M. flevllka.
V Ljubljanu g torek. 21. marca 1908.
XLI. leto.
thaja vsa* dan zvečer izvzemal nedelje In praznike ter velja po posti prejeman za mtro-Ogrsko dežele za vse leto 25 K. za pol leta 13 K, za[četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeuijfna dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčifo celo leto 28 K. Za vso druge dežele in Ameriko telo leto 30 K. - Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat aH večkrat - Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln upravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34. Posamezne številko po 10 h. Upravništva telefon št 85.
Je enkrat Watnmunaova afera.
Wahrmundova zadeva, ki v prvotnem svojem stadiju ni imela posebnega političnega pomena, se je po z:islugi klerikalnega časopisja, zlasti pa po krivdi papeževega nuncija Granita di Belmonte, razvila v velepoli-tično afero, ki je potisnila momenta-no v ozadje skoro vsa druga politična Tprašanja.
Vest. da se je predrznil papežev nuncij poseči v tok notranje avstrijske politike, da bi se pokorila željam ultramontanstva i u volji papeževe Jurije, je vzbudila v vsi svobodomiselni javnosti največje ogorčenje in izzvala v vseh svobodomiselnih kro-gih najodločnejši odpor proti poskusu vpreči avstrijsko naučno upravo pred telige klerikalne politike.
Granito di Belmonte sam in klerikalci pač niso pričakovali, da bi na tihem uprizorjena akcija, da se odstrani Wahrmunda s stolice kanonskega prava na inomoškeni vseučilišču, imela tako resne in dalekosežne posledice.
Granito di Belmonte je bil brez dvoma mnenja, da njegova intervencija pri ministru zunanjih del baronu Aehrenthalu ne bo prišla na dan, da bo ostala javnosti prikrita, a bo imela željeni uspeh, to je povzročila bi amovaciio profesorja \Vahrmun-»la, ki bi pa v javnosti ne razburila Toliko duhov iz enostavnega razloga, ker bi javnosti ostala neznana ona tajna sila, ki je vplivala na odstranitev \Vahrmundn s katedre cerkvenega prava.
Ta nada papeževega nuncija se ni izpolnila. Stvar je prišla v javnost in s tem je bila že tudi izgubljena igra za papeževega zastopnika.
Nastane vprašanje, ali se je misel na intervencijo rodila v glavi inonsignora Granita samega, ali mu je bilaAmorda sugerirana od drugih?
Ves položaj kaže na to, da so gotovi klerikalni krofri izumili duhovit nacrt o intervenciji in da je bil časti vredni gospod Gennaro Granito di Belmonte zgolj orožje v rokah te mogočne gospode, ki je hotela z njegovo pomočjo na zahrbten način zadati prvi udarec v zakonu priznanemu načelu o svobodni znanosti na naših vseučiliščih.
Ta načrt se je izjalovil in junaški izumitelji vsega projekta skušajo sedaj, ko so postale očite vse njihove spletke, utajiti očetovstvo svojemu detetu. Klerikalni kapaciteti, kakor sta  nižjea vsi rijski    deželni maršal
princ Lichtenstein in minister dr. Gessmann, sta javno odklonila vsako zvezo s papeževim nuncijem in izjavila, da ne odobmjeta njegovega koraka.
Tudi klerikalno časopisje se drži v enem oziru izredno reservirano. Klerikalni listi sami namreč vedo prav dobro, da vsebuje nuncijeva intervencija pri baronu Aehrenthalu nedopustno vmešavanje zastopnika rimske kurije v tok notranje avstrijske politike. Tega vprašanja bi se radi izognili, zato razpravljajo o vsem mogočem, kar se tiče te afere, samo okoli točke, ki je glavna, skačejo kakor mačka okrog vrele kaše.
Ti listi pišejo, kakor da bi bila stvar popolnoma enostavna in sama ob sebi umi j iva in vse njih argumentacije se vrte okoli osi: »\Vahrmund je napadel katoliško cerkev, zato ne more več biti profesor katoliškega cerkvenega prava. Ce ga pa poučuje, se ne more zgoditi ničesar drugega, kakor se je zgodilo v tem slučaju, da namreč cerkev protestira proti takim gorostasnim razmeram.«
Klerikalci pri tem previdno za-niolče, da Wahrmund ni morda profesor na bogoslovnem oddelku, nego tradira kanonsko pravo na juridični fakulteti. Juridična, kakor vsaka druga neteološka fakulteta pa je zakonito oddaljena vsakemu cerkvenemu ali konfesionalnemu vplivu. Ta zakon, ki jamči svobodo vede in njenih naukov, ne pozna nobene izjeme.
»Cerkveno pravo, kakor se uči na juridienih fakultetah, tudi ni nobena katoliška znanost,« zato tudi nima cerkev nobene pravice zahtevati, da bi smeli katedre kanonskega prava zavzemati samo taki profesorji, ki so brezpogojni njeni privrženci.
Vrhu tega pa kaže tudi dosedanja praksa, da je zahteva, da naj poučuje cerkveno pravo edino profesor, ki je ])o mišljenju in čuvstvovanju katolik, popolnoma novo.
Dejstvo je namreč, da so doslej učili in še uee na raznih vseučiliščih kanonsko pravo profesorji, ki so luterani . kalvinci. sf nrokatoliki itd., ne da bi dosedaj čutila sveta stolica potrebe, zahtevati, da se morajo ti krivoverci odstraniti s katedre cer kvenega prava i Zakaj hi morala veljati izjema baš za Wahrmunda1
Klerikalno časopisje ueče niče sar slišati o tem, da se je nuncij s svojo intervencijo vmešaval v notranje zadeve avstrijske države, ter pravi, (bi je cerkev samo protestirala proti »gorostasnim nameram.«
A v tej njihovi trditvi jih postavlja na laž sam   nuncij Granito,
ki priznava odkrito, da je namenoma posegel v avstrijsko notranjo politiko, ker se je čutil v to upravičenega in poklicanega.
Klerikalcem je to priznavauje skrajno neljubo, ker vedo, da bo prišla Wahrmundova afera v razgovor v parlamentu in ker se boje, da dozive pri tej priliki takšen Sedan, kakor pri prvem svojem naskoku na svobodo vseučilišč.
Granito jim je bil preje dobrodošlo orožje, a sedaj jim je nadležen. Se pač tudi v tem slučaju vresničuje. Goethejev rek: »Die ich rief die Gei-ster, werd' ich nun nicht los!«
Občinske volitve v Gornjem Lojatcu.
(Dopis.)
Kakor je že bilo poročano, vršile so se dne 10. t. m. pri nas občinske volitve, pri katerih je narodno-na-predna stranka v vseh treh razredih zmagala. Ta zmaga je naše klerikalce tako zbegala, da bljujejo ogenj in žveplo na naprednjake. V štev. 62. »Slovenca« je nagrmadil pobožni dopisnik vse polno laži, kakor ima že nekaj časa sem navado, da obrekuje in zasmehuje po smrdljivem »Laži-ljubu« in »Slovencu« naprednjake, hoteč jim s tem škodovati na časti in ugledu. Da se je liberalna trdnjava potresla ? — A zakaj?! Saj je vendar tudi v prejšnjem občinskem odboru sedelo pet klerikalnih mož, a pri izidu zadnjih volitev so vsi zleteli ven.
Da nekoliko razjasnimo laži našim zapeljanim kmečkim sotrpinom, jim jih hočemo pojasniti.
Laž je, da so klerikalci sklenili šele dva dni pred volitvijo, da se vo-| lit ve udeleže, kajti takoj potem, ko so bili meseca decembra volilni imeniki razpoloženi, so že začeli agitirati za volitve. Postavili so že takrat svoje kandidate, katerih imena so bila nam že meseca januarja t. 1. znana.
Liberalci so zmagali s terorizmom, preslepijevanjem in pooblastili, pravi »Slovencev« dopisnik. To nikakor ne odgovarja resnici, kajti pri volitvi ni vladal nikak terorizem in preslepi jevan je. Neveljavna pooblastila so se zavračala, naj je bil voli-lec te ali one stranke.
Vse zgražanje »Slovenčevega« dopisnika vsled tega je le slepilo njegovih nerazsodnih volilcev.
»Slovencev« dopisnik piše dalje: »Kmetom so zaprli vrata v občinski zastop, odprli jih pa liberalnim uiadnikoni in jih sprejeli v od-
bor nič manj kot sedem. To pa ni res, kajti v odbor je izvoljenih 14 kmetov, 1 trgovce, 1 učitelj in samo 2 uradnika.
V I. razredu imajo uradniki večino. Ako bi oni hoteli, volili bi lahko vseh šest odbornikov iz svoje srede, volili so pa le dva uradnika, enega učitelja, 1 trgovca in 2 klerikalna kmeta zaradi tega, da bi imeli tudi klerikalci v občinskem odboru zastopstvo. To pa je »Slovencev« poročevalec previdno zamolčal.
Klerikalci so begali volilce s tem, da oni hočejo imeti starega župana g. Lenassija, (katerega pa vendar vedno po vseh svojih listih zasmehujejo), katerega pa niti v njihovi volilni listi bilo ni. Nasprotno so pa strašili, ako naprednjak i zmagajo, da bo za župana g. Vončina ali g. Rus. Ravno tako so ljudstvo slepili, da če zmagajo oni, plačevalo se bo mleko v mlekarni po 20 vin., ako pa naprednjaki, pa po 10 vin. Mogoče bi ti klerikalni gospodje posegli v svoj žep, ter toliko pripomogli, da bi se mleko res moglo plačevati po 20 vin. Tudi mi bi bili s tem zadovoljni. Sploh pa, ako bi imeli le kaj sramu, morali bi se sramovati, da tako pristno gospodarsko podjetje rabijo v agitacijska sredstva. Klerikalci so tudi s tem agitirali, da, če zmagajo naprednjaki, bodo kmečki delavci zaslužili po 30 kr. na dan, ženske pa po 15 kr.
Agitaeija od klerikalne strani je bila silna. Kot agitatorji so nastopili tajmošter, kaplan, mežnar itd. Žal, da so ujeli mladega posestnika Štefe-tovega v svoje zanke, ki dela zanje z vsemi svojimi silami, a revež ne ve zakaj. Narodno-naprednn stranka se pa skoro ni ganila. Tega tudi ni bilo potreba, ker večina mož je bila toliko zavedna, da so prišli sami na vo-1 išče.
»Slovenec« blati ^. Lenassija. Ko smo pa pri nas zidali cerkev, mu je bil Lcnassi vedno dober. Gosp. Le-nassi ima za občino velike zasluge ter um tudi izmed pet mož klerikalcev, ki so sedeli v prejšnjem občinskem odboru, ni mogel nikdar nihče kaj  oporekati.   Xapadi  na Lenassija
so torej povsem neosnovani in izvirajo iz same hudobije
Ne vemo, zakaj se /upnik Jože Lavrič tako peha za mandat. Ali ima mogoče kake zahrbtne namene, katere se boji izdati eelo svojim ovčieam? Ako boš ti .loža tako pasel svojo čredo, boš daleč prišel z njo vred.
Med klerikalnimi agitatorji je blestel tudi »Gašč«, ki je bil nekdaj naprednjak, ga je pa nekoč zvabil župnik na klerikalen shod v Ljublja-
no, kjer je mož že pri pogledu toliko in tako debelih gospodov spremenil svoje prepričanje in postal jako vnet duhovniški pristaš.
»Slovenec« pravi, da so se klerikalci pritožili zoper volitve iu da upajo, da se njih pritožbi ugodi. Mi pO izjavljamo:
Odločbe slavne c. kr. deželne vlade pričakujemo mirno ,ne strašimo se, četudi volitve res razveljavi. Naši zavedni volilci bodo že poskrbeli za to, da klerikalci v Gorenjem Logatcu ne bodo nikdar dobili v občinskem odboru večine.
Vee naprednjakov.
Obrtni vestnlk.
Število družb z omejenim jamstvom v Avstriji. Zakon o družbah z omejenim jamstvom je v veljavi od 6. junija 1906. Se tekom leta 1906, se je iistano\ ilo 61 družb z omejenim jamstvom, kar je prav skromno število, če se upošteva, s kolikim poudarkom >e je zahtevalo to novo vrsto kapitalne asocijacije. Snovanje novih družb pa se je tekom leta 1907. pospešilo tako, da je bilo teh družb kon-eem leta 1907. že 248. Priraslo je med letom 1907. 198 novih družb, do-Čim je 11 že ustanovljenih družb likvidiralo. Koncem leta 1907. je bilo na Nižjeavstrijskein 113 družb z omejenim jamstvom, na Dunaju samem 104, na Češkem 56, na Štajerskem 8, na Koroškem 3, na Kranjskem le 1, na Primorskem 4. Po predmetu obratovanja pride največ družb na trgovinske družbe, in sicer 39, na industrijo v strojih in kovinah 28, na rudokope jih pride 17 z osnovno glavnico 20.200.000 kron. Osnovna glavnica pri vseh 24S družbah je znašala nad 73 milijonov kron.
Nekoliko statistike o zavarovanju za slučaj nezgod. Po zakonu o nezgodnem zavarovanju je zavarovalnim zavodom poročati leto za letom notranjemu ministrstvu o denarnem poslovanju, o stanju fondov ter predlagati tudi podrobno statistiko po posebnih predpisih. Iz predlog posameznih zavarovalnic sestavi potem notranje ministrstvo skupno pregledno poročilo za vso Avstrijo. To poročilo je bilo za leto 1905 nedavno objavljeno. Iz obratnih računov vseh sedem zavarovalnic, ki so na Dunaju, v Solnogradu. Gradcu, Trstu, Pragi, Brnu in Lvovu. je povzeti, da presedajo izdatki (plačila v gotovini iu dotacije fondov) stroške za 5,068.231 kron. Deficit je v primeri z onim leta 1904., ki je znašal 5,746.107 kron, manjši. Deficit je namreč stalen, iu
LISTEK.
festdesetletnico avstrijske revolucije.
Dne 13. marca je bilo šestdeset let, kar je buknila na Dunaju revolucija, ki je v nekaj urah podrla tri-stoletni absolutizem in pahnila od krmila najmogočnejšega zastopnika tega sistema kneza Metternicha.
Iskra revolucije je bila priletela iz Francije. Tam so bili tudi v nekaterih urah odstavili in pregnali kralja Ludovika Filipa, in uspeh le francoske revolucije jc vzbudil vse evropske narode, da so so dvignili iu poskusili zlomiti verige, v katere jih je bil vkoval veseli ljubljanski kongres pod  Metternichovini vodstvom.
Uspeh dunajske revolucije so po vsi širni Avstriji pozdravili z največjo radostjo. Prva vest je prišla v Ljubljano 16. marca. V znak veselja so si Ljubljančani pripeli bele trakove, priredili v gledališču slavnostno predstavo, po predstavi pa jc bilo mesto razsvetljeno.
Tisto noč so pobalini razgrajali po mestu, priredili nepriljubljenim javnim funkcionarjem mačje podoknice,  prepodili  župana Fischerja,
da je zbežal na Vrhniko in končno pod Trančo pri trgovini Mall\ & Mahu (zdaj Soklič) sneli podobo Met-temiehovo ter jo vrgli v Ljubljanico. Morda bi se bili /godili še večji izgredi, da ni vojaštvo nastopilo z največjo brezobzirnostjo.
Danes, dne 24. marca je šestdeset let. kar jc bilo kranjskemu prebivalstvu oficialno naznanjeno, da je avstrijskim narodom podeljena listava. Ker ta zgodovinski dokument ni natisnen v nobenem občedostopnem delu, ga objavljamo tu. \r. 7375. 28. Offlas c. k. ilirskima poglavarstva.
Desi ravno je že več podučen j in opominjev prišlo, se vunder serca še niso vpokojile, in silovito je pokoj, red in varnost zlo zlo v nevarnost postavljena bila, ker se je več silnih reči zgodilo, ki so poglavarstvo tudi že k ojstrinm postavnima ravnanju prisilile.
Njih Veličanstvo, naš po očetovo dobri Cesar, so v resničnim prizadevanji, blagor svojih podložnih množiti, s narvikšim pateutam od 15. Sušen svojim narodam dve poglavitni reči privolili, namreč: tiskarno svobodo in pa konstitucijo.
Tiskarna svoboda, ktern vsakiinu pravico da, svoje misli na znanje dati, ostane vunder še vedno na pogodbe in nanašbe vezana, ki jih vladar-
sto v ohranjenje deželne varnosti, pokoja in reda, in pravica podložnih za njih življenje, životno varnost, last in čast t i rja.
Njih Veličanstvo so v tem posebno postavo, berž ko mogoče, dati obljubili. Do tistihmal pa imajo zoper nerodno vpotrebovanje tiskarne svobode vse še popolnoma veljavne deželne in strahovavne postave pri v svoji moči ostati; ravno tako tudi ob-derže svojo veljavnost postave zoper vse iz gori imenovaniga nerodniga tisknrniga vpotrebovanja izvirajoče neredovnosti, ki so nevarne in škodljive pokoju sploh, redu in varnosti, časti, premoŽenju in življenju podložnih, gosposk  in  njih služabnikov.
Od njih Veličastva privoljena konstitucija, namreč potrebam narodov pri merjena osnova, zamore še I" po natanjčnim posvetovanji sklenjena biti in se začeti; zato so Njih Ve-ličastvo tudi zbor in posvetovanje ta-cih mož zapovedali, ki so izvoljeni, in v stanu mnogotere stanove in njih potrebi1 in zelje poznati, in z gore-eostjo. vestnostjo in ljubezuijo do dobre reči za nje govoriti. Teh posvetb, za ktere se že vse pripravlja, in kte-re se bodo berž ko je mogoče, začele, je tedej treba pokojno pričakovati, ker se še le iz teh pomenib in posvetb konstitucija, namreč deželna osnova popolnama po željah Cesarja
in po potrebah X.jih narodov in dežel \ stanoviti zamore.
Do tistihmal pa (»stane vunder dolžnost vsaciga, obstoječe postave, ker razun cenzure niso ob veljavnost djane, se dalje natanjko, voljno in vestno spolnovati, duhovnim in dežel -skim gosposknm iu njilmiui služabni-kam pokoršino skazovati, se varovati pokoj in postavni red, životno iu lastninsko varnost in obstoječe pravice motiti; sicer pa Še vse obstoječe cesarske in druge štibre in davke, grunt ne in dosetiuske in drugačne davke in vse dolžnosti v denarjih ali V blagu ali v delu po redu in postavah opravljati; Z eno besedo, se zveste, poštene, pokojne podložnike skazovati, ki s«' ne dajo po hudovoljnitu podpihovanji in napčnim razkladanji postav zapeljati, ki svojo zvestobo do našiga presvitliga Cesarja in do presvitlo cesarske rodovine in svo-jiga dobroga in pobožnigu duha za čislanje in hranjenje vere, obstoječih postav in pokoršino do obstoječih gosposk hranijo, ktere gosposke imajo poklic in dolžnost, za ohranjen ji1 občniga pokoja, }>ostavniga reda, in varnosti vsili in posamesnih čuti in skerbeti in dolžnosti eniga kakor dru-siga varovati; ktere imajo pa tudi poklic in dolžnost, nepokojnost, nepo-koršino in silo z vso ojstrostjo po obstoječih postavah kaznovati.
