rast s? strese JSrHrtt)sežgane } Vse no svet sc spremeni , W Zvest prijatelj pa ostane | *^Tueaj jfiv večriosti ^ £2^ ; š ■ r v sreča ~ I' c J . (Zi ■ 2 & moža $ 3ežma^l®^v dobro ^uhat 2na 3 fyjM mei oiJanidima poMČrm c/nuiftoa ■ / Atn 7 \oncksk.n 31827 Chardon Rd., Willoughb) Hills Oil 44094 FROM: Name _____________________________________________________ Address ________________________1'______________________ City ___________________________ State_______________Zip Frances Stefanic. Minutes were read by Linda and approved. Treasurer was absent. New business discussion was on our pancake supper on March 6th ai Webster Hall. Thanks to Kathy Adamich, for the butter, Frances Somrak and Betty the eggs, Frances and Rose, the cooks and Frances Austin and Fern, the coffee. Also, Margaret and Ann were in charge of keeping the syrup containers full and Linda took care of the girls waiting on tables, namely, Loretta, Beth, Rita, Sharon and Bunnie. John Stefanic and Caspar Guerreri were to be our dishwashers. Thank you much! They helped us last year, loo. Mystery Box was donated by Margaret Malenšek and won by Betty. Card winners were: High, Betty Stefanic and Frances Guerreri, Low, Fran Austin and Frieda. Our hostesses served cherry pie ala mode and the meeting ended with prayers. Do hope it will be a bit warmer for the next meeting on the 20th with Frances and Fern co-hostesses. It has been soooo cold all winter and such a long one, it seems. Maybe March will show signs of an early spring. A prayer for a change in the weather. FERN WHITE Reporter NO. 95, SO. CHICAGO, IL We once again invite you to join us in the up and coming events: On April 4th we will have a speaker from the Illinois Bell Co. to I tell us about all the changes that have taken place, and how its going to affect you as the consumer on your future billing. The topic of the talk will be “Let’s Talk About Change”, so be there! On April 11, our group will travel by bus to Bradford Exchange, Niles, Illinois, where all you collectors of plates will see the whole operation of how things are done here. The bus will leave from in front of Sacred Heart School Hall at 8:30 A.M. and hopefully we’ll be home by 3:30 P.M. The entire cost of the trip and lunch is $11. Call Sylvia Vukodinovieh at 312—672-7970, for information. On May 9th we will honor our “Woman of the Year”, Sylvia Vukodinovieh. The Party will be held at the Jovial Club, 9615 Commercial Ave. at 6 P.M. Tickets for the Dinner will be $8. Yours truly will chair the affair and the following committee members are: Door Prizes: Mary (Bob) Pcrkovich, Manda Dosen, Eileen Barone, Helen Price, and Bernice Morrison. Prizes will be most welcome and appreciated. Tickets: Dolores Hen- nelly, Mary Ann Toporis; Evelyn Driscoll will be the gal to call for reservations, tel. 731-5088, make your reservations by May 5th. Virginia Kwiatkowski will be in charge of desserts and decorations; Helen Alb the flowers. A Valentine Theme enhanced the atmosphere at our February meeting and Julie Hansen, Bernice Morrison, Sylvia Vukodinovieh and Mary Brozynski donated the goodies and hosted the event. Cash by: Mary Possedi $10, Mary Barcevie and Olga Krmpotie $6.80, Eileen Barone $3, Vickie Rukavina $2.60 and Ann Hlacar $1.20. Get well wishes to Mary Brozynski’s hubby, Joe who has been ill. 1 was informed that Marge Doherty is getting along just fine. She entered a Medical Center in Munster, Ind. and is under therapy there. That is just good news, Marge, and we wish you nothing but the best! Our deepest sympathy to Minnie Pujdak on the loss of her beloved husband who suffered a massive heart attack. His departure was sudden, unexpected and distressing and he shall be missed. The death of John Vogler, the father of Dolores Hennelly, shocked us all. His passing was quite sudden, as he was visiting in his homeland of Slovenia. His wish was to be entombed in his native land which he loved so much. May he find everlasting peace and enjoy his rest in the earth of Slovenia and may Dolores find solace in the inspiring memories of her beloved father. Door Prizes of Valentine hearts of candy were won by Helen Golich and Manda Dosen, donated by yours truly. In conclusion: May the true and sacred day of Easter bring you contentment, joy and gladness with your loved ones. Have a very Happy Easter! MILDRED JAMES P. Atanazij Lovrenčič, ofm: Zveličar je vstal iz groba! Na Veliki Petek vse utihne; za trenutek se zdi, da je konec sveta, ko je Jezus umirat na križu in potres stresel zemljo. Pastirja so križali in njegove ovčice so se razkropile po celem Jeruzalemu. Celo tisti, ki so mu bili najbližje v življenju, so ga zapustili. Velik kamen na Jezusovem grobu se je zdel kot pečat konca za vse kar je Jezus hotel doseči s svojim poslanstvom. Toda prišlo je velikonočno jutro; Jezusa ni v grobu, On je vstal in se prikazal svojim izvoljenim. Kot blisk se je to sporočilo širilo po Jeruzalemu. Kristus je vstal. To šporocilo, ki se širi od roda do roda, daje upanje človeškim otrokom. Naj bo življenje še tako bedno, velikonočno jutro prinaša upanje. Vera nas uči, da je Bog naš dobri oče, ki nas ljubi. A ko na drugi strani gledamo trpljenje in celo smrt, potem se sprašujemo: zakaj vse to zlo in beda kar srečavamo vsak dan. Kje je božja ljubezen? Mi sodimo le po tem živlenju, a Bog ima za nas velike načrte za vso večnost. Ali se spomniš, kako je Kristus govoril učencema, ki sta šla v Emaus: “A1i ni bilo potrebno, da je Kristus trpel in tako šel v svojo slavo?!" Tako nam vsem velikonočno sporočilo govori: le še malo trpljenja, potem pa pride Velika Noč tudi zate. Resnica o Kristusovem vstajenju je temelj naše vere in našega upanja. Sv. Pavel pravi: “Če Kristus ni vstal, potem tudi mi ne bomo vstali; potem smo mi najbolj nesrečni ljudje na celem svetu; A Kristus je vstal, in tako bomo tudi mi vstali.” Ko je Bog ustvaril svet, posebno še človeka, je bilo vse dobro, vse sveže, vse lepo! A nesrečni greh je veliko pokvaril; ena največjih kazni, ki je prišla na človeka, je bila kazen smrti. In prav velikonočno jutro nam prinaša zdravilo za to zlo: vstajenje od mrtvih, poroštvo večnega življenja. Ne more biti drugače; če On, ki je prišel na svet zaradi padlega človeka živi, potem bo On obudil k večnemu življenju tudi tiste, ki verujejo Vanj! Vsem dragim citateljicam želimo VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! ANA GABHR: ŠT. 2, Chicago, IL Marjan Jakopič Velika noč v SLOVENIJI Od Devina pri morju (grad blizu Trsta) preko sočne Gorice in njenih brd v podnožje častitljevega Triglava, čez Dravo in do Gospe Svete, preko Mure