87. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. aprila 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. lahaja vsak dan zvačar, izimsi nedeljo in praznike, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogerake deželo za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta I gld 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina ho po tO kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobno vpoailjatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jadenkrst Baka, pob kr., če ao dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj ao izvold frankovati. — RattOfU se ne »racajo. - Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trga &t. 12. Dpravnistvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminiatrativne atvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravmSUo pa a Kongresnega trga St. 12. 'JVolt-loii Al. Pomagajmo si, zdru-žujmo se! S štajerskega, 14. aprila 1809. Naši politični nasprotniki občudujejo nas, stavijo nas celo sebi v izgled ter pravijo, da urno napredujemo. Nam more vse to prav biti, v kolikor se ne čuti iz tega grda zavidnost, ki se nam studi in žali nas etičen čut; zadovoljni pa smo lahko, da se nas boje, in da ji ra imponujejo naSi uspehi! Nikakor pa nimamo vzroka, s svojimi uspehi sami zadovoljni biti, zlasti ker vemo, da marsikaj Še ne stoji na trdnih tleh, da se nam Se često godi krivica, kjer bi tega ne trebalo, ker nam je znano, d i bi se se marsikaj doseglo, kar nam gre. Da bi se te nedostatnosti odpravile, treba je povsod dela, pa ne kričečega, ampak tihega in vstrajnega, s kojim se največ doseže. Od visoke politike nimamo ničesar pričakovati; prezmedena je, in vsak dan nas uči, da nam dado toliko, v kolikor se nas boje. — Na naše kulturne potrebe in pravične zahteve se ne ozirajo nikjer — vsaka pridobitev je po hudih naporih teško priborjena. Ce pa hočemo, da bode upliv naš rasel, da bodo naše pridobitve trajne, treba nam je spodaj, v temelju začeti in ta naš temelj je kmečki stan. Ta jedino je naša nada. On daje nam inteligenco in se nam bori za pravice ; on nam daje prvoboritelje, on nam daje narodne obrtnike in narodno meščanstvo, kar ga imamo. Jedino ta stan je temelj naše bodočnosti. Vsled tega pa nismo nič na slabšem nego naši nasprotniki. Naraščaj naš, ki izhaja iz kmečkega stanu, je vztrajnejši, trdnejši in — kar je najbolje — značaj nejši in pravičneji, nego naraščaj naših nasprotnikov. Baš radi tega pa je tudi bodočnost naša! Kadar pride v naše vrste tudi tista gosposka mehkužnost, puh-lost in brezznačajnost in krivica, kakor se je porajala v nasprotnikovih vrstah; kadar bodo začeli v našem taboru „barantati" s patri-jotičnimi čutili, potem smo tudi mi izgubljeni in prav bi nam bilo. Pod temi pogoji ne imeli bi pravice do obstanka in zmage, kakor je oni sedaj nimajo. Da pa nam ta temelj ne izgine, treba mu ni samo moralične, ampak pred vsem gmotne podpore. Veliko storilo se je v tem oziru s posojilnicami in se poravnalo, kar je bilo zamujeno. Bil pa je že tudi skrajen čaa ! Našemu kme'u treba je. da se dvigne gmotno. Na dobri gmotni podlagi bode se moglo še marsikaj doseči, o čemur pa se danes niti razgovarjati ne da. Vsakemu od nas pa naj bi bila dolžnost, da premišljuje, kako nam je skupen namen doseči, in dober svet naj se ne odklanja, temveč naj mu prej ko mogoče sledi dejanje. V tem smislu naj omenimo sledeče : Da bi bilo kmeta varovati gmotnih izgub, in za to skrbeti, da svoje pridelke dobro proda a, in ne pride v roke brezvestnim in dobička hlastnim prekupcem, po nekod uprav izcrpajočim zidovom, da izve, kje dobi najboljši kup, česar mu je treba za svojo kmetijo: strojev, surovine za domače izdelke, umetnega gnoja, semena itd., — da si ve pomagati kadar ga zadene uima, da ve, kam se ima obračati za dobrim svetom v vseh slučajih, da more občevati z oblastnijami, trgovci in drugimi v vsoj prid itd. — snovale naj bi se kmetske zadrug e, kojih načelništva naj bi posredovala v vseh teh in še druzih zadevah. Jedino v združenju je moč, in le na tak način, ako deluje jeden za vse, vsi pa za jednega, mogoče je tekmovati s pridelki druzih dežel in se tudi sicer vzdržati na višku, ki ga zahteva Čas. V druzih zastarelih nazorih je izguba in nazadovanje, ki naposled pelje v propad. Kakor nam je