ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER * Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVN / EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čitaielji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROITU. sploh po in izven Amerike VOL. XL. — LETO XL. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 9, 1957 ŠTEVILKA (NUMBER) 6 Zadnje vesti Po vseh državah ameriškega vzhoda, srednjega in daljnega zapada, tako tudi v državi Ohio, se napoveduje, da dobimo več snega. V Bostonu ga je padlo že 10 palcev. Izpraševanje državnega tajnika Johna Fosterja Dullesa za zaprtimi vrati kongresnega odbora za zunanje zadeve glede Ei-senhowerjeve doktrine za Srednji vzhod se nadaljuje. Ampak vprašanja, ki jih stavijo nanj demokratski poslanci, morajo biti za Dullesa precej neprijetna. Tajnik Dulles je bil namreč zelo slabe volje, ko je odhajal iz sobe, kjer se vršijo zaslišanja. Da Dullesu pred odborom ni šlo vse gladko, je tudi razvidno iz izjave demokratskega poslanca Wayne Hayesa iz Ohio. Poslanec Hayes je opozoril, da Dulles in republikanci nočejo nič slišati o tem, kako so se šele pred kratkim bahali z uspehi svoje zunanje politike; kako so se ro-gali vsakemu, ki si je drznil dvomiti o takih uspehih, danes pa zahtevajo, da naj demokratje le kimajo, kadar govorita Eisenhower in Dulles. Vsekakor je jasno, da bodo demokratje, ki imajo v obeh zbornicah kongresa večino, zahtevali dosti pojasnil pa tudi sprememb, predno bodo odobrili novo doktrino za Srednji vzhod. \ _ V zveznem senatu se delijo mesta pri raznih odborih. 7«lo značilno je bilo, ko je bil za člana pomembnega odbora za zunanje zadeve imenovan mladi senator Kennedy iz države Massachusetts, čeprav bi bil to mesto rad dobil senator Kefauver iz države Tennessee. S tem so demokratje pač pokazali, da v Kennedy a stavijo visoke nade, oziroma v njegovo politično bodočnost, verjetno celo kot njihov predsedniški kandidat v letu 1960. Senatorju Franku Lauschetu Iz Ohio, ki je sicer novinec, je bilo dano primeroma važno mesto kot član senatnega odbora Za bankarstvo. Saudi iz Arabije na poti v Washington WASHINGTON, 8. j anuarj^—Petrolej ska kriza, ki je nastala v zvezi s sueško in egiptsko krizo, se ne čuti samo v Evropi, marveč tudi na Srednjem vzhodu, kjer so največja petrolejska ležišča sveta. Ker se petrolej ne razprodaja, ne odvaža, ni dohodkov iz petrolejske industrije. Kralj Arabije Saudi je znan kot tak, ki privatno potroši največ denarja. Dohodki mu prihajajo iz petrolejske industrije. Njegovo privatno življenje ga stane na leto 50 milijonov dolarjev. Saudi iz Arabije je "suh" in je najavi]. svoj prihod v Washington, da se porazgovori z Ameri-kanci, kako še nadalje dobivati dohodke iz svojega arabskega petroleja. V Washingtonu so javili, da-*--- niti Bela hiša, niti državno tajništvo ni uradno povabilo Sau-dija, naj pride v ameriško pre-stolico. Ni pa nobenih ovir, da bi Saudi lie šel v Ameriko, če smatra to pot za potrebno. Po informacijah, ki so na razpolago v Washingtonu, je prišlo med kraljem Saudiem in med predsednikom Egipta polkovnikom Nasserjem do spora in se znata oba arabska voditelja v vprašanju denarja razdvojiti. Kralj Saudi, ki razpolga z najmočnejšimi petro 1 e j s k i m i vrelci sveta, hoče denar in mu v zadnjem času menda ne gre več za * kake nacionalistične vse-azijske ideje in programe. VEČ BOLNIŠKIH STREŽNIC Zdravstvena služba mesta Clevelanda je objavila za prejšnje leto 1956 zanimiv pregled, ki je obeneih razveseljiv, da je v letu 1956 v Clevelandu diplomiralo • 299 novih bolniških strežnic. Politika in gospodarstvo / Obe zbornice ohijske zakonodaje sta odobrili predlog republikanskega .governerja, .da .se drastično zvišajo plače članov državnega kabineta. Splošni vtis je ta, da so demokratje, ki so v •nanjšini glasovali za ta zvišanja, prvič, ker so potrebna, če hoče država dobiti najboljše ljudi za važne položaje, drugič pa tudi, ker so republikanci verjetno obljubili, da ne bodo nasprotovali predlogu, da se izboljšajo tudi plače navadnega urad-hištva, ki je v službi države Ohio. Strašilo z bombami, ki se je iz New Yorka razširilo po Ameriki, je v Clevelandu udiarilo katoliško dekliško srednjo šolo St, Augustine Academy v predmestju