Ko poglavarstvo ta poduk in opominjevanje v imenu Njih Veličastva po narvikšim ogOVOTU od H), t. m. na vse probivavee ilirskih dežel. Kranjske in Koroške, iz dobriga namena in s posebnim priporočenjem oznani, s tem tudi vse duhovne in de-želske gosposke in njih služabniki opominja, v dosego imenovanih4 namenov po svojim poklicu in po svojih dolžnostih z vso pridnostjo, umnostjo in gorečnostjo pr i pomožni biti. Od c. k. ilirskiga poglavarstva.
V L j u b 1 j a n i, 24. Sušca 184*.
Leopold grof \Velsersheimb,
deželni glavar.
Andrej grof Hohenvvart, e. k. dvorni svetovavec. Dominik Brandstetter. c. k. poglavarski svetovavec.
V tem uradnem razglasu napo vedami ustava in svoboda je pač stopila v veljavo, a živela je samo eno leto. Prvi državni zbor v Kromerižu je bil 4. marca 1849 razpušcen. Vlada je sicer oktroirala novo ustavo, a ta je ostala na papirju in je bila 31. decembra 1859 naravnost odpravljena. Zavladal je zopet najbrutalnejši absolutizem, kakor pred letom 1848., trajal je le malo let. Na bojiščih pri Solferinu in pri Magenti je bil ta absolutizem sramotno ubit in se je začela v Avstriji nova doba.
primanjkljaj narašča od leta do leta za ogromne vsote, i>o hi Ume i koneem leta 1905. je že presegal 60 milijonov kron. Finančno stanje posameznih zavodov pa ni enako, zavarovalnica v Gradca za Štajersko in Koroško edina nima primanjkljaja, pri ostalih šestih zavodih pa je vseskozi deficit. Po razmerju primanjkljaja se vrste zavarovalnice takole: Praga, Lvov, Dunaj, Trst, Solnograd, Brno. Zavarovalnica v Trstu je predlanskim zvišala v občutni meri zavarovalne prispevke, da pa je vedno še dvomljivo, ali primanjkljaj navzlic temu ne bo naraščal. Koncem leta 1905. je pri zavarovalnici v Trstu znašalo pokritje fondov le TT.S^ . Ce jc finau-čno stanje pri večini zavodov slabo, celo obupno, ni tega kriv zgolj zakon, ki uvaja malo srečen zistem, marveč tudi uprava sama; glede tržaške zavarovalnice se je v tem pogledu že dovolj pisalo. Leta 1905. je bilo pri vseh zavaroval nicab zavarovanih 109.185 obrtnih podjetij, število delavcev, ki so bili zavarovani, je znašalo povprečno 1,913.803. Poljedelskih obratov je bilo v navedenem času zavarovanih okroglo 300.000, to pa le začasno, v kratki dobi, ko se uporabljajo stroji. Celotna vsota zaslužka zavarovanih delavcev je znašala 1400 milijonov kron. Ce primerjamo te podatke za leto 1905. z onimi za leto 1890., ko je znašalo število zavarovanju podvrženih podjetij le 53.193 in število delavcev v takih podjetjih 893.324, je to jasna slika o hitrem napredovanju iudustrialnega razvoja v državi, dasi je opozoriti tndi na okolnost, da se je po noveli iz leta 1894. k zakonu o nezgodnem zavarovanju v dokajšnji meri razširil krog zavarovancev ter je kontrola zavarovanju i>odvrženih podjetij pridobila v intenzivnosti. Naznanil o nezgodah, ki so doletele zavarovanev, je bilo leta 1905. 103.735, odškodnina se je priznala v 28.787 slučajih, smrtnih slučajev je bilo 1111, trajnih rent se je priznalo 11.983. Koncem leta 1905. je uživalo pri vseh zavarovalnicah trajne rente 81.496 oseb, letna vsota vsem tem osebam nakazanih rent je znašala 15,163.108 kron. leta 1890. je uživalo trajne rente vsega skupaj 1928 oseb.
Obvezno   bolniško zavarovanje
je pričelo v Avstriji 1. avgusta 1889. Število bolniških blagajeu je znašalo leta 1890. = 2740, te blagajne so imele poprečno skupaj 1,548.825 članov; leta 1905. je znašalo število bolniških blagajn 2934, število zavarovancev pa 2,844.245. Leta 1890. so imele bolniške blagajne dohodkov okroglo 24 milijonov kron in stroškov okroglo 221/2 milijona kron, leta 1905. pa dohodkov okroglo 60 milijonov kron in stroškov okroglo 58 milijonov kron.
Tovarne in obrtne zadruge. Imetnike obrtnih podjetij, ki se izvršujejo na tovarniški način, ne zadene dolžnost, vstopiti za člane obrtnim zadrugam dotičnega okraja. Pač pa imajo pravico, pristopiti kot člani zadrugi, ki obstoji za dotično obrtno kategorijo, ako to zadruga dovoli. Ako imajo tovarnarji zaloge za prodajo svojega blaga, imajo tudi pravico glede teh prodaji služečih zalog pristopiti obrtni zadrugi, ki obstoja za trgovinske obrte dotičnega kraja, s privoljenjem te zadruge. Ako pristopijo kot člani kakšni obrtni zadrugi, imajo v obeh primerih iste dolžnosti in pravice kakor ostali člani zadruge in je s pomožnimi delavci,
ljubezen Konionoue Klare.
(Dalje.)
Gospodarsko poslopje, stoječe tik gradu, je bilo v plamenu, ogenj se je vsled vetra že razširil na grajsko streho in lizal okrog oken, tod in tam je že popokalo nekaj šip in je ogenj silil v notranje prostore.
V hiši je bilo le malo ljudi. Marki je bil šel že dopoldne na lov, koteč s tem preprečiti, da bi še srečal Klarico ali njenega moža, markiza je bila šla s svojo taščo na izprehod, ker se je hotela umakniti slovesu od Klarice in Hrasta. Na gradu je bilo samo nekaj poslov.
Mogočno se je dvigal plamen proti nebu, a pomoči nikjer. Posli so begali kakor brezumni okrog gradu in si niso vedeli pomagati, ker ni bilo pri hiši skoro nič priprav za gašenje. Kričali so in jokali, a nihče ni vedel, kaj naj stori.
Ljudje, ki so bili slučajno v bližini gradu, so prihiteli na pomoč, prvi je bil začasni naslednik Hrastov, ki je med ljudmi napravil vsaj nekaj reda in odkazal posameznikom njihova dela pri gašenju. Eni so nosili vodo, drugi so gasili z orodjem, ki je le malo izdalo. Prihiteli so novi ljudje, gašenje je postalo izdatneje, a ognja ni bilo mogoče vdnšiti.
Kar je bilo v gradu ljudi, so pri-bežali na dvorišče. Zadnji je bil Hrast, ki ga pa niti strašna nesreča ni popolnoma prebudila iz njegovih misli. Apatično je stal med ljudmi, ki so se trudili z gašenjem. Roke je
ki delajo pri takih tovarnarjih ali imajo posla v označenih zalogah, ravnati tako kakor s pomožnimi delavci pri drugih obrtnikih, odnosno trgovcih. Prostovoljno članstvo lahko preneha po obojestranskem sporazumu. Će ne pride do sporazuma, more kakor zadruga, tako dotični član staviti predlog na prenehanje članstva pri obrtnem oblastvu, ki odloči o tem, zaslišavši obe stranki.
Proračunski odsek o vseučilišču.
Dunaj, 23. marca. Napovedanega govora ministrskega predsednika ni bilo v današnji seji, ker je poslanec W a 1 c h e r govoril več ur ter na široko razpravljal o Wahrinundo-vi aferi s stališča krščanskih socialistov, dokler ni bil končno odsek nesklepčen. — O teku seje je poročati sledeče: Poročevalec dr. vitez B i -linski (klerikalni Poljak) je poročal o poglavju »centrala in vseučilišča«. Poročevalec je hvalil ministrskega predsednika in naučnega ministra, ki stil se glede vseh vseuči-liščnih zahtev z interesiranimi strankami pogajala toliko časa, da je danes mogoče precej zanesljivo prorokovati, pod katerimi pogoji in kdaj Dp mogoče izpolniti želje posamnih narodov. Ustanovitev novih vseučilišč se ne sme izvršiti i>otom boja, temne le ob mirnem pritrjevanju vseh interesovanih narodov in stmnk. V tem oziru bo treba potom resolucij najprej urediti vprašanje o ustanovitvi nemškega in češkega vseučilišče! na Moravskem. Z resolucijami se seveda še vseučilišča ne ustanavljajo, temuč se pokažejo le pota, jh> katerih se bo mogoče zediniti o času in kraju, kjer se naj vseučilišča ustanove. Tudi glede ustanovitve slovenskega vseučilišča je pričakovati resolucije. Aktualni pa sta za sedaj predvsem zahtevi Italijanov in Ma-lorusov glede vseučilišč. Ustanovitev italijanskega vseučilišča v Avstriji je priporočati ne le s staiišča visoke stare kulture italijanskega naroda, temne tudi iz državnih interesov, da italijanska mladež ni primorana študirati v Italiji. Z ozirom na težkoče, ki se delajo ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu ali Tridentu, zdi se poročevalcu prav srečen predlog vlade, da se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Trstu. — Glede maloruskega vseučilišča se je poročevalec postavil na ozkosrčno strankarsko stališče ter hotel dokazati, da so Malorusi sami krivi, ako nimajo na vseučilišču več maloruskih stolic. Vlada ne more ustvariti maloruskih profesorjev, ako se maloruski narod sam ne briga za tak naraščaj. — Za poslancem Walcherjem, ki je v brezkončnem govoru pozival vlado, naj nastopi proti svobodni anarhiji, ki je zavladala na vseučiliščih, je dobil besedo poslanec. S e i t z (socialni demokrat), ki je protestiral proti temu, da so krščanski socialisti začeli z ob-strukcionistiškimi govori. Predlagal je, naj se zato seja nadaljuje, a pokazala se je nesklepčnost.
Stroški za novoustanovljeno ministrstvo.
Dunaj, 23. marca. Vlada je izdala za državni zbor zakonski načrt o aktiviranju ministrstva za javna, dela, o razdelitvi poslov med obstoječimi ministrstvi na novo ministrstvo in o stroških za novo ministr-
držal v žepu in gledal v plamen, ki je zdaj že objemal grad od vseh strani. Ljudje so najprej mrmrali, potem so letele glasne zabavi j ice na Hrasta, a ta se ni za nič zmenil in morda tudi ni ničesar slišal.
Med gasilci se je pojavil tudi paznik Juri. Skrival se je skrbno in previdno pred Hrastom in pred Kla-rico, a kjer je bila prilika, se je približal kaki gruči in ljudem šepeta je pripovedoval stvari, ki so jih razburjale, da so začeli dvigati pesti proti Hrastu in mu grozili, da ga ubijejo. A Hrast ni še vedno ničesar videl in ničesar slišal.
Hitro, kakor ogenj po poslopju, se je med ljudmi širila novica, ki jo je bil prinesel Juri: Hrast je užgal grad. Marki ga je spodil iz službe in da bi mu ne bilo treba dati računov o gospodarstvu in da bi se maščeval, ker je bila njegova žena markijeva ljubica, je zanetil ogenj.
Ljudska nevolja je s strašno silo udarila na dan. Besni ljudje so se začeli zbirati okrog Hrasta. Ta in oni je zapustil gasilno delo in se pridružil ljudem, ki so vpili na Hrasta in dvigali proti njemu pesti.
Tedaj je prihitela na dvorišče markiza. Na izprehodu je bila zagledala plamen na gradu. Ločila se je od tašče in hitela proti domu, kar je mogla je tekla. Moči so jo zapuščale, a premagovala je svojo slabost z nadčloveško silo in nadaljevala svoj o pot.
Končno je dospela do grada in kakor blazna kričala: »Kje je moj otrok, kje je Charles 1«
Zavladala je tihota, grobna ti-
stvo. Stroški so proračun jeni na 27,380.092 K. Za pospeševanje tujskega prometa se določa: 1. za prispevke k športnim in umetniškim podjetjem, da se otvorijo nove privlačne točke, za napravo razglednih stolpov, planinskih koč in hotelov 350.000 K; 2. za subvencije deželnim zvezam za pospeševanje tujskega prometa £0.000 K, za reklame 40.000 kron, za posredovalnice v tu in inozemstvu 60.000 K; 3. za tehnična pre-iskuševališča 85.000 K; 4. za podpore občinam, da si napravijo zaloge premoga 200.000 K; 5. za prostore in opravo za novo ministrstvo 100.000 kron.
»Svobodomiselne" nemške stranke.
Dunaj, 23. marca. Odsek devetorice nemških strank je razpravljal v današnji seji o moravskem vse-učiliščnem vprašanju in Wahrmun-dovi aferi. Sklenilo se je, naj se ta afera popolnoma izloči iz kompleksa političnih vprašanj, ker imajo o aferi odločevati le ali sodišča ali pa aka-demične oblasti. K popoldanski konferenci sta prišla tudi ministra dr. Marchet in P e s c h k a. Sklenilo se je, da bodo svobodomiselne nemške stranke glasovale proti vsem resolucijam, ki govore o ustanovitvi nenemških vseučilišč.
Madžarske šole na Hrvaškem.
Budimpešta, 23. marca. Te dni je imelo »kulturno« društvo »Ju-lian«, ki zdržuje madžarske šole na Hrvaškem, svoj letni občni zbor. Lani je društvo zdrževalo 23 šol, ki jih je obiskovalo 2241 otrok. Fna starejših šol, namreč v Kutunoveu, je odpadla, ker se je spremenila v hrvaško. Ako prištejemo še državne šole za železničarje in nekatere šole pro-testantovskih cerkvenih občin, obiskuje vse madžarske šole na Hrvaškem 5500 otrok. Izkaz pa ne pove, koliko je med temi hrvaških otrok.
Politična nesloga na Ogrskem.
Budimpešta, 23. marca. V ogrski ljudski stranki vre zopet opasno. Večina v stranki, ki sicer ni številna, vendar pa igra v Ogrski važno vlogo, je že davno nezadovoljna s koalicijsko politiko, ker ji minister grof Andrassv ne da niti enega velikega župana. In vendar je ljudska stranka edini parlamentarni faktor, ki bi v sedanjih razmerah mogla voditi uspešno agitacijo v nemadžar-skih delih dežele. Za nemadžarske narodnosti so ti prepiri le ugodni. Po novi volilni reformi se hoče razdeliti deželo mesto dosedanjih 413 v 500 volilnih okrajev, a jih tako prikrojiti, da bi ljudska stranka dobila čim manj mandatov. Ker so ti okraji po večini nemadžarski, bo za nemadžarske narodnosti zopet pričakovati le uspeh. Zaradi tega je ljudska stranka sklenila, da izstopi z koalicije ter preide v opozicijo, ker upa na ta način pridobiti kakih 60 mandatov, do-čim jih ima sedaj le 32.
Železniški projekti na Balkanu.
Carigrad, 23. marca. Nasprotniki so nalašč raznesli vest, da je nastalo med Albani nevarno gibanje proti nameravani železnici skozi
hota. Samo ogenj je prasketal. Sto oči je iskalo markizinega sinka, a ni ga bilo.
»Kje je moj sin, kje je moj otrok,« je zaklicala markiza, tako bolestno in obupno, da so zntre[>etala vsa srca.
»V gradu mora biti,« je končno izpregovorila stara dekla, ki je stala poleg Klarice.
V gradu — a- ognju! Groza je pretresla vse, ki so to čuli in ta groza je postala še strašnejša, ko se je začulo iz gradu otročje jokanje.
»Pomagajte — rešite mi otroka,« je z zadnjimi močmi, kar jih je še premogla, zaklicala markiza, potem pa je naglo segla z roko k srcu, omahnila in padla na tla.
V tem, ko so ljudje stopili k markizi, pa se je med njimi prerinila Klarica. Stisnila je obleko k životu za trenotek je postala, potem pa se zapodila v goreči grad.
Kakor onemogli ali okameneli so stali ljudje na grajskem dvorišču. Utihnil je tudi zadnji šum. Vse je zadrževalo sapo, nihče se ni ganil, vse je v groznem trepetu samo gledalo v plamen.
Tedaj pa se je zganil Hrast. Prav kakor bi se bil šele zdaj zbudil iz svojih sanj in otresel svojih misli. Skočil je po bližnjo lestev in jo prislonil k zidu ob oknu, koder je bila otroška soba, potem je iztrgal najbližjemu človeku iz rok posodo z vodo in je šel po lestvi, vlomil okno in dasi mu je udaril plamen v obraz, je vendar skočil v sobo.
(Dalj« »rlkodnjlC )
Sandžak. Resnica je, da se turško in albansko prebivalstvo le veseli nove železnice. — O prošnji srbske vlade zaradi železnice Donava-Adrija se še ni razpravljalo v ministrskem svetu.
Grški poslanik Grvparis je izročil turški vladi noto svoje vlade, naj se železnica Pirej - Larisa, ki bo na turški meji kmalu dograjena, zveze s turško železnico. Turška vlada prošnji najbrž ugodi.
Nemčija v Vzhodni Aziji.
' B e r o 1 i n , 23. marca. Ker je med nemškimi politiki čimdalje več takih, ki zahtevajo, naj Nemčija opusti svojo drago kolonijo Kiaučau na Kitajskem, je izjavil državni tajnik Ste meric h v državnem zboru, da naj kaj takega Nemčija ne misli. Ako bi se hotela Nemčija odpovedati Ki-aučavu, kjer si je ustvarila mogočno kulturno napravo, bi to zelo škodovalo ugledu Nemčije, posebno v Aziji. Na Kitajskem bi ugled Nemčije tako padel, da bi tega ne bilo mogoče nikoli poravnati. Političnih zapletkov se ni bati niti s Kitajsko, niti s kako drugo velesilo. Nemčija ima na Daljnem Vztoku le miroljubne (?) namene.
Oboroževanje Zedinjenih držav.
