URN_NBN_SI_DOC-HQFSQ113

Marko Aljančič in Primož Sehauer: Proteus. Kazalo. Letniki I—XXX. Ljubljana, Prirodoslovno društvo Slo­ venije 1968. 91 str. 8°. Poljudni naravoslovni mesečnik Proteus je izdal ob koncu svojega tri­ desetega letnika skupno kazalo, ki sta ga sestavila univ. asistent Marko Aljančič in docent dr. Primož Sehauer. Gradivo sta razdelila v 22 strok oziroma skupin, prvo stroko (biologijo) pa še v 7 podskupin. Po­ pis je razdeljen po abecednem redu piscev v okviru posameznih skupin in podskupin za vsak letnik posebej, na kraju pa je dodano še imensko kazalo. Kazalo ima za uvod napotek »O kaza­ lu in njegovi uporabi«, ki sta ga na­ pisala sestavljalca, ter zgoščeno zgo­ dovino časopisa »Trideset let Proteu­ sa«, ki jo je napisal njegov dolgoletni urednik in sodelavec dr. Lavo Čer­ melj. Iz nje izvemo, da sega misel o izdajanju slovenskega poljudnoznan- skega naravoslovnega časopisa že v leto 1918. Takrat je to idejo sprožila Tiskovna zadruga v Ljubljani; dolo­ čen je bil že naslov »Priroda« in tudi urednik dr. Pavel Grošelj. Vendar te­ daj do uresničitve ni prišlo, šele na pobudo Prirodoslovne sekcije Muzej­ skega društva za Kranjsko, iz katere je pozneje nastalo Prirodoslovno dru­ štvo Slovenije, smo dobili Slovenci svoj poljudnoznanski naravoslovni mesečnik z naslovom Proteus. Prva številka je izšla oktobra 1933, njen prvi urednik pa je bil dr. Pavel Gro­ šelj. Proteus je imel pred zadnjo voj­ no približno 2000 naročnikov, kar do­ kazuje, da je bilo pri nas že tedaj iz­ redno zanimanje za razvoj naravoslov­ nih ved. Med drago svetovno vojno se je dosledno držal kulturnega molka, saj je takoj v letu 1941 s prvo številko osmega letnika začasno pre­ nehal. Jeseni 1945—46 je ponovno iz­ šel in nadaljeval osmi letnik, ki je bil leta 1941 zaradi izrednih razmer prekinjen. Takrat je bila tudi pona­ tisnjena prva številka iz leta 1941. Proteus je po vojni kljub težavam z dobavo papirja in stalnemu narašča­ nju cen tiskarskim storitvam vzdržal ter ima danes okrog 8000 naročnikov. Sestavljalca sta navedla na na­ slovni strani — kakor tudi v notra­ nji razdelitvi — samo letnike I— XXX, ne da bi jim dodala letnic ali jih vsaj nadomestila z' njimi, kar bi bilo vsekakor boljše. To je precejšnja pomanjkljivost, ker s samimi letniki ne moremo točno ugotoviti, kdaj je Proteus začel izhajati, niti kako je izhajal. Površno odštevanje letnikov nas lahko privede do napačnega skle­ pa, da je prvo leto izhajanja 1934 in ne 1933-34. To zlasti, ker je na kazalu prvega letnika za čas izhajanja pomo­ toma označena letnica 1934. Da pa je Proteus pričel izhajati že jeseni 1933, lahko razvidimo v kazalu le iz Cer- meljevega uvoda ali iz originalnih ovitkov, če jih imamo. Tudi ni nikjer pojasnjeno, da je izhajal Proteus v letih 1936—1938 v koledarskem in ne šolskem letu, kot je to običajno. Vse te nadrobnosti, ki so pomembne za ugotavljanje izhajanja kakega časo­ pisa, pa z navedbo samih letnikov niso razvidne. Naj ob tej priliki po­ udarim še pomembnost originalnih ovitkov. Ti imajo po navadi več bi­ bliografskih podatkov kot sam časo­ pis in velja to tudi za predvojni Pro­ 132