Lakewood. Neki neznanec je poklical policijo, da se nekje v šoli nahaja skrita bomba, ki da bo eksplodirala ponoči. Celo krdelo policije je več ur iskalo in brskalo po stavbah akademije, katerih je šest, a našli niso nič. Ampak sestre učiteljice In gojenke so preko noči poslopja izpraznile, ker gotov vendar nihče ni bil, da ni kje skrita bomba. Sumi se, da si je "šalo" Privoščila kaka gojenka šole. Osem madžarskih ubežnikov, katere Amerika spušča notri Ob Sueškem prekopu čistijo sueški kanal ladij, ki so v tem prekopu potopljene. Do sedaj so spravili na površje 13 ladij, ki so bile potopljene. Pri nadalj-nem čiščenju prekopa gre vedno za predloge in protipredloge zastopnikov Združenih narodov in egiptske vlade Nasserja, kdo sme pri teh reševalnih in očiščevalnih delih sodelovati, da vendar ne bo kakega Angleža ali Francoza; dalje, katera ladja naj se potegne na površje. V Egiptu je že skovana tale reče-nica: Gre za bitko med inženirji na eni ter diplomati na drugi strani. V italijanskem pristanišči Na-poliju se nahajajo Judje, ki so se umaknili iz Egipta. Tam se dajejo: ali so bili v Egiptu preganjani, zlostavljeni, tepeni, ali so šli iz Egipta prostovoljno ali ne. Vsekakor pa je v Egiptu še 40,000 Judov, ki odidejo ali bo. do izgnani od tam. KJE SMO V TELEVIZIJI V BARVAH Napovedi vsaj za leto 1956 se niso izpolnile. Industrija sama e sicer precej vsiljiva, je marsikaj poskušala, pa le ni šlo. Tri uredništva elevelandskih dnevnikov so dobila za novoletno darilo po en televizijski aparat za prenose v barvah, Seveda brezplačno, pa so aparate hva-ežno odklonila. V produkciji televizijskih aparatov za prenose v barvah se je najbolj udejstvovala Radio Corporation of America (RCA), predsednik te družbe je David Sarnoff. Sarnoff je bil tisti, ki je napovedal, da bo samo njegova družba RCA vrgla na trg v letu 1956 250,000 teh japaratov, toliko jih bo tudi na trgu prodala. Druge družbe, da bodo pomagale, da bo produkcija televizijskih aparatov za prenose v barvah v letu 1956 vsaj pol milijona teh aparatov. Družba RCA bi dala drugim družbam na razpolago celo tehnične načrte, potrebne za izdelavo aparatov. Pomagala bi nadalje, da bi imeli vsaj vsako noč en program televizije z barvnim prenosom. Za Novo leto 1957 je podal David Sarnoff kot načelnik družbe RCA račun izgube in dobička, pregled bilance družbe. Izkazal je, da je družba RCA v letu 1956 mesto napovedanih 250,000, prodala le 100,000 aparatov za prenose v barvah. Družba je imela $6,900,000 izgube na produkciji televizijskih aparatov v barvah. Sicer pa je napredek med letom 1956 in 1957. Ob koncu leta 1955 je prenašalo in oddajalo programe in predstave 44,300 teh aparatov, koncem leta 1956 pa že 175,000 aparatov. Sicer pa je tudi na trgu s televizijskimi aparati vseh vrst važno vprašanje financ. So ti aparati dragi ali so poceni? Navadni "črno-beli" prenosljivi aparati, ki jih nosimo seboj, se dobijo za $99, za televizijski ^.parat, ki naj prenaša v barvah, .je še vedno treba plačati $600. Mala tolažba je bila v tem, da so obljubili pri prodaji brezplačana popravila. Program RCA za leto 1957: Še vedno 250,000 aparatov, dvakrat več programov v barvnim prenosom. RESNIČNO. V POLITIKI JE PRAV VSE MOGOČE... Ker je v Italiji precej industrije, je tam tudi industrijsko delavstvo, ki je bilo že zgodaj politično orientirano kot socialno demokratsko, oziroma komunistično. Tudi italijanski fašizem je bil v zvezi z italijanskim delavstvom; saj je bil njegov ustanovitelj Benito Mussolini popreje glavni urednik socialističnega glasila Avanti. Med italijanskimi socialisti je šlo vedno za razne struje in trenja in iz zgodovine socializma poznamo izraz "re-formisti," ki se nanaša na tiste socialiste, ki so dvomili nad pravovernostjo marksizma. Kaj bomo rekli o Pietru Nenniju, enemu od voditeljev italijanskih socialistov, celo levičarskih? V Italiji sta dva socialistična voditelja. Desničarsko krilo vodi Saragat, levičarsko krilo Nenni. Nenni, ki je star 66 let, se menda pogaja s Saragatom o združitvi italijanskih socialistov v eno politično gibanje. Koliko je zaupati temu Nenniju, ki je bil do nedavno tega ozko povezan z italijanskimi komunisti? Nenni je bil najprvo prijatelj Mussolinija, nato