frAJIRSKI GOSPODAR Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleltungs Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.23 einschl. 9 Rpf Postgebühr,- im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55000 Nr. 22- IV. Jahrgang_Marburg a. d. Drau, Samstag, 3. Juni 1944 Einzelpreis 10 Rpf Zverinsfro boljševizma Sovjetija ¡e vladavina najokrutnejšega barbarstva vseh časov - Nemški in zavezniški vojaki odbijajo morilce evropske omike - Kdor simpatizira z boljševiki, si sam koplje svoj groo Na vzhodu, kjer so se po umiku nemških čet polastili obširnih področij boljševiki, se odigravajo dan za dnevom žaloigre in strahote, ki prekašajo vse, kar je zgodovina kedarkoli zabeležila kot množinske zločine. Kdor je ostal po nemškem umiku v svojem mestu ali vasi, je postal takoj po prihodu poživinjenih politkomisarjev in njihovih krvnikov osumljenec, češ, da je podpiral okupacijske oblasti Nemcev. Med voditelji krvnikov je največ Židov, ki ubijajo s perverzno naslado vse, kar jim pride pod roke. Zopet je dokazano, da boljševizem sicer menja svoje agitacijske parole in zunanjost svojega nastopa izven Sovjetije, da pa je in ostane vladavina najokrutnejšega barbarstva vseh časov. Sovjetija je danes edina država, v kateri lahko židovstvo s pomočjo državnega aparata ubija nežidovsko prebivalstvo po mili volji. Povezanost med židovstvom in boljševizmom je povsem naravna. Boljševizem je nauk, ki se je porodil v židovskih glavah, židje so si izmislili v svojem starosvetopisem-skem sovraštvu do vseh arijskih ali sploh ne-židovskih narodov nauk o razredni borbi kot sredstvu za takozvano »osvoboditev« prole-tarijata. Delavske mase v nekdanji carski Rusiji niso opazile, kdo jih je vodil v revolucijo vseh proti vsem. Skoraj neopaženo so se polastili židje Kremlja, da bi potom ruske revolucije vrgli v svet bakljo svetovne revolucije in tako zavladali po širnem svetu. Pravočasni nemški napad v 1. 1941 je zmešal boljševiške račune. V treh letih je uspelo nemškim in zavezniškim armadam pohabiti gigantski boljševiški vojni stroj. Udarna sila boljševizma se je skrhala. Kljub teritorialnim uspehom, ki jih je moral boljševizem plačati s potopi svoje krvi in ki so bili možni samo vsled odločitve nemškega vrhovnega vodstva, boljševizem ni izvojeval svojih namenov proti Evropi. Niti mala Finska se ni uklonila sovjetskim grožnjam, a kaj šele Romunija in Madžarska, ki sta mobilizirali za obrambo svoje neodvisnosti in svojega življenja vse razpoložljive sile. Nemški obrambni zid stoji. Evropa si je oddahnila. Boljševizem se obnaša v področjih, ki jih je zasedla rdeča soldateska, kot stekel pes. Politkomisarji iščejo z izbuljenimi očmi žrtev, dan za dnevom morijo in ubijajo, ker je na prizoriščih velikih bojev bilo prelito še premalo krvi. Boljševizem pa ne more pogasiti svoje ne-odoljive žeje po človeški krvi. Gibalo boljševiške krvoločnosti je židovstvo. To si moramo predvsem zapomniti, ko čitamo poročila iz vzhoda, poročila, ki opisujejo vso tragedijo tamkajšnjega prebivalstva. Po teh poročilih je prikipela jeza tolikanj mučenega prebivalstva do vrhunca. Ljudstvo organizira proti- Er stieB aui einen »Tiger« Bolschewistische Infanterie hatte mit Panzerunterstützunq versucht, unsere HKL zu durchbrechen. Im zusammengefaßten Feuer unserer Abwehrwaffen brach der sowjetische Angriff zusammen. Dabei ereilte auch diesen überschweren Panzer sein Schicksal. Ein Volltreffer aus der Kanone eines »Tigers« setzte ihn außer Gefecht. PK.-Kriegsber. Voigt Atl. I Sch. sovjetske oddelke, ki preže po gozdovih na biriče zloglasne GPU. Življenje je postalo r teh po boljševizmu »osvobojenih« pokrajinah vzhoda itak brez vrednosti. Ljudski srd se obrača proti mučiteljem. Ljudstvo uničuje mostove, železniške naprave itd., samo da bi škodovalo sovjetskemu vojnemu stroju. To gibanje je zavzelo že tako velik obseg, da ga ne morejo tajiti niti več v Kremlju. Gorje pa tistim, ki se ne morejo poskriti in ne braniti! Gorje jim, ko pridejo v kremplje boljševiških volkov! Iz poročil, ki prihajajo iz Ukrajine in vzhodne Romunije, je razvidno, da divjanje poživinjenih boljševikov pod židovskim vodstvom presega vsa doslej znana zverinstva. V neki vasi blizu Lesnice so našli nemški vojaki pod ruševinami šolskega poslopja večjo množino zoglenelih kosti. Skriti očividci, ki so si upali ob prihodu iz svojih skrivališč, so pripovedovali, da so boljševiške zverine v človeški podobi metale v šolo ročne granate, dokler ni bila vsa deca mrtva. Nato so zažgali šolsko poslopje. To pa ni bilo dovolj. Obenem so zažgali vse kmečke hiše in streljali na vsakogar, ki se je hotel rešiti iz gorečih hiš. Izkazalo se je, da so streljali brezobzirno tudi na otroke. Iz Romunije poročajo, da so boljševiki zagrešili nad prebivalstvom severno od Jassyja strahovite zločine. Tako je v mestecu Gaza po prihodu boljševikov obdolžil žid Izak Levi pekovskega mojstra Vintilo Remusa, da je pod prejšnjim režimom prodajal Židom samo slab in plesnivi kruh. Mojstra, ki se je moral braniti pred organi GPU, je to tako razkačilo, da je prisolil židovskemu denuncijantu krepko zaušnico. Poživinjeni bojjševiki so nato pohabili mojstra in ga vrgli živega v razbeljeno krušno peč. Predaleč bi segalo, ako bi hoteli podrobno opisovati vsa zverinstva boljševikov. Ugotavljamo, kar je itak že ugotovil ves kulturni in civilizirani svet: boljševizem je organiziran zločin. Kjerkoli vladajo boljševiki, prevladuje strah pred likvidacijo. Zadostuje, da si po strani pogledal kakega židovskega politkomi-sarja. To pomeni sigurno smrt. V boljševi-škem raju živijo sijajno in razkošno samo židje in njihovi hlapci. Kdor ne priznava ži-dovsko-azijatske nadvlade, je zrel za likvidacijo. Prisilno delo v sibirskih rudnikih ali v šumah visokega severa je samo za tiste, ki so bili deležni mrvic boljševiške milosti. Ker je boljševizem kuga, ga je treba uničiti. Evropa se mora obraniti boljševizma, zato morajo evropski narodi zbrati vse sile, ki so potrebne vsaj za zajezitev te epidemije. Kaj bi se zgodilo z evropskimi narodi, ako bi boljše-viška poplava porušila nemške in zavezniSke branike? Ni je hiše, ki v tem slučaju ne bi bila pobrizgana s krvjo svojih stanovalcev. Nepopisno bi bilo uničenje, ki bi se odigravalo po vsej Evropi pod vodstvom židovskih maščevalcev protiboljševiškega razpoloženja. Najtežja preizkušnja Nemčije Reichsminister Dr. Josef Goebbels je objavil v zadnji številki uglednega tednika »Das Reich« uvodnik, ki označuje politiko zaveznikov napram nevtralnim državam kot trajno nihanje med dvema protislovjima in kot poskus, doseči uspehe izmenoma 6 sladkorjem in bičem. Dr. Goebbels je mnenja, da je to posledica nesigurnosti zaveznikov napram vsem vprašanjem bodočnosti, prav tako pa tudi notranje nesigurnosti v sovražnem taboru, ki ni več tako močan kakor se dozdeva. Ce bi bil sovražni tabor v posesti dovoljne moči, mu ne bi bilo treba v različnih razdobjih apelirati na Nemčijo, naj položi orožje in se izroči zavezniški »milosti«. Sovražni tabor bi imel v tem slučaju možnost, Nemčijo k temu prisiliti, toda isti tabor 6e zaveda, da mu primanjkuje potrebne moči. Dr. Goebbels omenja v 6vojih izvajanjih agita-torične poskuse zapeljevanja na zavezniški 6trani, obenem pa tudi javno priznanje, da hoče ta ista sovražna stran vzeti nemškemu narodu sleherno upanje glede bodočnosti. Tu prihaja Dr. Goebbels k sledeči ugotovitvi: »Nemška vojna morala ni 6amo posledica značaja našega naroda, temveč Celo v Angliji so se razburili spričo boljše-viških- novih grozodejstev v zopet zasedenem ozemlju, čeprav se uradni krogi trudijo, potlačiti razširjenje vsake vesti, ki - bi škodovala »ugledu« zaveznika na vzhodu. Edinbur-ški list jeScotsman« si je drznil vprašati, ali se svetovna javnost ne bo uprla nadaljevanju teh grozodejstev. List je bela vrana v Angliji, kajti angleški škofje so že blagoslovili morilske tolpe in odobrili množinski umor na vzhodu. Iz opisanega sledi, da je boljševizem krvavi inštrument Satanu vdmjanega židovstva. Ker so se narodi Evrope otresli židovstva, velja tej Evropi vsa maščevalnost Izraela. Kot krvni psi čakajo sovjetski židje na uro, ki bi jim omogočila justifikacijo Evrope. Ker ne morejo preko nemškega branika v srce Evrope, gazijo po krvi svojega lastnega prebivalstva do kolen, da bi utešili svojo morilsko strast. Ugotavljamo neizbrisno krivdo mednarodnega, v boljševizmu vtelešenega boljševizma spričo dejstva, da je med nami kakor tudi v ostali Evropi še mnogo ljudi, zlasti pa šo-lanih izobražencev, ki se nad boljševizmom sploh ne spodtikajo. Sovjetsko Unijo smatrajo kot urejeno državo s sistemom, ki se * nekoliko razlikuje od demokracij in totalitarnih režimov«, Stalina smatrajo kot velikega državnika in vojskovodjo, komunistično internacionalo kot pokopano zadevo, skratka: boljševizem za te ljudi, ki sedijo pod nemško zaščito na varnem, sploh ni nikaka nevarnost. Ti simpatizerji boljševizma so podobni teletom, ki si sama izbirajo svoje mesarje. Pri nas so se našli tudi taki, ki so verjeli v »nacionalne cilje« OP, dokler jih politkomisarji v šumah niso poučili z likvidacijo, da ima v taboru OF glavno besedo samo boljševik v znaku sovjetske zvezde. Boljševikom ustreže Bprva vsakdo, pa najsi bo še tak »reakcijo-nar«, dokler komunisti niso zajahali konja neomejne oblasti. Ko je zamorc opravil svojo dolžnost, lahko odide. Navadno ga pošljejo v smrt. Kdor torej simpatizira z boljševizmom v času, ko se otresa Evropa njegovega zadnjega zaleta proti njenim vzhodnim mejam, je samomorilec, ki si koplje lasten grob. Hvala Bogu, da so zaslepljenci v manjšini in da se velik del evropskih narodov instinktivno zaveda strašne nevarnosti iz vzhoda. Boljševizem je smrdljiva rana. Naša naloga je, da izoliramo Evropo in da preprečimo razkroj njenega organizma. Evropa bo živela, ako bo dokončno izločila iz svojega krvnega obtoka boljševiško-židovski strup. Velika Nemčija nam jamči, da bo uspela rešitev naše kulture in civilizacije. je tudi posledica neumnosti njegovih sovražnikov. Ker niti v iastni deželi ne umejo postopati s svojim narodom in tega tudi ne znajo, tudi nimajo za nemški narod niti najmanjše trohice razumevanja. Isto — tako nadaljuje dr. Goebbels — velja tudi za njihovo držo napram narodom naših zaveznikov. V deloma že dolgočasnem časovnem razdobju jih pozivajo, naj brezpogojno kapitulirajo, in sicer brez vsake garancije. Zdi se, kakor da pričakujejo v Londonu in Washingtons da bodo ti narodi res šli na iimanice. Politikujočim činiteljem v sovražnih državah še ni prišlo na pamet, da se ti narodi borijo prav tako kakor mi za svoje nacionalno življenje. Zanašajo se pač enostavno na svoje preizkušene izsiljevalne metode, ki jih z menjajočim uspehom eksercirajo tudi pred nevtralnimi državami. Že to samo tvori verigo dokazov za dejstvo, da primanjkuje našim sovražnikom potrebnih sredstev, da bi prišli po ravni poti vojskovanja k zaželjenemu cilju. Vojna se je sicer približala