med visoke topole in doli med naše sončne griče je vstopila Velika noč. Po vsej naši prelepi zemlji se skušajo zvonovi. Pozabljen je veliki teden, pozabljen Veliki petek, pozabljena je smrt. Kristus, je vstal, aleluja! Ubrana pesem zvonov je potrkala na okna ponosnih kmečkih domov in ponižnih bajt po cvetočih bregovih. Bela cerkev in zlato jabolko na zvoniku žarita in vabita. Iz hiš prihajajo praznično oblečeni ljudje. Sosed vošči sosedu vesele in blagoslovljene praznike. Zemlja in ljudje na široko odpirajo svoja srca. Iz cerkve prihaja procesija. Sam Bog gre med naše domove, da jih obišče, potolaži in blagoslovi za vse leto. V rokah duhovnika se blešči božje Oko in deli tolažbo, polni duše z blaženo srečo. Pod modrim nebom visoko plapolajo rdeča bandera in pesem odmeva med brstečimi polji, pesem vstalemu Kristusu. Po zgodnji maši se verna slovenska družina zbere doma ob javorovi mizi, danes s svetlim prtom pogrnjeni. Oče kot svečenik deli žegen, blagoslovljena jedila. Kako tekne ta slovenski žegen! Vsi molčijo, le srca radostno utripajo. Za družino dobi žegen tudi živina. Otroci prihajajo po pirhe in se veselijo popoldanskega sekanja na vasi. Slovenski zvonovi zvonijo tako kot nikjer na svetu. Kristus je vstal lep in poveličan. Veruj v vstajenje tudi ti, narod moj. DIOIP IlSfl Obdržite društveni duh, da pridobite še več članic v tem letu ŠT. 25, CLEVELAND, OH Po ušesih nam še vedno brne božične melodije in glejte, že stopamo v post in se pripravljamo za Vstajenje. Praznik veselja in prerojenja. Vsem vsepovsodi želim veselo Alelujo in obilo pirhov in potice. Vstali Zveličar naj usliši vse vaše prošnje. Cilka je zopet pripravila pester program. Če bo šlo tako naprej bo društvena soba pri sv. Vidu premajhna. Morale jo bomo raztegniti tako kot so Ribničani cerkev. Imele smo “igro” 50/50 in "B” in seveda še mnogo, mnogo dobrega za pod zob. Tudi nekaj novih članic se je udeležilo seje. Topel pozdrav našim novim članicam: Tončki Bergant, ki je ‘‘ena fejst birtinja”, Danici Chemas, ki je vse “rata” kar da na štedilnik ali pa v peč. Vickie Peterlin, ki dobro vodi St. Clair-Superior koalicijo kot predsednica in Helen March ki je vedno dobre volje. Zelo ste nam dobrodošle in upamo, da se boste lahko tudi udeleževale sej in bomo tako gojile sestrsko prijateljstvo, ki bo pobuda in zgled našim mlajšim dekletom. Saj pravijo; “Zgledi vleče jo” in morda se bodo potem še one odločile za ta korak, ki bo vodil k naši slovenski ženski zvezi. To je vsekakor naša želja in naš cilj. Od nas sta se za vedno poslovili Mary Fink in Frances Lekan. Počivajte v miru. Njihovim družinam pa naše iskreno sožalje in naše molitve so z vami vsemi. Mary Mauer z Renwood si je zlomila oba kolka. Sin Joseph pravi, da je kar korajžna. Kar tako naprej. Počasi se daleč pride in tudi “pocajtalo” se bo. Frances Novak z Addison je imela pa težave z zobom in se je raditega znašla v bolnici. In to kar za šest dni. Hvala Bogu sedaj je doma in je že bolje. Jennie Feme je šla pa na neki “test” pa ji je doktor dal prav ta pravi “OK”. Bolnica je bila bivališče tudi za Marie Kovačič, za nekaj časa. Pozneje je bila pa še pri hčerki za nekaj časa, da je prišla malo bolj k sebi. Kmalu se vse pozdravite! To je želja nas vseh. Mary Jean Turk je darovala vsakovrstne voščilne kartice in seveda se je odlikovala tudi s tem, da je darovala tudi znamke. Zelo lepo od Vas Mary in lepa hvala. Enako gre hvala tudi Jennie Feme, ki je darovala del svojega dobitka v prid naše blagajne. Vse prav pride, tako, da se bomo počasi le na noge postavile. Včasih človek gleda kaj bi dal sestri, prijateljici za rojstni dan, poročni dar ali za kakršnokoli priložnost. Nič več ni treba gledati. Me imamo kuharsko knjigo, ki bo razveselila prav gotovo vsako ženo-mlado ali staro. Angela Kovač se je sedaj preselila v drugo stanovanje. Živela bo sedaj na 64. cesti, da bo bližje cerkvi. Dorothy Kirk, Josephine Stanič, Jennie Zelko želimo vse najboljše in mnogo zdravja v vseh dvanajstih mesecih do drugega rojstnega dneva. Če želite, da je kaj napisanega v Zarji potrudite se in nam sporočite. Članice katere imate hčerke ali pa stare mame, ki imate vnukinje Velikonočni pozdrav Pozdravljeno, velikonočno jagnje! Končno si brez trnovega venca med nami, končno je čas tvoje krvave žrtve minil. Danes mi tebi darujemo himne navdušenja. Kako srečni smo danes kristjani! Pozdravljeno velikonočno jagnje! Čevprav rojeno iz Boga, si postalo eden izmed nas, si nam, ljudem, za zmeraj zvesto ostalo in si s skrivnostjo svoje večne ljubezni še nas, nezveste, nazaj k Očetu pripeljalo. Pozdravljeno velikonočno jagnje! Ti si boj med življenjem in smrtjo dokončalo, si boj med večnim soncem in minjivo temo enkrat za zmeraj za nas izbojevalo. Tvoja zmaga zavezuje zemljo in nebo. Pozdravljeno, velikonočno jagnje! Bodi pozdravljeno kot naše upanje, kot naš Zveličar in Odrešenik. Ti si resnično vstali Kristus. Bodi na veke vekov slavljeno! MILENA MERLAK NASLOVNA STRAN ZARJE Ali se spomnite starih časov prea modernizacijo naših kuhinj? Kako so mame in stare mame skrbele, da je bilo vse čisto in v lepem redu. Skoraj nemogoče je bilo izogniti se umazaniji katera je prišla s cest, od plina s katerem so kuhale; in odstranitev prahu ki se je širil po njihovih kuhinjah. Da so obdržale prostore lepše in čistejše, so imele navado steno pokriti za študeinikom z lepim., velikim, vezenim prtičkom, ki so bili dolgi in veliki kakor stene, ali pa tudi majhni. Na njih je bil napisan kakšen pregovor, tudi molitev. Te prtičke so žene lahko večkrat prale in menjale. Pregovori so bili včasih smešni, včasih resni. Slikce so pokazale razne prizore iz življenja, narave, ali pa ljudske zanimivosti. Sedaj, dve generaciji za tem, se je začela akcija za ohranitev teh stenskih prtičkov kot del ljudsko umetnosti. V Clevelandu, društvo SLOVENIAN ART GUILD zbere vzorce za ponatis na papirju ali na blago, katero je pripravljeno za barvanje ali za ročno delo. Te vzorce lahko dobite po nizki ceni — poglejte na stran 15. Tako je ohranjeno lepa domača slovenska umetnost. URED. pozanimajte se za “scholarship” slovenske ženske zveze. CIRILA KERMAVNER ŠT. 68. FAIRPORT HRB., OH Drage članice! Prehitro smo se veselili spomladi, ki nam je bila ponujena, pred par dnevi je toplomir skočil čez 60 stop. F. Danes pa od zgodnjega jutra sneži kod o Božiču in pravijo, da ga bodo nam nasuli še 6 do 10 inč, in še snežne viharje nam obljubljajo. Saj ta toplota je bila res prezgodaj pravijo, da hitre spemembe, da zelo slabo vplivajo na bolnike. In kar v marcu ozeleni se rado posuši, pravi pregovor. Bolnice imamo v naši podružnici, Josephine Drobnič je