London, 23. marca. Tudi demokratična Severna Amerika mora donašati vojnemu molohu čimdalje več žrtev. Lani je zahteval vojni minister 69 milijonov dolarjev za gradnjo 4 oklopnic in 4 križark. Letos zahteva vojno ministrstvo že celo 100 milijonov dolarjev (skoraj 500 milijonov kron). Največ teh milijonov se porabi za vojne operacije za Manilo in Filipine. Razun tega se snuje v Zedinjenih državah rezervna armada z vojaštvom, ki ne sme biti nad 40 let staro. Seveda dobe vsi primerno plačo, ki je desetkrat večja kakor v državah, kjer je obvezna vojaška služba.
Dopisi.
Iz Kamnika. Občni zbor zadruge mešanih obrtov št. 4 v Kamniku je bil 15. t. m. in se je na njem veliko preosnovalo v pravilih, katera bodo male obrtnike veliko bolj varovala kakor sedaj. Udeležil se je zborovanja tudi g. I. Svetek ,c. kr. komisar in dr. Blodig, obrtni instruktor trgo-"\ i.nskega ministrstva iz Trsta. Ta je razlagal točko za točko in pomeni j i-vost vsakega paragrafa, za kar so mu bili po obilnem številu zastopani skoro vsi obrtniki te zadruge jako hvaležni. Pravila so se prenaredila po novem obrtnem zakonu. Sklenilo se je tudi, da se mora zadruga imenovati »Obrtna zadruga št. 4 s sedežem v Kamniku«. Predsednikom preskuše-valne komisije je bil izvoljen gosp. Ignacij T r a m t e , nadučitelj v Kamniku in vodja obrtne šole. Da se bo nepotrebno besedičenje odpravilo, koliko plača kdo, se je natančno sklenilo, da plača vsak učenec pri nastopa 4 K, pri oprostitvi 4 K in za pre-skušnjo 5 K. Ravno tako se je diktirala za vsakega novo vstopi v šega člana zadruge primerno mala vsota, in sicer: Klobučarji 5 K, pečarji 2 K, apna rji 10 K, krtačarji po 2 K, krznar j i 2 K, izdelovatelji cementa 20 kron, dežnikarji 6 K, žganjekuharji 6 K, svečar j i 20 K, kart on a ži 2 K, mali opekarji 5 K, veliki 50 K, vrtnarji po 5 K, izdelovatelji čistilnega prahu 20 K, slamnikarji 5 K, čevljarji in krojači v mestu 4 K, na deželi 2 K 50 vin., veliki mlinarji po 30 K, mali 5 K, mesarji po mestih in trgih 20 K, na deželi 5 K, mesarji drobnice 10 K, peki v mestu 10 K, na deželi 4 K, usnjarji 10 K, Žagarji na Bistrici ali Nevljici 20 K, mali 5 K. konjač 5 K, barvarji obleke 2 K, izdelovatelji porcelana 30 K, fijakarji 2 K, tohtniearji 2 K, za napravljanjc mrtvecev 10 K. izdelovatelj kleja 2 K, izdelovatelj octa 10 K, izdelovatelj mila 5 K, izdelovatelj kaolina 40 K, špediterji 10 K, vsi drugi neimenovani k tej zadrugi spadajoči po 2 K. Za pristop k deželni zadrugi se je sklenilo, naj še odbor preje enkrat stvar pretresa in pri prvem občnem zborn poroča o tem. Sklenilo se je tudi, da se naprosi okrajno glavarstvo, naj blagovoli dati ukaz, da naj vsi župani s pomočjo žandarmerije naznanijo vse obrtnike v vsaki občini, pomočnike kakor tudi učence; potem bo šele mogoče napraviti red, kakršnega zahteva novi obrtni zakon. Nato se je občni zbor zaključil. — Drugi dan, 1 . t. m. je bil občni zbor gostilničarske zadruge. Tudi tukaj je g. dr. Blodig tolmačil nova pravila. Zadruga se bo imenovala »Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev št. 2 v Kamniku«. Sklenilo se je, da se bo za vajence plačevalo kakor pri zadrugi obrtnikov. Novo vstopivši člani plačajo v mestu 20 K, trgih 15 K, na deželi 10 K vstopnine. O pristopu h go-stilničarski zvezi v Ljubljani poroča g. dr. Blodig in ga priporoča, ker se le v zvezi da kaj doseči za ta obrt, kateremu se res godi vnebo vpijoč a kri-
[ vica, nakar se je sklenilo, da naj odbor takoj stopi z zvezo v dogovor ia naj pristopi k nji. Zaradi konkurence glede godbenik avtomatov se je sklenilo, da naj občina bolje pazi na red glede godbe; posestniki avtomatov naj se obdačijo za vsak slučaj, da se pleše do 10. ure zvečer (in to vsak dan) takso za godbo, in ako se še igra in pleše, pa takso za čez čas; to bo neslo občini. Na predlog g. Michla, da bi finančni erar tudi dovolil nekaj odstotkov pri smodkah, kar bi bilo jako umestno, se naroča odboru dogovor z drugimi gostilničarskimi zadrugami v Avstriji.
Iz Postojne. Postojnski kaplai VVildfang pridno pase svoje ovčice po Majlandu. Dan za dnevom stik* od hiše do hiše ter krepi svoje pod-repnike v veri proti pogubnemu liberalizmu. Nastala je opetovano nujna potreba duhovnega opravila; treba ga je bilo iskati po vsem Majlandu od hiše do hiše. Da ga pa bode t bodoče lažje najti, svetujemo g. dekanu, da in u omisli kravji zvonec, katerega lahko zvari kovač Klun. jermen napravi čevljar Cuk, na vrat obesi pa Ćufar.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. marca.
— Kranjski deželni zbor se sni-de vendarle že v petek in ne šele t soboto, kakor je bilo dogovorjen) med strankami. Snide se v petek, ker je bil cesar že poprej podpisal dotični patent.
— V zadevi odpuščenih začasnih poštnih uslužbencev. Oglasil se i»» včeraj poslanec ljubljanskega mes a, Ivan H r i ha r, pri trgovinskem ministru dr. F i'e d 1 e r j u . da bi hi! dosegel njihovo zopetno sprejetje v službo. Minister je obljubil dati si »> stvari poročati. Pripomnil je pa. da je načelo poštne uprave odpraviti kolikor mogoče začasne uslužbence in bode odslej za naprej sprejemala pomožne uslužbence eclinole v izredni* slučajih, kakor o Božiču in Veliki noči, in sicer samo za nekoliko dni. Pač pa namerava ministrstvo pomnožiti število stalno nameščenega osob-ja tako, da bi v slučaju dopusta*ali p* obolenju kakega uslužbenca le-ti potem dotično službo opravljali, ne da bi bila potreba najemanja pomožnih moči. Kakor pri drugih poštnih uradih, tako se bode torej po izjavi u trgovinskega ministra tudi v Ljub ljani v kratkem sprejelo nekaj novih stalnih uslužbencev, pri čimer pridejo seveda predvsem v postov začiisn uslužbenci, ki >o zadovoljivo službovali.
— Dr. Korošec   in   Benkovič — \ zgledna   kristijana!    Od   Drave se nam piše: Dr. Šusteršič ne more preboleti, da ni mogel izolirati poslancev Hribarja, Ježovnika in Robleka. Saj Hribarja bi bil tako rad ob ste no pritisnil! Ker se dr. Ploj ni pustil za grdo in naravnost škodljivo nakan« dr. Šusteršiča porabiti, razgnal je ta jugoslovanske poslance v dva tabora, Vsa krivda za to herostratsko delo jm se sedaj pripisuje dr. Ploju! Dr. Kn rošec, duhovnik, in dr. Benkovič p<> božen mož, rajski svat, sta prevzela nalogo, razširjati in zagovarjati laž o izdajstvu dr. Ploja. Najgrši dunajski   »revolver-žurnalist«, najnmaza nejši čifut, bi težko tak i>osel prevzel Dva voditelja kmečke zveze pa, tista dva vzgledna kristjana, ki trdita, tla je danes pri Slovencih vera v nevai nosti, ne pa narodnost! Ta dva zve-zarja v svoj! slepi strasti, v po]>o]ni odvisnosti od dr. Šusteršiča, nočeta niti privatnega življenja več respek tirati! Sla sta med sobojevnike! S takimi pa se ne sme imeti pardona! Dr. Ploja je »Slovenski Gospodar« napa del,  ker  -e  je  udeležil Trubarjeve slavnosti   pri  društvu »Slovenija-Taka poštena in čista slavnost je res samo za poštene, čiste ljudi! Za Ko rošce in Benkoviče je prostor v ki' baretih ali orfejih. Tu se ne nudi h terarna hrana, pač pa lascivnost, raz uzdanost. Tu se ne pride med radi kalne ali napredne dijake, pač pa * raj internacionalnih cip!  Celo lute ranke se nahajajo med njimi 1 Pa poslanci   kmečke   zveze se med njimi prav dobro počutijo, kakor so poro čali svoje dni nemški dunajski listi! O tem »Slovenski Gospodar« nič poroča, kamoli, da bi Benkoviča gra jal!    Dunajska   svetišča internacio nalnih cip sme celo poslanec kmečke zveze štajerske obiskovati, nikoli i& nikdar   pa slavnosti v spomin Tru barja, ki je slučajno   tudi luteran Tak evangelij   oznanjata vzgledna kristjana   dr. Korošec   in Benkovič zagovarja   pa ga »Slovenski Gosp<v dar«,  posebno  vneto  še,  ako mor* oblatiti pri tem političnega nasprot' nika. O priliki razodenem, kako se dr. Korošec  prehladil,   da je mora med potovanjem v bolnišnico v Po* lju!
— Narodno - radikalno dijaštv« proti taktičnim »potezam« slovensk' delegacije. Piše se nam iz Prage: Pri
(Dalje v prilogi.)
Priloga ..Slovenskemu Naroda" St. 71, dne 24. marca 1908
sestanku za prireditev nianifestacij-skega zborovanja, ki se vrši ob udeležbi vsega praškega slovanskega di-jaštva, je slovensko narodno - radikalno dijaštvo vznemirjeno po časni-škik vesteh o taktičnih potezah slovenske delegacije sklenilo, da nastopi pri manifestačnem zborovanju ostro napram resolucijam, ki se ho-eejo staviti v sporazumljenju slovenskih in romanskih poslancev v proračunskem odseku za nove visokošolske zavode v Avstriji. Predvsem mora obsojati slovensko dijaštvo prazno resolucijo po pravniški fa-kulti, ki vlade nikakor ne veže in pomeni zgolj akademično demonstracijo. Obžalujemo, če je s predlagano resolucijo slovenska delegacija opustila edino pravo in naravno zahtevo po celotni slovenski univerzi, po takojšnji aktivaciji pravniške fakulte
v Ljubljani in po postavnem zajamčen j u slovenske filozofske fakulte, ki naj se v določenem roku otvori v Ljubljani. Tukaj naj bi do otvoritve filozofske fakulte veljali izpiti in ri-irorozi položeni na zagrebškem vseučilišču. Ogorčeni protestiramo, da je slovenska delegacija opustila tukaj strogo slovensko stališče, ki ne sme in ne more nikdar pripustiti univerze v Trstu. Na sestanku se je tudi poudarjalo, da je nujna potreba, da se končno naši zastopniki energično popri mej o dela in preskrbijo izdatnih ministrskih podpor za slovensko dijaštvo, ki mora še vedno študirati po krivdi vlade na tujih univerzah ter je pri tem izpostavljeno velikim gmotnim oviram.
— Dopolnilna volitev v slovenski veleposestniški kuriji na Goriškem, ki se bo vršila dne 30. t. m., je spravila klerikalce pokoncu, da se pehajo in trudijo, kako bi si mogli priboriti ta mandat. Tudi kandidata že imajo, veleposestnika Princi-r a - popolnoma nesposobnega moža. Ali Prinčič je Bric, in tako upajo dobiti zanj briske veleposestnike, ki uaj bi tako pomagali Gregorčiču, da ne bo preveč osamljen v zbornici. No, irotovo je pač, da si opeče Gregorčič tudi to pot svoje prste, kajti veleposestniki ne pojdejo na Gregorčičev lina, marveč bodo volili samostojno in po svoji previdnosti, kakor zad-n j ie.
— Misijon v Idriji. V Idriji čedalje bolj pojema verska gorečnost, kar je sicer posledica napredujočega rasa. a mnogo k temu pripomorejo tmh politiku joči duhovniki, ki se v boju s političnimi nasprotniki poslužujejo najgršega hujskanja in naj-ziobnejših laži in vsled tega popolnoma diskreditirajo svoje duhovniško poslanstvo. Cisto naravno je, da nihče ne more verjeti v svetost naukov, ki jih propoveduje dekan Arko ali Oswald. Treba je torej drugih pridigarjev, ki naj dvignejo zopet ogled cerkve, kojega Arko in Oswald tako pridno podirata. Tako so osrečili idrijsko prebivalstvo z misi Jonom. Pa ne bo hudega. Izpraznili bodo mizo v župnišču, drugih posledic pa gotovo ne bo. Zavednega Idrijča-oa se pač ne da tako lahko pokleri-kaliti. Ne bavili bi se z misijonom, tega imajo klerikalci lahko vsak teden, če hočejo, da se ni zgodilo nekaj, k čemur ne moremo molčati. V ponedeljek se je namreč ob 9. uri dopoldne zaključil pouk v ljudski šoli ter nagnalo šolske otroke k misijonarski pridigi, ki je trajala celo uro. Proti temu moramo najodločneje protesto-vati. Kako se vendar more oropati mladino šolskega pouka ter tega nadomestiti s pridigo fanatičnih misijonarjev. Ali nimamo že dovolj verskih šol, še z misijoni naj se ubija šolsko mladino. Kdo je vendar gospodar na idrijskih ljudskih šolah? Bo treba pač resne besede od strani naprednih staršev!
— Iz srečnih Trbovelj. Premog bode  spremenil v demante in v
zlato — trboveljska dolina pa v pra-
vi pravcati paradiž in v obljudeno deželo medu in mleka. Zakaj pa? Zato, ker so priredili prvi rešitelji ubogega slovenskega ljudstva in edini izveliearji proletarcev dr. Kreg in dr. Benkovič et Comp. v Trbovljah v nedeljo 22. marca 1908 »socialni Kurs«, h kateremu so dobili sami zanesljivi kaplanovi »da- možje« po številu 40, povabila. Prišlo jih je polovico, drugi so se javno norčevali iz prireditve — češ: v Trbovljah pa krščanski kurz; za koga let Kaj so pohabljenci ( drugi niso mogli uživati te tečne dušne hrane — ker je bila soba od vseh strani zaklenjena) dobrega pogoltnili od svojih pridigarjev, tega ne vemo, samo to smo videli, da se je vsak, ki je prišel od
r Predavanja, tako presneto kislo dr-I žal, kakor bi mu notri samega jesiha v goltanec vlivali. To smo tudi izvedli, da so poslanci in »gospudi« jedli Pečenko — povabljenci pa »aj-taoht«. Drugače se ni zgodilo nobene Nesreče, ker so občinski stražniki na košnjo Benkoviča — stražili okrog kiše. Nase županstvo pa ponižno vprašamo, če nimajo občinski redarji drugega opravila, kakor hiti za para-vsiljivim tujcem — naj se jih od-
slovi polovica, da ne bode imela občina nepotrebnih stroškov.
Rudar i n socialist.
— Plod »Slovenčeve« denuncijacije. Kakor čujemo, se je pričela na II. državni gimnaziji preiskava proti naprednim dijakom vsled »Slovenčeve« denuncijacije, da se glasilo narodno - naprednega dijaštva »Svoboda« urejuje od dijakov v sobote dopoldne med šolskim poukom. Preiskavo baje vodi — Nemec Jauker, ki je baje že izjavil, da bo že preskr-bel, da bodo kaznovani vsi napredni dijaki osmega razreda. Ne da bi se hoteli že sedaj spuščati v kritiko preiskave, izjavimo, da je »Sloven-čeva« denuncijacija p o d 1 a laž in da ni nobeden izmed naprednih dijakov na II. državni gimnaziji v kakršnikoli stiki z uredništvom »Svobode«.
— Štajerska kmetijska družba in Slovenci. Zadnje čase se je na Spodnjem Štajerskem ustanovilo več podružnic kmetijske družbe, tako da je število članov naraslo na 12.000. Obenem pa so začele slovenske podružnice tudi razmišljati, ali imajo osrednje društvo v Gradcu le zato, da in u pošiljajo prispevke, a v jezikovnih pravicah jih dosledno prezira. V odboru osrednjega društva ni bilo do najnovejšega časa niti enega zavednega Slovenca. Pri včerajšnjem občnem zboru se je razpravljalo o vlogah podružnic Rogatec - Slatina in St. Jurij ob južni železnici, naj se prideli glavnemu tajniku v kmetijstvu izobražen, obeh dež. jezikov zmožen uradnik, ki bi naj društveno glasilo »Gospodarski glasnik« vodil popolnoma samostojno ter ga prikrojil potrebam spodnještajerskih slovenskih kmetovalcev. Nadalje bi naj v slovenskih podružnicah zastopal glavnega tajnika, oživljal manj delavne podružnice ter ustanavljal potrebne nove. Slični predlog je poslala tudi podružnica Sv. Marjeta na Dravskem polju. Nemci so se oglasili takoj proti predlogu, češ, da bi se s tem zanesla v družbo politika. Končno je stavil deželni odbornik Robi č nekak posredovalni predlog: »Osrednji odbor se naprosi, skrbeti za to, da se dobi v pomoč glavnemu tajniku in za urejevanje »Gospodarskega glasnika« — ki prinaša sedaj le slabe prevode nemškega besedila — obeh deželnih jezikov popolnoma zmožen strokovnjak.« Ta predlog je bil sprejet. Predlogi slovenskih podružnic Videm in Št- Lovrenc na Dravskem polju, naj bi družba izdajala tudi pravila in poslovna poročila v slovenskem jeziku, so bili odklonjeni, ker je govoril proti njim »zastopnik slovenskih kmetovalcev«, znani »Štajercev« kandidat Drofe-nig. Družba je imela lani skoraj 83.000 K prebitka.
— Zborovanje zadrnžnih načelnikov in predsednikov izpraševalnih komisij za pomočniške preizkušnje, katere bo delati vajencem rokodelskih obrtov, se je vršilo včeraj popoldne v mali dvorani »Mestnega doma«. Zborovanje je sklical obrtni referent mestnega magistrata g. svetnik Š e š e k v ta namen, da v podrobno pojasni in razloži, kako je postopati pri pomočniških preizkušnjah. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano, poleg zadružnih načelnikov ljubljanskih in predsednikov izpraševalnih komisij so se udeležili tega sestanka gg.: dr. Blodig, ravnatelj Šubic in dr. Windischer. Po nagovoru gospoda svetnika Šeška se je razmotrilo vsa vprašanja, ki utegnejo nastati pri teh preizkušnjah.