njegov hud nasprotnik. Po zadnji svetovni vojni je podpiral italijansko vlado, zagovarjal politiko zlate sredine in bil celo italijanski minister. Iz te zlate sredine je priplaval h komunizmu in je takratna Moskva smatrala Nenni ja za »noža bodočnosti. Stalin ga je bil povabil v Moskvo, kjer je leta 1952 dobil "Stalinovo nagradb za mir." Ni šlo samo za čast, marveč tudi za denar. Z diplomo vred je bil Nenni takrat prejel v dolarski valuti $24,000. Pietro Nenni je sedaj vrnil diplomo, pa tudi "Stalinovo nagrado za mir," toda Zopet po svoje. Denar ni poslal nazaj v Moskvo. Porazdelil ga je" med italijanske dobrodelne organizacije, polovico nagrade, $12,-000, pa je dal italijanskemu Rdečemu križu, ki sedaj podpira in vzdržuje madžarske politične begunce, ki ee umikajo Stalinovi diktaturi na Madžarskem. skoraj brez vsakih preiskav v njih preteklost, je bilo poslanih nazaj v Evropo, šlo je za člane dveh družin, ena sestoječa iz petih, druga iz treh oseb. če so o njih odkrili, d!a so bili skriti komunisti ali kaj, o tem oblasti molčijo. Novi uradniki Klub Ljubljana je na svoji letni seji izvolil sledeče odbornike za letos: Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Rupert, tajnica Stefi Koncilja, 15611 Saranac Rd., tel. GL 1-1876, blagajnik John Korošec, zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Molly Legat, Frances Česen in Josie Rupert, kuharica Frances Gorjanc, stric George Nagode, teta Antonia Svetek, maršal Louis Starman, pevovodja Frank Rupert, zastopniki za Klub društev A.J.C. Mary Segulin, Angela Barkovič in Frank Kepec, za delničarsko sejo Frank Segulin, Anton Bokal in Stefi Koncilja. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu. Vile rojenice MALO PREGLEDA O SREDNJEM VZHODU WASHINGTON, 8. januarja—Pred kongresnim odborom za zunanje zadeve se . je danes nadaljevalo zasliševanje državnega tajnika John Foster Dulles, za njim pa admirala Arthurja Radforda, ki je šef ameriškega zveznega generalnega štaba. Oba sta pričala o razmerah na Srednjem vzhodu. Njuno pričevanje je bilo tajno, javnost je bila izključena. Dulles je izrazil svojo zaskrbljenost radi razmer na Srednjem vzhodu. Leta 1947 je nastala Truma- ♦ - nova doktrina. Takratni predsednik Harry Truman je bil v posebni poslanici kongresu napovedal svoj program, kako pomagati Grčiji in Turčiji, kateri je smatral za ogroženi po Sovjetski zvezi. Truman je od kongresa zahteval manj, kot zahteva sedaj predsednik Eisenhower. Truman ni govoril niče-o uporabi ameriških oboro- TRUMANOVA IN DOKTRINA EISENHOWERJA; DRŽAVNI TAJNIK DULLES JE ZASKRBLJEN Novi grobovi \ Vile rojenice so se zglasile v nedeljo pri Mr. in Mrs. John Dombrowski, 22750 Arms Ave. in jima pustile v spomin zalo deklico, Cynthia Ann, ki bo v družbo bratcu. Mati, katere dekliško ime je bilo Lillian Peklay, in dete se dobro počutita v Eu-clid-Glenville bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Jack Peklay iz 19420 Tyronne Ave. de-vetič stari oče in stara mama. Čestitamo! sar ženih sil, ameriške vojske; Eisenhower je v svojem sobotnem nastopu pred kongresom opozoril Sovjetsko zvezo, da bo uporabil po svoji uvidevnosti ameriško oboroženo silo, če bi Sovjetska zveza ogrožala varnost in neodvisnost kake od držav na Srednjem vzhodu. Ta korak naj mu kongres odobri v naprej. Države Srednjega vzhoda K Srednjemu vzhodu navadno prištevamo Egipt, Irak, Jordan, Sirijo, Arabijo Saudi ja, Libanon in judovsko državo Izrael. Površina teh držav je približno polovica površine Združenih držav. Srednji vzhod je vkljub pesku in puščavam važen za petrolej-sko produkcijo, s tem pa za industrijo, ki je odvisna od petroleja. Dve tretjini petrolejskih ležišč sveta sta ravno na Srednjem vzhodu. Stevenson o Eisenhowerju Demokratski pred s e d n i š k i kandidat pri volitvah leta 1956 Adlai Stevenson, je že za časa volitev Amerikance opozoril, da je bil pred letom dni svetoval Beli hiši in državnemu tajništvu, s tem pa tudi Združenim narodom, naj ti pošljejo na Srednji vzhod svoje komisije, ki naj na mejah pazijo, da bo ohranjen red in mir. Kadar je treba nastopiti, naj nastopijo. V tej zvezi je Stevenson sedaj poudaril Predsednik Eisenhower je ponovno in ponovno zagotavljal Amerikance, da je ameriški po ložaj