oslabela, ki je že nekaj let v privatnem nursing domu. Jennie Mohorčič, se je vrnila iz bolnice na svoj dom, je v oskrbi družine sina, Toneta Satej in ženke Carol. Molimo za obe bolnici za zdravje. Rojstne dneve pa bodo praznovale v aprilu sledeče: Julia Grabelšek, Rosi Švigelj in Julka Klammer. Iskrene želje od naše podružnice in Vam kličemo še na mnogo leta. Ker so se dogajale pred kratkim časom, v naši rojstni domovini, tako važne zgodovinske stvari, nemorem mimo tega, da nebi opisala v naši Zarji — Goodbye Sarajevo, next stop Calgary Canada 1988 — Tako je bil naslovljen članek v našem lokalnom dnevniku (časopisu). Prav kar so se končale olim-piske igre, ki smo jih gotovo vsi Slovenci z veslejem opazovali, od vsega začetka. Ne dase podrobnosti opisati v tem kratkem dopisu. Potekale so 12 dni, na stadijonu se je zbralo okoli 50 tisoč gledalcev. In kar je bilo voditeljev, zastopnikov oblasti, korakalo 49 narodov, z zastavo-napisom Sarajevo 1984, udeležencev letošnjih zimskih iger, po poročilih okoli 1500 krasna slika v barvah, praznovanje bratstva in miru. Gotovo ste tudi Ve drage bralke opazovale vse te krasne predstave po televiziji, kako se je ravijalo na pripravljenem ledenem drsališču parada atletov. Nekako toplo nam je bilo pri srcu in iskrica domotožja nas je objela. Največ dela v teh štirih letih je napravilo vojaštvo. Ljudje posamezniki tudi, namesto na odih, počitnice, pa na udarniško delo. In uslužbenci so pa vsaki po 2% darovali od svojih plač. Velik del stroškov je prispevala ameriška televizijska družba ABC., ki je prispevala 90 in pol miljonov dolarjev, za prenašanje po televiziji. Poleg hotelov velike olimpijske vasi, še 16 drugih novih stanovanjskih blokov je na novo zgrajenih. Stavbo z več nastropij za poročevalce, ki je imela prostora za 4 tisoč poročevalcev, dopisnikov in drugega osebja, so imeli vsak svoj prostor poročevanja. In ta hribovita puščava poprej poraščena z jelkovim, hojevim drevjem in grmovjem so čudovito preuredili v velo vas. Okoli 800 Študentov je naštudiralo in spesnilo pesmi, katere so bile povezane vse v Olimpijskem smislu. Olimpijada — Sarajevo —, to pac kolikor smo mogli dojeti po T.V. Marsikomu je solza spolzela iz očesa po licu od veselja in ginjenosti ob poslušanju teh pesmi in melodij. Prvič v zgodovini pa je dobil srebrno medaljo Jure Franko iz Slovenije. Amerikanca dvojčka, Steve Mahre je dobil zlatno medaljo, njegov brat Phil Mahre pa srebrno. Ko so poročevalci spraševali enega od Slovencev, če so zadovoljni z srebrno medaljo, jim je odgovoril pa še kako, tudi, če bi bila bronasta. Čudovit lepi plesalci in plesalke so se vrstili na ledenem plesišču, kar je še posebej povzdignilo vso Olimpijado. Vse jim je šlo gladko brez težav, le par dni jim je vreme nagajalo z snežnimi viharji. In to je vojaštvo hitro počistilo. In okoli vseh teh igrišč je bila vojaška straža, da se ni prihotapil kakšem ne povabljen gost. Vsi udeleženci iz katere koli države so se čudili, kako so zmogli vse tako lepo urediti. Tako sem malo površno opisala ta važni dogodek. Ker pa se bližajo Velikonočni prazniki, želim vsem bralkam naše Zarje prav vesele Velikonočne praznike z obilico pirhov in potic. Lepo Vas pozdravlja v sloven. JULKA KLAMMER AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION m LIFE INSURANCE FOR THE FAMILY HOME OFFICE: 2439 GLENWOOD AVENUE • JOLIET, IL 60435 (815) 741-2001 Visoška kronika Pisatelj Ivan Tavčar (1851-1923) je v povesti Visoška kronika opisal zgodovinsko ozadje predela slovenske zemlje — to je Poljanske in Selške doline s Sorškim poljem s središčem mesta Škofja Loka. Hotel je ovekovečiti svoj zgodovinsko zanimivi rodni kraj, kije končno prikaz življenja tedanjih Slovencev par stoletij nazaj, nekako 300 let. Škofja Loka je dobila svoje ime od nemških škofov iz Bavarske, ki so dobili imenovano zemljo v last I. 973 od samega nemškega cesarja in jo obdržali svojih 830 let (do I. 1803). Med redko naseljene Slovence v teh krajih so škofje naselili bavarske Nemce in zemljo razdelili na velike kmetije (na ravnino med Škofjo Loko in Kranjem). Zaradi manjšinjskega položaja in potom mešanih porok so se Nemci tekom stoletij poslovenili. Ohranila so se pa do danes številna nemška imena v teh krajih. Lastniki škofje so redkokdaj obiskali svoje posestvo in svoj grad, ki sloji še danes na istem kraju, seveda ves predelan. Potovanja iz Bavarske na Kranjsko so trajala po več tednov samo iia konjih in na vozovih. Ljudje so tedaj v teh krajih govorili dva jezika: slovensko in nemško, imeli so dve veri: katoliško in luteransko, delili so se na plemiče in kmete. Življenje je bilo trdo, težko in surovo. Povest Visoška kronika je tako prirejena, da pripoveduje o svojem življenju sam lastnik velike kmetije na Visokem pri Poljanah. S to povestjo je pisatelj ustvaril literarno slovensko umetnino. Pokojni dr. Leskovar, ki seje zelo zanimal, kaj in kako piše list Zarja, je svetoval, naj se objavlja Visoška kronika v Zarji samo v odlomkih. Škofja Loka danes ... na grajskem vrtu se vrši vsako leto Izselniški piknik. Grad je sedaj muzej. Ivan Tavčar I. Rodil sem se v Gospodovem letu 1664 na dan sv. Izidorja in sicer ravno tu na Visokem. Moj oče je bil Polikarp Khallan (Kalan) trd, temen in brezsrčen gospodar, kateremu ni nikdar posijalo sonce v dušo. Čez vse mere je grdo delal s svojo zakonsko ženo, katera mu je rodila mene in pet let mlajšega brata Jurija. Naša hiša ni bila hiša božjega blagoslova. Imeli smo več nego drugi, posedovali smo vsega dosti, a pod nobeno streho se ni tako malo molilo in tako obilno preklinjalo kakor ravno pod našo. Gospodar je poznal kletvine celega sveta. Preklinjal je v jeziku, kakor ga govori ljudstvo v tej okolici, ali hudiča je klical tudi v jezikih, katerega govore narodi po tujih deželah. Pozneje, ko me je zaneslo med tujce, sem se zavedel, da je preklinjal po nemško, po laško in še celo po španjolsko. Ko je umrl, je nesel torej s sabo na koše samih krvavih grehov, tako da še danes molim, da bi v nebesih spregledali Polikarpu Khallanu njegove grehe, ker drugače ne vem, kako naj izhaja na onem svetu pred svojim Sodnikom. Ko sem se začel zavedati življenja, je bil oče že petdeset let star. A visok je bil kakor jablana in hrust kakor medved, ki trga ovce na Blegošu. Govoril je malo besed, pa nobene prijazne in na hlapce in dekle je prežal, da niso postopali in zanemarjali dela. Kogar je zalotil, je bil tepen, da se je Bogu smilil in da je dostikrat komaj življenje odnesel. Bog mi je priča, da je bila mati Barbara najboljša gospodinja in da je z varčevanjem na vse mogoče načine množila imetek svojemu gospodarju; ta pa se ni