— Za deželnega glavarja kranjskega je imenovan dvorni svetnik Franc Š u k 1 j e , za njegovega namestnika pa veleposestnik Leopold pl .Lichtenberg.
— Imenovanje pri pošt!. Poštni upravitelj v Ptuju M. Krischan je imenovan za višjega upravitelja.
— Iz šolske službe. Učiteljica ga. Ljudmila Pleničar - Kapus v Kropi je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto kot su-plentinja gdč. Frančiška B e d e n k iz Srednje vasi v Bohinju.
Iz gledališke pisarna. Nocoj (par) se vprizori zadnjič v sezoni Minhejmerjeva velika opera „M a • z e pa". To je obenem zadnja operna predstava v sezoni. — Jutri, v sredo, popoldne (nepar) se vprizori na korist dramskemu osobju kot mladinska in ljudska predstava ob znižanih cenah priljubljena pravljica „P e p e 1 -k a". Dramsko oso bje je nastopilo letos v 48 predstavah ter podalo v kratkem času šestih mesecev e n o -indvajset v Ljubljani še ne vprizorjenih premijer, med njimi mnogo takih, da se ž njimi morejo ponašati tudi največji odri. Dramsko osobje je, dasi maloštevilno, častno rešilo svojo teško nalogo in je brez-dvomno zaslužilo od strani publike in časopisja priznanje, katero se mu je izkazovalo, zasluži pa tudi, da je občinstvo o priliki njegove benefične predstave odlikuje a prav mnogo« brojnim posetom.
loapa Danilova se v četrtek
poslovi od ljubljanskega gledali-
škega občinstva. Sprejela je namreč augažma pri slovenskem gledališču v
Trstu. Z njo izgubi ljubljansko občinstvo eno prvih svojih moči, ki je bila glavna opora slovenske drame od nje prvega početka. Dolžnost slovenskega občinstva je, da izkaže odhajajoči umetnici svoje simpatije s številno udeležbo pri pri predstavi prihodnji četrtek. Igrala se bo izvirna drama „Velika laž".
Koncert    DmftrJJa Slavjanskega. Barbarska Rusija, tako se je de nedavno tega kaj rada označevala v kulturnem svetu mogočna slovanska drsava na vztoku ob Volgi. Ti glasovi so sedaj utihnili in svet seje navadil zreti v Rusiji državo s starodavno, še ne izčrpano kulturo, ki je poklicana, da c sveži s svojimi še spečimi  ogromnimi kulturnimi zakladi zapadni svet in mu vlije novih sil. Ruski pisatelji, pesniki iu učenjaki so z močjo svojega duha osvojili ves kulturni svet in ga prisilili k uvaže-vanju, da, k občudovanju ruskih oro-svetnih pridobitev m stremljenj. Dandanes so ruski pisatelji prvi na svetu in imena kakor Tolstoj,  Gorki, Dostojevski in dolga vrsta drugih jim enakovrednih piscev uživajo svetovno slavo.   Do približno pred dvajsetimi leti je bila ruska pesem terra ineog-nita izven mej prostrane ruske države. Takrat se je pojavil D mitri] Slavjan-ski s svojim zborom na zapadu. Svet se je zavzel in strme spraševal, odkod ta sveža, ta docela nova umetnost?   Duša ruskega naroda, javljajoča se v mehkih, tugepolnih akordih narednih pesmi, se nam je odkrila v najintimnejših njenih utripih in pesem ruska je zaslovela od severa do juga, od vztoka do zapada.   Pred dolgimi dvajsetimi leti je bilo, ko je Dmitrij Slavjanski prvič nastopil svojo zmago -nosno pot po zapadni Evropi, da jo seznani  z   rusko pesmijo,   sedaj je na svoji zadnji turneji, da se poslovi od občinstva, ki mu je pred dolgimi desetletji odkril prvič čarobne zaklade ruske   glasbe.    Snočnji   koncert v „Unionu"   je   torej   veljal slovesu. Grobna tišina je zavladala v dvorani, ko se je odgrnil zastor in so stopili na oder pevci in pevke v bogatih, pestro barvnih narodnih nošah. Ko pa se je pojavil na odra starina Dmitrij Slavjanskij, ga je občinstvo pozdravilo z viharnim aplavzom in poklonjen mu je bil velik lovorov veneo s trobojnimi narodnimi trakovi. Aplavz se je šele polegel,   ko je Dmitrij dvignil roko in jel recitirati balado o velikanu Dobrinji Nikitiču. Zdelo se nam je, kakor da bi bili v cerkvi in kakor da bi slišali recitirati stare obredne pesmi, iz katerih veje mehka melanholija.   Tenor Dmitrij a Slavjanskega je še vedno dokaj jak in   blagodoneč,   zveni   turobno in mehko, kar provzroča, da vpliva dasi ni več tako mladeniško svež kakor nekdaj, z neodoljivo silo na človeka. Vihar aplavza je zagrmel po dvorani, ko  se izzveneli zadnji akordi prekrasne balade, in ponavljal se koncem vsake točke. Vrhunec pa je dosegel, ko je Margita Slavjanska zapela s spremljevanjem zbora našo domaČo „Luna sijeu. Ruski način izgovora slovenskih besed je imel nekaj pikantnega na sebi in ni nimalo škodil splošnemu ugodnemu vtisku. Izmed točk,  ki so občinstvu najbolj ugajale in mu najbolj imponirale, je brez dvoma veličastni oerkveni zbor „Gospodi pomiluj".   V tej pesmi, ki je menda ena najkrasnejših med ruskimi po svoji lepoti slovečimi cerkvenimi pesmimi, je prišel do popolne veljave ves pevski materijal, s katerim razpolaga Slavjanskega vokalna kapela. Divili smo se srebrnim deškim glasovom,  občudovali  smo zvonke, sveže soprane in alte, naravnost očarani   pa   smo   bili   ob fenomenalni mogočnosti globokih basov, katerim je pač težko najti primere. A s čimer se zbor najbolj odlikuje, je fino nian-siranje, delikatno markiranje posam-nih glasov in  dovršeno,   do zadnjih točk umetniško izvedeno predavanje, ki ustvarja v tisk harmonične celote, v kateri izginja vse, kar bi sicer opazila stroga kritika. Koncert je zaključila divna brodarska pesem „Ej uh-nem", kateri je baŠ Slavjanski pripomogel do svetovne slave. Na navdušeni aplavz, ki ga je izzvala ta pesem, ki je pač še ni noben pevski zbor nikoli tako nedosežno lepe pel kakor zbor Dmitrij a Slavjanskega, je ves en-semble zapel še himno „Liepa naša domovina",  pošlo vi všl se Ž njo za vedno od slovenskega občinstva. — Konoert Dmitrija Slavjanskega je nam nudil izreden umetniški in glasbeni užitek, a ta užitek bi bil še popolnejši, ako bi ae bilo poskrbelo za tekst na sporedu se nahaja j oČih pesmi.
Za družbo sv. Cirila in Metala je nabrala gospioa Milka Medeno v a pri družbi naprednjakov v gostilni g. Iv. Strguloa v Begunjah pri Cerknici 12 K. Hvala nabiralki, hvala darovalcem!
Slavno akilnsIlO ie enkrat opozarjamo na jutrišnjo vprizoritev druibinakega večera -Slovenskega obrtniškega društva«, ki ae bode vršila v Sokolovi dvorani »Narodnega
doma". V pojasnilo naj služi, da se posebnih vabil ni razpošiljalo, ter se tem potom še enkrat vabi vse obrtnike z družinami, prijatelje obrtniškega stanu in vse drugo meščanstvo k mnogobrojni udeležbi. Za dober spored je vsestransko skrbljeno in odbor si je v zavesti, da se bode občinstvo ob zvokih društvene godbe in krasnem pevskem zboru pevskega društva „Slavec", kakor pri izbor-nem izvajanju varijetnega sposeda gospoda Frana p 1. Sladovi ć a, prav dobro zabavalo.
Javno predavanja priredi g. A.
Chraska od četrtka do nedelje (26. do 29. marca), vsak večer ob 8. uri v dvorani .pri Maliču" (Kotel Stadt Wieo). G. Smibat Bagdasarianz, Armenec iz južne Rusije, bo (nemški) pripovedoval svoje izpreobrnenje in trpljenje. Vstop je vsakomur prost.
Iz Šiške »Sokolu je priredil minolo nedeljo zabavni večer pri „Kankrtu". Namen se je izborno ob-nesel. S to priredbo se je storil lep korak naprej. Veselica ni bila navadna, marveč izredna. Nastopil je odličen kvartet. Gospodje M a t j a n, Stegnar, Završan in Še b e« nik so prednaŠali 5—6 pesem in podali izreden užitek vsakemu, ki ima uho, srce in čut za lepo petje! — Enodejanska igra ^Napoleonov sa-movar" (spisal Rado Murnik) je fi-nejša burka in hvaležna, ako se dobro priuči in gladko vrši. Predstava je bila več kot dobra v splošnem. Nastop posameznih oseb pa celo izvrsten. Produkcije g. pl. Sladovi ča rangiraj o v neko stroko umetnosti, ki se goji sicer le v velikih mestih v takozvanih „kabaretih". Kupleti in produkcije tega muzikalnega gospoda so vzbujale obče občudovanje. Glasno zasluženo pohvalo je delil z gospioo Peršlovo kot spretno spremljevalko na klavirju. Sviranje tamburaškega kluba „ Šiška", divno lepi čvetero-spevi, igra in produkcije g. pl. Sla-doviča, vse to je vzpodbujalo občinstvo k živahni udeležbi pri srečolovu in veseli prosti zabavi, ki za mnoge dolgo, dolgo ni imela konca. — Gostilničar Tonih je, kakor vedno, prav dobro skrbel za telesne potrebe svojih obilnih gostov. „Sokol* : Naprej ! Nazaj ne korak!
Pasfi kontnmac v ljubljanski Okolici in sioer v občinah Se Vid, Črnuče in Šmartno je odpravljen.
0 domžalski pošti smo pisali pred kratkim vsled pritožb od raznih strani, da „Slov. Naroda" naročniki ne dobe pravočasno v roke. Poštni urad nam javlja, da ni res, da bi naš list kdaj zaostal na ondotni pošti, ker se ves list pobere že zvečer od vseh strank na pošti in se sploh ne dostavlja.
Otroka ni botel krstiti. 18 t. m. so prinesli k župnemu upravitelju B raje u v Soro krstit otroka go-stača Osredkarja iz Osolnika. Brajo pa ni hotel otroka krstiti, ker je bil za botra posestnik Janez Krek, kateremu je zelo gorak. „Naj bo boter organist," je dejal Brajc, „Krek je pa lahko za pričo." Krek je zahteval, če da organist otrokovim staršem toliko, kolikor bi on dal ter tudi navedel koliko, potem naj pa le bo organist za botra. Ker ta tega ni obljubil, nesli so otroka nekrščenega domov. Otrokov oče je zahteval, da mora biti Krek boter njegovega otroka, zato sta šla s Krekom drugo jutro k škofu. Tega nista dobila doma, pač pa jima je izročil njegov namestnik pismeno naročilo, da mora Brajo krstiti otroka. Ko so popoldne zopet prinesli otroka h krstu, se je Brajo v družbi SvoljŠaka in znanega Golarja dobro gostil v farovžu. Bil je njegov god. Zdaj iti otroka krstit? Ne! In Brajo ga zopet ni hotel krstiti, tako da so ga morali »juda" nesti nekrščenega poldrugo uro daleč domov. Takih kapric bo treba Brajca enkrat za vselej odvaditi! če je Brajo postavljen za dušnega pastirja v Sori, naj to svojo službo, za katero je lepo plačan, tudi izvršuje, ne pa da dela s svojimi prismodarijami ljudem nepotrebna pota in sitnosti. Svoljšak se je pri Brajou tako dobro gostil, da zdaj že tri dni leži. Ali je bila tudi učiteljica navzoča pri tisti gostitvi, se ne ve, spodobilo bi se pa bilo, da bi bila, saj ima več besede v šoli, kakor pa vodja Pianeoki.
Gorenjski čebelarji sesestanejo jutri popoldne v Podnartu pri županu, na Tabru in v Podbrezju pri Pavlinu, kamor se vabijo prijatelji čebelarstva.
Podružnice sv- Cirila in Metoda za Bled in okolico občni zbor bo v sredo, dne 25. marca ob 5. popoldne pri J. Peternelu v hotelu „Triglav11. Ob 7. zvečer bo ravno tam v korist podružnice konoert ljubljanskega seksteta na lok.
Posnemanja vredno. Piše se nam: Komu niso znane skrajno napete razmere šen tlo vr enake fare. Vsaka beseda za spravo, vse prigovarjanje za mir v fari je vsled mogočnega Oblaka splavalo po vodi A kolikor bolj ae netijo strasti, kolikor boli 06 seje prepir in sovraštvo, toliko tesneje se združuje napredna
stranka. V vsaki sili, v vsaki nesreči, ji je geslo: „Svoji k svojim" sveto, a ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Antona Kmeta iz Krtine, odločnega pristaša napredne stranke je zadela nesreča, da mu je poginila edina krava. Razen hiše nikakega premoženja, veliko nedoraslih otrok, vsakdo si lahko misli, da je bd to zanj udarec, ki se je dal nadomestiti le po milodarih. In res, g. Josip Koleno iz Št. Lovrenca ni trkal zaman na vrata usmiljenih sro in nabral zanj med pristaši napredne stranke do 180 K. Gotovo lepa vsota, a ne iz klerikalnih rok, pač pa od tistih faranov, ki jih se v ero • z ah o d ni kot najbolj pisano gleda in smatra za nekak izmeček človeškega rodu. Oast vam! Kar ste si pritrgali, niste nesli v nenasitno, nikdar polno mavho župnika Oblaka, darovali ste revežu in s tem p okazali hvalevreden čin človekoljubja. Bodi na tem me-.tu izrečena vsem darovalcem naj-iskrenejša zahvala, osobito pa obitelji Šlajpahovi na Veliki Loki.
Društvo državnih pomožnih uradnikov za okroiie Rudollovo je dne 22. t. m. odposlalo dolenjskim državnim poslancem gg. knezu K. Auerspergu, Franu Š u k -1 j e j u , dr. J. Hočevarju, Franu Povšetu in Franu Jakliču spomenico od odseka zveze društev pis. oficijantov na Dunaju, izročeno vojnemu ministru dne 26. februarja upajoč, da v sedanji seziji državnega zbora — v jubilejnem letu cesarjevem — njih upravičene zahteve potom postave urede, da se ustanovi XII. činovni razred.
II- roditeljski sestanek v Št. Jerneju bo v nedeljo, 29. suše a, popoldne po cerkvenem opravilu v „Cesar Franc Jožefovi Soli". Spored: 1. Okrožni zdravnik dr. Češarek iz Kostanjevice: „Nekaj o nalezljivih boleznih." 2 Fr. Zagore, učitelj: „Potovanje v Pariz." 3. Karel Trost, nadučitelj: „Napoleonove vojske."
Otrok Je zgorel- 17. t. m. sta šla posestnik Jožef Hrovat in njegova žena na semenj v bližnji Žužemberk ter pustila doma štiri majhne otroke brez vsakega nadzorstva. Ta čas je 51etna Anica šla od doma v domaČi vinograd, kjer je oče preje zažgal dračje in pri nepogaŠe-nem ognju dobila take opekline po životu, da je umrla drugi dan.
Zadruga svobodnih rokodelskih in dopuščenih obrtnikov v Mokronogu ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 29. sušoa t. 1., ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih gospoda Ivana Deua.
Nova podružnica Ciril-Metodove družbe se je ustanovila za Metliko in okolico. Naj bi delovala uspešno in vstrajno v blagor slovenski mladini v obmejnih krajih slovenske domovine.
Iz Pivke so potegnili mrtvega
Jožefa Čiča iz Landola pri Senožečah. Pogrešali so ga že od 3. decembra, ko je bil na semnju v Postojni. S semnja je šel Ćič precej pijan domov in v pijanosti padel v vodo.
Iz Radeč pri Zidanem mostu
se nam piše dne 21. marca 11.: Obrok za popolnitev razpisanega mesta nadučitelj a in šolskega vodje v Zidanem mostu — ta razpis je bil že drugi! — je potekel. — Zglasilo se je, kakor slišimo, do 30 kompe-tentov, med temi kakih pet nemčur-jev in pedagoških ničel a la — Čme-rešek. Radovedni smo, kako se bode vedla vrhovna Šolska oblast ob popolnitvi te službe! Bodeta li obveljali sposobnost in vrednost prosilcev ali pa bode zmaga'o — politično strankarstvo ? — Glede te kompe-tenčne zadeve ima krajni Šolski svet v Zidanem mostu v ponedeljek, dne 23. t. m. sejo. Ta korporaoija je z večine nemčurska in njen načelnik je hud Nemec. Ta mož se je v svoji dovzetnosti baje izrazil, da sedanji interemistični šolski vodja nima pravice ob tej seji glasovati. Če to obvelja, — pri znanem nemčurskem terorizmu je vse mogoče! — potem je ves tozadevni sklep sploh neveljaven in krajnemu šolskemu svetu nadrejena šolska oblast ga mora sistirati! Šolski vodja je namreč — če je tudi le začasen — po zakonu polnopraven Član kraj nega šolskega sveta. — Vede-remo!
Romarjev k Sv. Jožefu pri Celju, tako se nam piše ie celjske okolice, letos na Jožefovo ni bilo kaj dosti, čemur je bilo pač nekaj krivo neugodno vreme. Sioer pa opazujemo že nekaj let, da se število ljudi, ai prihajajo k misijonskim pridigam k Sv. Jožefu, od leta do leta krči. Kar je mladih ljudi obojega spola, itak ne pride v namen spokorenja in molitve, marveč tem je „andoht" le pretveza za druge namene. Zato so pa Jožefinarji še lahko dolgo brez skrbi, frekventantov jim ob njih „misijonskem44 delu ne bode primanjkovalo; še pa bode „kšeffc" tudi po tem: to pa je drugo vprašanje.
Komisar Breschar, ki vodi posle okrajnega zastopa celjskega, nalaga denar, ki ga plačajo slovenske občine sa jubilejne namene, v celjsko nem-Sko hranilnico. Z ozirom na to, da imajo v Celju pet slovenskih denarnih zavodov, je navedeno ravnanje komisarja Brescharja skrajno izzivanje našega ljudstva in je zoper imenovano dejanje odločno protestirati. V slovenske roke je prišla
Weissova hiša na Grabnu v Celju. Kupila jo je gcspa Simoniškova.