v svetu ugoden. Komaj pred dvema mesecema je Eisen hower Amerikancem trdil, da Združene države ne bodo zapletene v kake sovražnosti; Eisenhower sedaj naenkrat zahteva neizpolnjeno mcnico, da jo izpolni sam, namreč tako, da lahko pošlje ameriške vojake na Srednji vzhod. Več kakor pred letom dni sem predlagal, da naj Združene države podajo nedvoumno izjavo, da se bodo uprle vsaki nasilni spremembi položaja na Srednjem vzhodu in sem takrat opozarjal Belo hišo in državno tajništvo, da se sovjetski vpliv na Srednjem vzhodu nevarno' širi. Sedaj skuša predsednik Eisenhower zamašiti praznino svoje lastne politike do Srednjega vzhoda. Če že moramo priznati, de smo doživeli v politiki do Srednjega vzhoda in do Sueza po-' om, in če hočemo biti odkriti, potem bomo pač priznali, da so vodili na republikanski strani hinavsko volilno propagando, naj bo temu tako. Toda zavedali se moramo, da imamo itak po celem svetu že vojaške obveznosti in še nova na Srednjem vzhodu, ne bo ustavila ruskega sovjetskega prodiranja drugam. Mi Amerikanci pa ne bomo pridobili nazaj tega, kar smo imeli, ne bomo ustvarili položaja in stanja takega kot je bilo. Bogat poslanik John Hay Whitney je novi predlagani ameriški poslanik na angleškem dvoru. Predsednik Eisenhower je sprožil to imenovanje, odvisno bo od federalnega senata, ali bo to imenovanje odobreno ah ne. Ni nobenega dvoma, da bi ne bilo. Poslanik John Whitney gre v London kot ameriški milijonar. Federalna blagajna bo krila gotove stroške poslanika, ki so družabno potrebni, ker jih bo novi poslanik Whitney lahko kril sam. Ti stroški znašajo na leto $50,000, kriti pa bi jih mo rala federalna blagajna. Poslanik Whitney jih krije lahko sam. Ima namreč premoženje, ki je vredno $60,000,000, njegovi letni čisti dohodki pa znašajo $1,000,-000. Poslanik John Whitney je premoženje podedoval po svojih starših, ki so se zanimali poleg drugega, tudi za dirkalne konje in za konjske dirke. Sploh ima Whitney dober gospodarski nos in ve, kje se splača naložiti dolar. Financira je film "Gone With the Wind" in povzročil, da je do filma sploh prišlo. V film "Life with Father" je investiral $40,000 kar mu prinaša na leto pol milijona dolarjev. FRANK KUHEL Nagloma Je preminil včeraj popoldne na svojemu domu Frank Kuhel, star 32 let, stanujoč na 6614 Ovington Ave. Rojen je bil v Clevelandu ter je delal pri Steel Improvement Co. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Tekavčič, sina Frank, hčerko Marla, mater M-s. Anna Kuhel, brate: Joseph, Ignatius, Cyril, Ernest in Alfred ter sestre: Mrs. Anna Werastak. Mrs. Theresa Marchetti in Irene Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. * JOHN ROSA V Lorain, Ohio, je prošli četrtek umrl John Rosa, 3tanujoč na 4063 Leavitt Rd. Bil je težko oolan šest tednov radi možganske kapi. Doma je bil iz Št. Vida pri Vipavi ter je bil star okrog 68 let. V Ameriki se je nahajal približno 50 let. Svoje-časno je živel v Clevelandu. Tam zapušča ženo Anno, doma od Cerknice, in dva sinova. Pogreb se je vršil v soboto na pokopališče v Lorainu. Redna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši red na seja društva Collinwoodskc Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov domu na Holmes Ave. Vabi se vse članice, da se gotovo udeleže. SPREMEMBA TAFT-HARTLEY Bela hiša v Washingtonu je začela s propagando, da je tudi predsednik Eisenhower za spremembo znanega Taft-Hartleye-vega zakona. Bela hiša ni ostala pri splošnih trditvah; nakazala je posamezne točke—poglavja tega zakona, ki naj se spremenijo. Hoče iti na roke unijskim voditeljem vsaj v nekaterih toč- kah, to je, ko ti zahtevajo, da naj se odpravi besedilo Taft Hartley, da morajo delavski voditelji—unijci priseči, da niso bili in niso komunisti. Unijski voditelji kažejo na to, da se kaj podobnega ne zahteva od delo dajalcev, pa da je Bela hiša sprevidela, da imajo prav in bi bodoče taka prisega izostala. STovi uradniki Društvo Slovenski dom št. 6 S.D.Z. je izvolilo za letos sledeče uradnike: Predsednik Joseph Golob, podpredsednica Molly Legat, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., IV 1-0319, blagajni-čarka in zapisnikariea Anne Ce-celic, nadzorni odbor: Jennie Hrvatin, Frances Yujaylia in Lois