sramoval pred otroki in pred posli udariti jo mnogokrat po tankem obrazu, da se ji je ulila rdeča kri po licu in suhem obrazu. Koliko je prejokala ta mučena ženska, ve samo Mati božja, ki je štela v nočeh solze ponižne in v trdo usodo vdane moje matere. Usmiljenja ni poznal divji in razjedeni visoški gospodar. Kričal je pod težkim bremenom, katerega si je bil sam navalil nase, tako da je tudi. on v nočeh ječal in stokal, kakor da bi pri živem telesu tičal globokov v črni zemlji. Kar smo dobili Jurija, ni več spal pri svoji zakonski družici. Otroka z materjo sva prenočevala v gorenji hiši. Zase pa si je oče izabral svoje prenočišče v kleti. V to klet je podnevi prihajalo le malo svetlobe pri dveh nizkih in zamreženih oknih, po stenah pa je vlažnost silila iz ometa in v debelih kapljah lezla po črnem zidovju. Tu si je — kmalu po rojstvu brata Jurija — stolkel nerodno ležišče, katero si je sam postiljal in h kateremu ni imela pristopa ne žena, ne dekla. Ko sem postajal starejši, me je včasih zvabila svetla luna s postelje in se pritihotapil pred klet in čul sem, kako je oče kričal v spanju, kako je odganjal nekoga od postelje, kako je tulil in hropel. Ni ga užival počitka v nočeh in nekdo je moral valiti skalo po njem, tako da je starec obupaval nad njo, kakor da je zagazil pod mlinsko kolo, ki ga je globoko v vodi trlo in stiskalo, da ni mogel premakniti uda in ne dati duška zaprti svoji sapi. Bil sem star dvanajst let. Prvič sem šel v mesto Loko. Z menoj je bila mati. Takoj pri Poljanskih vratih je tržil nekdo z orežjem. Prodajal je meče, teške muškete in železne čelade. Vse je bilo bolj staro in obrabljeno, ker je bilo ostalo iz vojske, katera je zavoljo krive vere razsajala po celem svetu, da so se posvod morili ljudje in zažigala stanovanja. Po tej vojski so ostala dolga pokopališča in celi tovori orožja. Nekaj tega orožja so zanesli odpuščeni vojaki in tudi prekupci v mesto našega škofa. Tiste dni je bila gorka moja želja postati vojščak in kar pregrelo me je, ko sem pri loškem trgovu ugledal samokres z debelim svetlo okovanim kopitom, ki pa je bil tako velik, da bi ga bil jaz, otročaj, komaj mogel nositi. Ta samokres je v hipu napolnil mojo dušo in moje srce je poželelo po njem. “Kupite mi ga,” sem vzdihnil k materi. Položila mi je roko na ramo in odgovorila: “Kako ti naj ga kupim, ko bi zanj morala plačati beneški cekin.” (beneški — Benetke v Italiji — na Laškem)_ Popoldne sva prišla za materjo iz Loke. Že na brvi pod visoškim domom sva čula vpitje jeznega očeta. Bil je na njivi, kjer mu niso dekle nekaj po godu opravljale. V največjem strahu sva se stisnila okrog hleva v hišo. Tam je mati odhitela navzgor, da bi se prejkone skrila na izbi, kakor je to vselej storila pri enakem divjanju. A jaz sem obstal ravno pri kleti ter takoj opazil, da so bila vrata priprta. Ko je oče v jezi odrohnel na polje, je pozabil vrata pri kleti zapreti, kar se ni zgodilo ne prej ne slej nikoli. Kot stržek sem švignil v mračni prostor, kamor me je gotovo sam satan vlekel proti volji moje bojazljive duše. Mračnost mi je udarila na oči in komaj sem razločeval reči od reči. Ali privadil sem se kraja in takrat sem opazil na nemarno skupaj nastlani postelji črn, železen zaboj. Bil je zaklenjen in s svojo ročico ga niti premakniti nisem mogel, dasi sem to poskušal. Pot mi je zalil obraz in telo in sem že hotel pobegniti, ker se mi je dozdevalo, da preži name v temačnem kotu nekaj grozovitega. V tistem trenutku se je prikradel od nekod sončni žarek ter zasijal skozi mrežo pri oknu, da se je na temni ilnati zemlji pred mojo nogo napravila setla lisa. Sredi lise je ležalo nekaj rumenega. Jezus in Marija! Ko sem se sklonil, mi je tičal v roki cekin, rumen beneški cekin. V duhu sem stal pred prodajalno v Loki ter gledal na svetlo okovani samokres, ki je bil tisti mah želja vseh mojih otroških želja. V najboljšem premišljevanju, kako si hočem kupiti ponosno orožje, je pograbila železna pest mojo roko, v kateri sem stiskal beneški denar. Kakor bi bil zašel v past, tako mi je stiskal oče mojo ročico, da sem kar čutil, da mi na dlani sili cekin v kožo in meso. Oče se je bil vrnil v klet, ali v svojem zamaknjenju nisem opazil njegovega prihoda. Z desnico se je oklenil moje roke, z velico je pograbil cunje ter jih nametal na zaboj. Moja roka se je tresla, ali tudi očetova pest se je tresla, ker ga je morila najhujša jeza. “Diavolo,” je zakričal, “ti se vlačiš okrog postelje očeta, ki ti daje jesti in piti.” Potegnil me je za sabo in niti za trenutek ni izpustil moje roke. Zunaj je s težavo izvlekel ključ ter z večjo težavo zaklenil z njim vrata od kleti. “Krasti si hotel.” Kri mu je napolnila obraz in iz njegovih oči je bliskalo, da sem pričel od groze jokati, kar je starega še bolj razkačilo. Po stopnicah me je vlekel v vežo, iz veže v hišo in k mizi, s katere so se dvignile muhe v tolpah. Celo sobo je obsevalo sonce, da se je žarila bela stena in rumenkasti strop nad njo. V tem žaru je ugledala moja trepetajoča duša križ v kotu in na njem belo podobo Odrešenika v trnju in krvi. “Kristus pomagaj,” sem zastokal ter skušal izviti roko iz očetove pesti. “Hudič ti pomagaj,” je zarjul oče ter mi pritisnil ročico k mizi, da so odnehali prstki in da je odletel cekin izpod njih, kakor odleti zrno iz klasa, kadar se mlati žito na podu. “Kradel je, svojemu lastnemu očetu je kradel.” V megli sem videl, da so se mu penila usta. Jaz sem pa ihtel: “Oče, ne bom več” “Ne boš,” je zakričal hripavo “bom že skrel, da ne boš.” V tujem jeziku je nekaj zaklel. Z levico mi je skupaj stiskal štiri prste, tako da je bil samo mezinec na mizi. In tedaj se je zgodilo. “Da si zapomniš, kdaj si kradel.” S temi besedami je pograbil furlansko ostro sekirico, katero je nekdo pozabil na stolu. Zamahnil je z njo in mi odsekal polovico malega prsta, da je porosila kri v gostih kapljicah mizo, kakor da je padal rdeči dež po nji. Zasukalo se mi je v glavi, zavrtela sta se okrog mene miza in strop in Kristus v kotu. Ko sem se zavedel, sem se zvijal na klopi in ubogo obsekano ročico sem stiskal med noge; srajčica, obutev in nogavice nad njo — vse je bilo krvavo. V hiši se je bila nabrala družina. Mati je slonela pri peči ter padala iz omedlevice v omedlevico. Ko je začula moj jok in očetovo kričanje, si je ravno spletala lase. Z razpletenimi lasmi je torej prihitela v hišo in sedaj je omagovala pri peči. Kako so bili že sivi ti lasje in kako je bil prepadel njen obraz. Dekla Mica je namakala predpasnik v loncu ter brisala z njim mater po čelu in licih, da bi jo spravila k življenju. Mala dekla in volar sta glasno molila. Pastir Tonček pa je tulil, kakor bi ga kdo tepel s šibo. Oče je še vedno stal pri mizi in tiščal sekirico v svoji desnici. Hlapec Lukež, o katerem se je govorilo, da je bil z očetom v nemških vojskah, je stal brez strahu pred njim. Gledala sta se kot dva gada, iz oči v oči. Oba mogočnih udov in moč sta imela kot jo ima v plug vprežena živina. “Polikarp”, je ukazal Lukež ostro, “deni jo iz rok! Bog nama grehe odpusti. Otroke smo morili po Švabskem in Saksonskem. Tukaj jih ne boš več. In še celo ne, če so bili rojeni iz tvojega telesa.’’ Družina se je spustila v krik, brat Jurij pa je že ležal na tleh ter se valjal ondi v joku in stoku. “Položi jo iz rok,” je ponavljal Lukež, “sicer se ti s silo uprem, in naj si desetkrat moj gospodar! Kdo ti je pomagal takrat, ko ti je hotel glavo razklati švedski kirsaris? Kdo mu je prestrelil vrat, da si ostal pri življenju? Na to misli, pa bodi človek in ne živina, Polikarp.” Pri tisti priči je vrgel oče sekirico pod klop, dvignil obe roki, pritisnil ju k glavi ter pri tem — pobegnivši iz hiše — tako grozno in grdo zakričal, da ne vem, sem li še kdaj pozneje slišal tak krik. To se me je zgodilo, ko je teklo 1676. leto po rojstvu našega Gospoda in Izveličarja. Kos odsekanega mojega prsta je mati Barbara skrivoma in tajno pokopala na pokopališču sv. Martina v Poljanah. Vse skupaj pa ni ostalo tajno. Družina je sicer molčala, pa počasi je nekaj vendarle pririlo na dan in raznesla se je govorica, da je nekdo na Visokem, ki je že pokopan, ki pa vendar še hodi živ naokrog. Bil sem dolgo časa bolan. Dvanajst-letnega otroka šibko telesce ni moglo prenesti nečloveškega in grdega ravnanja. Polastila se me je slabost in me je mučila nekaj tednov grda bolečina. Rešila me je molitev — cela hiša je molila zame — a gotovo mi je pomagalo tudi mazilo, katera je prinesel Lukež iz nemških vojsk. Drugim ga je prodajal za drag denar, materi pa je odstopil neznatno kepico za božje plačilo, ker je imel usmiljenje z mano, ko mi je bila vsekana tako težka rana. S tem zdravilom me je mati, če se mi je mešalo od vročine in bolečine, mazilila pod vsako pazduho dve noči zaporedoma. To maziljenje mi je gotovo služilo v korist, ker je bilo mazilo skuhano večinoma iz človeške masti — katero se je v nemški vojski lahko dobivala — vmes pa se je kuhal bel las iz repa mlade mačke, katera je bila črna po celem telesu. Bog ima svoja pota, če hoče grešnika ozdraviti. Živimo v časih, ki so prekleti in hudobni in na vse strani grozni, naj si je tudi že preteklo veliko časa, odkar so sklenili mir na Nemškem in z njim končali vojsko, katera je trideset let divjala po krajinah od nas oddaljenih in po Martinu Lutru v krivo vero zapeljanih. V taki časih mora Gospod Jezus posegati po vseh sredstvih — in naj si je človeška mast — če nam bodi pomagano. Kakor zapisano, sem ležal dolgo časa bolan in v bolečinah. Nekega dne sam se zavedel. Bil sem v gorenji hiši in prijetno sem ležal v materini postelji. V sebi nisem čutil ne bolečine ne kake težave. Na odeji mi je ležala desnica, zavita v debelo obvezo, da bi bila podobna konjskemu kopitu. Obvezana roka mi je poklicala v spomin, kar se je bilo zgodilo in milo se mi je storilo, da sem pričel tiho ihteti. Naenkrat se mi je položilja voljna roka na čelo in negdo je vprašal: “Ali me poznaš? Veš, kdo sem? Ti uboga moja revščina.” Da bi tega ljubega obraza ne poznal, ko ga bom vendar sodnega dne že iz dalje spoznal med neštetimi množicami. “Mati”, sem radostno zaklical in poskušal dvigniti obvezano roko, da bi jo objel. Roke nisem mogel dvigniti. Z največjo rahlostjo mi je izvlekla zdravo ročico izpod odeje in prsti na nji so bile samo koščice. Hotela je oditi, da bi mi skuhala mleka. Tudi mi je rekla, da bo v mleko nadrobila belega kruha, ki smo ga sicer imeli v hiši samo ob največjih praznikih. Pa se nisem dal pomiriti; zajokal sem in v muki zaklical: “Oče naj pride.” Tedaj si je tej revi nekaj odkrilo, kar ni nikdar pričakovala; kri ji je zatrepetala k srcu. Bila je vsa bleda in podobna mrliču. Jezno me je zavrnila: “Tiho moj ljubi in ne govori o tem, o tem i > Podila se je za pravo besedo, pa je ni mogla najti. Vzdihnila je samo: o tem luteranu.” Opazivši mojo preplašenost, je zaihtela: “Saj ti nisem nič povedala, — nič —” Potrta je zapustila sobo. V moji razbeljeni glavici pa je delovalo, kakor delujejo kolesca v uri; kaj, oče luteran? Oče — luteran! Nikdar ne bo prišel v nebesa. Njegova vera ni moja vera. Če se izve, ga bodo zaničevali vsi ljudje. Glavar z loškega gradu pošlje ponj in ga na smrt obsodijo. Potem mu odsekajo glavo. In ravno ta glava je bila zame najlepša, kar jih je bilo na svetu. O Jezus! O Jezus! Tresel sem se pred njim, a če je prekladal hlode, ki jih dva nista preložila, ali če je krotil konja, ki je vsakega drugega vrgel s sedla — takrat sem bil srečen, da sem imel takega očeta. Oče je nedarle prišel. Neko popoldne, ko je mati molzla v hlevu, je vstopil. Videlo se je, da je postal še bolj siv; proti svoji navadi je bil pustil brado rasti in ta je bila čisto bela. Za trenutek je obstal pri vratih; z mogočno svojo postavo je segal skoraj do stropa. Korak za korakom se mi je bližal. Zastajala mi je zavest in oziral sem se proti njemu kakor se ozira golobica na jastreba. Pomaknil je stol k postelji, predme na odejo pa je položil usnjato, deloma z železom okovano rokavico, ki so je nekdaj nosili šveski jezdeci. Sedel je prav k meni ter me zamolklo pozval: “Izidor, vrzi mi jo v obraz!” Nisem se premaknil, nakar je zavpil: “Vrzi!” Okrog ustnic so se mu napravile čudne poteze, a v čelo se mu je vrezala globoka guba, kar je govorilo, da postaje srdit. V strahu sem prijel rokavico ter jo zavihtel k obrazu, s katerim je oče silil proti meni. In res je moralo železo zadeti starega moža, ker se je prikazalo nekaj krvi na njegovem obrazu. Zaječal je: “Pravično je, da me z zaničevanjem kaznuje lastni otrok.” Posegel je po moji ročici ter sklonil nadnjo svojo kakor iz železa skovano glavo. Ni spregovoril besede; samo telo mu je včasih zatrepetalo, ker ga je pretresalo kesanje. Zaihtel sem: “Oče, saj nisem več hud.” Odhitel je od mene. Ko je stopal po čumnati, so se mu pletle noge, kakor da bi bil izpil preveč vina. Dobro vem, daje Polikarp Khallan malokdaj pil čez mero. Trezen je bil tudi tisto popoldne. Moja levica je bila mokra, mokra od solz; ki jih je prelil ponosni moj oče. Ali nekaj dni pozneje, ko sem se zjutraj prebudil, ležal je na moji odeji samokres z debelim okovanim kopitom. MALA IN ŠTAJERSKA RINKA (J. Čermak) Gora je brez misli, popolnoma vseeno ji je, kakšna je videti. Skupaj z nočjo, zvezdami, tuno, nebom, stenami okrog nje in z zelenimi dolinami pod njo, tvori