svojemu dramatične-nu višku in s tem tudi 6voji krizi, kljub temu pa nudi povsem odkrito sliko. Domnevati ni, da bi bilo možno izzvati odločitev vojne s političnimi čarovnijami. Odločitev je treba iskati na bojišču, in to je tisto, česar naši sovražniki ne marajo. Naši sovražniki — tako piše dr. Goebbels — so si popolnoma na jasnem o tem, da so njihovi izgledi spričo strahovitega udarca orožja vse drugo, samo ne sigurni. Radi tega poskušajo priti po krivih poteh v fronto naših zaveznikov, da bi jo razklali iz notranjosti. To se jim je posrečilo v slučaju Italije, drugič jim to ne bo uspelo. Dr. Goebbels zastopa v zvezi s tem prepričanje, da sovražnik ne bo dosegel svojega cilja z umetnim podaljševanjem dogodkov. Sovražnik mora končno pristopiti dejanju. Tisti, ki opazujejo dogodke, lahko mirno pokopljejo varljivo nado, da se bo zgodil nekeg^ dne čudež in da bo vojna končala nepričakovano in nenadoma. Vojna išče odločitev tako ali tako. Ta odločitev zadeva ne samo nacionalno suverenost Nemčije temveč tudi nemško življenje in vso nacionalno bodočnost. Odločno zavrača dr. Goebbels trditev nasprotnikov, da opira Nemčija svoje upe na notranjo ne-edinost zavezniškega tabora. V tem oziru zatrjuje dr. Goebbels sledeče: Tozadevni razvoj v nasprotnem taboru zasledujemo sicer s pozornostjo, ven- dar smo si na jasnem o tem, da se bo vojna v glavnem odločila vojaško in ne politično. Vsekakor pa 6 to j i vojaško postopanje sovražnega tabora večinoma j>od političnim pritiskom. Kar se tiče angleškega naroda, je njegova vojna utrujenost napredovala doslej najbolj, in sicer ne radi tega, ker je pod težo vojne trpel največ, temveč radi tega, ker Anglija nima vojnega cilja, ki bi zamogel navdušiti široke mase ali pa jih strniti vedno bolj in bolj. Ta pomanjkljivost je vidna vedno jačje od dneva do dneva. Tudi^ Sovjetska Unija ne more več poljubno dolgo čakati. Z drugimi besedami: Ako ima splošni razvoj te vojne sploh še kakšen smisel, bo politična nujnost prisilila Anglijo k vojaški pustolovščini, v kateri bo ob največjem riziku igrala za svoje nacionalno življenje. Vodstvo Anglije si bo pri tem na jasnem, da njegovi zavezniki niti ne bi žalovali, ako bi Anglija pri tem izgubila svoje življenje. Ako je namreč podrejenost glede vojnega materijala in ljudstva tako velika kakor v slučaju Anglije in njenih zaveznikov, potem se oškodovanec ne bori samo proti svojim sovražnikom, temveč tudi proti svojim prijateljem za svoje življenje. Napaka Anglije je bila, da se je leta 1939 pahnila v vojno, ki ji ni bila dorasla niti številčno. Sedaj se izpostavlja vedno bolj nevarnosti, da jo bodo zmleli nasprotniki in zavezniki. Razmere jo silijo, da se svetovno nazorno klanja boljševizmu, glede moči pa amerikaniz-mu. Razumljivo je tedaj, da skuša Anglija'vedno znova doseči odločitev na mrzli način. Je to poskus, ki je zapisan neuspehu. Anglija se mora boriti in sicer ob okoliščinah, ki so za njene izglede sila neugodne. Obračaj stvari kakor jih hočeš: Anglija je v vsakem slučaju na strani tistih, ki bodo izgubili, in to si je tudi zaslužila. Ta vojna je njeno delo ob sodelovanju Židov. — Vojna se bo zgodovinsko maščevala Angliji in Židom. Čestokrat si nemara postavljamo vprašanje. kako neki bi se bile razvijale stvari v Evropi, ako bi bili imeli v Londonu leta 1939 na krmilu vodstvo z jasnimi pogledi? To vprašanje je nepotrebno. Zgodovina se pokorava svojim lastnim zakonom. Kar 6e pred njo ne vzdržuje, nima pred njo tudi življenjske upravičenosti. Gre torej za držo pred zgodovino. To je po izvajanjih dr. Goebbels-a tista velika naloga, ki je bila postavljena Nemcem za prihodnje tedne in mesece. Uspešna nemška obramba v Italiji Vsi sovražni poskusi prodora nemške fronte izjalovljeni - Srditi boji na raznih odsekih - Potek operacij v Južni Italiji v preteklem tednu 25. maja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo o bojih, ki se odigravajo na južno-italijanski fronti, sledeče: V Italiji se stopnjuje velika obrambna bitka vsled pomnožene vpostave sovražnih oklopniških odredov. Na skrajnem zapadnem krilu nettunskega mostišča so bili odbiti napadi Anglo-Ameri-kancev. Neka sovražna skupina, ki se je izkrcala v hrbtu nemške fronte, je bila v protinapadu uničena. Jugovzhodno od mesta Apri-lia se odigravajo težki boji. Na obeh straneh Cisterne so nemške čete zaustavile in zapah-nile sovražnika. Tudi v odseku na obeh straneh reke Liri so bili odbiti vsi sovražni napadi. Pri terorističnih napadih anglo-ameri-škega letalstva je bilo uničenih 139 sovražnih letal, med njimi 115 štirimotornih bombnikov. Hitra nemška letala so bombardirala cilje v vzhodni Angliji. 26. maj: V področju Cisterne so sovražni oklopniški odredi izvedli sunek proti severu. Boji se vršijo sedaj v področju Velletri, kjer je bilo uničenih 80 sovražnih tankov. Posadka Cisterne je junaško odbila vse napade. Vzhodno od Littorie in severno od. Terracine so se umaknile naše čete na nove višinske postojanke." V odseku Melfa se nadaljuje srdita bitka. Pri bombniških napadih na zasedeno zapadno ozemlje in na jugozapadno Nemčijo je bilo zbitih 27 sovražnih letal. 27. maj: Težišče bojev v Italiji je bilo v področju Velletri, kjer so bili odbiti vsi sovražni napadi. Vzhodno od Velletrija je sovražnik silil z močnimi oklopniškimi odredi proti severo-vzhodu. Srditi sovražni napadi so se razbili tudi pred naselbino Castro dei Volsci. Posamezna sovražna letala so metala bombe na mesta v zapadni in jugozapadni Nemčiji. Nad Reichom, nad zasedenim ozemljem na zapadu in nad sredozemskim prostorom je bilo 23 sovražnih letal. 28. maj: Na italijanski fronti je nadaljeval Druck und V • r 1 a g : Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Verlagsleitung:' Egon Baumgartner Haupt-schriftleiter: Friedrich Gotob; alle in Marburg/Drau Badgasse I Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr 3 vom 10 April 194] gültig. Ausfall der Lieferung des Btattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung sovražnik svoj velenapad z novimi rezervami s težiščem jugozapadno od Velletrija, južno od Valmontona in pri Cepranu. Vsi ti napadi so bili deloma zavrnjeni, deloma zaustavljeni. Jugozapadno od Ceprana je bil sovražnik zavrnjen preko reke Sacco. Pri Cepranu so bili junaško odbiti vsi valovi napadujočega sovražnika. Ameriški bombniki so bombardirali jugozapadno Nemčijo, zlasti mesti Mann-heim in Ludwigshafen. Slabotnejši napadi so veljali Saarbriickenu in Trieru. Kljub slabim pogojem obrambe je bilo zbitih skupno 39 sovražnih letal. Angleški bombniki so terorizirali mesto Aachen. Zbitih je bilo 28 bombnikov. Posamezna angleška letala so bombardirala Berlin. Nemška letala so z dobrim učinkom napadala cilje v južni Angliji. 29. maj: Kakor je razvidno iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva, je bil ves 28. maj v znamenju uspešnih obrambnih bojev. V odseku Aprilia—Valmontone so naše divizije v srditih bojih odbile vse sovražne poskuse prodora. Razvaline mesta Aprilia so bile prepuščene sovražniku. Vzhodno od La-nuvia je bil očiščen sovražni vdor v takojšnjem protinapadu. Južno od Verlontona ie bil vdorni prostor prejšnjih dni zožen v teku boiev iz vzhodne in severovzhodne zapadne strani. Prav tako so bili odbiti vsi napadi v odseku Roccagorga—Castro Voisei. Ameriški bonbriški odvodi so bombardirali zapadno in srečni o Nemciio. Škoda je nastala zlasti v Kolni' in drueih mestih. Uničenih je bilo 75 sovražnih letal, med njimi 50 štirimotorjiih bombnikov. V pretekli noči so posamezna an-eleška letala bombardirala Mannheim. Nemška bojna letala so uspešno bombardirala angleški luki Tornuav in Bri^hton 30, maj: Težišče sovražnega velenapada na južno-ital ijanski fronti se je nahajalo tudi 29. t. m. v prostoru od obale do Albanskega gorovja. Sovražniku, ki je napadal z masira-nimi pehotnimi in oklopniškimi silami, so se posrečili na nekaterih mestih lokalni vdori, ki so pa bili v protinapadih očiščeni ali zapahnjeni. Vzhodno od mesta Velletri so se izjalovili številni sovražni napadi v jakosti bataljonov. Južno in jugozapadno od Valmontona so razbile naše čete vse koncentrične napade sovražnika ter so pridobile na terenu. Sovražniku se je posrečilo s premočjo vdreti v mestece Ceccano. Vzhodno od reke Sacco je bilo uničenih 22 sovražnih tankov. Ameriški bombniški odredi so bombardirali severno, srednjo in jugovzhodno Nemčijo, zlasti Leipzig, Posen in Kottbus. V srditih letalskih bojih je bilo s pomočjo flakartilerijo uničenih 94 sovražnih letal. V pretekli noči so posamezna angleška letala metala bombe v Položni na vzhodni fronti 25. maj: Z vzhodne fronte niso javili ni-kakih posebnih dogodkov. 26. maj: Razun malenkostnega lokalnega bojevanja ni bilo beležiti na vzhodni fronti nikakih posebnih pojavov. Nemški bojni letalci so v pretekli noči ponovno in uspešno bombardirali kolodvor Džankoj na Krimu. Nemško-romunsko letalstvo je bombardiralo zbiranje čet in baterij južno od Dubozarija, Pri napadu sovjetskega letalstva na neko nemško spremljavo v severo-norveških vodah je bilo uničenih 70 sovjetskih letal. 27. maj: Z vzhodne fronte so poročali o lokalnih bojih ob spodnjem Dnjestru, v sprednjih Karpatih in jugovzhodno od Vitebska. Pri ponovnem napadu sovjetskih letal na neko nemško spremljavo pred severno norveško obalo so nemšld lovci brez lastnih izgub uničili 37 sovražnih letal. 28. maj: Na vzhodu so beležili le lokalne boje v sprednjih Karpatih. V ozadju fronte so v večdnevnih bojih uničili močne sovjetske tolpe. Sovražnik je imel krvave izgube ter je izgubil razun tega 2500 ujetnikov. 130 bun-karjev je bilo uničenih, mnogo orožja zaplenjenega. Močni odredi nemškega letalstva so v noči na 28. maj bombardirala kolodvore v Rovnem in Sarnyju z dobrim učinkom. 29. maj: Na vzhodni fronti nikakih posebnih dogodkov. Letalstvo je pobijalo sovjetski dovoz po noči in po dnevi z uspehom. Zlasti kolodvora Šepetovka in Korosten sta bila cilj težkih napadov nemškega letalstva. 30. maj: Na vzhodni fronti tudi včeraj ni bilo nikakih posebnih bojev. Nad Finskim zalivom je bilo uničenih 13 sovjetskih bombnikov. Nemško letalstvo je v pretekli noči uspe- šno bombardiralo križišča Kazatin in Šmerin-ka, kjer so nastali obsežni požari in eksplozije v skladiščih. 31. maj: Na vzhodu so prodrle severno od Jassyja pehotne in oklopniške edinice s pomočjo nemškega in romunskega letalstva globoko izgrajen sistem postojank ter vrgle sovražnika v trdih bojih v neko rečno nižino. Arbeitstagung des SA-Führerkorps prostoru mesta Wien ter na Hannover. Uspešni nemški bombniški napadi so veljali mestoma Falmouth in Portsmouth. 