Konec žganjarja VTrbegovcih v Slov. Goricah je utonil Juri Trstenjak, ki se je napil čez mero žganja in padel v jarek, napolnjen z vodo.
Utonil je v Razgoru pri Črešnji-oah v slovenj ebistriškem okraju delavec Anton Rob in. Najbrže je pijan zabredel v vodo.
Uboj V Gradčah pri Gor. Beli na Koroškem so se sprli slovenski delavci pri gradnji železnice z nemškimi tesarji zaradi kantinske natakarice. V prepiru je 221etni K aučič, doma iz Kranjske, zabodel z nožem v srce 261etnega tesarja Sohwingen-schlagla. Kaučič trdovratno taji.
Požar« Na Vrhovlju v Brdih na Goriškem je uničil požar hišo Štefana Mavrica. Vrli Vrhovoi so pod vodstvom podžupana g. A. Bavdaža pridno gasili ter omejili požar, da sa ni razširil na sosedna poslopja.
Pešpolk štev. 47. baron Beck v Gorici je obhajal včeraj na slovesen način 601etnico sloveče bitke pri Na-vari v Italiji.
Kap 10 zadela v Trstu 5 SI etno Lucijo Bole, ki je bila takoj mrtva.
Z vagona je padel v Trstu 19-letni železniški delavec Ivan Trobec in se zelo nevarno pobil.
Nesreča* Na mornarja Antona Mezge c s. je na parniku „Aliceu v Trstu zadel težek železen drog, da se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
01 ta nežni spol! Čevljarja Karla UršiČa v Trstu je njegova žena tako pretepla, da je moral poiskati si zdravniške pomoči.
Tulci V Opatiji Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1907 do 15. marca 1908 14 496 oseb, od 12 do 15. marca 1908 jih je prišlo 728 a 15. marca 1908 je bilo v Opatiji nastanjenih 4118 gostov.
Besno svarilo* Avstrijsko-ogrsko pomožno društvo v Ahenu razpošilja sledečo okrožnico: ,,Neki D. Noble Rowan iz Irwingtona on Hudson N. Y. poskuša baje izselnike, ki imajo nekaj svojega premoženja, izvabiti v Texas, kjer naj bi se pečali s pridelovanjem bombaža. V njegovi družbi je tudi neki Pred Opp, ki nastopa kot zastopnik „Pet milijonskega kluba" iz Houtsona. Tako nabiranje izselni-kov je zelo sumljivo in je treba ob činstvu posebne pozornosti, da ne zabrede v škodo in nesrečo".
Raztrgani bankovci Iz Reke poročajo: Pred dvemi leti je pustil neki Bolgar v tukajšnjem hotelu „Evropa" okoli 200 lističev, ki so bili slični bankovcem. Lastnik je mislil, da so ti papirji brez vrednosti, ter jih je nekaj dal otrokom, ki so jih raztrgali, nekaj jih je pa dat gostom. Teh dni je bilo splošno iznenađenje, ko je banka izplačala 40 kron na neki tak listič, ki ga ie jej eden gostov hotel slučajno pokazati. Bili so to komadi po 50 frankov bolgarskega denarja.
Roparski napadi Pred porotnim sodiščem na Reki bo stal te dni delavec Marko Rogolič, ki je ob-dolžen, da je izvršil dva roparska napada v reškem teritoriju in ki je en napad priznal. Rogoliča so tudi dol-žili, da je bil soudeležen pri roparskem umoru na oddelkovodjo Matijo •oedolina pri Vrhniki. Kakor smo v soboto poročali, je pri tukajšnjem deželnem sodišču zaprt Štefan Samarčič, ki je priznal, da je umoril Gedoiina. Samarčič je povedal, da Rogolič ni udeležen pri tem napadu, zato se tudi temu ne bo zagovarjati glede tega zločina. Sozločinec SamarčiČev je Anton Sprajc, ki je zaprt v Gospiću na Hrvaškem.
Maščevati se le hotel. Na Reki je napadel delavec Ivan Kalamarko-vič delavskega nadzornika Otokarja Hirsoha, ker ga je pred kratkim odpustil iz službe. Hirsoh je pa na nasprotnika ustrelil in ga zadel v trebuh.
Neprevidne t- Mizar Feliks Padovan se je peljal z izvoščkom iz Tržiča na Primorskem. Med vožnjo je hotel vozniku nekaj povedati in butnil skozi okno ter razbil šipo in si obrezal glavo, da je moral v bolnico.
Bolgarski naučni minister na umetniški razstavi v Zagrebu- Bolgarski umetniki so bili te dni pri nanSnem ministru dr. MuŠanovu ter ga prosili za državno podporo v svrho ureditve bolgarskega oddelka na III. jugoslovanski umetniški raz stavi v Zagrebu. Minister je obljubil izdatno državno podporo in zagotovil umetnikom, da si bo na vsak način ogledal razstavo v Zagrebu in se bo osebno udeležil slovesne otvoritve m. jugoslovanske umetniške razstave.
Smrtan   padao- V Zagreba je
padel z odra v četrtem nadstropju polir IvanMišak in obležal na
mestu mrtev.
Rodbinska drama- V Oseku se je ustrelila žena potnika Teodorja Vaška iz Gradca. Ko se je mo| vrnil v sobo, kjer je žena izvršila samomor, pograbil je samokres in se še on ustrelil. Ker se je pa slabo zadel, skoČd je k oknu, hoteČ skočiti na cesto, a so ga še pravočasno potegnila nazaj. Zakonska Vavko sta se pred tem hudo prepirala
U zoren stražnik Stražnik Vladimir Božič v Vukovaru je zahteval od kmeta Bajerja, naj mu da ponarejen denar, da ga spravi v promet. Ker ga ta ni imel in ker je gostilničar Kovačevič dejal, da bo stvar naznanil, napadel je Božič krčmarja. Pa je slabo naletel. Kovačevič ga je premikastil ter mu vzel sabljo in če pico. Uzornega stražnika so takoj spravili pod ključ.
Slovenci v Ameriki- — Vlak
je povozil v Rook Spring3U Andreja Ivoa, doma iz Ljubljane, ko se je vračal z lova po železniČni progi. — Železniški čuvaj je ustrelil v West Jordanu Matijo Zorana, ki si je hotel na postaji nabrati nekoliko drv in premoga. Obstreljeni leži v bolnišnici, a ni upanja, da bi ozdravel.
V panorami kosmorami na
Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" se nam kaže ta teden najlepši del Bavarske: Berohtes-gaden in okolica. To vam je tako romantičen kraj, da jih je malo enakih po svetu. Posebuo je omenjati Kraljevo jezero in njegovo obrežje. Slapovi, nebotičn9 gore in sploh kraji so vredni vsega obiska.
V mednarodni panorami pod
TranČO se razkazujejo ta teden razni bogati in zgodovinsko sloveči gra dovi na Francoskem, nekateri povsem nedotaknjeni, kakršne so zapustile slavne osebe n. pr. Napoleon, cesarica Josipina itd. Nadalje si ogledamo vse znamenitosti iz zgodovine slavnega mesta Orleansa z nedosež-no stolnico in spomeniki rojakinje, device d? Aro. Francoska morska nabrežja imajo vedno privlačno moč, zato pa je tudi v teh morskih kopališčih bujno vrvenje.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od jutri do vštetega petka sledeči zanimiv spored: Talisman vratarice. (Komično). Zgradba mosta. (Po naravi posneto). Ponare-jalec denarja. (Drama). Flegmatičen gospod. V petek sodeluje „Društvena godba*' pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8. zvečer.
Zaklalo se je mestni klavnici ljubljanski od 1. do vštevši 8 marca t. 1. 68 volov, 6 krav, 5 bikov, 1 konj, 129 prašičev, 158 telet, 18 koštrunov in kozlov, 32 kozličev; zaklane živine se je vpeljalo 3krave, 33 telet 6 kozličev ter 103 kg mesa.
„Društvena godba liublja^-ska1' koncertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5,6., 7., in 8. zvečer.
„Društvena godba ljubljanska 11 koncertuje danes zvečer v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.
Pri ljubljanski policiji bode v kratkem zasesti službo začasnega policijskega stražnika. Vpoštevalo se bode pa le značajne, naobražene re-flektante — domačine, kateri imajo veselje in voljo za varnostno službo.
K včerajšnji nedeljski kroniki se nam poroča, da v dotični pekari j i pekovski pomočnik Ivan Škulj svojega tovariša Kotnika ni samo po glavi »krenil«, marveč ga je tako udaril, da ga je težko telesno poškodoval in je moral vsled tega v, bolnišnico, Škulj a so vtaknili pa v zapor.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 39 Hrvatov, 25 jih je šlo v Beljak, 53 Lahov se je odpeljalo pa na Rusko.
Izgubljene in najdene reči. Delavčeva žena Marija Luževčeva je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 5 K denarja. — Služkinja Frančiška Rozmanova je izgubila denarnico, v kateri je imela približno 8 K denarja in znamko za 5 vin. — Neki gospod je izgubil koledar, v katerem je imel 5 bankovcev po 20, 2 pa po 10 K. — Izgubljena je nadalje srebrna moška ura s pozlačeno verižico, kakor tudi zlat ženski prstan. Kurjač Martin Toplak je našel v Zeleni jami moško, žepno uro z oklopno verižico. — Zasebnica Helena Turkova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja.
Drobne novice.
— Štrajk  nemških časnikarjev
v nemškem državnem zboru še vedno ni poravnan, ker posl. Grober, ki je imenoval poročevalce »SMbengel« noče dati popolnega zadoščenja.
— Za nemški »Schulverein« je daroval slezijski grašcak Rohrmann 300.000 K.
— Za razveljavljenje starokato-liškega zakona je izreklo razsodbo kasacijsko sodišče.
— Pri občinskih volitvah na Dunaju v III. volilnem razredu so zmagali v vseh okrajih krščanski socijalisti.
— Boj z roparji na vlaku. Med
Zagrebom in Brodom so v ponočnem vlaku trije roparji napadli nekega potnika. Na pomoč sta prihitela dva orožnika, ki sta se vozila v sosednjem vozu. Eden roparjev je skočil iz vlaka, drugi je skočil čez most v reko ter izginil v valovih, tretji pa je splezal na streho ter so ga prijeli, ko se je vlak ustavil. Roparji so člani mednarodne roparske družbe.
— Boj med vojaki in policaji je bil zadnjo nedeljo v Pasa v i. Vojaki so naskočili policaje z bajoneti ter tri hudo ranili. Policu j i so streljali z revolverji.
— Koparski umor. V neki vasi blizu Landshuta na Bavarskem je neznan ropar vlomil v hišo kmeta Sirtla, prerezal ženi in šestmesečnemu otroku vrat ter odnesel en stari tolar.
— Motorni čoln s 11 osebami se je potopil blizu Liibecka.
— Velika nesreča na morju. Blizu Hakodate na Japonskem se je potopil pamik »Matsumaru«. Kapitan, 43 mož posadke in večina med 2-14 potnikov so utonili.
— Stroj je ubil v rudniku v Moravski Ostravi inženirja Sehreverja, ki se je hotel ravno te dni poročiti.
— Zastrupil se je v nekem hotelu v Draždanih državni uradnik Leh-mann z ženo in dvema otrokoma.
— Genela Stossla so prepeljali v peteri>avIovsko trdnjavo, kjer je dobil celico zraven Nebogatova. v»
* Vojaška pieteta. Pri artilerijski bateriji v pruskem mestu P. je umrl nedavno vojak, ki se je odlikoval po svoji marljivosti in rednosti. Baterijski poveljnik je hotel to priliko porabiti za moralni pouk za celo baterijo, zato so se morali udeležiti pogreba vsi vojaki s častniki vred. Ko je duhovnik opravil na grobu molitve, nastopil je stotnik ter govoril sledečo nagrobiiieo: »Vojaki, kogar bog ljubi, temu pošilja žalost. In tako žalost je poslal nadme odvzevši mi najboljšega človeka cele baterije. Pokojni je bil reden vojak po cesarskih predpisih; nikoli ni šel iz vojašnice brez dovoljenja, nikoli se ni zakasnil, tako kakor -noči vidva mrcini, ki sta prišla šele po 10. uri. Bil je snažen vojak, obleka in vse drugo je bilo vedno pri njem v redu, a ni bil taka svinja, kakor tamle Majer, ki je prišel k pogrebu z odpeto zaponko in neosnaženimi čevlji. Narednik: Majorju tri dni zapora. To vam naj bo v opomin, vojaki! Amen!«
* Srbske šole na Turškem. Na Turškem so srbske šole iz 18. stoletja, a samostanske šole so odkar obstoje samostani. Med letom 1830. do 1860., t. j. začasa srbske vstaje, se je število šol zmanjšalo. Bolgari so se znali okoristiti s temi dogodki ter so se začele od takrai ustanavljati na Turškem bolgarske šole. Do leta 1840. ni bilo v Macedoniji še nobene bolgarske šole. Leta 1858. je bilo na Turškem 40 srbskih in samo 4 bolgarske šole. Do srbsko-turške vojne so imeli Srbi 153 šol na Turškem.
* Ženski sekundarni zdravniki na Ogrskem. Na Ogrskem je 18 otroških zavetišč, v katerih je že sedaj nameščenih 5 žensk za sekundarne zdravnike. Minister notranjih del predlaga, naj se na vseh 18 zavodih nastavijo za sekundarne zdravnike ženske, češ, da so za to službo sposobnejše kakor moški. Ženski sekundarni zdravniki imajo letne plače 1200 kron, brezplačno elegantno stanovanje s popolno preskrbo ter 18 kron dnevnine za vsako službeno potovanje. '
* Ženski kirurg. Za službo kirurga v broklvnski bolnišnici je prosilo 34 moških zdravnikov in 241etna dr. Mary Grawford. Izpraševalna komisija je službo prisodila mladi dami, ki je izvrstno prestala najstrožje ustne in pismene izpite. Odločilno za njo pa je bilo poleg izbornoga znanja tudi to, da je vešča vsakovrstnih športov, kar je bilo komisiji za dokaz,, da je gospodična čvrste telesne konstitucije in močnih živcev, kar je za njen poklic neobhodno potrebno.
* Ameriške poroke. Mis Edvina Miriam se je ponudila za glavni dobitek ženitninske loterije. Vsaka srečka je veljala 40 K. Tisti, ki je zadel glavni dobitek, jo je dobil za ženo. Neki živinorejec v Teksasu se je poročil po telefonu. Neki operni pevec v Kalifoksu se je poročil s pevko med odmorom na odru v navzočnosti vseh obiskovalcev gledališča. Mal Coell je šel z nevesto, pastorjem in pričami' v opravi potapljačev na dnu morja, kjer se je vršila poroka. Lansko leto sta se v Njujorku mlada zaročenca poročila na vrhu tovarniškega dimnika, ker jima je obljubil tovarnar za to lepo vilo.   Tovarni je
bila namreč nenavadna poroka za reklamo.
* Koliko je vseh zdravnikov na svetu? Kakor poroča »Record medi-cal« je na celem svetu 228.234 diplomiranih zdravnikov, od teh jih je v Evropi 162.334, ki se razdele po deželah sledeče: Anglija 34.967, Nemčija 22.518, Rusija 21.489, Francija 20.348, Italija 18.345 itd. V večjih nemških mestih pridejo 2—3 zdravniki na vsakih 1000 prebivalcev.
* Koliko velja Francijo vojna v Maroku? Sedaj ima Francija v Maroku 5200 pešcev, 1000 konjenikov, 700 topničarjev, 350 pomožnih uradnikov in sanitetnih vojakov, 200 do 300 domačinov in 400 častnikov. Častniki in vojaki imajo zaradi mobilizacije posebno plačo in boljšo hrano, za kar znašajo izredni stroški nad 19.000 frankov na dan. Prevoz vojaštva in topov je veljal 60.000 frankov. Ako računimo še porabljeno streljivo, imela je Francija od 1. decembra do 1. februarja le izrednih stroškov 1,570.000 frankov.
* Rodbinska statistika na Francoskem. Francoski minister javnih del je ravnokar obelodanil statistiko o rodbinah na Francoskem. Vseh rodbin je 11,315.000, od teh jih je 1,840.710 brez otrok, 2,966.171 rodbin ima le po enega, 2,661.978 rodbin pa po dva otroka. Rodbine z mnogobrojni mi otroki so na Francoskem redke, le 2639 rodbin ima 10 otrok, 1437 rodbin 13, 249 rodbin 15, 34 rodbin 17 in 45 rodbin 18 in več otrok.
* Parna moč na zemlji. Kolikor se je statistično moglo dognati, znaša sedanja celokupna izrabljena moč napete vodne pare na zemlji 120 milijonov konjskih sil. Pri tem je vračunan železniški in pomorski promet. O celokupnem delovanju te parne moči si je težko napraviti predočbo. Profesor Levicki na tehnični visoki šoli v Draždanih je izračunal gigantsko sposobnost dela pare. Pravi, da je enaka sili, ki bi v eni uri dvignila železno maso 67 cm debelo in en hektar široko, z zemlje 3600 metrov visoko. Da se more razviti tolika para, koli kršna je ljudem potrebna v 300 delavnih dneh, računajoč 10 ur dela na dan, potrebno je, da se v parne stroje na zemlji naloži 7200 milijonov stotov goriva, kar odgovarja vrednosti 5700 milijonov mark. Da se zado-vole potrebe današnjih parnih strojev, je potrebno, da se vsak delavni dan preskrbi 120.000 vagonov nato-vorjenih s premogom, ali 36 mil. vagonov premoga na leto. Vsi ti vagoni, uvrščeni po vrsti, sestavili bi tovorni vlak, dolg 400.000 km in ki bi ga bilo mogoče potegniti lOkrat okoli zendje. Stroški za vzdržavanje parnih strojev znašajo po prof. Levic-kem na leto 11 milijard mark. Razen parne moči so najvažnejši povzročitelji sile plin in voda. ^.li do danes se ti povzročitelji uporabljajo samo v obsegu 5 do 6 milijonov konjskih sil, torej v mnogo manjši meri nego para.