popolnost, ki jo moti !e človek. S svojim hrepenjenjem, skuša steno oživiti in jo pripraviti do tega, da bi mu služila, da bi mu ponudila poči in police ter ga spustila na svoj vrh'. Takrat jo vzljubi, ker mu je bila stopnica v njegovem ambicioznem življenju. Če pa ga zavrne s previsom, z gladko ploščo, s snežno vihro, če ga udari s padajočim kamenjem, jo zasovraži in pobegne. In zopet je sam pri sebi junak, ker je v nečloveškem okolju vzdržal in ostal živ. Ko pozabi tegobe, se zopet vrne z močnejšim orožjem, težji za kak kilogram železja in si izsili pot. Če pa omahne, ga možje, ki so vajeni pogledov na razbita telesa, odnesejo v dolino. Nekaj solz, nekaj besed, nekaj obupnih dni domačih, nato pa je zopet vse po starem, vse postane del popolnosti, ki jo tvorijo gore in doline po vsem svetu. Viki Grošelj Himalaja ’83 F slovenskih naselbinah Cleveland, Milwaukee in Chicaga se je v začetku marca mudil eden izmed največjih slovenskih in svetovno znanih alpinistov, Viki Grošelj. Z izvrstnimi slikami in duhovito domačo besedo nas je popeljal v svet alpinizma. V Vikijevih besedah nismo spoznali samo plezalce kot vrhunske športnike, ampak tudi njihovo ljubezen in spoštovanje do gora. S posebnim zanosom si utirajo svojo pot na vrhove najmogočnejših gora na svetu. Ponosni smo, da je prav slovenska ekipa bila četrta na svetu, ki je dosegla vrh Ml. Everesta. Spoznali smo tudi sožitje in globoko prijateljstvo ki vlada med člani ekipe. Drug drugega vzpodbujajo in nesebično delijo moralno in telesno pomoč. Toda, na žalost, mnogokrat gora s svojo posebno naravo ne razume in se ne da premagati. 24. aprila 1983 je gora Manasla v Himalaji zahtevala svojo posebno žrtev. V svoje naročje je sprejela našega vrhunskega alpinista Nejca Zaplotnika, /a vedno je. ugasnil pogum, želja in neomejena ljubezen do gora človeku, ki mu lahko rečemo, da je bil naše gore list. V kratkem, toda pestrem življenju je dosegel cilje, s katerimi se lahko ponaša malo kdo na svetu. S bliskovito naglico je premagal naše čudovite Alpe, toda to mu je služilo samo kot odskočna deska na prave orjake sveta. Pot ga je popeljala širom po svetu, med drugim tudi El Capilana (Yosemite) USA. Neusahljiva žeja po Himalajskih velikanih mu je bila delno potišena, ko je trikratno osvojil in dosegel zastavljene cilje — Makalu, Gašerbrum I, Mt. Everest. Gore, ki jih je tako ljubil pa so mu podelile njegov zadnji počitek. Vsa njegova upanja bodo izpolnili njegovi prijatelji — alpinisti — ki se nameravajo koncem marca povspeti na Manaslo z Vikijem na čelu. Želimo jim prav iz srca: »Srečno na vrh!« Mari /TT\ MLADA BREDA Povest _________dr. Ivan Pregelj_________ II del. 20. Na veji se trese rosna kapljica. —Nadaljevanje— Dva dni pozneje je položila Zaplotarica mladi materi drobno dete v posteljo. Anica pa je mislila, da se je stoprav prebudila iz dolgih in čudnih sanj, in skoro umeti ni mogla, kaj se je bilo dogodil. Tam nekje v kotu je nekdo bolestno tulil. Anica se je ozrla in je videla Marjanico, kopajočo se v solzah. »Zakaj jočeš, Marjanica?« je vprašala Anica; »glej, fantka sem dobila. Poglej!« In mati se je blažena smehljala, mejtem ko je Marjanica še venomer jokala. »Zakaj jočeš, no!« je vprašala zdaj že vznemirjena Anica. Tedaj se je Marjanica dvignila, zbrala vse svoje moči, otrla solze, ki so ji tekle ko ob pogrebu, in govorila: »Bi ne jokala, bi ne! Če se zmislim, kaj ste prestali. Oh, moj Bog, saj je prišel šele sedaj, ko je prešlo, pravi strah nad me. Pa ne bi jokala. Že pri pljučnici smo vas komaj rešili, pa še to je prišlo. Oh, Bog ve, da bi bila umrla od strahu. Pa prej se nisem bala in zaobljubila sem se na božjo pot in tudi vas sem zaobljubila. Pa ne bi jokala. Tak lep, zdrav črviček je to, pa bi bil kmalu sirota, da vas ni Bog rešil. Pa ne bi jokala, očeta itak nima več, in ga nima!« Tedaj se je tudi Anici storilo milo: »Marjanica,« je rekla, »zakaj si me spomnila, da nima očeta!« In ženi ste zaplakali skupno. 21. Dvoje izpovedi. Na Peč je bila prišla Zaplotarica, botra Cilika in boter, njen mož in še dvoje rojenic, Kočanka in Recljeva, in tako so proslavili krst mladega gospodarja na Peči, krsteči ga po pokojnem očetu za Jurija. Še druge sitnosti in drugim osebam je prizadel prihod malega Jurija na Peč. Tam v trgu pri sodišču so imeli te sitnosti. Rešili so se jih tako, da so imenovali mlademu gospodarju na Peči, ki se je za zdaj presneto malo zmenil za gospodarstvo, postavnega varuha. Ta varuh pa je bil Pušar, ugleden in razumen mož v vasi, ki je znal govoriti tako, da sta ga komaj »gospod« in učitelj umela. In ta dva sta bila mnenja, da je Pušar vrlo razumen mož. Sicer je bil Pušar gostilničar. Pa je bil posebne vrste gostilničar. Imel je vedno dobra vina, dasi niso bila najmočnejša. Zato ljudje niso posebno hvalili njegove gostilne. Zgodilo se je pa tudi, da se ga je revež — ta ali oni — nalezel drugod, pa potrkal na konec še pri Pušarju. Tedaj ne le, da ni dobil vina, temveč ga je Pušar zdobra še pripravil do tega, da je mož lepo odšel domov in se prespal. Celo denar je izvabil svoj čas vaškemu »pijančku« ob neki taki priliki in mu ga shranil do nedelje. Večjega reda, kot je bil pri Pušarju, ni bilo nikjer. Pa je bil Pušar sicer tudi svoje vrste mož. Dasi sam ni vina skoro nikoli pil, je bil vendar noč in dan pri svojem vinogradu v mislih. V resnici, mož je bil obkopal osojen hribček, ga zasadil s trtami in sadnim drevjem in po štirih letih pridelal tristo litrov vina. Tisti dan je bil za Pušarja najlepši v življenju. Pa se ni dal od zmagozavesti premotiti. Noe se je bil zmotil, Pušar se ni! In od tedaj je še z večjo vnemo gojil svoj Kuk. Tega moža je bilo sodišče izbralo gospodarju na Peči za varuha. In sodnik, poznavajoč Pušarja, se ni bil zmotil. Mož ni bil sicer prevesel svojega posla. Ko pa mu je o priliki sodnik zatrdil, da je to nekako priznanje od strani oblasti, in mu obenem tudi pojasnil zmedeno zadevo na Peči, je Pušar molče vzel odgovornost na se in sklenil, da si v prihodnjih dneh ogleda Peč in njene prebivalce. Nič kaj prijazno ga ni sprejela Katra. »Če že mora biti varuh, naj bo,« je rekla o priliki, »gospodarila pa bom jaz, in bom in nočem, da bi mi kdo gledal v račune.« Pa je ta presneti varuh menda hotel biti tudi dejansko varuh in ne samo na papirju. In to je hudo zjezilo Katro. Komaj se je zadrževala, da je ohranila navidezno mirnost, ko je hotel Pušar vse vedeti, koliko plače gre hlapcem, ali je davek poravnan, da je treba zavarovati hleve in staje proti ognju. In na konec se je spomnil celo zapuščene žage in mlina. Tedaj je bilo Katri dovolj. »Saj še za kmetijo ni delavcev!