31. maj: Ob južnem in jugovzhodnem robu Albanskega gorovja so se izjalovili tudi včeraj vsi srditi sovražni poskusi prodora, izvedeni z močnimi pehotnimi in oklopniškimi odredi. V področju Lanuvio je bilo uničenih 78 sovražnih tankov, večinoma v bojih od moža do moža. V Lepinskem gorovju so vdrli marokanski planinci po trdem boju v Carpi-netto. V odseku na obeh straneh Frosinona, jugovzhodno od Sere in jugozapadno od Alfe-dene, so naše varovalne čete v žilavih borbah zaustavile sovražno premoč. Letalstvo je bombardiralo z dobrim uspehom cilje v pod- ročju Cisterne ter sovražne kolone in baterije v področju mesta Aprilia. Nemška tor-pedna letala so v noči na 31. maj potopila iz neke sovražne spremljave v Sredozemskem morju štiri ladje s 23.000 brt. Poškodovanih je pa bilo še nadaljnjih sedem ladji s 44.000 brt. Ameriški bombniki so po dnevu vdrli nad Reich ter povzročili na več mestih škodo in nekaj izgub. Uničenih je bilo 42 sovražnih letal. V pretekli noči so posamezna angleška letala bombardirala naselbine v področju Rheinland-Westfalen. Podmornice so potopile sedem ladij z 29.500 brt ter osem rušilcev in varovalnih vozil. Istočasno so uničile šestero sovražnih letal. Pomorske sile so skupno s flakartilerijo trgovskih ladij in mornarice uničile v maju 200 sovražnih letal. Karte zu den Kämpfen an der Südfront Scherl-Bilderdienst-M. Do morilcev nikake obzirnosti! Nemški narod obračunava z letalskimi zločinci in morilci žen in otrok — Dr. Goebbels o samopomoči nemškega naroda Iz Berlina poročajo: Reicbsminlster dr. Goebbels je objavil v dnevnika »Völkischer Beobachter« članek, v katerem obravnava sovražni letalski teror. V svojem članku prikazuje minister najprej barbarsko vojskovanje anglo-ameriških letalskih sil, nato pa prihaja do zaključka, da nemški narod — čeprav je bila vedno to njegova ▼olja in želja — ne bo mogel nadaljevati vojne na viteški način; ker narod, ki )e v teh vprašanjih mnoqo bolj radikalen kot njegova vlada, ne bi uporabil sredstva in pota samopomoči. Preveč bi zahtevali od na6, tako zatrjnle dr. Goebbete, ako bi se kot žrtve nezaslišanega barbarstva molče sprijaznili • svojo usodo in tako dopuščali, da sovražni bombniki še nadalje morijo žene ln deco v naši deželi. Preveč bi nadalje zahtevali od nas, ako bi dopuščali, da um narod, ki se dostojno ln hrabro bori za svoje življenje, proglašajo kot človeško divjačino. Kakor ugotavlja dr. Goebbels, s nobene 6tranl več ne tajijo, da zasleduje anglo-ameriški letalski teror nič manj in nič več kot zlom morale nemškega civilnega prebivalstva, da bi na ta način prisilili moški del k popusti jvo6ti. Kdor si ogleduje ozemlje Reich-a ali zasedeno ozemlje, bo ▼ večkrat bombardiranih mestih na lastne oči lahko ugotovil, da je povsod zadet naš vojni po-tencijal do enega procenta, dočtm odpadejo bombni udarci sovražnega letalstva Izključno na ostalih 99 odstotkov civhnega področja. To uqotovitev so potrdili tudi merodainl zastopniki francoskeqa In belgijekeqa episkopata, ki «o protestirali pred Internacionalno javnost proti brutalnemu načinu sovražnega vojskovanja, U mori starčke, žene in deco, in ki uničuje cerkve, častitljive kulturne epomenike in goste naselbine civilnega prebivalstva, ne da bi človek kjer koli videl kak vojaški smoter. Sovražnik tudi ne taji svojih satanskih namenov. 2e v letu 1930. je aogleiki letalski strokovnjak Spaight v svoji knjigi »Air Power and the Cities« priporočal sledečo metodo: »Razbijte velika mesta do razvalin in uničili bomo voljo do vojskovanja!« To metodo so na angleški strani opravičevali že neštetokrat tako z vojaškega kakor moralnega stališča. Tako je pisal ameriški publicist Clapper z vidnim zadovoljstvom: »Teror in brutalnost 6ta najboljša pomagača letalske vojne«. Londonski list »Daily Mail« pa je pisal: »Med civilnim prebivalstvom in med borci ni možna nikaka ločilna črta«. Angleški vojaški časopis »The Army Qua-terly« pa je objavil siedeče stališče: »Ali še obstoja pojem nebojevanja? Mali otrok ni niti v miru niti v vojni koristen član ljudske skupnosti. Dejansko nima nikdo pravice, zahtevati za sebe nedotakljivost, tudi, če bi poskušal 6toriti to v imenu človečanstva. Nemčija mora postati še bolj pu6ta kot je Sahara!«. Londonski list »News Chronicle« pa je potolkel ta rekord sovraštva s sledečim izbruhom: »Mi smo za to, da 6e v Nemčiji uniči sleherno bitje, moža, ženo, otroka, ptiče in mrčes. Pustili ne bomo rasti niti trave«. Ugledni angleški pisatelj H. G. Wells pa je postavil sledečo zahtevo: »Po6topa1te z nemškim narodom kakor z nadležnimi zamorcll« Anglikanska cerkev je dekretirala to «tališče v svojem uradnem glasilu »Church of England« tako-le: »Perverzno je naziranje krščanstva, če misli, da se civilistov ne sme ubijati« V smislu teqa navodila je nadškof Cyrill Garbett blagoslovil ▼ pastirskem listu junija 1943 sramotne metode anglo-ameriškega te-talskega terorja s sledečimi besedami: »Bombardiranje nemških civilistov je le majhno zlo«. Dr. Goebbeis ugotavlja nadalje, da nemško vojno vodstvo doslej takih sličnih sramotnih izjav 60vražneqa tabora ni sporočilo nemškemu narodu, ker bi bilo sicer pričakovati, da bo nemški narod 6pričo tolikega cinizma segel po samopomoči. Bati 6e je bilo, da bodo ljudje sovražnim pilotom, ki bi 6kakali iz zbitih letal, povračevali milo za drago. Ker pa so sedaj na6taie okoliščine, ki za bodoče onemogočajo tako obzirnost, Nemčija ni v 6tanju, vpostavljati nemško policijo in vojsko v zaščito teh zločincev proti nemškemu narodu, ako bi narod postopal z morilci dece tako, kakor si to zaslužijo Kar le preveč, je preveč in tudi anqlo-ameriske vojaške samovolje mora biti nekje konec. Sovražni piloti ee odslej ne. mo- rejo več sklicevati na to, da so kot vojaki izvrševali zgolj poveija. V nobenem vojnem zakonu ni predvideno, da ostane vojak, ki je zakrivil sramotni zločin, brez kazni radi teqa, ker 6e je skliceval na svoje starešine, tem manj pa tedaj, če so povelja v-protislovju do sleherne človeške morale in merodajnega načina vojskovanja. Pontinska zemlja zopet pod vodo Epohalno delo fašizma kot žrtev srditih bojev v južni Italiji Iz Milana poročajo: Vojna in obramba italijanske zemlje proti anglo-ameriškemu napadu je za* htevala uničenje največje storitve fašizma Bivša Pontinska močvirja, ki jih je fašistični režim skozi dolqa leta in z največjimi napori osušil, so morali 6edaj radi obrambe pred sovražnikom zopet poplaviti. Se do leta 1924. je bilo 80 odstot- kov prebivalstva bolnega za malanio. V tisočletnem fatalizmu in 6 pomočjo velikih množin ki-nina, 6o prebivalci bedno živeli v malih, s slamo kritih kolibah. Sele tedaj, ko je fašizem izgradil mrežo prekopov v dolžini 1500 kilometrov in 500 kilometrov cest na najtrši podlagi, je bii začetek prvega napada proti močvirju in mrzlici. Nastala so moderna mesta. 30. junija 1932 je bilo ustanovljeno mesto Vittoria. 5. avgusta 1933 je sledila ustanovitev Sabaudie, 19. decembra 1934 je sledila Pontinia. V okolici mesta Vittoria se je dvignila vrednost kmetijske produkcije v teku 6edmih let ob upoštevaniu spremenjenega denarnega tečaja od 80 lir na več kot 200 iir pri hektarju. V Sabaudiji 6e je produkcijska vrednost zvišala od 35 lir na 1875 lir. Pri Pontiniji se je dvignila ta vrednost od 170 na 2650 lir. 27. junija 1935 je Mussolini v razmočvirjenih področjih osebno mlatil prvo rž. V nadaljnjem teku časa 6o nastala nova mesta, med drugimi tudi Aprilia in Pomezia. Danes gledajo mnogi Italijani z grenkimi občutki uničenje večletnega napornega deia. V italijanskih krogih so mnenja, da bi bili težki topovi in sovražne bombe uničili to največje delo fašizma tudi tedaj, ako ga ne bi zopet preplavili z vodo. Kjer 60 stale nekdaj mlatilnice, se prerivajo dane6 tanki in rodna zemlja je postala zopet močvirje. Voda je napolnjena z močvirji in malarija že zopet preži na svoje žrtve. Nikdo ne razume te borbe, ki besni med Cisterno in morjem, bolje kakor tisoči kmetov, ki 60 to zemljo iztrqan smrti ter jo vzbudili k življenju. Razkrinkana OF. SPODNJEŠTAJERCI V INOZEMSTVU* HRABRI spodnještajerci Naša lepa zelena Spodnja Štajerska je že v nekdanji obdonavski monarhiji bila prisiljena, oddajati višek 6vojega prebivalstva inozemstvu, kjer si je moral iskati svoj vsakdanji kruh. Razmere v času bivše Jugoslavije so bile v tem pogledu še slabše, tako da je število naših ljudi, ki «o morali zapuščati 6vojo ljubo rojstno deželo ter odhajati v širni tuji svet s trebuhom za kruhom, bilo do izbruha 6edanje vojne v stalnem porastu. V času stare Avstro-Ogrske 6o železnice na Tirolskem, rudniki in industrija na Westfalskem, t Sleziji, Belgiji itd. ter Zedinjene države Severne Amerike bile privlačne dežele za naše ljudi, medtem ko so v času po zadnji in vse do sedanje svetovne vojne Spodnještajerci odhajali tudi v Kanado, Argentinijo, Brazilijo, Avstralijo in drugam, iskati si dela in zaslužka. Povsod, kjerkoli se je naš človek pojavil kot delavec, naseljenec sli karkoli, se je v največji meri tudi uveljavil in obnesel. S prirojeno mu pridnostjo, podjetnostjo, trpežljivostjo in spretnostjo ter po zaslugi splošno znanih jezikovnih talentov za uk tujih jezikov so se naši rojaki hitro in povsod vživeli ter bili cenjeni in upoštevani kot dobre delovne 6ile. zanesljivi delavci in pošteno ljudstvo. Nadaljnji popis ima svoj vir v velikem predvojnem potovaniu Spodnještajerca, ki se je živo zanimal, si ogledal ter vsestransko študiral delovanje in življenje svojih rojakov v inozemstvu. ?e v nekdanji-Avstriji in v sedanjih Alpen- in Donau-Gauen ni manjkalo delovnih rok iz Spodnje Štajerske. Železarne, rudniki in kamnolomi v današnjem Gau-u Steiermark so jih radi zaposlili, t kolikor je to šlo. Med njimi so bili tudi nekateri ki jih prevrat leta 1918 ni spravil od tam. V Švici so Spodnještaierci, kot dobri učenci in obvladovalci tujih jezikov lepo zastopani. Kakor v nem=kem. tako iih najdemo tudi v francoskem In italijanskem delu Švice, kot natakarje, sobarice, kuhinjske pomočnice itd. V Franciji in Belgiji je pred to vojno živelo mnoqo naših moških in žensk. Raztrošeni so bili po mestih in podeželju, kjer so opravljali razna dela, naiveč kmetijskega značaja. V Parizu je bilo vedno precej naših rojakov, ki so si po prvotnem trdem podeželskem delu ustvarili eksistence, kakoršnih Pariz tudi svojim iz podeželja došlim ljudem ni vedno in lahko omogočil. Velike francoska Inke seveda tudi ni6o bile brez pristaniških de'->vcev in mornarjev iz 6podnještajerskih vinorodnih krajev. Potovanie iz Francije preko Rokavskega zaliva v Anglijo ter obisk Londona je tudi tam trčil na naie sonarodniake. TJdejstvovali so se v raznih poklicih. V srcu Londona ie v neki banki-menial-nici sedel pri linici blagajnik, doma iz Spodnie Štajerske, nekie pri Cilli-ju, ki se je pred leti, kot samouk doma naučil anoleščine ter s pomočjo nekega tam živečega sorodnika, postal bančni uradnik, ker je zmožen in v stanju, občevati s svojimi strankami v štirih jezikih. Ladijska pot iz Southamptona v Angliji preko kanala nazaj v Cherbourg na francoski obali ter od tam po Atlantskem oceanu tik španske obale do La Corune v Španiji in dalje do Lizbone na Portugalskem, je pokazala, da najde Spodnješta-Jerc delo in zaposlitev tudi v teh dveh deželah. V Lizboni, v glavnem mestu Portugalke, ki si ga ogledujejo navadno