Cecelic, poročevalka Jennie Hrvatin, zastopniki za A J C. Jennie Hrvatin, \nton Hrvatin in Leo Bostjančič. Seje 3C vršijo vsak tretji ^etek v mesecu v A.J.C. na Reoher Ave. "Don Juan" v ječi Russel D. Dimond, notorični elevelandski Don Juan, ki je zakonskemu možu Milierju pred meseci odpelja1 ženo Marjoiio, da je zapustila štiri hčerke, se je vrnil iz Floride v Cleveland, a ni bil dolgo na svobodi. Zajeli so ga deputiji šerifa in ga vtak-niki v zapor, ker se je rogal ukazom sodnika Silberta, da naj pusti Millerjevo pri miru vsaj toliko časa, dokler bi njegova lastna žena ne dobila rnzporoke od njega. Millcrjeva je že pred nekaj tedni skesano prišla iz Floride nazaj v Cleveland, ker je Dimond ni mogel vdrževati. Ta je po aretaciji bahavo priznal, da je Millerjeva nosna z njim in da ga ni tega nič sram, a v isti sapi je trdil, da ga bo njegova lastna ž*?na verjetno nazaj vzela. Millerjeva, ki je radi svoje pustolovščine z Dimondom izgubila moža, svoje otroke in dom, se je menda zatekla v neki dobrodelni zavod, kjer čaka, da po porodila. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. januarja 1957 a ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in Jjily SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto) i............................i..............................1. $10.00 For Six Months — (Za šest mesecev) ________________________________________ 6.00 For Three Months — (Za tri mesece) _______________________________1.._________________ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) ...................._..............-$12.00 For Six Months —- (Za šest mesecev) ................ ..... 7.00 For Three Months — (Za tri mesece) _____________________;_________________4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 UREDNIKOVA POŠTA Sezonske kartice in pisma % PRAVA VELIČINA ALI ZUNANJOST O Eisenhowerju se trdi, da je pri zadnjih volitvah dobil toliko glasov, da je bil pred njim le še Franklin Delano Roosevelt in to pri volitvah leta 1936. O takih volitvah, kjer se dobi izredno visoko število glasov na enega gotovega kandidata, pravimo, da je šlo za glasove kakor za poplavo. > V ameriškem tisku tudi vidimo, da se je začela trezna debata o programu predsednika Eisenhower j a, sploh o vprašanju, ali je Eisenhower za Ameriko res tako pomemben, da bi se o njem govorilo, kakor o nekem velikem predsedniku, kakor o Wilsonu, Rooseveltih, da, celo o Harryu Trumanu. V ameriških magazinih beremo odstavke kot na primer: Zgodovina bo odločila, zaničevani Truman bo lahko prišel v ameriško zgodovino kot eden od naših velikih predsednikov in naš "priljubljeni Ike" bo morda v ameriški zgodovini drugi po vrsti za Grantom, ko gre za kova nje v nebesa nečesa, česar ni. Truman je ustavil ruski poskus, da dobi Moskva pod svoj škorenj Grčijo, Zapadno Nemčijo in Berlin, Korejo, Ike je pustil, da je Sovjetska zveza spravila z dnevnega reda Združenih narodov vprašanje Koreje in je v krizi Srednjega vzhoda in v Sueški krizi razkačil amer ške zaveznike. Če bi mogel ves. svet do dobra poznati pravo veličino enega ali drugega politika, bi te zapisane besede že pomagale marsikomu odpreti oči. Če to poročilo še malo zgodovinsko dopolnimo, moramo priznati Trumanu, da je prevzel na seba za Delanom Kooseveltom ogromno breme druge svetovne vojne, dalje, težko nalogo, kako se prvič v zgodovini praktično pogajati s svetovnim komunizmom, kaj mu dati, dopustiti in kaj mu odbiti, kaj riskirati. Na Harryu Trumanu je bilo ležeče, kako končati vojno z Japohsko ih kako se zoperstaviti Josipu Stalinu, sploh po vojni, komunistični napadalnosti in osvojevalnosti po Evropi, posebno, ko je šlo za usodo Zapadne Nemčije. Truman je pomagal, da se je izvedel v praksi zgodovinsko vzeto eden največjih gospodarskih načrtov, Mar shallov plan. Truman je bil tisti, ki je enako v ameriškem notranjem življenju pojmoval življenje moderno, sodobno, socialno. Priznati mu je, da je bil na eni liniji in to dosledno, življenje mu je končno dalo prav. Spomnimo se volilnega programa Eisenhowerja. Ali gre za posebni program, če Eisenhower koleba, ali naj bo najnižja mezda na uro en dolar, ali pa 90 centov, ž drugimi deset centov, ali je to res kak program? Male spremembe, ki