vsak način bo ta fant odslej dalje tako odrasel, da ti ne bo stopal na prste!« In spet zlaga v kovčeg Ona postaja zmeraj bolj bleda, slednjič strmi le še predse Nato pa vstane, stopi k vratom in se ond; obrne, »V redu, Lovrenc — stori, kar hočeš, a daj, da ti rečem za slovo: Kdor visoko leta. nizko pade. ln to ni prav nič časti vredno — lahko noč « Ni ji odgovoril, vendar je prisluškoval njenim korakom, ko ie stopala po stopnicah navzdol Čez nekai časa nato je zaprl za seboj vrata te sobe. ki je bila toliko let njegova. Notri na polici so bile še zmeraj njegove šolske knjige Prišel ie po stopnicah v vežo, ne da bi bil koga srečal — tudi zunaj ni videl nikogar in s kovčegom v roki je odhajal iz dvorca Čutil je. ko da se ne bo nikdar več vrnil v ta dom. Kako se je hotelirka začudila, ko je spoznala, da je bil tisti moški, ki je zunaj zvonil, mladi gospod z Brusetal Lovrenc je 6kušal noiti izgovor za to, češ da se odpelje zjutraj s prvim vlakom A kai — ko Bruset ni bil tako oddaljen, da bi ne bil prav tako mogel spati doma Potefn ie stal sredi male sobe, klobuk je imel še na glavi in kovčeg v roki Vedel ie da ime družabni klub v mestu nocoj svoj sestanek v tem hotelu Tjakaj bi lahko šel in se napil in pcžteno iz- norel — zdaj, ko je svoboden in sam svoj. A nehote so se mu ob tej misli skremžila usta in kar podzavestno ie našel kljuko za klobuk in začel ie iemati iz kovčega vse najpotrebnejše za čez noč. Nato se je usedel k oknu in je gledal v j sivi polmrak poletne noči. Mestece je spalo Niti en korak se ni oglasil s ceste. Še zmeraj je od razburjenja ves nemiren, tako da mora vstati in hoditi sem in tja Zdaj se jezi na svoje mestne tovariše, ki so ga bili zavedli v take trapa-I rije, zdaj spet se huduje na mogočno go-I spo z Bruseta, da ga ie bila mogla tako kaznovati. Slednjič pa že ne zmore nič več — usede se in bi se najrajši razjokal, i Glava mu zleze na Drsi. Če bi mogel ! človek zaspati' Zdaj, ko ie najhujša nevihta mimo. mora seveda priznati, da se je pogreznil v nekai, ki nima nobenega ' smisla Nemara ie tudi on malo zakrivil, da je šla mati z Bruseta v grob. Vse to prekrasne posestvo ie vrgel proč in edino c sestre je udaril v obraz In slednjič je tako rekoč izpulil svoie korenine tako da sedi zdai tu brez doma, brez sorodnikov in prav za prav tudi brez pravega oporišča Da bi šel v prestolnico — k starim tovarišem? ln bi spet začel tuliti zoper zasebno lastnino? Ho ho, on bi bil zares ko nalašf za to! Da bi si snoval ideale iz svoiega lastnega razočaranja, da bi besnel zoper bogataše ker sam ni zadosti dobil — hoho. kak zasleplienec bi se nemara potolaži! in 5, olajšal dušo s tem, a on sedi in 'e lako rekot ipazovalee vsega takšnega Spet se mu ukremžijo usta Pa naj si misli Loviza kar si hoče, a malce časti ie pa vendarle še v njem. Fiir »Ljudska tiskarna c — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič — lleransgeber, Izdajatelj: inž. Jože Sodja — Schriftleiter, urednik: Janko Hafner.