vsi potniki prekomorskih ladij v času pretovarjenja pošte in prtljage, je v neki odlični restavraciji serviral mladenič kakih 30 let, ki je goste nagovarjal v šesterih jezikih. Pri tem se je ravnal po tem, kako jih je pač slišal med seboj govoriti. Ta 6ervirar je bil Spodnje-štajerc. Dolga vožnja po prostornem Oceanu med Liza-bono in Pernambukom. ki leži v ibero-ameriški državi Braziliji, je zbiralcu pričujočih podatkov na *6ami angleški veleladji po naključju odkrila rojaka med ladijsko posado, ki je bil doma nekje iz bližine Luttenberg-a ter kot nekdanji mornar avstro-ogrske vojne mornarice v službi ladijske družbe, ki ga je uporabljala izmenično za vožnje med Anglijo in Severno Ameriko ter med Anglijo in Južno Ameriko. V Braziliji stojijo potniške ladje, ki prihajajo iz Evrope, razen v Pernambucou tudi v lukah Bahia, Rio de Janeiro in Santosu, po 8 do 12 ur, kar potnikom omogoča obiskovanje in ogled notranjosti imenovanih me6t. Tudi v teh pristaniških mestih se naleti na posamezne Spodnještajerce, ki se bavijo z raznimi poklici. Tisti, ki jim je uspelo na vilikih kavinih plantažah prištediti si kakšen denar, so si potem v mestih ustanovili male gostilnice, obrti itd Po navadno vedno nemirni vožnji med Santo-som in Montevideom se na isti način lahko najde posapezne »izgubljene sinove« zelene Spodnje Štajerske, ki so se s težavnim delom in trudom skobacali do svojih eksistenc. Komaj nekaj ur vožnje z ladjo iz Montevidea, deloma še po Atlantskem oceanu, ostanek pa po izlivu veletoka La Plata, se doseže največje mesto Ibero-Amerike, Buenos Aires, ki je glavno mesto republike Argentinje. Argentinija je bila vedno najbolj privlačna zemlja za evropske naseljence na južnem delu ameriškega kontinenta, in sicer Tadi dobre zemlje in ugodnih pogojev za ustanavljanje kmetij. Radi tega tudi ne manjka v Argentiniji ljudi, ki so nekoč (ali pa njihovi očetje) po spodnještajerekih hribih prepevali naše spodnještajerske pesmi. 2e v samem pristaniškem preseljeniškem hotelu, ki sprejme po več tisoč oseb, se je med kuhinjskim in hotelskim osebjem našlo več Spodnještajercev. V republiki Čile, ki meji s svojim obrežjem ob Tihi ali Veliki Ocean, niso samo v glavnem mestu Santiago de Cile, temveč tudi po ostalih krajih med drugimi Evropejci, kot delavci, obrtniki Eisernes Kreuz IL Klasse so dobili: Obergefrei-ter Engelbert Wampel, Obergefreiter Gustav Schmidt in Gefreiter Herbert Fischer, vsi iz Ortsgruppe V, Kreis Marburg-Stadt; Gefeiter Georg Leban, Marburg, Edmund-Schmid- Ga«6e 9; Obergefreiter Harald Hirschmann in Gefreiter Johana Roschkaritsch iz Ortsgruppe Leonhard, Kreis Pet-tau; Leutnant Rudolf Artinagg in Marine-Gefreiter Rudolf Kiepatsch iz Ortsgruppe Pettau, linkes Drauufer; Gefreiter Wenzel Glawitzer, Ortsgruppe Weitenstein, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Willibald Ruschitz iz Ortsgruppe VI, Marburg-Stadt; Grenadier Johann Koroschetz iz Pulsgau-a, Kreis Marburg-Land. Eisernes Kreuz I. Klasse za izredno hrabro vedenje pred sovražnikom je dobil kot drugi pripadnik Ortsgruppe Wachsenberg, Kreis Marburg-Land, Gefreiter Ernst Schuletz. Kriegsverdienstkreuz II. Klasse je dobil za hrabro vedenje pred sovražnikom Obergefreiter Alexande Mlaker ls Ortsgruppe Pettau, linkes Drauufer. in kmetovalci, Spodnještajerci. Posamezne rojake se pa naleti tudi po veeh ostalih državah Južne in Osrednje Amerike. Skratka: Spodnještajerci, ki jih posebno v času med prvo in sedanjo vojno domača gruda ni mogla v celoti preživljati, so se izseljevali v inozemstvo ter jih najdemo v vseh zemljah. S 6vojo prilagodljivostjo, pridnostjo in jezikovno nadarjenostjo jim je navadno uspelo preriniti se in se dobojevati s trdimi žulji in veliko potrpežljivostjo do eksistenc. Seveda ne velja to za vse. Marsikaterega je inozemstvo zmlelo, zdrobilo in uničilo. Te siromake, ki 60 propadli, navadno ne vidi in tudi ne omenja nikdo več. Razmere za delo in zaposlitev na Spodnjem Štajerskem so se medtem že v veliki meri popravile in izboljšale, danes ni brezposelnih, temveč pomanjkanje ljudi in delovnih sil. Ker ima vsaka stvar po dve strani, dobro, lepo, sončno in slsbo, je gotovo, da bo povojna doba iz te vojne pridobila med drugimi koristmi tudi to, da bo Spodnja Šta^ereka po vojni potrebovala in zaposlovala v-.e svoje sinove in hčerke in da jim ne bo treba več hoditi v prekomorske države 6 trebuhom za trdim kruhom, kakor je to bilo potrebno, dokler nismo dobili naci0nal60ciallstičn0 upravo. Ö Turški državni proračun. Velik* turška narodna skupščina je v ponedeljek izglasovala državni proračun za leto 1944-45. Izdatki znašajo 956 milijonov turških funtov, dohodki pa 901 milijon funtov. Deficit znaša torej 55 milijonov. Ta primanjkljaj bodo krili s posojili. Kakor poroča Anatolska agencija, je namenjena večina izdatkov državni obrambi. Dnevni izdatki vojske, letaistva in mornarice znašajo 1,500.000 funtov. 80 odstotkov državnih dohodkov dobiva Turčija iz davščin. Spodmeštajerska pomlad o prebujanju narave ali pomladi pišejo, pesnijo, razmišljajo in slikajo duhovi vseh narodov. V najbolj izbranih 6tavkih, verzih, mislih in motivih prikazujejo ta vsakoletni preporod narave, slikajoč ga kot nekaj, kar je v naravi najbolj lepega, razveseljivega in oboževanega. Razdobje, ki prebuja življenje rastlinstva ter opominja živalstvo na razmnožitev svojega naraščaja, zasluži v polni meri pozornost, ki mu ga posveti človeštvo, Akoravno ima vsak letni čas svoje mikavnosti, najbolj lepa, zanimiva, sveža ter na človeško življenje vzpodbudno vplivajoča je pomlad. Človek, ki ga je življenje vodilo po širnem svetil v daljnje in prav oddaljene kraje in dežele, kjer je z odprtim duhovnim pogledom in zdravim kriterijem dolgo časa opazoval, ogledoval in primerjal pokrajinsko lepoto tujih dežel 6 svojo domačo spodnještajersko, zatrjuje, ne da bi pri tem podcenjeval lepote tujih dežel, da je našo Spodnjo Štajersko uvrstiti med najlepše zemlje 6veta. Ce kedaj, potem pride vsa naravna pokrajinska lepota Spodnje Štajerske ravno pomladi popolnoma do izraza. Torej v času, ko moč sonca ozeleni in razcvete rastlinstvo naših njih, vrtov, travnikov, gozdov, vinogradov in pašnikov ter napravi lx cele pokrajine velik, parku podoben vrt, v katerem vrtnarijo naši pridni rojaki, takrat je Spodnja štajerska najlepša. Povsod je naravna lepota Spodnje Štajerske nekakšen biser v primeru z drugimi deželami, ki jih stvarstvo s svojimi čari ni obdarilo v takšni meri. Izletne in sprehodne točke po okolicah mest, trgov in vasi širom Spodnje Štaejrske, so ustvarjene po naravi tako, kakor da so jih uredili najboljši poznavalci lepote nalašč v sprehajevalne in izletne svrhe. Kakor so naša letna zdravilišča in okrevališča že izza časa bivše Avstro-Ogrske slovela širom Evrope s svojimi zdravilnimi vrelci in izredno lepoto parkov in okolic, tako se lahko reče, da je vsa Spodnja Štajerska po svojih naravnih krasotah vredna biti zdravilišče, okrevališče in torišče zimskega športa. Da je v kmetijsko-pridobitne 6vrhe do velike meje po pridnosti Spodnještajercev že od nekdaj obdelan in izkoriščen sleherni košček rodovitne zemlje, ni škodovalo, temveč samo koristilo pri-rodni lepoti. Rudniki in ostala industrija nam še ni pokvarila idiličnega znača"ja naše nam nad vse drage najožje domovine. V naših gozdovih gnezdijo pomladi vse vrste ptic, ki s svojim petjem razveseljujejo naša 6rca. Tam, kjer so v davnini bile neprehodne goščave, so danes oskrbovane drevesnicam podobne šume, ki dajejo kurivo in les in ki pred vetrovi in nevihtami ščitijo naše njive. Kako prijeten občutek navdaja človeka, če hodi pomladi po teh naših bolj mestnim parkom kakor kmečkim gozdovom podobnih gozdovih, v primerjavi s pragozdovi, kakor jih ima na primer ameriška celina. Lepo skrčeno in očiščeno mlado drevje, orjaški hrasti, debela bukova debla in liki svečam ravne smreke, mikajo in vabijo ljubitelja narave in gozdov v svojo sredino. Med visoko odmevajoče glasova petja krilatih kljunčkov, ki pomladi pridno in skrbno gnezdijo, se sliši tu in tam bolj mirne in tihe prostore iskajočo kukavico, ki je morda ravnokar podtaknila svoje jajce v tuje gnezdo. Naši vinogradi — pravilno bi se reklo vinograd-ni vrtovi nudijo pomladi v svoji ureditvi za okusno oko morda lepšo 6liko kakor v jeseni ob trgatvi. Obdelovanje vinskih trt z V6emi križi in težavami je posebno pomladi važno. Ozelenitev in razcvet vinske trte privlačuje ravnotako oči ljubiteljev narave, kakor oboževalce dobre kapljice, na katero s« že veselijo ko je vinska trta šele razcvetela. Sadno drevje v cvetju ter poznejša zoritev čre-šenj predstavlja v krajih Spodnje Štajerske, kjer gojijo sadje, slike, ki jih lahko imenujemo »spod-nještajerska pomlad«. Spodnještajersko sadno drevje v cvetju predstavlja jasno in dobro vidno ter otipljivo in res prikupno sliko vsakoletne prebuditve narave k novemu ustvarjanju. Spodnja Štajerska leži v severnem zmernem pasu, kjer uspevajo skoraj vse vrste kmetijskih rastlin, gozdno drevje, 6adje in vinska trta. V tem lepem kosu zemlje živi ljudstvo, ki ljubi svoj dom. Spodnještajerc je bolj vesele iti dobre narave, sprejemljiv in dovzeten za vse, kar je lepega in veselega. Na vse to vplivajo podnebje m kraji z dobro vinsko kapljico. Zato pa tem bolj vpliva na Spodnještajerca tudi pomlad, ki ga prerodi in vzpodbudi za novo delo in ustvarjanje v prid svo',e lepe domovine. Obmejni dnevi na jugovzhodnem delu Velike Nemčije Spodnještajerci se še spominjajo veselih in ponosnih prireditev Orteqruppentaq-ov, povezanih z izročanjem zastav Ortsqruppam, ki so 6e vršile lansko poietje v znak priznanja za vzorno obnovitveno delo na Spodnjem Štajerskem. Posebno važno naloqo ima v tem delovanju obmejno področje, kjer je šef civilne uprave postavil može in žene za čuvarje in branilce južne meje Velike Nemčije. Naloqa obmejnih stražnikov ni lahka. Povezana je z zvišanimi naloqami in dolžnostmi. Izvrševanje istih je nekaj častneqa za vsakeqa posameznika. Vsi so bojevniki in sicer z orožjem v rokah, če nastopi potreba, ali pa tudi kot branilci nemštva. Ti ljudje tvorijo obmejno trdnjavo, ki čiiva Reich pred vsemi tujci in sovražniki V neštetih primerih 6o že pokazali 6vojo brezpogojno vpostavno pripravljenost. Smatrati je kot priznanje za obmejno prebivalstvo, da se je začetek letošnjih prireditev Orts-gruppenfcaq-ov določilo ravno na dan prireditve »Taq der Grenze« (obmejni dan), in sicer v Rann-u. Nadaljnji Ort6qruppentaq-i sledijo. Rann in vse ostale Ortsqruppe isteqa Kreis-a so bile že v 6oboto v zastavah. Hiše so bile okrašene s cvetjem in zastavami za dan, ko so čuvarji naše južne meje sprejemali pozdrave Reich-a in odlikovanja za svojo uveljavljenost. Živahnost je prevladovala v mestu Rann, kjer je kar mrqolelo nemških prešel jencev iz Besarabije, Bukovine, Do-brudže in južneqa Tirola v svojih pestrih nošah, ki so hiteli v qrad Mokritz, da bi prisostvovali izročitvi zastave po Bundesfiihrer-ju Prvi dan obmejneqa dneva je otvoril okrog poldne koncert qodbe RAD Gaumusikzuq-a. Strumne koračnice in vesele melodije so poslušalcem segale v globino src. Popoldan 60 krenile ljudske množice po državni cesti proti Weiten-tal-u k znamenitemu gradu Mokritz. Tam 60 pričakovali Bundesfiihrer-ja zastopniki Heimatbun-da, države, častni oddelek Wehrmannschaft-a, Reichsarbeitsdienst-a in Deutsche Jugend. Med sviranjem fanfar je odšel Bundesfiihrer Steindl v spremstvu svojega štaba in Kreisfiihrer-ja Kreis-a Rann, Swobode; Kreisfiihrer-ja Kreis-a Cilli, Dorfmeister-ja in Kreisfiihrer-ja Kreis-a Pettau, Bauerja, postavljene častne oddelke. Nato 60 med «viranjem qodbe udeleženci iz prve svetovne vojne prinesli zastave Ortsgrupp. Slediio je lepo petje moškeqa pevskega zbora iz Rann-a, in sicer tisto gotscheereko »Der Gottscheebasche Bua«. Ko »o vsi navzoči odpeli pesem »Dachst^inlied«. je «pregovoril Bundesfiihrer Steindl, ki je v svojem uvodnem govoru sporočil pozdrave Gauleiter-ja, k: se ni mogel osebno udeležiti prireditve. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Bundesfiihrer nqotovil, da je načrt našeqa političneqa delovanja v tekočem ,etu postavil v ospredje tri važne točke. Proslava triletnice priključitve Spodnje Štajerske Reich-u, je bila v znamenju Wehrmann-schaft-a, 1. mai je prinesel izročitev naqrad za rudarske storitve po Gauleiter-ju, binkošti pa obhajamo v znamenju obmejneqa dneva. Ta dan je hkrati ocenitev storitev ljudi, ki delujejo ob meji. »Vi 6te vojaki meje«, je zaklical Bundesfiihrer zastopnikom enajstih Ortsqrupp. V izpolnjevanju Fuhrer-jeveqa ukaza od aprila 1941, da se Spodnjo Štajersko napravi zopet nemško, določajo zakoni vojne in zakoni meje vsa naša dejanja. Nat nikdo ne misli, da bodo meje po zmagi brez pomena. Če se v zvezi s tem sproži vprašanje, da-li bo Spodnja Štajerska predpokrajina, stranska de-ieia ali kaj podobnega, je nato lahko odgovoriti: Spodnja Štajerska je del Velike Nemčije. Pred tisoč leti je nemški cesar ustanovil »obmejni plct Reich-a«. Dela stoletja tukaj se bojujočih ljudi, «o naši domovini prinesla ta časten naziv. Mi nadaljujemo danes z utrdb nemških obrambnih kmetov uveljavljeno politiko obmejne pokrajine. Spodnještajerci», ki so dobre volje, bomo vrnili v našo skupnost. Minuia stoletja 60 se iz vseh nemških Gau-ov Izseljevali Nemci v širni svet, ker jim je doma primanjkovalo prostora. Ti naseljenci so predstavljali naše najboljše človeške dobrine. Povsod, kamor koli 60 prišli, 6o bili qraditelji in ustanovitelji. Kjer so se naselili v združenih naselbinah, tam so ohranili tudi 6voje nemštvo. V mnogih drugih primerih, in to spada v tragedijo nemške zgodovine. so se izqubili med druqe narode. Sele stoletje Adolf Hitler-ja je napravilo temu konec. Naš Fuhrer je vrnil Nemce v domovino iz V6eh dežel. S tem ni rečeno, da se bomo po Kreis Rann v znamenju meje - Govor Bundestuhrerja na gradu Mokritz - Častni dan čuvarjev meje in domovine Ein Blick in den Mokritzer Schloßhof während der Feierlichkeiten am Samstag vojni zabarikadirali pred ostalim svetom, temveč nasprotno. Ampak nekaj je, kar 6e ne bo nikdar več ponavljaio, da bi pošiljali naše nemške ljudi v tuj 6vet, kot kulturna gnojila za tuje narode in države. Mi se zavedamo, da ni lahka ločitev od domovine, ki jo človek ljubi. Če nastane vprašanje, zakaj se je ravno vas naselilo, glasi odgovor: »Ker je za obmejne kraje dobro to, kar je najboljšeqa«. Naseljenci sami te naselitve ni60 nikdar smatrali kot obremenilno, temveč za odlikovanje. S tem so dokazali, da so v posesti potrebnih predpoqojev za izvrševanje svojih nalog. Tudi, če je marsikateremu starejšemu človeku V6e to bilo nekoliko težje, bo mladina z obema noqama stala v svoji novi domovini, da bo nastala najožja povezanost in ukoreninjenost med njo, zemljo in mejo. Zakon meje je trd. Komunistične tolpe si prizadevajo, da bi nam kalile mir in red. Pri tem pa ne drži mnenje, da gre za nekaj novega. To, kar 60 danes komunistične tolpe, 60 bili za obmejno področje nekoč Huni, Avari in druge, Evropi sovražne tolpe. In v vseh časih je kmet v obmejnem področju oral 6 pluqom ter se bojeval z mečem. Bundesfiihrer je odgovoril tudi ha vprašanje, ki se večkrat stavi, zakaj Velika Nemčija ne pošlje dovolj vojakov, da bi nam zajamčili mir. Če bi se to zgodilo, bi nastopilo to, kar sovražnik želi. Odločitev v tej vojni stoji pred vrati, padla bo pa na drugih frontah, ne da bi komunistične ban-de imele kakšen vpliv na isto. Zato pa moramo prestati do takrat vse trdote. V imenu in po nalogu Gauleiter-ja je nato Bundesfiihrer prešel na izročitev zastav Ort6qruppam, ki ne predstavljajo komad platna, temveč znamenja zvestobe. Naša zastava, ustvatjena po Adolf Hitler-ju in 6 krvjo tisočev, nam bo tudi v boju za končno zmago 6vetel vzor in voditelj. »Vam pa naj bo zastava vzpodbuda in obveznosti« Bundesfiihrer je zaključil svoj govor z besedilom, ki so 6e qa nekoč posluževali pri zaprise-ganju štajerskih regimentov konjenice, In sicer: »Kadar odhajajo Štajerci na bojišče, takrat gleda Oberst na to, da je pri korakanju proti sovražni- ku, on v vrstah predhodnice in na čeiu čet, če 6e pa naše čete umikajo pred sovražnikom, ie pa njeqovo mesto v zadnjem, umik krijočem oddelku, kar odgovarja starim izroč-lom in staremu načinu vodstva vojskovanja pri Štajercih. Pri tem pa se bo preje ustavil, kakor pa popustil in klonil iz mesta, ki pripada štajerski deželi na bojišču«. Večer prveqa prireditveneqa dne je bil posvečen domovinskemu večeru v dvorani Kreis-taq-a. Tam se je lepo izražala povezanost domačih Spodnještajercev z naseljenci. Na sporedu je bila vesela qla6ba, citre, ljudske in qottscheev«ke pesmi, štajerski plesi, predavanja v dialektu po Peter Rosegger-ju in Hans Kiopfer-ju in končno veseloigra v enem dejanju, ki je dvignila razpoloženje nad vse. Sodelujočim, predvsem trem igralcem na citre iz Gonobitz-a, pevskemu zboru deklet in moškemu pevskemu društvu pod vodstvom kor-neqa mojstra dr. Arka ter qledališkemu krožku iz Rann-a, so udeleženci izkazali vidna priznanja za njihove uspele nastope. Nočni koncert orkestra Reichsarbeitsdien6t-a je na qrajskem dvorišču zaključil prvi dan prireditve. Na binkoštno nedeljo je qodba Reichsarbeitsdienst-a svirala budnico. Siedila je jutranja proslava na vrhu pri mostu čez reko Gurk, na kateri je govoril Ortsgruppenfiihrer Roposa. Pri tem se je izvršila tudi počastitev grobov junakov « položitvijo vencev Spomnili so se 6eveda tudi mož, ki so padli za svobodo svoje domovine. Na velikem zborovanju na grajskem dvorišča je poročal Krei6fiihrer Bauer iz Pettau-a o ponosnih nalogah meje. Razdelitev zastav naj bo odlikovanim Ort6gruppam znak zahvale za uveljavljeno zvestobo ter vzpodbuda za nadaljnja delovanja. Sledilo je petje himne in počastitev Fiihrer-ja. Mimohod je zaključil predpoldaMke prireditve. V nedeljo popoldan 6e je vršila v mestnem parku ljudska veselica. Tudi tam 60 razne točke pokazale, da 60 nastopajoči posamezni' zmožni, po-kazati marsikaj. Kakor v Rann-u. tako so se vršile prireditve tudi v vseh ostalih odlikovanih Ortsgruppah. Die Helden von Cassino vom Feind unbesieat Vormarsch von vornherein die geeignetsten Wege cJ wählen, was bei motorisierten Truppen ganz be- Von Krieasherirhter Fnrlil.rH.»k- sonders wichtig ist. Alle Zufahrte- und Verbin- Von Kriegsberichter F o c h 1 e r-H a u ke dungswege können entsprechend Instandgesetzt (PK). Wie oft haben wir in diesen Tagen aus abendländischer Geistesarbeit gewesen war. Viele UIld rücksichtslos freigemacht werden für den dem kampfzerwühlten Schlachtfeld am unteren Mönche und Hunderte von, Frauen und Kindern, Nachschub und die nachfolgenden Truppen. Ein Liri hinauf gesehen zu den anklagenden Trüm- die sich in das Kloster geflüchtet hatten, fanden Vormarsch kennt nur einen Gedanken: vorwärtsl mern des Monte Cassino, hinüber zur schmalen einen grausamen Tod. Kein deutscher Soldat aber und nur eine Sorge: daß der Nachschub nachPforte zwischen dem trutzigen Monte Trocchio kam ums Leben; denn es hatte sich keiner im kommt. und dem Cassinomassiv, der das unentwirrbare Klosterbereich befunden Die beste Widerlegung Ganz anders bei einem Rückzug Da bei ihm Ciiaos aus Stein und Eisen raucht, das einmal der feindlichen Behauptung aber war die Tat- verhindert werden muß, daß Material, Truppen, Stadt gewesen und nun längst eingegangen ist in sache, daß nun, nachdem die angebliche Festung Verwundete, Gefangene des Gegners usw. in d e die Geschichte als eines der hehrsten Symbole verstört war, der Feind ebenso wenig einen Hände des Feindes fallen, bestimmt deren Abdeutschen Optermutes und höchsten deutschen Durchbruch erzielen konnte wie vorher. transportgelegenheit auch das Marschtempo der Soidatentums Immer wieder verschwand da6 Bild kämpfenden Truppe. im Dunst c^es Tages und im Feuerqualm der Prestigefrage für den Gegner ~Die deutschen Absetzbewegungen erfolgen plan- achlacht-, .aber immer wieder hob es sich auch aus Aber er gab seine Pläne nicht auf Cassino war maßig. Bei den hinhaltenden Kämpfen unserer dem Nebel der Zerstörung empor, gleichsam als für ihn längst zur Prestigefrage geworden. Er zog Kräfte läßt es sich jedoch nicht immer verhindern Mahnmal für all die Mannet, die in diesen Tagen in den folgenden Wochen seine besten Truppen daß außerplanmäßige Schwierigkeiten auftauchen au, einem der furchtbarsten Trichterfelder des vor Cassino zusammen, massierte seine A-tülerie Eine Verzögerung der Kraftstoffnachfnhr d e Krieges kämpfen Diese Männer in den Gräben, und trat am 15. März nach einer Bombardierung, überraschende Unterbrechung einer Hauptroll-hinter Hecken und Steinmauern, am Maschinen- wie sie noch niemals in der Geschichte in ähn- bahn, die Sprengung einer Brücke oder ähnliches gewehr und an den Kanonen, an Werfern und in lichem Ausmaß auf so kleinem Raum vorgenom- können oft große Umdisponierungen erforderlich Gefechtsstanden haben es denen von Cassino men worden war, nach einem wütenden' Trom- machen. Ein unerwarteter Witterungswechsel -gleich getan, haben sich alle glichen Blutes und melfeuer seiner Batterien, wieder zum Durchstoß und sei es nur für einen einzigen Tag — kann alte Geistes erwiesen wie jene, die in den ersten Mo- Rn, gewiß nur noch M^i.erwerk und Steinhofen Berechnungen über den Haufen werfen Plötz-naten dieses entscheidungsvollen Jahres in den aber keinen lebenden Gegner mehr zu finden, liches Tauwetter bring» aufgeweichte grundlose Ruinen der Abtei auf dem Felsgrund von Massa Aber das von Oberst Heilmann geführte Häuflein Straßen und manchmal die Herabminderuno der Albaneta, in den Kellern des Zuchthauses, in den von Fallschirmjägern und Panzergrenadieren er- Marschgeschwindigkeit auf einen einzigen Kilogeborstenen Gewölben des Hotels Exelsior und hob sich aus diesem gemarterten Steinhaufen meter am Tage Was e,ne Straße mit befestigter im aufgewühlten Bahnhofsgelande über sich hin- rauchgeschwärzt und blutend aus vielen Wunden, Fahrbahn