« je rekla, toda Pušar je dejal, da se delavec dobi, kadar je, in da ne gre, da bi Tomaž, ki sicer veliko več časa po gostilnah presedi, ko na Peči pri delu, samo nadzoroval, temveč, da prav lahko opravlja žago. Nato je svetoval še to in ono Katri in se nekako sam s seboj zadovoljen poslovil. Tistega večera je obiskala Katra Tomaža v njegovem domovanju. Čutila je, da je potrebno, da govori ž njim. Nekako zapuščeno se je začutila, in ker jo je bil prihod Pušarjev vznevoljil, je hrepenela po tolažbi, po razgovoru s človekom, ki ji je blizu in jo ume. Našla je Tomaža sedečega za mizo. Že preje mu je bila pomignila, da naj jo čaka. In res je je čakal. Bulil je pred se v zeleno cilarico in nekako nezaupno — tako se je vsaj Katri dozdevalo —, je pogledal na njo. Nekaj hipov sta hlapec in gospodinja molčala. Molče je bi nalil iz druge posode Tomaž Katri, sam pa je pil iz one, ki je stala že preje na mizi. Potem pa je prekinila Katra molk. »Ti vedno kaj prijetno živiš!« Hlapec je zamahnil, ko da je užaljen z roko, rekel pa ni nič. »Saj ne očitam, le tako sem rekla,« je nadaljevala Katra in videča, da ji Tomaž ne misli naliti znova, si je nalila sama. »Pa govoriva pametno!« je pripomnila nato. »Pametno!« je prikimal Tomaž dostojanstveno, dasi se mu je videlo, da se je dokaj otresel zapeljivosti naslova »oskrbnik na Peči«. Katra je bila že davno to opazila in sedaj je napol očitajoče rekla: »Prav res, razumem te pa ne, Tomaž. Ali si bil takrat pijan in si pozabil vse, kar sem rekla?« »Ali ste res mislili zares?« je vprašal hlapec skoro zlobno. »Misliš, da se kdaj šalim?« je odvrnila bridko. Tomaž ni odgovoril, in Katra je bila primorana, da govori dalje: »Glej, Tomaž, to vse nič ni! Zdaj je še slabše, namesto da bi bilo bolje.« Prikimal je, ali rekel ni nič. »Slabše!« je ponovila. »Pušar je bil tu. Kaj je treba, da se vtika tuj človek v moje posle? To je že preveč. Zdaj mi že vse preseda.« Tomaž je venomer kimal. »To se pravi,« je hitela žena, »da mi gre vse narobe. In to, Tomaž, to me jezi, da bi zbesnela. A ti ne deš nič?« »Kaj pa hočem?« je odvrnil on, »si mislim, bo že ukrenila sama, kakor ve in zna!« »Kakor ve in zna,« se je nekako porogala Katra, »če pa gre vse narobe!« »Hm,« je dejal Tomaž, »meni se pa ne zdi. »Gre, kakor mora iti!« »Kako?« se je začudila Katra, »Tomaž, lepo te prosim, ali misliš, da sem taka, da me boš dražil? Ali je to tako, kakor mora iti? Pride otrok, in zdaj, Katra, je konec tvojih upov. In še ona — sam ... vedi, kako je neki ni vzelo.« »Je že križ za vas,« je kimal Tomaž z glavo. »Pa saj ste vedela, da bo prišlo tako, in kar zadušiti sirote tudi ne gre. Je že treba lepo čakati, kako še neki pride. Če je pa testament že tak. Bog pomagaj, saj je že tako malo čuden testament.« S skoro sovražnimi pogledi je meril hlapec Katro. Toda ona je mislila, da ga istotako jezi razmerje, ki muči njo, in je dejala: »Ti praviš prav! Počakati je treba seveda. Počakati! Saj rada čakam, da bi le dočakala. Pa to je, to! Ta strah, da je vse zaman, da bom čakala zastonj.« In žena je planila kvišku in udarila z roko ob mizo in se nagnila proti hlapcu: »Ti, to gre meni prepočasi. To je zame že preveč.« Sedla je znova in strmela pred se. Izpod čela je gledal hlapec na njo. Ona pa je čutila, da mora govoriti. Preveč je bilo v nji nagromadenega gorja. »Poslušaj me, pa boš sodil,« je dejala, »boš sodil, kaj in kako bi se počutil ti na mojem mestu.« »Saj verujem!« se je branil hlapec. Toda ona — žena kakorkoli jaka po volji — bila je vendarle žena in je iskala utehe in je je morala iskati. Skoro plakajoč je bil njen glas in je postajal vse mehkeji. »Tomaž,« je govorila, »ali veruješ, da nisem bila še nikoli srečna? Ali moreš čutiti, kaj je to: še nikoli biti srečen, še nikoli? Poglej me! Nihče ne ve tega, nihče me ne razume, nikogar nimam, ki bi govorila ž njim. Tomaž, ali ti morem zaupati? Zdi se mi, da ti smem. Povej mi po pravici, ali nisi tudi ti onih misli, da sem brez srca? Ali nisi mislil teaa. ali me nisi obdolžil tudi ti tedaj, ko je umrl Juri? Povej!« »Ne vem, kdo bo neki vse to mislil!« je dejal Tomaž. »Vedela sem. In to ni nič čudnega, da si mislil. Saj je morda res. Morda ga res nisem ljubila. Vsaj tako ne, kakor ljubijo druge matere. Da, tako ga nisem ljubila. Pa ne gre zato. Tomaž, vprašaj me raje, zakaj ga nisem mogla ljubiti? Zakaj ne morem ljubiti nikogar, ne nje, ne njegovega otroka. To vprašaj, Tomaž!« »Zaradi Peči!« je dejal skoro očitajoče hlapec. »Ne,« je viknila žena. »Tako samogoltna nisem. Tomaž; o, ti mene še malo poznaš. Tomaž, ali nisem rekla prej, da še nisem bila srečna. In če hočem biti vsaj enkrat srečna, ali je to greh? In srečna hočem biti. Hočem biti in zato, zato Tomaž —. Tu mi je pot samo ena. Peč mora biti moja, mogočna in bogata in samosvoja moram postati, Tomaž; zaradi revščine in odvisnosti sem bila osleparjena za srečo. Moj oče in moj brat sta me zbrantala, da sta rešila premoženje. Ali moreš pojmiti to? Tujemu, razbrzdanemu človeku, ki sem ga sovražila, sta me dala. Pa jima ni uspelo, ni. Prvi je šel oče.« »Ali je umrl?« je vprašal Tomaž. »Obesil se je,« je skoro kriknila Katra. »Pa tudi bratu je izpodletelo. Mene je prevaril za mladost, njega so prevarili za denar. In zdaj lahko veš, zakaj ga ne morem. Oh« je viknila, »če se spomnim na tiste čase, bi ga spodila v zimo in smejala bi se, če bi zmrznil na cesti.« Za nekaj hipov je žena prestala, potem pa je nadaljevala: »Prišla sem na Peč. Moj mož ni bil tak, da bi si bil priboril mojo ljubezen. Bil je samopašen, in ko sem se pritoževala, je bil očitljiv in nasilen. Ti! Kadar mi je vrgel v obraz ciganko in beračico, tedaj je vzbesnelo v meni. Tedaj sem mu povedala, da mu nisem nič dolžna in mu nočem niti biti hvaležna. In potem se je ponesrečil. In kaj mi je storil? Storil mi je krivično. Zapustil je Peč in vse sinu, meni nič.« Tomaž je gledal dokaj prijaznejše ženi v obraz. »Molila sem, postila sem se, ali bilo je zaman. Nikoli, nikoli ni hotelo priti pozabljenje. Ubogi moj sin! Nobena mati ne trpi tega ob svojem sinu, kakor jaz. Pritisnila bi ga bila na srce in ga nisem mogla. “Saj ni tvoj sin, njegov je!” je vikalo v meni. In čim veči je bil, tem bolj sem se ga bala. In potem je res prišel in pokazal tisto trdno odločnost, da se hoče ženiti.« »Kar je, je!« je pripomnil Tomaž, »nevesta ni kriva. Kakor vam, tako je naredil njej mož. Lahko bi se vam smilila.« »Kaj?« je dejala Katra, »ti misliš, da bi se mi ne mogla? Ti,« je viknila, »če bi umrla, bi jokala za njo, ko za hčerjo. Toda — ne! To je nemogoče. Ona mi je vendar na poti. Preko nje ne morem. Ali naj te tako zasnubim? Tomaž, imej pamet! O sovraštvu tu ni besede. To je nekaj drugega, to je boj za življenje. Brez Peči ni za njo življenja, brez Peči ni za me življenja. In ti, ti gledaš. In glej, zdi se mi, da bi mogla tudi tebe sovražiti. In skoro te sovražim. Piješ in lenuhaš in se ne zmeniš za nič, samo piješ...