* Radovedna vprašanja na hudiča so prepovedana; take »modrosti« uči »Moralna teologija« katoliškega teologa in profesorja Gopferta v Wurzburgu. Doslovno se bere v tej »imenitni« knjigi sledeče: »Prepovedano je, predlagati hudiču radovedna vprašanja in bil bi velik greh, spuščati se s satanom v slučaju ob-sedlosti v daljši pogovor; nasprotno pa je menda le majhen greh, predložiti mu le to aH ono posamezno radovedno vprašanje.« Take gorostasne neumnosti se uče na katoliških fakultetah. V isti knjigi se pa najde tudi le]) primer za katoliško moralo: »Včasih je dovoljeno ali pa celo dolžnost, skrivati pravo vero, namreč če gre za to, pridobiti za cerkev ali vero veliko korist, ali pa odvrniti od cerkve, od vere ali od sebe veliko nevarnost. Ne more se smatrati za krivično (četudi je nedovoljeno), če pravi kdo, da bi se ognil davku ali carini, da nima časa, če resno trdi, da nima nič davku i>odvrženega, ali če na vprašanje pravi, da nima ničesar deklarirati. Tudi ne bi bila kri-vičnost, če bi moral uradnik nadomestiti vsoto, ki manjka, kajti to ima pripisati svoji lastni malomarnosti« ... Temu se torej po katoliško pravi »morala«!
* Zakaj so Madžari morali klicati »vivat«? Na delegacijskem obedu je pripovedoval predsednik ogrske delegacije Barabas v navzočnosti cesarja sledečo dogodbo. Ko je prišel nadvojvoda Albrecht povodom manevrov skozi madžarsko vas, so ga vaščani povsod pozdravljali z »vivat«. Nadvojvoda je vprašal velikega župana: »Zakaj kličejo ljudje »vivat« in ne »eljen«? Župan je odgovoril: »Visokost, ako bi jim pustili klicati »eljen«, bi iz navade pristavili besedo Kossuth.«
* Vrhunec raztresenosti je menda dosegel francoski akademik Henri Poincare. Prišel k tovarišu z neko prošnjo ter se zapletel ž njim v razgovor. JJra je potekala, ne da bi gost mislil na odhod. Postajal je pač nemiren, vstajal je in zopet sedal. Nemir mu je naraščal, ko je začel go-
spodar govoriti o nujnih poslih, obiskih itd., a Poincare je obsedel. Končno je gospodar vstal ter brez ovinkov izjavil. »Zelo žal mi je, da moram zanimivo razpravo prekiniti, toda moj čas je potekel.« Poincare si je vidno oddahnil ter odgovoril: »Nočem Vas zadrževati, dasi bi mi bilo ljubo, ako bi bili ostali moj gost pri večerji.« Poincare je namreč med razpravo popolnoma pozabil, da je v tujem stanovanju, temuč je mislil, da ima obisk v svojem stanovanju.
* Ženske na Madagaskarju. Na otoku Madagaskar imajo ženske življenje, kakršno ne pozna ves svet. Mlada ženska, bodisi samica ali omo-žena, je popolnoma samosvoja ter sme počenjati, kar se ji zljubi. Mada-garski jezik sploh nima izraza za »devištvo« in »nedolžnost«. Na teli tropicnih otokih so moški že zreli za ženitev z 10. do 12. letom, dekleta pa še prej. V šolali je mnogo »svobodnih zakonov«, skoraj vsak 121etni deČko že ima svojo malo ženo, ki se ući ž njim vred pisati in brati. Doma mala žena kuha, mož pa donaša potrebnih stvari od staršev. Toda ti svobodni zakoni trajajo le kratek čas. Niti mož niti žena nimata pojma o zakonski zvestobi, temuč prihaja mlada Mada-gaskarka iz svobodnega v svobodni zakon. Odide namreč z možem, ki ji bolj ugaja. Šele ko postane mati, postane tudi stanovitna v ljubezni, toda skleniti sme tudi zdaj drugi zakon, kadar hoče. Otroci niso pri tem zapreka, temuč še celo priporočilo, ker Madagaskarec ima rad ženske z otroki. Otroke vzame za svoje. Nenavadna posebnost je tudi, da n«' dobi otrok imena po starših, temuč starši po otroku. Ako dobita zakonska otroka, ki mu je n. pr. ime Kato, se imenuje od tega dne oče Idami kato, t. j. Katov oče, a mati Imemikato, t. j. Katova mati. In ime vsakega prihodnjega otroka se privesi na koncu imena.
* Ameriško šolstvo. Iz poročila naučnega komisarja Zedinjenih držav za šolsko leto 1905./06. po vzamemo, da je obiskovalo vse javne in zasebne šole 18,434.847 učencev, t. j. za 274.372 več kakor prejšnje leto. Po šolah se to število razdeli: 17,231.178 na ljudske šole, 148.564 na vseučilišča in druge visoke šole, 9*24.399 na sred nje šole, 61.769 na strokovne šole in 68.937 na učiteljišča. Vrhu tega jo se obiskovalo 758.666 učencev Večerne, obrtne, reformne, indijanske šole in otroške vrtce. Šolsko premoženje je znašalo 783,128.140 dolarjev. Skupno se je izdalo 400 milijonov dolarjev za šolstvo, t. j. nad polovico vseh vladnih izdatkov. Od te vsote odpade 307,765.309 dolarjev za ljudsko šolstvo, a za vseučilišča in druge visoke šole 45 milijonov dolarjev. Število šolskih poslopij se je od leta 1870. podvojilo. Leta 1870. je namreč bilo 116.312, leta 1906. pa 257.729 poslopij. Šolsko premoženje se je v tej dobi pošesterilo. Izmed 622 visokih šol jih je bilo 158 le za moške, 335 za moške in ženske. Število moških slu šateljev je znašalo 97.738, ženskih pa 38.096. Za črnce je bilo leta 1906. 129 visokih šol. Nadalje je bilo v celi državi še 39 šol za slepce, 135 šol za mutce in 41 šol za duševno zaostale otroke.
v Profesorji matematike slove za trmaste in raztresene ljudi. Učeni matematik Tomaž Young je učil, da more mož doseči vse, kar hoče. Da to dokaže, je postal plesalec na vrvi. Fourier je tudi v vročem poletju sedel v zakurjeni sobi ter bil oblečen kakor na ledenem severu. Newton je bil tako raztresen, da si je prijel zrn ven sebe sedečo damo za prst ter si z njim natlačil pipo. Na vratih svoje sobe je napravil za svojo mačko veli ko luknjo, zraven pa še tri manjše luknje za mlade mačiće.
* Kako daleč pride kdo v eni sekundi? Polž preplazi v eni sekundi 0,0015 m, človek 1 m, plavač 1,10 m, vojak v maršu 1,33 m, lahek veter 2 m, konj v teku 4 m, konj v galopu 5,60 m, drsalec na ledu 8 m, oklopni ca 9,10 m, tovorni vlak 12 m, križar-ka 12,50 m, poštni parobrod 13 ni. torpedovka 15 m, velocinedist v diru 15,50 m, splašen konj 27 m, avtomobil 28 m, ekspresni vlak 32 m, zvok 337m, ciklon 540 m, krogla iz puške 700 m, krogla iz topa 900 m, svetlela 308.000 m, elektrika 440.000 m.
* Potratnost. V seji državnega sveta v Carigradu se je odigrala nedavno zelo zanimiva in značilna do-godba. Mlad državni svetnik, ki slovi bolj po raznih športnih nagonih ka kor pa po duševni odličnosti, je razpravljal o pomanjkljivi turški izobrazbi ter zahteval šolske reforme. Tedaj pa se vzdigne njegov sosed rekoč: »Prav lepo je, ljubi M.-beg, da govoriš o izobrazbi, toda kaj veš ti o temi Ali si sploh bil kdaj v šoli! Ne. In vkljub temu dobivaš na mesce 9000 K. Zakaj 1 Ker si efendija.« J V tem se je govornik obrnil do drugih članov državnega sveta, pri katerih je bila stvar isto taka, in končno j<' priznal prostodušno, da tudi sam ni nikoli hodil v šolo, vendar dobiva 2500 K mesečno, samo zato,  ker j*
ittinistrov sin. Ponudil se je, da sestavi imenik 150 mastno plačanih dostojanstvenikov, ki niso nikoli obiskovali šole, a imajo edino to zaslugo, sa so sinovi paš, ministrov itd. potem je samozavestno dostavil: >To je, kar je na Turškem potrebno za karijero, izobrazba je pod sedanjimi razmerami potrata.«
* Ali je solnee trdno telo? Dose-daj so znani rezultati glede tega vprašanja sledeči: Naša atmosfera je požrla toplo ozračje, da se moč ^elnčnih žarkov dviga od 5500 do 3S00 stop. Celzija. V solneu samem ima gorkota moči za 6590° C. Potemtakem je solnee v taki vročini, da bi moralo vsako telo pretvoriti takoj v žareči plin. Zato je videti na solnčni površini vedno množine takih razjarjenih plinov. Tudi jedro solnea je takšna materija.
Književnost
— »Znanstvena knjižnica«. Poroča se nam, da prične izhajati tekom aprila v založništvu »Omladine« znanstvena knjižnica v mesečnih zvezkih 4—5 pol. Program tega novega podjetja je vrlo zanimiv. Znanstvena knjižnica hoče po možnosti polniti veliko vrzel v slovenski literaturi s tem, da bode prinašala pregledna ali uvodna dela posebno iz polja filozofije, sociologije in politike. Izdajatelji so se postavili na stališče, da mora nuditi znanstvena knjižnica sicer širšim slojem slovenske inteligence pristopno in interesantno, a vendar skozinskoz strogo znanstveno vsebino. Zato so posegli predvsem po prevodih del znamenitih učenjakov drugih kulturnih narodov — po znanem češkem Laichter-jevem vzorcu. Kot prvo delo se nam obljublja slovečega češkega učenjaka prof. D r t i n e znamenito delo »Razvoj mišljenja evropskega ljudstva« (MvšlenkovV vvvoj evropske-lio lidstva) — delo, ki je ravno danes v časih mišljenskega preobrata posebno aktualno. O tej knjigi izpre-govorimo še posebej.
— Stališče odvetniških in notarskih uradnikov k zakonski predlogi o službenem razmerju trgovskih uslužbencev in zasebnih uradnikov. — To je naslov brošuri, ki jo je izdalo društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani. V brošuri so vsestransko utemeljeni ugovori proti tozadevnemu vladnemu načrtu, ki jih imajo odvetniški in notarski uradniki, a navedeni so tudi pozitivni nasveti, kako naj se načrt spremeni.
— Zemljiška knjiga. V založbi društva »Pravnik« je izšla brošura »Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kol-kovina in vpisnina«. Ta brošura je ponatis iz dr. Volčičevega zbornika »Zakoni o javnih knjigah« in velja 1 krono.
— Lovski zakon za Štajersko z
dodatkom. Priredil dr. Anton Božič, zagovornik v Celju. Založila zvezna trgovina v Celju. Cena 1 K 20 vin.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Tetefonsta in urzojaun
HOfOČDlI
Deželni zbor kranjski. Dunaj, 24. marca. Današnja uradna »AViener Zeitung« priobčuje cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor kranjski na dan 28. t. m. Obenem priobčuje imenovanje dvornega svetnika Frana Š u k 1 j e -ta za deželnega glavarja, Leopolda barona Lichtenberg - Jane-s c h i t z a pa za njegovega namestnika. Deželni zbor bo imel samo tri seje. Na dnevnem redu teh sej bo konstituiranje deželnega odbora in volitev ustavnega odseka, ki bo imel nalogo razpravljati o volilni reformi. Ta odsek bo v permanenci do meseca Junija, ko se deželni zbor snide na drugo zasedanje.
Veljavnost na zagrebški univerzi položenih izpitov. Dunaj, 24. marca. Naučni minister dr. Marchet je danes konferi-ral s hrvaškimi poslanci dr. I v č e -vičem, vitezom V u k o v i č e m in dr. Tresič - Pavičičem v zadevi veljavnosti na zagrebškem vseučilišču položenih pravnih in modro-slovnih izpitov v avstrijski državni polovici.
Posvetovanje čeških agrarnih po-slancev.
Praga, 24. marca. Poslanci češke j agrarne stranke so imeli danes tu konferenco, ki se je je udeležil tudi češki minister-rojak Prašek. Predmet Posvetovanje je bilo vprašanje, da-li naj češki agrarni poslanci še nadalje Podpirajo vlado barona Beeka. Cesarjevo zdravstveno stanje. Dunaj, 24. marca. Cesar je popolnoma okreval. Cil in krepak je se-daj bolj, kakor je bil pred boleznijo.
Vsi znaki prehlajenja so  izginili in tudi kašelj je popolnoma ponehal.
Grof Harrach na smrtni postelji. Dunaj, 24. marca. Bolezen znanega češkega rodoljuba Jana grofa H a r r a c h a se je tako nevarno shujšala, da je vsak trenotek pričakovati katastrofe.
Konference s klerikalnimi poslanci.
Dunaj, 24. marca. Ministrski predsednik baron B e c k je danes konferiral s klerikalnimi člani proračunskega odseka. Predmet konference je bilo vprašanje, kako bi se dala klerikalnim dijakom na vseučiliščih zagotoviti enakopravnost s svobodomiselnimi korporacijami. V isti stvari je B e c k imel tudi konferenco s štajerskim namestnikom grofom C 1 a r v - A 1 d r i n g e n.
Proračunski odsek. Dunaj, 24. marca. Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo o postavki »vseučilišča«. Govorili so poslanci Schmid, dr. Začek, d'Elvert in dr. Kramar. Dr. Začek je stavil resolucijo glede skorajšnje ustanovitve češkega vseučilišča na Morav-skem. v
Portugalski kralj zdrav. Dunaj, 24. marca. Član portugalskega poslaništva je kategorično izjavil, da so vse vesti, kakor da bi bilo treba kralju Manuelu amputirati roko, zlobno izmišljene. Kraljeva rana se je že popolnoma zacelila.
Dr. Srb izstopi iz češkega narodnega kluba.
Pravdi 24. marca. Poslanec dr. Srb, bivši praški župan, je na javnem shodu izjavil, da izstopi iz češkega   narodnega   kluba,   ker se ne
strinja s politiko klubovega načelnika dr. Krama i* a.
Revizija državnozborskega poslovnika na Ogrskem. Budimpešta, 24. marca. Danes je zbornica glasovala o predlogu poslanca Nagvja glede revizije poslovnika. Vsi spreminjevalni predlogi, naj se glasovanje odgodi, so bili odklonjeni. Pred glasovanjem je prišlo do ostrega konflikta med predsednikom Ju-sthom in disidenti, ki so kričali, da bodo pri specialni debati predlagali več kot 100 poimenskih glasovanj. Posl. Mezofv je kričal: »Mi bomo po stali izdajalci domovine in se bomo združili z narodnostnimi poslanci«, Farkashazv mu je sekundiral s kli cem: »Vsi postanemo socialisti«; dr. Lengvel je vpil: »To je nasilstvo, kakršnemu ni primere«. Zbornica je sprejela Nagvjev predlog s 168 proti 27 glasovom.
Poslano.*)
Na dopis z dne 7. t. m. kjer se je v »Slov. Narodu« povsem stvarno in mirno opisala predpustna veselica tukajšnjega »Sokola«, oglasil se je dne 11. marca dopisnik iz Domžal, ki v skrajno žaljivem tonu napada po-samne odbornike in društveni odbor.
Ker se je poslal dopis z dne 7. t. m. v »Slov. Narod« po naročilu odbo-rovem, zato je tudi zanj odgovoren odbor, ne pa kateri posameznik.
Štejemo si torej v dolžnost, podati naslednjo izjavo:
V zadevi kandidature dr. Vladi-mirja Ravniharja omenimo, da se naše mlado društvo ni hotelo siliti v ospredje, dokler niso v tem vprašanju zavzela svojega stališča starejša sokolska društva.
Da se je naš »Sokol« s svojo prireditvijo »blamiral«, je bilo rečeno, aa kar imamo verodostojno pričo; nikdar in nikjer pa nismo trdili, da je to govoril dopisnik, zato tudi odločno zavračamo očitanje laži.
Ako zahteva dopisnik, naj bi se pometle iz društvenega odbora smeti, mu povemo, da se je vršil pred nedavnim društveni ob^ni zbor. Tam je bil čas in kraj za to, da bi bil dopisnik x>ovzdignil svoj glas, naj se odstranijo morebitni nedostatki v društvu; gotovo bi bilo to častneje, ko bi bil takrat povedal svoje mnenje iz oči v oči, kakor da danes meče svoje strele na neljubi mu odbor.
Namigavanje, da se je nekdo na dvorišču blamiral, označujemo kot zlobno izmišljotino, na kateri tudi ni trohice resnice.
Pač ni lepo, če se skriva dopisnik pod krinko narodne naprednosti zagotavljajoč, da hoče našemu društvu koristiti, ko pa v dejanju kaže, da bi mu bilo najljubše, ako bi »Sokolu« v Domžalah čimpreje zapel mrtvaški zvon.
V nadaljno časniško ali gostilniško polemiko se društvo ne bode spuščalo, ker v zabavljanju prav rado prepušča dopisniku prvenstvo. Proti vsakovrstnemu žaljenju pa si bo vedel odbor, kakor tudi njega posamni člani poiskati primernega zadoščenja.
Odbor  telovadnega  društva »Sokol« v Domžalah, dne 19. marca 1908. Fran Ravnikar,       T. Petrovec,
t. č. starosta t. č. tajnik.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mnogoatranaka poraba. Gotovo ni dol macega zdravila, katero so da tako mnogo
stransko porabiti, nego „Molio-vo francoske žganje in sol", ki je takisto bolesti uteaa | joče, ako se namaže i njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Sivce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik. DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno HOLL-ov prepirat, zasnamovan z varnostno -naroka in podpisom 6 36-4
FRANC JOŽEFOVA
GRENKA VODA
i   o u. lici i a    nu i n u ti u
lOMUAJOČE SREDSTVO
Borzna poročila.
LJabl'anska
„Kreditna banka v LJubljani".
Uradni kuni dan. borze 24. marca 1008.
Poslano.
O kopališču  Krapinske Toplico na
Hrvaškem bo dajal brezplačna pojasnila kopali ki zdravnik dr. E. Mal 2 5" in 26 t m.
od 10. do 12. dopoldne v Ljubljani, v hotelu Union. 1055—1
Rnnooli       nareja apetit, nUgfloM       pospešuje pro-
Jempel-vrelec' ureja odvajanje.
Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter Laitntlf v Ljub jam.       812—*
Ljudje so se navadili misliti, da samo stroji in tehniške pridobitve morejo nameščati človeško delo. V veliki meri je to resnično, vendar pa ravno tako blago, ki se rabi v to, more ves način ravnanja preobraziti in prihraniti s tem delo. Minlosov pralni prašek na priliko, ki po drugih deželah že zavzemlje važno mesto med domačimi potrebščinami in ki ga izdeluje firma L. Minios na Dunaju L, Molkerbastei 3, pridobiva tudi na Avstrijskem korakoma večje vpoštevanje. Seveda je treba vpoštevati naravni odpor iz navade v vseh prizadetih krogih, toda pranje z Minlosovim pralnim praškom, torej brez mila in sode pa prihrani toliko časa, truda in denarja, da zavodi, resnično spretne gospodinje in perice same skrbe, da ga razširjajo.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Taio-clin Mtora
katera  okrep6u|6  laslSCe, odstranfoj« luske b preprečuje izpadanje las.