znano, osnovalo se je na Spodnjem Štajerskem že precej mnogo kmečkih zadrug. Treba bi bilo, da jim slede še druge, in da se naposled vse spojijo in napravijo trdno zvezo, v koji bi potem še le tičala prava moč. Izrecno pa omenjamo, da smo jjroti temu, naj bi se snovala taka društva, katerim narnen j« ugonobiti nam srednji, bodisi trgovski ali obrtniški stan. Baš nasprotno! Narn bi bila naloga, da si trgovski narodni stan in narodno obrt še le ustanovimo in krepko podpiramo. Če hočemo da bodemo mogli tekmovati s svojimi sosedi, gledati moramo tudi na to, da se povzdigne promet v domovini ter nam pomaga do blagostanja Nobeden stan naj se ne zatira, da bodo našim otrokom odprta mnogovrstna pota do kruha v domovini. Kmetijstvo in narodno trgovstvo in obrtništvo se v tem oziru lahko podpirata in drug druzega popolnujeta. Zgodovina in naravoslovje nas učita, da so narodi bogati postali s trgovino, in da so se z bogastvom vzpeli vsikdar na visoko stopinjo. Brez trgovskega stanu pa nam ni mogoče tega doseči. Odveč je toraj snovati konsumna društva tam. kjer imamo narodno trgovstvo, temveč to je treba podpirati. Da sprevidi kmet korist združenja in vsega, kar se da v jedinosti doseči, bodisi na narodnostnem, gospodarskem ali političnem polju, treba je, da se poučuje, kjer. kadar in kakor je to mogoče. Bralna društva so v ta namen dobra sredstva; treba pa je še, da se nahajajo tudi osebe, ki kmetom članke v časnikih tolmačijo in se radi ž njimi razgovar-jajo ter jih na to in ono koristno in dobro opozarjajo. Nahajajo se tudi rodoljubi, ki mlačne-žem časnike naročujejo in izposujejo. in marsikomu se je tem potom že oko spoznanja odprlo. Seveda je treba v to svrho požrtvovalnosti; a tem večje je veselje, Če se kaj doseže. Malenkosti in osebnosti pa naj bi se v takih slučajih skrile, in priznale naj bi se vsakemu svoje zasluge, kdor bi si jih v tem oziru stekel in če je sicer še tako neznatna oseba. V izomiko razumnega in zanesljivega narodnega naraščaja gledati moramo, |da dobimo v prvi vrsti strokovne šole. Skušnje ure, da naše razumništvo, ki izhaja iz srednjih šol, precej trdo*stoji. Mej njim se često ne nahaja renegat. Drugače pa je v srednjem stanu. Ker pa se snujejo naši srednji društveni krogi večinoma iz kmečkega stanu, skrbeti moramo v prvi vrsti temu za boljšo strokovno izomiko, in baš radi tega ne odnehaj mo prej, nego ne dobimo tolikšno število kmetijskih šol, kakor narn jih gre po naši davčni moči in po številu v razmerju z nemškimi zavodi te vrste v deželi. Potem pa moramo skrbeti tudi za obrtne in trgovske šole in ne puščati vse v nemar, da se nam tam naš rod sistematično, barbarično in nesramno odtujuje. Vrh vsega tega treba pa je še seveda mnogo druzega, najprej pa, da drug druzega složno podpiramo. Vsak stan naj živi, naj ima svoj ugled, ako le ustreza po svoji moči dolžnosti, ki mu jih stavi narod. Treba je zato. da smo vestni v izpolnjevanji svojih dolžnostij, bodi gospod ali delavec, kmet ali uradnik, učitelj ali duhovnik, trgovec ali obrtnik. Naši nteresi se ne bodo križali, ampak ujemali, ako nas druži ljubezen in domoljubje, ako stojimo vsi na braniku za naše pravice, vsak na tleh svojih stanovskih dolžnostij. Kupovali bodemo tedaj pri narodnih trgovcih, naročevali pri svojih obrtnikih; oni pa nam bodo postregli z dobrim blagom in bodo tudi mogli konkurirati z našimi narodnimi nasprotniki. Če pa bodeta, — kakor se v istini nahaja — na pr. kupovala profesor in duhoven pri največjem naših nasprotnikov, ki stoji na čelu najbolj zloglasnih, nas prega-njajočih društev, kakor „Siidmark" in se odlikuje po takem sovraštvu do Slovencev, da bi vsakega potopil najrajši v žlic vode; dokler bode naroden trgovec dražji od nenarodnoga, tako dolgo ne bo veljal princip „svoji k svojim" in v naših mestih in tr- LISTEK. Nov pesnik. (Oton Zupančič: „Časa opojnosti". Založil L. Sch\ventner, Ljubljana 1899. Tiskala „Narodna Tiskarna" 8°) Spisal dr. J. Robida. „Der Zoit ihre Kimat, Der Kimat ihre Freiheit!" Hermanu Bahr. Ako kreneš z dunajskega Opernringa na desno, in dospeš na Wienzeile, vspne se pred taboj poslopje, prostrano in mogočno, svetleče ae v snežno-belem lesku svojih gladkih sten; iznad strehe dviga se zlatolistasta kupola v megleno ozračje, a na sprednji fasadi stražijo mogočni stebri orijentalsko