« »Tisto pa le molčite, Katra,« je odvrnil Tomaž, »dobro vem, kaj imate v onem slepem oknu. Voda ni in hrastovo lubje se tudi ne namaka kar tako. Kaj pa hočete od mene? Saj sem rekel: storite kakor veste in znate. Mene pa ne mešajte vmes. Mi je še danes žal po psu.« Skoro divja je planila Katra kvišku. »Šema si,« je dejala, »pa ne mož!« V hipu pa se je ublažila in proseče rekla: »Ti praviš prav! Ne bodi hud, glej, taka sem. Ali brez srca nisem, brez srca. Tomaž, veruj mi!« Saj verujem!« je dejal hlapec. Ona je odšla. Hlapec je gledal za njo še dolgo proti vratom. Potem pa mu je preletel obličje zaničljiv izraz in je dejal: »Le pehaj se sama za svojo srečo.« A prayer written by Paul Williams for his First Holy Communion when he was 7 1/2 years old. He is the grandson of Anne M. Orazein of Aurora, Minn. When we wake up in the morning with the sun anti light you give us, I look outside through the window and what do I see? A beautiful world you gave to me. Thanks Lord Jesus Christ for all things you have given us, so when I go to bed at night / can see the stars twinkle bright. Amen Paul Anthony Williams March 1980 First Holv Communion ( (t FOR THE YOUNG AT HEART D THANK YOU S.W.IJ. As a proud member of Branch SO of the Slovenian Women’s Union I would like to take this opportunity to thank you for the FRANCES SKIT/ SCHOLARSHIP AWARD which I received, enabling me to further my education. To me it was a special honor since I did know Frances, as I worked with her when I was a I)el> at the Cotillion Ball. She was a wonderful lady and so dedicated to our Slovenian Women’s Union. I am sure that she is happy with this gesture of a scholarship award in her memory. I am majoring in Nursing at the Ohio State University. Academically I am doing very well. In addition to studying, I am kept busy by working at the hospital under the College Work Study Program. This job is gratifying because, in doing it, I help people w ho are in need of care. Being in my first year, I have a long way to go, but am determined to study hard and make m> life’s ambition come true, and that is, to be a dedicated nurse. Again “THANK YOU”, it is greall> appreciated. Sharon Mramor A Little Bit About Me Andrea Selak is 5 1/2 years old and is in the kindergarten at the parish school, St. Rose in Girard, Ohio. She is involved in ballet and acrobatics. At home the family always speaks Slovenian and Andrea is reading and writing it as well. Her grandmothers, mother, 3 aunts and Andrea are members of the Slovenian Women’s Union. They all enjoy reading the Zarja and look forward eagerly for the future issues. Andrea had previously sent in two drawings depicting Easter traditions carried on in her home. Below are two more examples of her art-work. A ndrea Selak (written by her mom, Mariu Selak) Anna L. Hodnik: Learn Slovenian! misliti — to think marati — to care for ljubili — to love ločiti — to separate lotiti se — to start izstopiti — to get out gostiti — to entertain popraviti — to fix držati — to hold doživeti — to experience začeti — to begin do sedaj — up till now brezposelnost — out of work ampak — but, however zanič — of no use žaleči — to be of use nalašč — on purpose zatorej — therefore zavezati — to bind up doprinesti — to contribute donašati — to bring dorasli — to grow up doseči — to reach dospeti — to arrive delati — to work dajati — to give čuti — to hear dovoliti — to allow iztržiti — to realize “EASTER TRADITIONS” Some of our family’s Faster traditions are blessing of food, baking krofe and walnut potica and making Faster Pasties. F.very Faster, we take hard boiled eggs, krofe, ham and a small amount of horseradish to church with us. This food is what we first eat on Faster morning. Krofe is like a donut without a hole. They are excellent for making ham or any kind of sandwich. The walnut polica is a tradition that has been handed down from generation to generation. I.asl Faster was very special for us because my Grandma, Anne M. Orazem from Br. 35, Aurora, Minn., introduced me to a new family tradition called the Faster pastie. This is made from groundup ham, raisins and buckwheat wrapped iu a sweet dough. This tradition made Iasi year extra special because it was something new and very delicious. If we didn’t do all of these things it just wouldn't he Faster at our house. Mark K. Williams Za Veliko Noč imamo pri nas žegen. „ — - _ f Pirhe in pomaranče sekamo za Veliko Noč. Andrea Selak, Age 5 2ND CLASS POSTAGE PAID CHICAGO ILLINOIS Ermenc Funeral Home 5325 W. Greenfield Ave. Phone: 327-4500 Milwaukee, Wisconsin ZELE FUNERAL HOMES, INC. TWO COMPLETE FUNERAL HOMES 452 East 152nd St. 6502 St. Clair Ave. Office 481-3118 Cleveland, Ohio 361-0583 AVZZ7. JC•!!! A. X-81 P.O.BOX 233 HEW YORK, N.Y. 10033 - — CO - ..................................... ZEFRAN fRAL HOME 1941-43 WEST CERMAK ROAD LOUIS J. ZEFRAN (1907-1981) ELIZABETH L. ZEFRAN LOUIS R. ZEFRAN MARILYN E. ZEFRAN Funeral Directors and Enibahners CHICAGO, IL. 60608 847-6688 GEREND HABERMANN Funeral Home SHEBOYGAN, WI 53081 FRED C. DAMES FUNERAL HOME Joel L. Dames Mark L. Dames Jon P. Dames 251 N.CENTER AT CAMPBELL JOLIET, ILLINOIS 60435 PHONE AREA CODE 815/726-5211 A Name to Remember THE BANKERS TO SEE ART7 AT li ilnl Union National Bank mu:m ilii andTrust Company MEMBER FIRST MIDWEST BANCORP [N|mJ] 50 West J0fl«rton, Joli.t, Illinois 00431 IM« F OIC TEZAK FUNERAL 459 North Ottawa Street HOME Joliet, IL 60435 First in service since 1908 Phone 772-0534 Slovenian Women’s Union proudly presents: Slovenian-International Cookbook SENSATIONAL BESTSELLER POTS & PANS $8.00 Books on Slovenian Immigrants and Pioneers I-ROM SLOVENIA TO AMERICA $5.00 hardbound — $3.50 so ft bound FOOTSTEPS THROUGH TIME $6.00 For orders, send remittance plus SI postage per book to: SLOVENIAN WOMEN’S UNION 431 NO. CHICAGO ST., JOI.IET, ILL. 60435 GRDINA FUNERAL HOMES 17010 Lake Shore Blvd. 531 -6300 1053 East 62nd St. 431-2088 GRDINA FURNITURE STORE 15301 Waterloo Rd. 531-1235 Cleveland, Ohio Cookbook Order Form “POTS & PANS” Please send me__________copies al $8.00 cadi plus $ l .00 for postage and handling per book. NAME ________________________________________ Address _____________________________________ City ________State__________Zipcodc _______ Make checks payable to and send order to: Slovenian Women’s Union, 431 No. Chicago St., Joliet, II. 60432.