bedeutet welche strategische Wicht<'g-auswuchsen und das scheinbar Unmögliche mög- aber unerschüttert mit ehernem Herz Und so oft keit sie besitzt, das weiß man erst, wenn man d'e lieh machten. auch der Feind anrannte, so gewaltig er auch Grundlosigkeit und den unvorstellbaren lehmigen Ströme von Blut seine Materialwalze spielen ließ, er wurde nieder- Brei der Straßen des Ostens erlebt hat. Die Männer, die in den Straßenschlachten von gemäht und zurückgeworfen, Tag für Tag und Cassino dem Feind ihr unerreichtes soldatisches Nacht für Nacht. So brach auch dieser Sturm Hinter der eigenen Hauptkampflinie Können bewiesen, hatten schon in manch anderer erbarmungslos zusammen. Als neue Erscheinung in diesen Kämpfen nen- Stadt erbittert und bis zur letzten Patrone im nen die Sowjets die »Stromlinien-Divisionen ;n- Nahkampf dem in überwältigender Wucht an- Alkazar der Südfront fanteristlsche Einheiten ohne Troß, die — nur mit rennenden Gegner die Sirn geboten und ihn ge- Wieder mußte der Feind eine Atempause ein- ihren Wafipn. Munition und Brotbeutel ausgezwungen .für jedes Haus, für jeden Meter Straße legen. Wieder mußte er seine Verbände umgrup- rüstet — die Aufgabe haben. mögUchst schnell Strome von Blut zu vergießen. p;eren und auffüllen. Wieder massierte er Men- und ungesehen in das zu erobernde Gebiet »ein- Zwe;tnal ist der Feind frontal gegen Cassino sehen und Material und diesmal in einem Umfang zus'ckern«, um sich dann überall dort zu zeigen, ar.geraDnt mit dem Ziel, die Via Casilina in der wie noch nie vorher an der Südfront. Aber als er wo sowjetische Panzer auttauchen. Tiefenzone westlich der Stadt zu erreichen, und dann in der Nacht zum 12. Mai zum General- Auch dieses »Einsickern« — treffender kann zweimal ist er unter schwersten Verlusten an sturm wie er es nannte, ansetzte, wagte er sich man den Vorgang nicht bezeichnen — ist ein» Mensch und Material zurückgeworfen wo-den. Am dennoch nicht mehr an Cassino. den Alkazar der neue, heute für den Ostkrieg typische Erschei-dran9en d'e feindlichen Stoßtrupps Südfront, heran, sondern suihte mit seinen Infan- nung. Da es dort keine geschlossene Front gab und Panzer erstmalig in den Nordrand der Stadt terie- und Panzerverbänden die Entscheidung in und gibt, wie wir das im Weltkrieg kannten ein Schon glaubten sie, ihres Sieges gewiß sein der Liriebene. Auch hier gelang ihm in den konnte auch bisher schon das Hin und Her oer' zu können; aber die Manner des G-enadierregi- schweren Kämpfen dieser Tage der Durchbruch Zivilbevölkerung aus dem von uns besetzten Ge-ments warfen sich unter Fuhrung des später in nicht, sondern nur die Flankierung der Via Casi- biet in das der Sowjets und umgekehrt nie völlig Cassino gefallenen Ritterkreuzträgers Major Knuth lina westlich Cassinö, sodaß ihm die unbesiegten unterbunden werden Heute nun machen die Sorot Todesverachtung immer wieder dem ohne Verteidiger der Stadt und des Klosterhügels'die wjets von dieser Möglichkeit militärischen Ge-Rucksicht auf Verluste anstürmenden Feind ent- blutgetränkten Trümmer überließen, bereit, ihm brauch. Die genaue Ortskenntnis die Beherr-gegen und zwangen ihn schließlich nach schier auf dem Vormarsch nach Norden, wenn immer es schung der landesüblichen Sprache erleichtern übermenschlichen Ringen, seine Durchbruchs- not tut, genau so todesmutig und opferbereit ent- diese Vorhaben noch ganz besonders. Die »Strom-versuche einzustellen. gegenzutreten wie in dieser unsterblich geworde- linien-Divisionen« gehen durch unbesetzte Ge- Der Feind, der schon die Welt auf seinen Sieg nen Landschaft. bietsteile, durch Wälder, auf abgelegenen Wegen vorbereitet hatte, gmf nun zu einem anderen Wir lassen noch einmal vor unserem inneren teils bei Nacht, in kleinen und kleinsten Gruppen Mittel, um sein Versagen zu bemänteln. Er be- Auoe das Bild dieser ruhmgekrönten Erde ent- vor. Solange sie »einsickern«, suchen sie Kampf-hauptete, das Kloster nuf dem Monte Cassino sei stehen: die malerische Felsenstadt das p-ächtige handlungen zu vermeiden, auf jeden Fall alle in eine gewaltige Festung verwandelt worden Kloster von einst, die rauchenden Trümmer und jene, die über den Rahmen der Bandentätigkeit und versperre den alliierten Truppen den Weg die ungezählten Trichter von jetzt. Wir sehen ins hinausgehen — sie wollen nur marschieren nicht nach.Rom Am 15 Februar erschienen die Wellen Antlitz der gefallenen Kameraden und ins Auge gesehen werden. Selbst wenn solche »Wanderer« der feindlichen Bomber und vernichteten die der kämpfenden Männer, und wir wissen, die aus der Ferne beobachtet werden, dann weiß man Abtei, die für Jahrhunderte der Sitz bedeutender Helden von Cassino sind unbesiegt. noch lange nicht, ob es sich um eigene Männer, -' Zivilbevölkerung oder um Feindtruppen handelt. In ihrer Kleidung unterscheiden sie sich alle drei C * i. i Cj. I> • pv. • • . kaum voneinander. Sehr häufig sind auch Sowjet- OOW|erS Selzen ,/OTrOmlinien-DlVISIOnen ein Soldaten ganz Oder teilweise mit deutschen Uniformstücken ausgerüstet. Von ff -Kriegsberichter Sepp Clara So können also unkontrollierbar feindliche In- Die Gewalt des Ostkrieges, die weite Ge- brachen durch, ließen die nicht oder nur langsam ^ÜL»^ Sil ei°sickfn" biete, umfassenden Vorstöße und rückläufi- weichenden Deutschen einfach rechts und links l v®reinl9®n s!e 6lch dann häufig mit schon gen Bewegungen, die Verbissenheit des liegen, hatten nur das eine zfel mögKchst tief in ¿tS Bandengruppen, die vor allem einGegners, alle Faktoren dieses Ringens die von uns besetzten Räume hineinzustoßen ™ S°ldate". und Fahrzeuge gefährden. Dte ließen neue Kampfesformen und neue Tak- Hineinzustoßen. »Stromlinien-Division« ermöglicht es den Sowjets, tiken finden. Als jüngste Erscheinung die- ^ » ^ . „ ., . mit der Panzerspitze weit stärkere Infanteriekräfte ses Kriegsschauplatzes zeigen sich die so- „ Besonder* Gesetze der Absatzbewegung einzusetzen, als auf den Panzern selbst mitfahren genannten »Stromlinien-Divisionen« des Vormarschtempo ist an sich immer rascher können. Der taktischen Führung wird so die Uber-Gegners ,die ihm eine Steigerung des Vor- aIs die Ge6chwindigkeit einer geregelten Absatz- sieht über die tatsächliche Lage manchmal sehr marschtempos erlaubten einem Vormarsch kann alles zu- erschwert. -uckbleiben, was aus irgendeinem Grunde die Weshalb Abschneidungen? lU du- i c„- ;t,,„ t J - „ , Vorwärtsbewegung nicht mehr mitmachen kann. Alle diese Faktoren zusammen bewirken daß J? raumgreitsnaen formarschen Hat ein Fahrzeug eine Panne so bleibt es eben bisweilen deutsche TruDDenteilp ahnpfirhnUtpn eu schem Muster* ^^Tan-Ä ^ stehe\ Kan" Bordmitteln nicht fahrbereit wurden. Der deutsche LanXr hat sich nun schon EÄSften Panzerkeile vor. gemacht werden, wird es einer der nachfolgenden daran gewöhnt, daß er hier im Osten den Gegner vZZXZfZ Inst^tzunasabteifengen übergeben. Die Ver- von allen Seiten und zu jeder Zeit zu gewärtige unterb p<:ht nm ,o Ht H0ntlJ A g 9f wundeten auf den Verbandsplätzen können ruhig hat. Und ist er tatsächlich wieder einmal »Kk* zu nlii «r^H h die - deutschen Armeen auf- und sicher auf ihren Abtransport warten, der mit - vom Landserhumor abgekürzt aus »Kamerad im If'T f Nachschub zu ver- den zweckmäßigsten Mitteln durchgeführt wird. Kessel«, so weiß er, daß er schon wieder irgend- S?'9*"? d'e STTJetS 6,n ,°„ft ^ Dil Kriegsgefangenen, die sich meist in einem wie h ne vec 5 kuno, jim priporočamo da si ta uradni pregled cen šini 2 RM za 1 m» jamskega lesa. neobdelanega lesa nabavijo. V glavnem vsebuje ta uradni pregled cen isto. kar smo mi objavili v sestavku »Naša odredba o cenah lesa« (izšlo v št. 5., z dne 5. 2. 1944), le, da seveda bolj ob- podrobno razčlenjenje cen dopolniti, oziroma raz- simo in natančno Pač pa se to uradno pojasnilo širiti. Podatki o kakovosti itd. pa ostanejo, ka- ,, - . ,, .. „ .. „ ,, . _ cen rezanega in sploh obdelaneqa lesa ne tiče. kot smo jih zadnjič navedli. Cene so zdaj sle- V ufSKe- 1£> 20. 24> 26. 30, 35 in 40 Za one naše čitatelie Da. ki nemščine ne oh- dere: milimetrov; 4. Cene lesu za celulozo (Faserholz). Tudi to poglavje moramo glede na najnovejše Q Ie "ainovejse odredbe, je oc odrobno razčlenienip r„n Honnlniti .L. Spodnjestajerskem dovoljeno žagati les nasledn|;h debelinah: bičnih metrov neobdelanega, oziroma 3 kubične metre rezaneqa lesa, kot je bilo to do zdaj dovoljeno. Glasom te najnovejše odredbe, je odslej na samo v one naše čitatelje pa, ki nemščine ne ob- deče: viadajo v toliko, da bi mogli razumeti omenjeno a) les za celuiozo, zložen v skladovnice, dolži-uradno pojasnilo, prinašamo v naslednjih odstav- na 1 do 2 m, stane za 1 prostorni (zloženi) metih dopolnila k našem zgoraj navedem sestav- ter RM: ku o cenah lesa, v kolikor so vsebovana v tem uradnem pojasnilu. Prosimo vse čitatelje, da vzamejo naš dotični sestavek danes ponovno v roke in si zazttamujejo odstavke, ki jih bomo z današnjim sestavkom izpopolnili oziroma izpreme-nili. 1. Za dražbo, oziroma za prosto prodajo sposoben les. V tem odstavku smo pod točko 2.: »bukovi hlodi«, navedli, kakšnim pogojem mora ustrezati bu- Razred: Premer na tankem kon. z tub. Vrsta lesa Cena natnlü. srednie naivlí. A 1 nad 20 cm bukev 10.30 10.90 11.80 bor 11.30 12.10 12.90 smreka 11.70 12.50 13.30 A 14 do 20 cm bukev 8 70 9.40 10.10 bor 8.30 9.70 10.50 smreka 10.30 11.20 12.40 B 10 do 14 cm bukev 7.90 8.60 9.30 bor 6.70 7.30 7.90 smreka 8.30 9 — 10,— C 7 do 10 cm bukev 6.50 7.10 7.50 bor 5 50 6.10 6.70 smreka 6.90 7.60 8.30 b) plohe: 45, 50, 55, 60, 65, 70, 80, 90 in 100 milimetrov; c) late: 24 X 48, 30 X 50 in 40X60 milimetrov. Trami se smejo žagati samo v sledeč'h merah: Vrsta : smreka bor smreka bor Cene geringer Kräfte an Menschen und Material geführt werden, denen zumeist an Masse weit überlegene sowjetische Kräfte gegenüberstehen. Wo es die deutsche Führung darauf anlegte, hat sie bisher trotzdem immer ihre Ubeilegenheit beweisen kön- stane za 1 polni kubični meter (ms) RM: nen. Razred- Srcdn'> premer Die Sowjets haben es heute überhaupt leicht, ' br« ,uba da sie bei der augenblicklichen Situation glauben, la pod 15cm einen Garantieschein dafür in der Tasche zu haben, daß die Deutschen nicht und nirgends offen- lb 15 do 19 cm siv werden. Sie werfen darum ohne jede Rücksicht auf Bereitstellung von Reserven alles an die kämpfende Front. Razen tega se daje k celuloznemu lesu vseh Kein sachlich Denkender wird das Vordringen vrst še poseben državni pribitek na te cene, in der Sowjets ableugnen wollen. Aber sind die bol- «icer za iqlasti ceiulozni les RM 1.50 za vsak zlo-schewistischen Erfolge wirklich so ^roß, wie sie žen kubični meter, merjeno z lubom, za bukov scheinen? Um die Wirklichkeit richtig zu sehen, celulozni les pa RM 2.— za V6ak zloženi kubični 10-10, 10-12, 10-14. 10-16, 12-12, 12-14. 