I ateltlenleA z iii*v<»doiM 1 krona.
Razpošilja se % obratno pošto ne manj kot dve steklenici
Zaloga vaoh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi šklh obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
¥ LJubljani, Rgsljeva cesta it. I
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
!vbil. mosta i 6 12
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda,
G. Dominik Lušin mL, tu, nabral ob priliki godovanja g. hišne majke Gabrijele Zupančičeve ter njene cenjene hčerke g. Jelice Šimenc po incijativi g. Fr. Zupančiča 8 08 K.
— G. Al. Vodnik, tu, 10 K, mesto venca na krsto gospe M. Rovšek. — G. Rozi Seliškar, nabrala v veseli družbi pri g. Rusu 1*70 K.
— G. Ana Trstenjak, učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu nabrala v veseli družbi 2 K. — G. Davorin Vrinšek, trg. in gostil, na Rečici pri Bledu 258 K, katere so darovali gostje v gostilni g. I. Zrimca na Bledu z geslom: »Vse za narod!« — G. Mara Kral v Grahovem pri Cerknici 1007 K, katere je nabrala v veseli družbi pri g. nadučitelju H. Likarju dne 22. marca 1908 za prodane poljube. — SI. tvrdka Jos. Vidmar, dežnikar, tu, 5 K, mesto venca na krsto g. Marije Rovškove. — Skupaj 3943 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Za bolnega fotografa g. Kotarja. G. Dominik Lušin, mL tu, nabral ob priliki godovanja g. hišne majke Gabrijele Zupančičeve ter njene cenjene hčerke g. Jelice Šimenc po incijativi g. M. Gherbaza 20 K, od katerih je si. »Izobraževalno društvo< za vodmatski okraj podarilo za njega nabrani znesek 2 26 K.   —  Srčna Vam hvala!
Za učiteljski konvikt si. tvrdka
Jos. Vidmar, dežnikar, tu, 5 K, mesto venca na krsto g. M. Rovškove.
Slovenci m Slovenke! Ne zUDIte dražbe so, Cirila m Metoda 1
Zahvala.
Slavna tukajšnja posojilnica in hranilnica je blagovolila tukajšnji šolski mladini podariti 25 kron, za kateri dar se podpisani v imenu šolske mladine najprisrčneje zahvaljuje.
Šolsko vodstvo v Domžalah.
Krlatlj Enoje Imam, vodja šole.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 20. marca: Helena Marinč, kajžar-jeva hči. 22 let. Radeckega cesta 11.
Dne 22. marca: Marija Šerik, branjevka. 78 let. Florjanske ulice 17. — Fran Avbar, črevljarjev sin. 2 in pol leta. Streliške ul. 15.
— Matija Trink, delavčev sin. 20 let. Radeckega cesta ll. — Ivana Alojzija Mehi, usmiljenka. 72 let. Poljanska cesta 32.
Dne 23. marca: Marija Rovšek, fotografova žena. 27 let. Kolodvorske ulice 32. ▼ daialnl bolnici: Dne 19. marca: Ivan Pregelj, dijak. 17 1.
Meteorologijo poročno,
Vttln* nad morjem 106.  Srednji arncnl tlak 7»6» mm
| marca j	opaio-.vanja	Stanje baro metra	i? n	Vetrovi	Robe
23.	9. xv.	734-7	3 7 sr. jvzhod		obladao
24	7. zj.	7358	0-8	brezvetr.	jasno
»	2. pop.	734-9	8*9	sr. jug	pol. obl.
-   Naložben! papirji. ,
■*t <
4*27« majska renta. . % • tt'U srebrna renta . . • 4°/0 avstr. kronska renta . . 4«/0 „ zlata „ . . 4°/0 ogrska kronska renta . 4»/0 . zlata „ . 4#/a posojilo dež. Kranjske 47,°/o posojilo mesta Spljet 41/«°/o      » w Zadar
41/,°/o bos.-herc. železniško posojilo 1901 .  . . 4*/0 češka dež. banka k. o.
4*1, „ „. n Ž o-
4*/a°/0 zast. pisma gal dež. hipotečne banke  . .
4Va7o  Pešt  kom'   k- z
10' pr.....
zast. pisma Inneist.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr, lokalnih železnic d. dr. . . . obi. ceske ind. butike
Ji 0/ *     i i
±i 0/'
0
/s 'o
Dena-r
97 50 99 65 97 75
116 55 93 55
11185 97 75
10010 99 10
9870 9950 97 95
* 9
9950
Blago
97 70 99 85
97 95 116 75
93 75 112 05
98 75 101-10 10010
99 70 100 50
9815
10050
4«,V 4*/
pri«    lok. žeiez. Trst-
ih c reč ......
r , prior, dolenjskih žel. . 3'',. prior. juž. žel. kup. 'tVj \• .:■   avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke od 1. UiCO1/,  .   . . od 1. \t>64 .   .   . .
n tizske.......
zem. kred. 1. emisije
■    -   •  \ r
ogrske b:p. banke . srbske a frs. 100*—
r lUTS.-tč......
f. . srečke . . .
;v<-.>*e m . • •
faOrrC&šfi „ . . .
Kr-iV-. v-.^e w . . .
^Mhr.ske n . . -
... rdkriža „ . . .
.    .     » »    » . • •
Rttd<<:fcve n . . •
e*eztirce.....
• 2^!;;z;i-ce .... vr&fce barčne deln.. : *d.cne banke    . .
*»tsfce     „     . .
..- v Mostu (Bnix) : moifan   .  .  . .
Le-, i-.d. dr.    .   . .
/     piem. druzhe .
ne rpvr. družbe -. i d*i>i ::e družbe
102 75 103 75
* v. . e
k v
e.
Srednja včerajšnja temperatura 4*3" mm, norm. 50' mm. Padavina v 24 urah 00 mm.
M.    '-C wil v
\1 fr*;A;   . .
3 » veriigns. v.v'.z   . . . bankovci
98 50
9825
99 25
98 50 99-75
99.90 9875 297 25 9910
15060 26175 149 — 272-75 270 247 50 101 — 188 70 21 35 451 50 111-116— 6350 50 60 28-10 68-110-504-
14275 674
1719 — 643 25 772 -240 — 73150 67750
2694-
99-50
99 25 100-25
9950 100 75
99 75 29925 10010
15460 265 75 153-278 75 276 — 253 50 107 — 189 70 23 35 46150
122 — 69 50 5460 3010 72 —
514-
143 75
675 — 1729 — 644 25 773*— 243 — 732 — 678 50 2704 — 565 50 566 50 274-; 278-556—i 562— 167*—I 170*-
11*35; 1138
19 07: 19 10
23 48 2354
24— 2406
117*70! 117 90
95*70: Sr5 90
2 50; 2 51
4 84! 5—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 24  marca 1908. Termin
Pšenica za april  .  .   .   .   za 50 kg K 11*76
Pšenica za oktober .  .   .   za 50 kg K 9 87
Rž       za april  .   .   .   .   za 50 kg K 1054
Koruza za maj 1908   .   .   za 50 kg K t -68
Oves     za april .  ,  .  .  za 50 kg K 7*65
Efektiv.
5 v višje.
Lep frn pes
za   stražo   ali   za  Šport,   6 mesecev
star, se proda ▼ Kolodvorskih ulicah fttev. 7. 1069
TrpvsH
23 let star, vojaščine prost, izurjen v špecerijski stroki, želi službe v
mestu ali na deželi.
Naslov pove upravništvo Naroda".
,Slov.
1035 -2
poročilo no —
vsakovrstne
mm
revije strokovne liste zabavne liste a     Ilustrirane liste w        humoristične liste
modne liste
ruska, ieike, poI|ike, srbska, francoske, angleška, italijanske
nemške itd. prevzema
Narodna Injiaroa
Jurčičev trg štev, 3.
*3
0   0   0   0   0   0 0
Plotz-Agent
Gosto jajca
za valjenje
so naprodaj pri Fr. Hlzjanu v Sp Šiški fttev. 130. 1065-i
Prodajalec
manufakturne stroke za Ljubljano in okolico dobi takoj
dober zaslužek
v tovarni pletenin in tkanin Dragotina Hribarja v LJubljani. 1062—2
Učenca-
in Z pomočnika
sprejme takoj Ivan Tursič, sobni slikar v Cerknici pri Rakeku
Hiša it. 15
na Zaloški cesti se is proste roke
proda ali da v najem s kavarnl-pko In gostilniftko opravo vred.
Pogoji zelo ugodni.
Več pove lastnik na Kongresnem trgu fttev. 1. 1C64-1
Kontorist
z večletno prakso ter v vseh pisarniških poslih izurjen, želi preme niti SluibO. . 1070
Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda".
^aflsmsiB^BmB^BaB^BVBiBnBmBmevBm*'-
Naznanilo.
Na prihodnjem semnju v Ljubljani
dne 1. aprila 1908
se bo prodajal po ugodni coni
16 pesti visok, 6 let star, svetlorjav
toflj-Fignri
z gigom ter enako konjsko opravo
vred. 1071—1
Blnsnjne, _
proti požaru in vlomu, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22.       34*4—; 2
Proda se lepo
posestvo
s hišo, velikim hlevom in gozdom,
pet minut oddaljeno od prijaznega
trga na Spodnjem Štajerskem po ugodni ceni 1068—1
Ponudbe na naslov: „Ugodna kupčija11! poste restante, Sv. Jurij ob južni železnici.
Izšla je povest V
trnje do $rcec.
::   spisal M. Senčar   ::   :: ::
Izhajajoč v podlistku „ Slovenskega Naroda" je ta povest vzbujala največje zanimanje zaradi svojega nad vse interesantnega dejanja. Snov te povesti je zajeta is resničnega iivljenja, povest je spisana po resničnem dogodku in sicer tako, da Človek ne more knjige deti iz rok. dokler je ni ::   ::   ::   :: preiital. ::   ::   :; ::
Cena E 120, s pošto 20 v. već« ::   ::   ::   Dobiva se v   ::   :: ::
.NARODIH KNJIGARN'
:: Jurčičev trg st 3.
^208
Uče se
soba s kuhinjo
s« majev termin.
Ponudbe na uprav. „Slovenskoga Narodau pod ,,mal" 1023—1
mlajši, se sprejme. Plaća po dogovoru.
JOŽEF KINN 982-8
sedlar rr
Sprejme ae
1066—1
star 15—18 let, zmožen slovenskega jezika in ki ima veselje do mes. obrti.
Jožef Gerbec v Metliki.
Jfaprodaj je
veiin hišo
na najboljšem prostoru (križišče treh okrajnih cest) na Spodnjem Štajerskem. V hiši je dobro prospevajoča trgovina z mešanim blagom, trafika, gostilna z žganjetočem, kjer se ustavljajo vozniki, brez konkurence. V hiši je tudi c. kr. pošta, ki jo lahko dobi inteligenten kupec; na leto nese 1200 kron čistega. — Dopisi pod „lepa prilika" na upravništvo »Slov. Naroda*. 1027—i
i
■vvv
/W*^i i*iVi        i-"y>       r.~.~> r»~»^
reglitrovaoo zadruga z omejenim -Jamstvom.-
rr*>-> .....r*v*>-i i, <vyi     rinri     rr-i-i     i—r—■     rw>     nnri     ,rv¥"i r^*»~i
Trsousko-obrtnn zadruga o UubUnn!
Zadružni prostori: Sodnijske ulice štev. 3, y hiši dr. Plrca:
sprejemat vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge . Ealiomptlra trgovske menice.
do dne dviga po 4%°/0; rentni davek plača zadruga sama. j Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na Sprejemal vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka I
čekovno knjižico.
vsa tu- in inozemska tržišča. : Iz daj t* nakaznice.
1052—t
Daje |MiMoJ»ias proti menici oziroma zadolžnici, na vred- I
nostne papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne I Vsa pojaanila se dobilo bodisi uatmeno sli pismeno v
terjatve, na hipoteke.
zadružni pisarni.
Dovoljuje posojilo proti mesečnemu, oziroma četrtletnemu odplačevanju pod zelo ugodnimi pogoji.
Uradne ure vsak d it d dopoldan od O. do 19. ure, popoldan od 3. do a>. ure
rrr (*•<-■■*-
Sprejme ae v stalno službo v LJubljani
blagajnicarka
Ozira se samo na starejše moči, ki so v enaki lastnosti že službovale.
Pismene ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 1031—2
Lepo posestvo
v dobro obiskovanem farnem kraju na Kranjskem, blizu železnice, lepa donosna posest, ae preda pod jako ugodnimi pogoji. Pripravno za trgovca, mesarja, gostilničarja, trgovoa z vinom, zalogo piva. 847—6
Vprašanja pod „Zlata J upravništvo „S1. Nar.tt
•i
na
Tiuli zaton
(z dne 12. aprila 1907.)
I važen za vsakega vnotržca
je izšel v slovenskem jeziku in se dobiva v
Jarodn knjisarni"
sovražniki.
Lahko umevna razlaga o roditeljih nalezljivih bolezni
Spisal Rado Murnik.
Cena 60 v., s poito 70 v.
Ta poučna razprava se bere JJJ kakor kaka povest. Vsaka hiša bi morala imeti to knjižico, W da spozna najhujše sovražnike Človeškega zdravja. *j»
[Zajamčeno nepremočijivo mazilo za usnje
HEVEAX! i
dela usnje mehko, trdno in zajamčeno nepremočljivo. Pločevinasta škatlja s čopičem stane 3 K, 10 Škatelj 25 K. |ST Bfa strokovnih razstavah samo najviiie odlike. "Vsi
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
v ljuhljanl, Helenbarfave ullee h te v. 4.
Vabilo
na
VIII. redni občni zbor
Glavne posojilnice
registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani
ki se vrši
v sredo, dne 1. aprila 1908 ob Z. uri popoldne
v uradnih prostorih na Kongresnem trgu 15.
DNEVNI BED:
1. Poročilo predsednika. 4. Razdelitev čistega dobička.
2. Poročilo tajnika. 5. Čitanje revizijskega poročila.
3. Poročilo računskih preglednikov.      6. Raznoterosti.
Upravni svet.
aktiva
Blagajna . . . Posojila . . . . Naložen denar . Inventar • . . • Prehodne obresti Prehodno   .  . .
Skupaj .
29.305J76 3,469.917 71 113254 92
1.961 17.741 7.659
90 47 14
3,639.840 90
Zadružni deleži . Hranilne vloge . Reeskompt . . . Glavna rezerva . Specijalna rezerva Penzijski zaklad. Prehodne obresti Prehodna pasiva Čisti dobiček . .
Skupaj
K
16485 -3,165.025 01 324.799 25 52.83222 27.47243 667810 4471 29 7 499 80 34377 80
3,639.84090
V Ljubljani, dne 23. maroa 1908.
Matija
predsednik.
1. r.
1067
Lr.
Knjigovodja
obenem izurjen slovenski in nemški
korespondent, ae sprejme a 1 ma|-
nikom. Preduost imajo oni, kateri so italijanščine popolnoma vešči.   959 B Tozadevne    ponudbe sprejema Jan. Popovjčf Cerknica pri Rakeku
Iinrjene
1017-2
šivilje
se sprejmejo takoj
za stalno.
Bavnotam
se sprejmejo
_učenke.
Angela Stich
ilvilja, škofove ulice It b), parter.
SUKNA
In modno 1047-2 blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico za sukno
v Humpolcu
na Češkem. Tvorniške cene.     Vzorci Iranko.
1
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
▼ bSb—13
Soriškem vinotoču
X_d\a."b2Jeun.a.
Stari trg 13.
jJZa obrtne | | zadruge. |
&|       Obrtne zadruge, ki morajo ki Djj svoja pravila premeniti in jih rj&l JI spraviti v soglasje z  novim IV Jv obrtnim  redom, dobivajo  od g yi ministrstva prirejena iS?
R vzorna jgj
^ pravila za obrtne zadruge ^
D? (Izvod 50 ▼ ,« posto 15 r. Tel.) %j H in B
Dj vzorna,
% pravila«. pomočDiške zbore |
fejj (isvod 20 v.f s poito 15 v. vol.) rjdj
i t Jarođni bijisami'
v Ljubljani. -
Lep glinftki dolomitni
za posipanje vrtov in dvorišč
se dobiva pri h Zupančiču, gost. na Martinovi cesti 61. 15. 885-3
Razglednice
umetniške/
10
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
j u
Jurto trs tt. 3.
Bri vnic a
dobro idoča na glavnem prometu v Ljubljani se pod ugodnimi pogoji proda. 1050-2
Kje, pove uprav. „81ov. Nar.41
Deček
poštenih staršev, s primerno Šolsko izobrazbo, vešč tudi nemškega jezika
ae sprejme pod ugodnimi pogoji v
trgovino s mešanim blagom Ivana Auer v Tržiču (Gorenjsko). 979-2
Sprejmem dobro izurjenega
ne izpod 23 let starega, pod dobrimi pogoji v trajno aluibovanje. Vstop okoli 1 maja 1.1. Ponudbe prosim odposlati na Fran Brovet, Cabar via Rakek na HrvaŠkem. 978-2
licem
965-5
gostilno
v najem ali v zakup .\
najrajše na Spodnjem Štajerskem ali Dolenjskem.
Ponudbe pod „Spreten gostilničar" na uprav. „Slov. Naroda4*.
21
Hotel pri Zlatem jelenu
v Gorici
1006—8
v sredi mesta, obstoječ iz 40 sob, restavracije, vrta in dveh salonov
se odda s 1. majem t. I. za stalno v najem.
Reflektantje naj pošljejo svoje ponudbe Trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici
Zadnji teden.
Loterija za ogrevalne sobe
1500 dobilkoi efrktUne vrednosti 14 55.000.
Prvi trije »lavni dobitki 14 30.000, 5000, lOOO, se na do-
bitnikovo zahtevo po odbitku 10 odstotkovJn postavnega dobitvenega davka Izplačalo v gotovem denarjn.
Srečke po 1 K se dobivajo po vseh'trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni Dunaj L, Spiegelgasse 15. 347 —7
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR st 2. Povzroča, da postane!o lasje dolgi in gosti, odstranfa praha} In vsako koino bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalu i e in pri-znalnio Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 h, lončka 5 B. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
14
PETER JURISIC
II 3963
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
se bo zaradi pomanjkanja prostora in ker vsak dan dospe sveže blago, že sedaj za lastno ceno prodajala najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. :: ::
fcO. BERHAT0U1Č, Ljubljano, Mestni tri Mhl 5.^
Jako
■ ■
467—S
smo s zadnjič poslanimi makaroni, piše pri zopetnem naročilu «0skrbništvo ljubljansko knezoSkofij skih graščin" Prvi kran|akl oooooooo tvornici testenin oooooooo
Žnidoržii t Oaltnčič v 31. Bistrici.