naj bi se izvršile v obstoječi delavski socialni zakonodaji, ali je to kak velik program? P6 našem mnenju so imele prav velike delavske unije, ki so Eisenhowerju za časa volilnega boja v obraz povedale, da ne gre za noben upravni program, če se v Ame' • tki dela in zasluži, današnje ameriško gospodarstvo ni zrastlo dz kakih federalnih spisov, marveč iz zdravega te% melja Franklina Roosevelta, nato pa iz dinamike gospodarstva samega, del te dinarriike pa je sodelovanje med delavskimi unijami in ameriško industrijo. Življenje med delavci in delodajalci je zgrajeno na pogodbe, do tsh pogodb je prišlo mirnim potom ali pa s stavkami, toda glavno je to, da sta imela odločilno besedo delodajalec in delojemalec, ne pa kaka federalna administracija. Ravnokar smo priča zelo važnim zunanjim deg:dkcm ki kažejo na to, da zna. iz njih kaj nastati, dogodkom na Srednjem vzhodu. Demokratje so zmešano ameriško zuna njo politiko, .ki je pripeljala do napetosti na Srednjem vzhodu, fotografirali točno: S komunističnim blokom smo g'asovali proti ameriškim zaveznikom. Prvič gre Amerika ramo ob rami skupno s komunisti proti ameriškim zavez nikom. Nato smo mešali in mešali z dogodki v Egiptu in na Srednjem vzhodu, da je sedaj res ves zmešano. Pa pride predsednik Eisenhower in naenkrat zahteva od federalnega kongresa pooblastilo, da bo smel uporabiti ameriško oboroženo silo zoper komuniste, če bo smatral to za potrebno. In zakaj je potrebna ameriška gospodarska pomoč v znesku $400,000,000? L. Č. CLEVELAND, Ohio—Vsako leto v božičnem času prejmemo številne sezonske kartice. Mnogi prijatelji in znanci navadno pripišejo še kaj stavkov, v katerih nas obveščajo, kako živijo in delajo. Tudi za letošnji božič smo prejeli več takih pisem. Nekatera pisma se mi zde tako važna, da sem se odločil ista priobčiti v Enakopravnosti. S tem mislim, da bo zanimivost tudi za čitatelje, posebno še vsled tega, ker so iz raznih krajev in od ljudi, ki so poznani širši javnosti. Iz Bellf lower, Calif orni ja, nam pišejo poznani in spoštovanja vredni Keržetovi takole: "Dragi prijatelji Lunkovi! "Tudi mi vam želimo mnogo veselja in sreče v Novem letu. Ali je Mary še tako navdušena za štikanje? 'V dolinci prijetni je ljubi moj dom,' v tem je bil Ivanček cel umetnik. Kaj počne sedaj, ko ni več deček, ampak fant od fare? Upam, da je Vali še vedno tako dobro razpoložen, da si zapoje, predno ga ponese spanec v kraljestvo sanj. Rada bi vas še videla . . . "Omenili ste Frankov molk. Res se tudi meni zdi škoda, da je bilo tako malo zanimanja za ajegovo zanimivo gradivo. Oglasil se je menda edini Mihael Lah, ki je posvetil tej zadevi par prijaznih vrstic ... Je pa neka dopisovalka, ki se hvali o obiskih poznanih osebnosti in o prejemu pisem. Mislim pa, da je ljudem najbolj ustreženo z dopisi o zabavah in pojedinah na veselicah in v privatnih obiskih... "Enkrat ste tudi vi nameravali preseliti se v Kalifornijo, laz še vedno pravim, da lepšega nikjer ni kraja. Zdi se mi, da ta del dežele nima letnih časov, kakor smo jih preživljali na srednjem zapadu in v New Yor-ku. Tukaj je kar večno leto s to-)lim soncem, ki drži marsikoga pri boljšem zdravju. Pri vas bi bil edino ta pomislek, ker imata dva sinova, do katerih vaju veže globoka ljubezen. To bi bila nekaka žrtev za stariše; pa ker ;te finančno preskrbljeni, bi >troke lahko vsaj enkrat na leto obiskali. Avijoni omogočajo obiske tudi na take daljave . . . "Letos smo kar štirje Keržetovi tukaj za te vesele praznike. Frank se je mudil po službenih opravkih v raznih zapadnih krajih, in tako se je za nekaj čaja ustavil tudi pri nas." (Frank je namreč starejši sin Keržetove družine, ki je pripoz-rtan znanstvenik v metalurgiji, n je v vladni službi pri Atomic Energy Division. Pred par leti je z nekim drugim znanstvenikom spisal zanimivo knjigo "The Metallurgy of Zirconium," v kateri je razlaga o važnosti, ki jo vsebuje zirconium v kovinski svrhi. Frank je zelo poznan h spoštovan v znanstvenih krofih vsled njegovega doprinosa. Smelo trdim, da je Frank Kerža prvi, morda celo edini sin slovenskih starišev, ki je posvetil svojo nadarjenost v omejenem ••aziskovanju. Keržetov Frank (France) mlajši, ni le ponos njegovim spoštovanja vrednim sta-rišem, marveč