12-16 14-14 14-16, 14-18, 16-16, 18-18 cm. Trami se smejo tesati samo v merah: 8-20, 10-20, 10-22, 12-24 12-26, 14-20, 16-20, 16-22 16-24, 18-22, 20-20, 20-24, 20-26 cm Kdor potrebuje les drugih mer. mora zoprositl zgoraj omenjeni urad za dovolienje, proizvajati les v posebnih mer*h. Uredba nadalje določa, da morajo žaqe z en:a varnim listom proizvajati najmanj 30 odst d^sk v merah 20. 24 in 26 milimetrov ter najmanj po 4 odst. iat in remeljnov, ostalih 62 odst. pa sme-io žagati orosto v vseh zgoraj navedenih merah, b) les za celulozo, v deblih, dolžine 2 do 6 m, *-a zdravih otrok. To je najvažnejša zapo- omogoča dedno zdravim zarocencem za skle-skega zakona, ki predpisuje, da sme izvajati lov ved. Z ozirom na pomen, ki ga ima za narod zakonske zveze pod gotovimi pogoji samo tisti, ki položi predpisan izpit, in sicer teo- ustvarjanje družin, ne sme nikdo sklepati 1 . RM poročnega posojila. Razen tega je retično in praktično. Zanimivo je, da so med lahkomišljenih zakonskih zvez. Vsaka oseba nacionalsocialistična država vse do izbruha sedmimi kandidati položila izpite vsa tri dekleta, mora predhodno ugotoviti če izpolnjuje bo- sedanje vojne izvrševala obsežen stanovani-medteni ko je komisija bila prisiljena zavrniti ¿oči zakonski tovariš vse pogoje, ki so potreb- sko-gradbeni in naselitveni načrt. Omeniti je enega moškega^ ni za ustanovitev družine. To se pravi, da si nadalJe Posebne urade za storitve na pod- * zum nemške tehnike. Nikdar mirujočemu mora vsaka oseba b¡ti na jasnem Q Obranem ročju prebivalstvene, zdravstvene in rasne nemškemu duhu je uspelo izdelati lesena zobca- zakonskem tovarišu glede dednega zdravja in politike. To omogoča stalno nadzorstvo in po-2ÄJ ^ettazrtJoaJd°osS^oerÄ.orslZ porekla, vzajemnega "soglasja in Mišljenja ter speševanje zdravega razvoja našega naro^ najbolj trde kovine. Pri novem izumu gre za iz- 0 volji za ustvarjanje naraščaja. ln njegovih družin. delovanje iz stisnjenega lesa. Taka kolesa so Poznavati se pa mora tudi gospodarsko Na čelu vsega je poučitev, ki ga je prine- predvsem cenejša, tečejo brez hrupa ter jih ni podlago, kakor na primer dohodke in gospo- sel nacionalsocializem narodu in državi Raz- potrebno mazati z oljem, temveč samo z nekoliko dinjske zmožnosti žene. Država ima pri tem svetitev in razložitev sta narodu prinesla zo- V°* Angliji primanjkuje rudarjev Anoleško mi- obv?zno«t; da tej najmanjši življenski celici pet smisel za družino in mnogoštevilne otroke, nistrstvo za ku^o " od povl^tva tborožene Z°Jf ^udske skupnosti nudi V prvi Nemčija je v času weimarske republike imela sile zahtevalo 7485 mož, ki jih potrebuje kot de- V. socla,1l? ®krb- Odstranjevati mora iz vedno nazadovanje rojstev in če bi se to ne lavce po premogovnikih. Vojaške oblasti so ob- flruzme vse škodljive vplive ter podvzeti pri- bilo spremenilo, bi nemški narod bil izročen ljubile osvoditev 3000 mož. kar seveda ne bo re- merne ukrepe za nje izdrževanje in sigurnost, nazadovanju in izumiranju. Že v prvih letih šilo rudarske krize To stori država z omogočanjem zadostnih de- nacionalsocialistične vladavine so po zaslugi * Ce se sloni pariio. Ameriške čete so v Burmi lovnih možnosti, zaščito plač, z davčnimi ola j- ukrepov, ki jih je podvzela vlada za dvig in opremile veliko kolono nosilnih slonov ter jo savami, z denarnimi pripomočki družinam z pospeševanje družine zabeležili precejšen vežbale in pripravljale za vpostavo v bojih Ko večjim številom otrok, s podporami za izo- porast rojstev. Danes 'se pa volja in ljubezen 60"a naJ?raY s„.tem oddelkom glavno va,o skozi brazbo za nadarjene otroke manj premožnih do otrok jači in širi, večala in izboljševala se neko prehodno dzunolo, so slom zavohali in cul, staršev z zdravstvenimi ukrepi (bolniška bla- bo pa od leta do leta Zdravi deli nemškega divie zivece 6lone. Ker ie mesec maj cas par- „„-;_,, „ ,____,__., . _ , . , JU leLd uo lela- naravi aeu nemsKega jenja slonov, so dresirani vojaški sloni kratko- "euiiev »yavswenin uraaov m okre- naroda se morajo vedno bolj zavedati dol- malo znoreli ter pobegnili z osedlanimi ameri- v ter z urejevanjem zadostnih stano- žnosti do lastne skupnosti, da bo zamogla škimi vojaki in tovori, sestoiečih iz strojnic, topov vanj m naselbin za družine z velikim števi- Nemčija nadaljevati svoje življenje v življen- in municiie. v goščavo. Pri tem 6e ie izgubilo ve- l°m otrok itd. ju svojih otrok. liko ameriških voiaVov. ki niso bili v staiiiu ob- ————————————---------------- ^ÄiÄjS ÄÄ'ÄV.4.: SSS.-JÄT —» —* " gozodovih vrnilo zopet k svonm, oddelkom. ganizaciji poklicev. Tozadevni zakonski osnutek * Obseg poplav v Zedinjenih državah Kakor * Ročna oranata v hoteli prtHaol V Salzbur- izključuje sprejem Židov v stanovske organiza- je razvidno iz uradnih ameriških podatkov, so lean w v nekem hotelu nastala eksplozm, ki te cije.Inozemci, z izjemo inozemskih zidov, lahko tošnje poplave rek Missouri in Mississippi uničile ubila nekega hotelskega nastavil enea obenem pa dobi)o dovoljenja za izvajanie poklicev in spre- več kakor milijon oralov orne zemlje. Za reševalno ranila enega izm-d njaovih tovarišev Iz- panjem dela kar se bo uredilo s posebnimi za- ne akcije itd. so morali vpostaviti dve diviziji volado se e da ,e nekdo oddal v hotelu plinsko kon^imi določili. Stanovska organizacija bi se na, jaštva. V .etošnji pomladi je v Zedinjenih državah masko v pločevinasti skatln V neki drum škatlu razdelila v pet velikih skupin, m sicer v kmetij- padi0 toliko dežja da se je zakasnila setev bom pa se je nahajala ročna granita ki ie eksplodi- stvo, industrijo, trgovino, rokodelstvo in duhovno ba¿a koruze in graha za več tednov rala iz dozdaj neznanega vzroka Preiskava še ni delo. Vse te stanovske organizacije bi naj bile * Zamenjava voinih uietnikov 19 maia «o nm, __ÍaVnega> S"™ K-0t Vrh VSemi1 je ške v°iaške oblasti v Marseille-ju prevzele tra^- - mišljen vrhovn, svet korporacij. port nemških yojnih uietniko'v 6anitetneq, Was man immer wieder hört. •* Binkoštni napad na Rim. Na binkoštni pon- osebja, ki se je nahajalo v angieških ujetniških 1 Er hat es weit gebracht — Mnoqo je dosegel d«''ek so izvedli anglo-ameriški letalski gangster- taboriščih. Izročitev angleških vojnih ujetnikov i. Ich meine es gut mit Ihnen - Dobro vam ho- i*,?10? n*pdd na Težka razdejanja so povzro- iz taborišč v Nemčiji, se je vršila dan poprej v íem cili zlasti v predmestiu San Paolo. Pod ruševina- lukl Barcelone V Mar6eille-iu so nase povratni- 3. Er hat es auf mich abgesehen — Name meri ®¡ neke bolnišnice je bilo ubitih tudi mnogo an- ke spravili v lacaretne vlake, ki so jih odpeljali 4. Man kann es ihm nicht recht machen - Nič alo-ameriških voinih uietnikov. v domovino. Zamemakio akcijo vodi Mednarodni mu ni prav storjeno (ni mu mogoče ugoditi) * Petiot je imel 60 mrličev v kleti. Kakor po- Kaecl Knz- 5.Er hat es hinter den Ohren — Za ušesi jih ">čajo lz Pariza, izgleda, da v preiskavi slučaja * Seja predsednikov višjih sodišč in generalnih ima znanega morilca, zdravnika dr. Petiota. noče biti državnih pravnikov Nemčije. Nedavno 6e je vr- 6.Er treibt es zu arg — Preveč ga lomi ne konca ne kraja Pri zasliševanju prič se po- šila «¡eja nemških predsednikov višjih deželnih 7.Es fraqt sich ob — Vprašanje je, če javijo pred preiskovalnim sodnikom vedno nove sodišč in generalnih državnih pravnikov, ki jo je 8. Es versteht sich von selbst — Samo ob sebi Posameznosti, ki nekako zaokrožujejo sliko straš- vodil minister za pravosodje, dr. Thierack. Pra-rainmljivo je ne<>a zločina. Tako je baje izjavila priča Turpand, vosodni minister je na 6ejo povabil tudi notra- 9.Es hat sich gezeigt, daß... — Izkazalo se je, da 'e ie večkrat imenovani Nezondet, ki je do- njega ministra in Reichsführer-ja H. Heinrich da... vaial Petiotu žrtve, na neki skupni večerji nami- Himmler-ja, ki je imel velik govor o svetovno- 10.Es trifft sich oft, daß... ■— Mnogokrat se pri- loval na zaupne razgovore z morilčevim bratom, nazornih osnovah ff in njenih mnogostranskih meri (zgodi), da . . Morilčev brat je govoril o 60 truplih v kieti »ne- nalogah._ 11. Es schickt sich nicht. — Ne spodobi se ke «o«edne hiše« in je zaprosil Nezondeta, naj ' — 12. So schwimmt es sich besser — Tako se lažje ®u Pomaga zazidati dotično klet Neka druga pri- O Ameriške vojne izgube znašajo nad milijon plava f.a ie videla na Petiotovi mizi razne dragulje. Pe- mož. Sef tiskovnega urada japonske vojne mor- 13. Ich rechne es Ihnen hoch an — Visoko cenim I*01 'e tolmačil posest teh draguljev tako, da jih narice, Jasuike, je na proslavi »Dneva mornari- 14. Ich betrachte es als ein Glück — S eča je 'e Preiemal od svoiih pacientov namesto denarja, ce« objavil izgube Amerikancev v sedanji vojni 15. Ich halte es für meine Pflicht! — Moja do.ž- Kontno je pripovedoval neki hotelir da ie marca proti Japoncem. Po njegovih cenitvah so Ameri-nost ie! . '342 prišel v njegov hotel možakar srednje veri- kanci izgubili doslej nad milijon mož mrtvih ra- kosti z baskijsko ČGpico ter večkrat povpraševal njenih, izqubljenih in ujetih. In einer Scheune lag versteckt po nekem Van Beverju, katerega ni mogel najti. D Prvi hrayilianski vni^u-i . •„ Ein Pflug schon ganz mit Rost bedeckt. Končno ga je le našel ter z njim zapustil hotel. leto m L^ odlar sl „fi.,1;¡?'„ h h v ' Er sah mit Neid und stillem Gram. Van Bever se ni več povrni). Mož z baskijsko RooseveUa od.očila za vston v ih^r ínPf °m Wenn blank und glänzend jede Nacht čepico je sedaj nov moment v prizadevanjih za An^o^rneriskrñLanand? i J h Anql°t6asK0r' Sein Bruder von dem Felde kam. odkritje zločina. ' „3'" propaganda ,e ves ta cas trobila finK- * VrabC¡ V riren¡- V - nedavno ^ f 'nh SprOS^ bm' [etal6ki, alann- SÍTena pa ni daia oi sebe nlka- Veo t0 lažnjivo propagando je pa nedavno raz^ Bin^ocb ± .IL % „ k6?,a qJaSa Strokovnjaki so pregledali sireno in krinkal sam predsednik Brazilije Vargal, v ne- ^ k gleichem Stoff gemacht.« našli, da so si vrabci napravil v sireni svoje kem svojem govoru, ko je govori) o pregledu * n'riv Fre"nd' Vf66lZVe anezdišče. Eden izmed vrabcev je prišel v tako- prvih izvežbanih vojakih oddelkov, ki so ml lf^ Der Glanz kommt von der Arbeit her.