0219293^7998
28
3
01197
Pravi, pristni
rinovec, borovttlčar in sltvovko
DOšlUa po najnižji ceni in v vsaki množini
M. LAVRENČIČ
anjarna in destilsrna v Spodnji Šiški pri Ljubljani 903-3
Af*^ a+M M■ Projekti in izvršitev pri domači
W UUDVIIU I specialni tvrdki
^*^ ^*^ (tehn. zved. mnenja ob poveritvi
kanalizacije, kopallfte naprave     ***** ».»to-p
ove ona Jtev. I.
inženir-Mdrotekt i 3604— 48
~~ k, LJubljana
Bnoinvi: Lacbnlh-UubUimB.
	-SLAVIJ H"	Zavtr^a p««a«ie« sa p»«a«caakM pnO -,..»,imim  š*r*4saw p« Mpaiejai mdt ^ic.jur cmOzJ« tatoaf  ki mfr, al Utira  aajlitja  ztavza. Mar puataji.
i Sprtima   zavarovanja eWsaWe* Mk»-1 U*"^)* M« naJro«ovTstaejea k«azeiz*sejz4i I ped tak« *godzJtni poboji,   k* mm+fM G draffa  aavarovalntca   Zlasti >»   if«tu 1 aavarevaaje   aa   ea*ivet>e ki  aesa z ■■njamj^enai m vplaML	ee w 14 a p ^ a aa* » »* -  -  -  -  vzajemne livirtfaliia lt¥ki v Prtf«.  -  -  - -Haa. eaa4i: SS^4ft.074»7t K. Japiieaai ■■aHiaaan ki kap**** 11,93«.999-79 K. Pm wivmmi J^Lta^     ■*^7^Tmk^ T* ******	
		D^ve^paja  ta  iurtiajB   eaeaeata laaaaa«
		l_utaua "^MnazJT
		
Oes. kr. avstrijska    ffr    državne Železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1 oktobra 1907. leta
Mhed £s MaMfaat) i«*- **Lt
zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, ' Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. ž., Trst, ckr.drž. žel.. Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. „ •07 zjutraj.   Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. -OO  prodpoldno.   Osebni  vlak v smeri: jesenice. Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Prago, a
:-40 prod pola n o Osebni vlak v amen: Jesenice, Trbiž, Beljak iuž žel., Gorico drž. žeL, Trs dr*, žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-05 popoldne. Osebni viak v smeri: Grosuplje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje. ?.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. zet., Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga. -;0 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfov o, Straža-Toplice, Kočevje, se zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
:-&6 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Seljak, juž. žel, Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez -odrožčico).
Odaoa tz Ltobllaae dri. kolodvori
28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. i'C-5 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 'j-iO zvečer. Osebni vlak v Kamnik k> so ponoči   Osebni vlak v Kamnik. (Samt
seaed w L|«ai|aM laz. zaLi
e-ea zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka jul
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo
Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. ii-i5 predpoldne.   Osebni vlak   iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc In Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2- 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Straže Topile, Rudoliovega, Grosuplja.
4-se popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel., Trbižs Celovca, Beljaka (čes Podrožčico) Gorice drž. žel- Trsu drl že! Jesenic
3- 50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic
8.37 tteoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplu, rt ado 1 levega, Grosuplja.
8- 45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel Jesenic
iroo ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu drž. zel. Gorice drž. žel., Jesenic
Donod v LSubll&no dri. kolodvori
s-46 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika. (O-oo predpoldne. Osebni vlak iz Kamnik* o-'O iveOer. Osebni vlak iz Kamnika.
9- 09 poneOi. Osebni vlak iz Kamnika. (S*«* ob nedeljah in praznikih meseca oktobra..
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
h nedeljah in praznikih v oktobru.)
G kr, ;-3v*ataijstva državnih želesnic v frsta
No I 164/8/4
Prostovoljna javna dražba.
Vsled dovolitve o. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani se bode prodalo
dne 26. marca 1908 ob desetih dopoldne
nišami aieksanaro Badovernika, c. kr. notarja kot sod. komisarja v Ljubljani
gospe Frančiški Lefean v Ljubljani lastno posestvo pod vi. št. 237 kat. obž.
Petrsko   predmestje  I. del, obstoječe iz njive pare. ŠteV. 316.
Vakliona cena: 6872 K.  Kot vadij je položiti znesek 700 K v roke sodnega komisarja.
Prodajalka si pridrži pravico, v teku 3 dni najvišji ponudek odobriti ali odkloniti.
Na posestvu vkDJiženim  upnikom so  pridržane njih zastavne pravice brez ozira na izknpilo.
NatanČneji draž beni pogoji se morejo v pogledovati v pisarni podpisanega sodnega komisarja.
V Ljubljani, dne 21. marca 1908.
Aleksander Hudovernik
1038—s c. kr. notar kot sodni komisar.
Priznana kot največja in najcenejša konfekcijska trgo -= vina je
1037—*
Od Izvirnega angleškega blaga dobavljenega e* line H 0 Porter * Ko Londonu, ae narotfla po amoti naj! ineje iz vrenjeje »• Đuaja.
P«*»I.J»t»e mm po*IIJsU*»   Is ven a^vikijMe brn poštne*« i>s>vs*tja*
Gostilna
v Narodnem Doma v Celja
BO Odda 8 1» {unileni pod ugodnimi
pogoji v   afeam.     995-s
Natančnejši pogoji se izvedo pri Posojilnici V Celju, katera sprejema tudi ponndbe do 10. aprila 1908.
NIGRIN
na|bol|še mazilo za čevlje
daje najlepši b'esk in ohranja usnje stanovitno. I^ti MtaJKK lW je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—4
l MaerodaJ povsod. -
St.FernOlendt, Dunaj, i in kr dvor. dobavitelj
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavai katalog z okoli 30 slikami vsakovrstnih nisljastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst sol idu ih ilatnia in srebrom, glasbil, nsnjatega blaga, kadilnih priprav po Izvlrnlli tvor-ni Mitih cenah.
Nikljastaremontoarka K   3'— Sistem Roskopf patentna ura.....„  4 —
Švicarska orig. siat. Roskopt patent    .   . „   5' — %M/\1 \\  Registrirana „Adler \^\\% Koskopf* nik^aata re-j^J""^!!« montoarka na sidro . „ 7*— j^V-^! f Gol dinasta remontoar.
mi &JmjM „Luna" dvojni pokrov „ 0*50 Pa   ^M/jg  Srebrna remontoarka Š$ r\ )M/jf   ,Gloria( kolesje, prosto ,.   8 40 >   if        Srebrnn remontoarka
dvojni pokrov .  .  . „ 11*15 Srebrna oklopna verižica z obročkom na vzmet 15 g težka   ...       .  . „   2 80 Ros. tala r.iklj. cil. romont. ura, kolesje
Luna, dvojni pokrov......„10*50
Budilka ... .......rt 2-90
Kuhinjska ura    .  •  »  .  «  t  .     », 3 Schwarzwaldska ura 2*80
Ura s kukavico........8*50
Za vsako aro Sletno pismeno jamstvo.
Brez rizika. Zatneaa dovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornica za nre v MOStU mM an ■dLOaaa*4atal« c, in kr, dvomi uuo -i vit«.-j j f Mesta »t 055 (Češko). 6 24
Delavski redi
z a
opebornice
je ravnokar izšel v založbi
NARODNE KNJIGARNE
v l^ju*>ljani.
Sestavljen je točno po določbah veljavnih zakonov in v smisla tozadevnih navodil ministrstva. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah.
Cena 50     a pošto 60 v.
Kurama
MERKUR
vsako
sredo, soboto in nedeljo
oso noč odprto.
Slaven, Slaven, Slaven, Slaven,
ker dava prteoino.
242 19
vaed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina. ker ne  dobi  prtenina  po pranju  prav nikakega
po pranju duha
ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo
časa.
2 °
Dobiva ae v trgovinah z drogerijami, a kolonijalnim blagom in - z milom.--
na debelo pri L Mimo s, Dunaj i., NOikeimstei i
. Narodna knjigama
I v £jubljani, Jurčičev trg Stev* 3 |
Lpriporoča naslednja dela: 0*0*00*0
> 9999 toeoooo aiofoeooioe i o i eoeo »e<_. ... „ .
10. Cankar: Ale! iz nazora.
Ta povest iz narodnega življenja je vele-zanimiva in spada med najbolša dela tega pisatelja. BroS. K 15 J, vez. K 2*60;
I po poŠti 20 v več. j
\ iuon Lah: uaHka kronika.
{Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer  iz   dobe turških vojsk, kmetskih
I vstaj, reformacije in renesanee. Broš. v K 17U. vez. K r70, po posti 2  v več.
0E*?**ar«a' ^-^^^(^^^<*^s4^^m
Josip Jurčič: Zbrani spisi.
V 11 zvezkih so zbra-i najlepši romani ia povesti tega znamenitega pisatelja, ki se te b svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brat z. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec Grad Rojinj KloStrski iolnir. 5 Hči mestnega so&dika. Nemški valpet. Sin kmečkega cesarja i. dr. <s> Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7 Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 11. Tugomer. Veronika Deseniskz i dr Vsak zvezek velja broširan K »'JO, vezan 2 K, po poŠti 20 v već.
m m
1 Dr. Jos. UoSnJak: Zbrani dramatični hi pripovedni spisi.
11. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Bros. 1 K, po pošti 20 vin. več. III, Lepa Vida, drama v petih dejanjih. 1
Broš. t K, po pošti 20 v več. }
Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen Q
pripovedovalec, marveč tudi eden oaj. I
boljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri I
Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli v
aa odru najlepše uspebe. Ves čisti dobiček a
je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. J
Drosotln Jesenko-Doksoo:
uufuVJiU     <il*03u *I     uux->: da
mL
V najlepši moški dobi umrli Jesenko Je bil veleaadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki aaee ni delal reklame Njegov« pesmi, priobčene v raznih listih, so vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile izdane ia je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini« ki jo je zapustil Jesenko. Vea. izvod velja t K, s pošto 10 v več.
Uuiiajanskl Zvon. !
Tega prvega in naiodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti se naslednje letnike: 190lt 190*, l9 3, 1904.
1 m, 1906 in 1907. Vsak letnik vejja broširan K 9$),
su^^-3ir^fc^-?i>fr^
i Fr.Lioič: Strahovalei dveh kron.
A Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo.
2 zvezka. BroŠ. oba 8 K, po posti 40 v več.
Roman is ljubljanskega gledališkega življenja v po lpr t tekle m času   Broš. 80 v, po pošti 20 v veČ.
ato<v^'rv*fcsf's^?,*-a>*^^
i
H. Klrchstelger: Pod spo-vednlm pečatom.
Ta roman iz dunovskega življenja odkriva skrivnosti iz iapnišČ in duhovskegz stanu sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po pošti 4« v več. «^t^^3^$^^C4^
Zbirka znamenitih povesti. i
= itirt roške slike. = )
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta kojiiica obsega štiri svetovnoslavntk I povestie, ki so jih spisali Oorkij, Cehov u Turgenjev.
Hovl obrtni red.
Slov. i»dnji». 1 K, po poiti 1 K 10 t.
Novi vinski zakon,
ki ga  mora  imeti nabitega v svejsk prostorih vsak gostilničar, vsak ka var nar, vsak vinotriec ia vsak vinogradnik. Cena 70 v, s pošto 80 v.
Uzorna pravila
za obrtne zadruge. Cena 5» v, s pošto 6J v.
Uzorna pravila
sa pomočniške zbere. Cena 80 v, s pošto 40 v.
\
C7
s veto vnos Lavni
298 HI
BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILAHt]
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČIOA NA SVETU!
Noutrplj'va v vsaki družini! Dobiva se v Ljublja i pri: J. Buzzo liniju; Anton Stacuiu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
?ozor! Čitaj! pozor!
Pa kraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče prfdarvo pri boleznih v želodca in crevih, osobito se priporočajo - pri zaprtju in nerednem odvsjaojn - pehanju, - kongest|)i - pomanjkanju teka, krčih itd NedoseŽDo sredstvo za vzdriavanje dobrega prebavanja.
UeJuianje lurslno, us,^h »^uren. Ona Je z« tO Mcklratl« ■oz» Irsnko nas * suito pošlo |»o i>oyz*iJii, ali ee se pošlje naprej«   M»nj kot 1* steklenic se ne pošitfa. Prosiao. da se naroča naravi ost od:
denar
8963   14 II
Pli ii-ičlAo lekarnarja v Pakracu at 2OS ■ «JUrrSIUa9 (Slavonija).
Velikanska pesa
899-3
ameriški zgodnji   grah, ameriški  oves   WiIlkomm, Jeruialemski ječmen, rusko laneno seme Iz Rlge, centne buče, vsake vrste detelj no, travno in zelenjadno seme. zanesljivo kalji vo
Petru Lassniku v Ljubljani
lasproil
fGričar&Mejač
2*
a*i*t
f
= Ljubljana =
Prešernove ulice št. 9.
7
v
3STći3TrlSj- sadovi
so dosegljivi
jedilna mast
se nedosegljiva
po dobrem oks.su In stanovitnosti, nizki ceni in slashiostt* — 902-1
ŽELEZNATO VINO
lekarnarja
Gabrijela Piccoli #
v CJnbljani
c. in kr dvorni z&lagatel j in papežev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi ŽelOSOV preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, aa pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam, bledičnim
in slabotnim otrokom. Ena pollitrska stekl. K 2'—. Poštni zavoj s 3 stekl. K 6"60 franko zaboj in poštnina.
MF~ Karočtia te točno ti-vrie proti povzetju.
HS Vnnfifnfl zdravstveni svetnik in UL flUpriVU mestni fizik v Ljubljani je zapisoval okrevajo6im in malokrvnim vedno z najboljšim uspehom ieleinatO vino lekarnarja Plccolija v Ljnblianl.
n» #< f tOPAOP c* kr' okrajni zdravnik Ul« J. ijlbijfIZi v Ljubljani, je v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih t najboljšim uspehom uporabljal teleznato vino lekarnarja Plccolija v LJubljani.
l\f I FfirllOP štabni zdravnik v Gorici Uit Lt zlllUvf zapisoval je osebam, ki ki so že delj časa bile nervozne, ielzzaato vino lekarnarja Plccolija V Ljubljani in
sicer vedno z najboljšim uspehom.
IlF P ilDlOOF Praktični zdravnik v Ljutit* t • UCI3CI bljani, dosegel je z ielOS-natim visom lekarnarja Flooolljs v Lfv-
bljanl izvrstne uspehe. 1*43— 42
Dr. DefrancescM jss&fiiSE
Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z uspehom soleznetofa vlaa lek. ——
y Ljubljani zelo zadovoljen.
Najboljši
In najmodernejši
KLOBUKI
vseh vrat v najbogatejši Izberi po gL 1-10
In vise v LJubljani pri
Klobuki ss spreletvajo v popravo.
WWS» V 988—3
niSO z vrtom
v mestu, Se m- goČe % gostilno ter majhnim gospodarskim poaloplem,
vse v dobrem stanju, se teli kupiti.
Ponudbe na upravnistvo „Slovenskoga Naroda" pod „J.
11
Najboljše
srajce
bsls in barvaste, sa gospodo —   so s znamko „labud11 —
9
izdelane v lastni šivalnici. ■■•
Priporoča jih 934—3
Anton Šare
Sv. Petra cesta it 8 v LJnbliani.
kj Tiskovine |
za frr
odvetnike K in notarje
ima v zalogi
i .Narodna knjigarna' |
o v.
Tro&kovniki a    . . .
fjl Pooblastila za civilno in Q^ kazensko zastopstvo a .
Notarski akti na na-
fj  vadnem kancelijskem
i
[TjJ Papirja »
o v. p
> papirju  a    ...      .  . o v. na   finem dokumentnem
.   .    15 v.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime 81 ROSI spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, ticr nasiti »Kalnih nt rojev ste dajemo preprodajalcem, anipnii Jih nami predajamo občinstvu ni->nost. 1026-8
SINGER Co. e
delniško dražba za iivalne stroje.
Podružnica:
Kočevje, Ginom tn M.
PATENT
vsebin   *m«Bdfc«lsa  lxp^«lu|e  la*   1 1 <£*<*»»
99. 6ELBHAUS 4377-14
Inientr in snpriseieni patentni posrednik na Dunaju
VIL Siebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu uradu.
Opozarjam
da sem v svoji parni pralnici in s^tlolikalnici uvedel popolno
nov sistem* prevzame se neoprano perilo in se izdeluje kakor
bi bilo novo. — Prevzemajo se srajce, ovratniki, bluje. zastori
in tudi drugo fino perilo- 91 a 6
Za točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim 3 a mnogobrojno udeležbo
S[nton Sarc
svetlolikalnica, kolodvorske ulice št- 8.
Gospicam se daje v svetlolikanju pouk- Vajmke se sprejmejo
za trpe io žpojetoče.
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, mala ge, Lacrimae Chrtsti finega j a majskega ruma, pristne sllvovke, brLnjevca, troplnjevca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675 16
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci.
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3.
A. KUNC
Ljubljana, Dvorski trg 3
fnmam ofjrlsm Židovskih malic*).
Strokovnjaška
postrežba z iz-bornimi izdelki po nizkih cenah.
Velika in moderna
zaloga obleta
za gospode« dečke in otroke, g O O
Cere so stalne in označene na vsakem :: :: predmetu
8 8 6
			■	
	B53S3 JSSSSS	:. /. NaroČilo do meri točno In priznano dobro..'. .*.		SSSS3 SSS53
				
Crgovina ustanovljena leta 1852.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoslemlek.
oznanilo!
Zaradi preureditve trgovine sem primoran svojo bogato zalogo, različnih zlatih, srebrnih, tula, jeklenih, in uikelnastih žepnih ur za dame in gospode, kakor tudi verii c, prstanov, uhanov, krasnih stenskih ur in budilk  ter vsa v mojo stroko spadajoče predmete
pe nizini ceni razpredati.
Ta se nudi p. n. občinstvu ugodna prilika za nakup bližajočih se velikonočnih in birmanskih daril.
Stara zlato in srebro kupujem, oziroma vzornem v zameno.
Popravila izvršujem točno in po nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem se priporočam vdaoi
lV(illc© Krepes
in trgovec — zaprisežen sodnijski cenilec.
820- *
Cenike poilUom no zahtevo Mine prosto.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*
5984