nam vsem, ki cenimo doprinos znanstvenikov na vseh poljih). "Oprostiti, žalim. Franka, ker vam on sam ne piše. Se je nekoliko polenil in se ogiblje peresa. Kar jaz pogrešam tukaj, jc avto. Brez tega ne morem nikamor, ker je slaba transportacija. Navadno premorejo družine po Dar kar, midva pa imava garažo za tri kare, pa niti ene karjole. Sicer je-tako boljše, ker cestie so natrpane voznikov, tudi takih, ki se jim od sile mudi naprej, čeprav jih nihče ne priganja. "Od velikih trgovin smo precej oddaljeni, in zato sem odvisna od naše Tesike, da grem kupovat, kadar ona utegne. "Čas je, da zaključili te vrstice z najboljšimi željami in božičnimi pozdravi vsem članom Lunkove družinice. • v "Keržetovi." Pismo od prijatelja in domačina Mr. Vene. Palcich, ki živi v Cuddy, Pa. Mr. Palcich je poznan tudi mnogim, ker od časa do časa kaj napiše za kakšen slovenski list. Med drugim mi piše: "... Poleg vsakdanjih opravkov še drvarim. V hribčku nad menoj je na kompanijski zemlji zaraščen gozd, za katerega se riihče ne briga. Grem gori in po-derem nekaj primernih dreves in jih zrežem, ako so pretežki, na primerne kose. Drugi dan jih nekaj zvlečem doli in potem na kratko razrežem in razcepim. Nekoliko se s tem pečam skoraj slednji dan. Nekoliko prihranim ha premogu, toda glavni dobiček in smoter je, da si s to vajo ohranjam telo in zdravje v redu in tudi v razvedrilo, ker predeč branja in pisanja in podobnega duševnega dela tudi ni dobro in te utruja. "Ko bosta v Floridi, se bosta gotovo dobro imela. Tudi tovari-šije vama ne bo manjkalo, saj kakor se čuje, je v Floridi tudi nastanjenih mnogih bivših Cle-velandčanov. V Miami živi mič-rta Tončka Simčič, katero sem enkrat srečal v Pennsylvaniji, ko so bili pevci prišli na Stra-bane pri Cannonsburgu. V Sam-iuli se bosta gotovo srečala 7 Mr. John Gorjancem (in tudi Bivši naseljenec v Rusiji). V bližini New Smyrna Beach se bosta morda ustavila pri Knau-sovih, pozdravi jih. Ona je do-rha iz Podgore. Istotako njih so 3ede, moja stara prijatelja Hor-vatinova. Razen še dvojice v Tampi, so to edini ljudje, ki so mi znani v tisti obljubljeni deželi . . . "Vene. Palcich." Iz Los Angelesa, Calif orni ja. mi je poslal kartico poznani Mr. Jacob Cuznar. Priložil je tudi pisemce sledeče vsebine: "Dragi prijatelj: ' "Vrnil sem se iz domovine £red enirri letom. Ker sem se zbal zime, zato nisem šel potom Clevelanda; pot me je vedla iz New Yorka proti jugu v Florido, ih od tam skozi južne države proti zapadu, v Kalifornijo. "Ob. prihodu sem staknil eno lahko službo, sem za nočnega čuvaja pri Harold Lloydu, bivšem filmskem igralcu, ki ima tu v Beverly Hills 23 akrov veliko ozemlje. "Tu sta zaposlena še dva Slo venca kot vrtnarja; imajo štir Vrtnarje stalno, in kuharica je v Ameriki rojena Slovenka. "Za pisanje mi ne ostaja dosti časa; včasih napišem kak dopis v Glas naroda. Pisal sem sobra tu Terbovcu, če želi moj dopis v G. N. ponatisniti, kar je zani mivega, pa je odpisal, da je po manjkanje prostora v Novi Do bi, ker letos je bilo dosti pisanja zaradi konvencije. Poslal sem en dopis zadnji teden o avtomobil ski nezgodi, ki je zadela druži ho Laurich. "Z iskrenimi pozdravi! "Jacob Cuznar.' Mr. Cuznar je mnogim poz nah po njegovih dopisih. Meni se je zelo dopadel njegov opis "Potovanje pb zapadu," ki je bi). Driobčen v Novi Dobi. Ob času njegovega obiska v stari domovini, jfe Mr. Cuznar jako objektivno opisal tamkajšnje raz-rtiere. "Tudi iz severozapadne države Idaho smo prejeli pismo. Pisal nam ga je Mr. Louis F. Truger, ki je posebno nam Clevelandča-nom poznan, ker se je stalnq udejstvoval na slovenskem dramskem polju. Deloval je tudi pri drugih narodnih stvareh. Mr. Truger je bil tudi začetnik ista Enakopravnost. Njegovo pismo je pa sledeče vsebine: "Hello Frank in družina: "Hvala za pismo, katerega šem bil zelo vesel. Pripravljal šem se vsak dan, da ti odpišem, pa se kar nisem mogel pripraviti. Ne vem, ali je to pojav starosti ali lenobe, ali utrujenosti. Veš, delam vsak dan, in zvečer rad posedim, da se nekoliko odpočijem. "Delam sam, skušam odpreti novo rudo, ampak gre počasi. Skušal sem dobiti John in Josi-ta Gornik, da bi šli skupaj, pa so zgubili vse upanje in veselje do dela na Come Backu. "Oktobra sem