« zvani pogon sirene in je bil pri priči ubit, s svoio ni kot prvi ekspedicijski korpus v tej vo,™ «Wfï^ï SSJ C I I C C Hülver für Wuchs ■^i C E «J und Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erfolg1 Zentraldrogerle EMIL THÜR M a r b u r q (Drau) . Herrengasse 33 Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 22. Disciplina je najvažnejša vseh vojnih čednosti na fronti in v domovini. Samo v železni združeno-sti lahko premagujemo vse ogromne vojne probleme. Prelom discipline predstavlja prelom vojne morale ter prestopek zoper vse vojne zakone. Vsaka popustitev skupnega zadržanja našega naroda je zločin zoper skupnost. Naše velike šanse za končno zmago ležijo v trdni združenosti in trdi odločnosti našega naroda. * Če v kaki hiši ne bi bilo reda, bi dotična družina prav težko živela. Isto velja za vsako drugo skupnost, vključno tiste največje, ki jo sestavlja ves naš narod. Red in disciplina sta že igrala prav posebno v vojaških zadevah pomembno vlogo Vojaštvo brez discipline in brez reda ni zmožno izvršiti nobenih nalog. Danes, ko predstavljata fronta in domovina bojujoče vojake in delujoče delavce za zmago, drži povedano o disciplini za celotno nemško narodno skupnost, ki mora biti tega strnjena v najstrožji disciplini. Kdor se v sedanjem vojnem času pregreši zoper disciplino, je prišel tudi z vojno moralo in vojnimi zakoni navzkriž. Taki zdirkljaji niso mali prestopki, temveč zločini zoper lasten narod. Ti zločini se pa prav posebno v vojnem času strogo kaznujejo. Imeti je pač v lastnem interesu vedno Kleiner Anzeiger pred očmi, da je zmaga v tej vojni odvisna od naše moči, ki sloni na trdni združenosti in jekleni discipliniranosti. POLITIČNE BELEŽKE_ □ Neprijetne besede za angleška ušesa. V ameriškem listu »Saturday Evening Post» je objavil znani angleški filozof Bertland Russell članek pod naslovom »Ali morejo biti Amerikanci in An-gieži prijatelji?« Na to vprašanje odgovarja Russell kakor sledi: »Dokler je Velika Britanija bila gospodar na morju, so Anqleži zaničevali druge narode, in tega zaničevanja niso niti prikrivali. Sedaj, ko je ameriška mornarica jačja od angleške, je postal Washington središče sveta, New York pa finančni centrum 6veta. Angleži so vladali 200 let. Sedaj morajo zavzeti drugi prostor in 6icer po možnosti s prijaznim obrazom. Arogan-ca, ki so jo Angieži kazali svojčas, je romala skupno z brodovjem v Ameriko le besede pač niso prijetne Za angleška ušesa, toda Russell je povedal to svojim rojakom zelo razločno Tako daleč je torej spravil Churchill nekdaj tako ponosno Veliko Britanijo! Anqlija je na ta način že izgubila vojno, kakor smo vedno povdarjali. Po 2001etnem gospostvu so vojni huiskači ob Temzi s Churchillom na čelu, zmaneviiral-' Veliko Britanijo v zagato, iz katere ni druqega izhoda kakor potapljanje navzdol O Ladje, ki se lomijo na odprtem morju. Znani židovski inženjer Kaiser izdeluje v Zedinjenih državah parnike, ki jim pravijo Libertv-ladie. Te ladje izdelujejo po njegovih načrtih Doölej se fe zlomilo pet takih parnikov. natovorjenih s četami za Evropo na odprtem morju. Kakor poroča »Daily Expreß«, teh Kaiserjevih ladij odslej ne bodo več uporabljali za transporte čet Počakati hočejo, da bodo ladje tega tipa posla e odpornejše potom ojačenia ogrodja. Premeteni žid ie torej dobro osleparil ameriško javnost s svojimi ladjami, ki so postale v petih slučaijih množinske rakvs za sinove ameriških mater in očetov. □ Velikost Evrope. Evropa obsega kakih 11,4 milijonov kvadratnih kilometrov, na katerem živi 531 milijonov prebivalcev. d Proč od Anglije! Vodja kanadske socialistične 6tranke M. J Goldweli je izjavil te dni v kanadski Spodnji zbornici, da mora Kanada postati članica vseameriškega združenja. Ta izjava prav gotovo ne bo ugajala Churchillu, ki ie na poslednji konferenci ministrskih predsednikov dominijonov skušal ustvariti boljšo povezanost razpadajočega imperija. Prav gotovo bo Kanada ena izmed prvih, ki bo zapustila obroč po Churchillu uničenega in razpadajočega imperija. Kanada se bo podala v naročje Zedinjenih držav, katerim je Chuf chill, grobar imperija, dat del ang eške moči, tako, da ie Anglija zdrknila na druao mesto #In tiefster Trauer geben wir die traurige Nachricht, daß Alois Lamberger Grenadier in seinem 29. Lebensjahre ar* der Ostfront den Heldentod fand. Lieber Alo'is, ruhe sanft in fremder Erde! 347 Nikolai, Unter-Täubling, am 27. Mai 1944. Aloisia Lamberger, Mutter- Mathilde Solina, Braut und Familie Solina; Theresia Murscbetz, Schwester; Andrei Murschetz, Schwaget. Verschiedenes Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Hoiz-orthopädi-sche Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und tiefer', das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr 3. Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte. Textilabfäl-le, Alteisen. Metall. Glasscher-kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter. Marburg/Drau. Drau-gasse 5. 4 Qitan nefinie- da» war früher sehr einfach - heute muß sich die Hausfrau schon überlegen, ob sie beispielsweise von den zuge* teilten Eiern eines verwenden will. Dot ist riditig so, denn unsere kostbarsten Werte sind die Nahrungsmittel. Deshalb sollten auch kleine Mengen Eier - schon 1 oder 2 Stuck - lieber einige Zeit in QamuM eingelegt, all sofortverbraur die traurige Nachricht, daß mein innigstgeliebter Gatte, Sohn, Bruder und Schwiegersohn Eduard Rabsel Gefreiter im 25. Lebensjahre, am 10. Ma5 1944, an der Ostfront den Heldentod fand. Lieber Eduard, in weiter Ferne befindet sich Dein stilles Grab, aber in der Heimat ble;bst Du bei Deinen Lieben unvergessen! 360 Tüffer, den 28. Mai 1944. Im schwersten Leid: Regina Rabsel, Gattin; Matthäus und Agnes Rabsel, Eltern; Viktor, Franz, Florian und Maria, Geschwister; Josef und Rosalia, Schwiegereltern, und alle anderen Verwandten. Vom tiefsten Schmerz gebeugt, geben wir allen Bekannten die traurige Nachricht, daß unser 'JSk* einziger, herzensguter Sohn und Bruder Josef Skasa Gefreiter am 30. März 1944, im Alter von 22 Jahren, an der Ostfront gefallen ist. Wer unseren braven Josef gekannt hat, weiß, was wir an ihm verloren haben! Lieber Josef, ruhe sanft fern Deiner lieben Heimat in fremder Erde, in unseren Herzen wirst Du weiterieben! Erlbach, Kranichsfeld, Windischqraz, Marburg-Drau, Schieinig über Oberwarth, den 26. Mai 1944. In tiefer Trauer: Mathäus und Franziska Skasa, Eltern; Maria Skasa und Franziska Michurko, Schwestern; Franz Michurko, Schwager, und alle übrigen Verwandten. 4192 Kaufmanns-Lehrling f. Gemischtwarenhandlung wird aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Zuschriften unter »Mießtal« an die Verwalt. des »Staj. Gos-podar«. 661-6 Ma.er sucht zw. Ehe eine Lebensgefährtin im Alter von 20 bis 30 Jahren -gute Köchin -von Umgebunq CillL Zuschrift, unter »Treue« a. die »M. Z.« — Cilli. 680-12 Zimmer n. Küche tausche gegen ebensolche Wohnung auch in Brunndorf -Franz Privosch-rik. Brunndorf, Lembacherstr. 76, Marburg-Dr. 353-9 Mehrere Flurwächter per sofort gesucht. -Anfragen bei d. Direktion der Obst u. Weinbauschule Mar-burg-Dr. 342-6 Witwe m. schönem Besitz, 46 J. alt wünscht Pensionisten od. Besitzer von 55 bis 65 J. mit gutem Charakter, zw. Ehe kennenzulernen. - Zuschriften unter »Witwe 336« a. d. Verw. »Staj. Gospodar«. _36-12 Alleinstehender HerT, reiferen ¡Alters, Professional, eigene Wohnung, wünscht älteres Mädl oder Witwe zw. gemeinsamen Haushaltes od. Ehe kennenzulernen. Schlank bevorzugt! Zuschrift, unter »Rose 44« an den »Staj. Gospodar«. 356-12 Am Montag, den 29. 5. 1944, wurde um ca 10 Uhr vormittags an der Hauptstr. Bannhof-Ober-kötsch 1 schw. Lederhandtasche mit allen Personaldokumenten und etwas Geld und Augengiäser verloren - Der ehrliche Finder wird gebeten, dieselbe qegen qute Belohnung beim Polizeipoeten K ö t s c h abzugeben 354-13 Unermeßlich hart und ßchwer traf uns die Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder Johann Toplak Obergrenadier am 15. April 1944, im Alter von 19 Jahren bei den schweren Kämpfen an der Ostfront in treuester Pflichterfüllung für Führer, Volk und Vaterland den Heldentod fand. Wer unseren Johann kannte, weiß, was wir verloren haben. 680 Pettau, Krottendorf, am 26. Mai 1944 In tiefer Trauer: Johann und Maria Toplak, Eltern; Stanislaus, Friedrich, Brüder; Maria, Josefine, Agnes, Schwestern; Rosalie, Cousine und ale übrigen Verwandten. * Unser geliebter Sohn und Bruder Karl Lamut Obergrenadier ist am 26. April 1944, im Alter von 19. Jahren, an der Ostfront gefallen. Rast bei Marburg-Drau, am 25. Mai 1944. In tiefster Trauer: August und Elisabeth, Eltern; August, Vinzez, Alois, Johann, Ludwig, Franz, Brüder (d. Zt. zwei im Felde); The-resie, Schwester, und alle übrigen Verwandten. Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn, Bruder und Onkel Jose! Bratuschek Grenadier am 24. April 1944, im Alter von 23 Jahren an der Ostfront den Heldentod fand. Lieber Josef, Du ruhst in fremder Erde, doch in unseren Herzen wirst Du immer weiter leben. 682 Ankenstein, Bamberg, Pettau, Würz, au 26. Mai 1944. In tiefer Trauer: Katharina Bratuschek, Mutter (Witwe); Franz, Martin, dzt. im Felde und Johann, Brüder, und alle übrigen Verwandten. >. Im tiefsten ^Schmerze geben wir die traurige Ü Nachricht, daß unser lieber Sohn, Schwager und Onkel Bruder, Alois Radolitsch Gefreiter am 27. April 1944, im 34. Lebensjahre an der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Lieber Alois, in weiter Ferne belindet sich Dein stilles Grab, aber in der Heimat bei den Deinen wirst Du für immer unvergessen bleiben! 348 Pickerndorf, Marburg-Drau, Drauweiler, Zwebendorf, Haidin, am 27. Mai 1944. In tiefster Trauer: Lukas und Lucie Radolitsch, Eltern; Maria und Johanna, Schwestern; Johann und Franz, Brüder; Ferdinand Gamse und Franz Richter, Schwager; Maria und Grete, Schwägerinnen; Maria Pessek, Taufpatin (Haidin); Josef, Albin, Franz, Hermann, Raimund, Maria, Sora, Wida, Trude und Maria, Neffen und Nichten, und alle übrigen Verwandten. Wir geben die traurige Nachricht, daß uns mein Gatte, Vater, Sohn und Bruder, Herr Franz Tschech im Alter von 40 Jahren, nach kurzer Krankheit für immer verlassen hat. Die Beerdigung fand am Montag, den 29. Mai 1944 am Ortsfriedhofe in Dornau statt 686 Dornau, Weringartbüchel, Wöllan, im Mai 1944. In tiefer Trauer: Gertrud Tschech, Gattin und Kinder; Oswald, Bezirksoberwachtmeister der Gend., Bruder; Simon, Theresie, Maria, Agnes, Geschwister, und alle übrigen Verwandten. Unser geliebter Sohn und Bruder Ferdinand Kink Gefreiter ist am 17. März 1944, im Alter von 23 Jahren, an der Ostfront gefallen. 681 Tüffer, am 22. Mai 1944. In tiefster Trauer: Franz und Theresia Kink, Eltern; Martin, Franz und Josef, Brüder, dzt. alle im Felde. Hart und schwer traf uns die noch unfaßbare traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher Sohn, Bruder und Onkel, mein Freund Alois Primoschitsch Gefreiter im Alter von 23 Jahren seinen, am 16. April 1944, an der Ostfront erlittenen schweren Verletzungen, am 28. April 1944 in einem Lazarett erlegen ist. 344 Neudorf, am 27. Mai 1944. In tiefer Trauer denken an 6ein fernes Grab: Franz und Genovefa, Eltern; Konrad, Johanna und Maria Subetz, Geschwister; Konrad Fegusch Freund. Tieferschüttert erhielten wir-die traurige Nachricht, daß unser herzensguter, innigstgeliebter Sohn, Bruder, Onkel und Schwager Pepi Gmainer Grenadier am 30. Januar 1944, im Alter von 19 Jahren, seinen an der Ostfront erlittenen schweren Verletzungen erlegen ist. Lieber Pepi, ruhe sanft in fremder Erde, im Geiste sind wir bed Deinem fernen Grab. In unseren Herzen wirst Du immer weiterleben! 349 Unter-Täubling, am 30. Mai 1944. In tiefster Trauer: Rosalia und Josef, Eltern; Franz, dtz. iu Felde, Maria, Rosalle, Franziska. Katharina, Geschwister, und alle übrigen Verwandten. K