dobil liserje, delajo nad No. 4 Campo. Maja meseca sta Vern in Glen Bedall prospektala po vsem hribu z No. 8 "Catom." Nad No. 4 tunelom sta odprla poleg starega rova, kjer je delal Chet Calderwood, dobro rudo. Glen je dobil dva ihajnarja in oktobra so poslali 2,250 funtov rude, ki je prinesla rtad $800 (15 ounces gold, 300 ounces silver). Družba je dobila $81.31 royalty. Sedaj 'gonijol rov kakih 60 čevljev nižje. "Jaz delam že dve in pol leta na East Vein. Lansko leto sem zadel na svinčeno in srebrno rudo (assay $146), pa sem bil predeč pri vrhu; zato sem začel letošnjo pomlad 70 čevljev nižje, Imam še 100 čevljev do te rude. Upam, da bo precej rude tu. če ie—well it will be last for me—. Poslal bom po novem letu poročilo. "Kaj je z Vinkotom? Od njega nisem prejel leta že nič besede. Piši mi večkrat. Bom skušal odgovoriti. O kulturnih priredbah v letu 1956 Piše: JOHN LOKAR, si. "Da si mi zdrav! "Lojze." Nekaj pisem sem prejel tudi z stare domovine. Vsi tožijo, da ni nobenega zaslužka, a cene vsemu, posebno na obleki, so nrevisoke, da bi si preskrbeli ?saj najnujnejše. Frank E. Lunka. Izredne voliive za odobritev davka V ponedeljek, 21. januarja so bodo širom Clevelanda vršile izredne volitve za odobritev davka, ki je bil pri rednih volitvah v novembru poražen. Ta davek je naložen na zemljišča in je nekoliko višja mera od dosedanjega davka. Zvišane davke zahteva mestna administracija, ki povdarja potrebo finance za vzdržavo policijske, ognjegasne, zdravstvene in rekreacijske 3lužl?e ter drugih po-3lug, ki jih me3to takega obse-, ga kot je Cleveland, nujno po trebuje. Predlog, da se odobri ta davek, ima podporo raznih civičnih skupin in uradnikov unij in drugih organizacij, ki priporočajo volilcem, da glasujejo za odobri-ev tega davka. Če bodo volilci zopet zavrnil; ta davek pri izrednih volitvah 21. januarja, potem mestni vladni ne preostaja drugo, kot, dr livede noV mestni dohodninsk' davek, o katerem menijo, da bi znašal okrog enega odstotka zaslužka, kar bo končno moral plačati vsakteri, ki dela in ima zaslužek v območju Clevelanda, ne glede če živi izven mestnih rtrej, dočim bodo, če bo sprejet predlog za davek, plačevali ta davek le lastniki žeihljišč. EUCLID, Ohio—Leto 1956 je za nami. Komaj se mi zdi, da se je začelo, že smo prišli k zaključku in vstopili smo zopet v novo leto 1957. Ne vem ali je res tako, ali se samo meni zdi, da je vsako leto krajše. Leto 1956 bo za nas Slovence ostalo zapisano v zgodovini kot leto raznih važnih kulturnih priredb in posebnih proslav. Naši slovenski pevski zbori so podali lepe koncertne programe, da srilo posetniki imeli veliko duševnega užitka. Tudi dvorane so bile vedno dobro zasedene, kai je razveselilo tudi srca pevcev in pevk, ki so se trudili po vec-mesecev, da predstavijo javnosti nekaj lepega, vzvišenega na pevski njivi. Pevski zbor Jadran je lani podal dva koncerta. Krasno so peli polni dvorani zavednih Slo-; vencev in Slovenk, ki so pohiteli v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., da jih slišijo, kajti zavedamo se, da narod brež kulture, je mrtev narod. Zboru Jadran se lepo zahvalim, ker so se me pevci ob priliki njih koncerta spomnili in mi zapeli lepo pesem v počast moji 80-letnici rojstva. Bil sem zelo vesel in ginjen, solze so mi stopile v oči, ker nisem pričakoval, da bi meni, starcu, izkazali toliko priznanja za samo par vrstic, ki sem jih zapisal v prid njih priredbe. Saj to je vendar dolžnost nas, da vsak po svoji moči pomaga naši kulturni stvari, in jaz vedno rad storim kar morem. Delavski pevski zbor Zarja se že 40 let trudi in žrtvuje v delavskem duhu. Zarjo danes sicer tvorijo po večini tu rojen5, fantje in dekleta, ki redno pohajajo k pevskim vajam, ki se vršijo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., kjer se vršijo tudi Žarjini koncerti, "operete in dru-<*e družabne prireditve. Zarjam so se me spomnili ob priliki njih spomladanskega koncerta, in ko smo se zbrali v spodnji dvorani po koncertu, so me presenetili s lepim, velikim kekorn, na katerem je gorelo osem svečk—za vsakih 10 let ena svečka, kajti— rekli so—80 svečk za moj roj-, stni dan bi bilo kar preveč za vpihniti jih na !v»<«tt>ig Council The %•»«ty Council STRAN 4 ENAKOPRAVNOST