stavbo. In kot taka se gledalcu domneva na prvi hip —: zopet isto malo nakita, isto malo nepotrebnih orna-mentov, s kratka vso priprostost v obliki in načinu njunega izvajanja uzreš pred saboj, kakor si vajen, da jo občuduješ na stavbah egiptskih in asirskih. Ta zgradba je last umetnikov-seceaijo-nistov, umetnikov, ki so se izločili iz vseh prejšnjih skupnih umetniških krogov. Bil je čas, ko je razburjala umetniška pravda o najvažnejših vprašanjih estetiški prizadete duhove; uprla se je prvotno peščica nadarjenih slikarjev in kiparjev absolutizmu in prirojeni avtoriteti „Šole" ; ne po pravilih in po paragrafih, ne po uzorcih in načelih — iz sebe samega snuj umetnik! Bila je to doba preporoda, boja proti fili-sterstvu, proti zakonodajstvu v umetnosti. Ni bilo dolgo treba čakati, in odločili so se v smer, katera je povdarjala genij napram učenju, povdarjala individuvalnost napram šabloni, skoro vsi mlajši, in lahko trdim — najboljši aktivni umetniki. Hodi, kdor ne verjame, v dunajski „Kiinstler-haus" — in primerjaj one stvore s temi v secesijskom poslopji! Kar se je zgodilo na polji slikarstva in kiparstva, zgodilo se je tudi na polji pesništva in glasbe. Odvrgli so stara krila, zaupali svojim čutom, svojemu stvarjajo-čemu duhu — in pisali onim, ki jih razumejo, pa tudi m o g 6 razumeti. Smešna bi bila trditev, secesijonisti so nekaj absolutno novega proizveli. Prava umetnost je večna — vsak pravi umetnik bil je vedno individuvalen, pa bodi So-phokles ali Goethe, Shakespeare ali Suder-mann, Pogosto naglašanje omenjenih terjatev bilo ni dragega, kakor potrebni bojni klio. Kjer pa se bije boj, ni jasnega pregleda; vsaka smer ima svoje napake, svojo patološko, pretirano, prisiljeno, nenaravno stran. Kjer je mnogo luči, je tudi mnogo sence. Sodba o nemških „Stiirmer in Dr;in-ger- je danes jasna — in vendar so zasnovali ves pojav nosilci večnih imen; toda koliko plevela je bilo v njihovih vrstah, da, celo v njihovih lastnih proizvodih ! Kakor so nevihta potrebne, tako so potrebne tudi vojne, revolucije in evolucije na umetniškem polji. Zdi se mi, da bi bilo odveč, pisati o njih — vemo, da so bile, — da so — brez povoda ne zgodi se ničesar, v lastnem nastajanji leži dokaz vzroka. Ako povem še, da je okus vedno in povsod i jako modi podvržen, da ni okus ničesar absolutnega, ampak več ali manj tudi učinek mnogokratnega, pogosto nastopa jočega čutnega vtisa, povedal sem dovolj, kar sodi v ta esej. Tako se zgodi, da nastopi nov, nepoznan pesnik. Njegovi proizvodi tiče globoko v njegovi duši, — iz nje jih je napisal. Množica vsprejme delo njegovo — v koliko se odloči, seveda to v kolikor so si osobnosti posameznika in pesnika sojednaki in sopodobni. Inače najde proizvod odpor. Mislimo si pa, da tega pesnika po« snema krdelo verzifikatorjev — neumetni" kov. Prisvojili si bodo le-ti morda obliko, kake besede, kratko malo malenkosti — a duše, svoje duše utisniti ne vedo svojim proizvodom, — iz njih ne odseva očarujoči odsev stvarjajočega genija, ostanejo, kar so bili — prepete melodije — revni posne-malci z vsemi često še povečanimi napakami originala in izrodki lastne ne-godnosti in nemoči. Kritiki našli so za to besedo „maniro". Poleg njih pa žive tudi ljudje, kateri imajo navado, da jako radi klasirikujejo in devljejo vsako prikazen, vsako besedo v posebno predalo svojega nalik pisalni mizi-predalnici ustvarjenega razuma. Tako so nastali pojmi „dekadence, mistike, simbolizma" itd. Kaj je o njih soditi, je menda razvidno iz povedanega; vendar pa priznam rad, da so v praksi rabljivi izrazi — ako velja naznačiti v kratkem približno literarno karakteristiko pesnikovo. Pravi pesnik seveda — ne sodi v nobeno „predalo". — Da pa prevzame od svoje okolice, časovnega naziranja itd. mar-, sikaj vase, kar se ne strinja ž njim sai — je tudi resnica; saj pa tudi ni ko umetnik drugega nego človek — iz ve večine produkt svoje vzgoje, odnošajev, katerih je živel. Naj greši! — pride čas in gib. šopirilo se bode isto posilineraštvo, ki je nastalo iz samega renegastva in koje uničevati je dolžnost vsacega morali č n o mislečega človeka, tembolj pa še vsacega Slovenca, ker nam pokvarja še naše dobre kmete. Iz deželnega zbora kranjskega. V poročdu o zadnji seji smo povsem na kratko omenili, kar je posl. Grasselli kot poročevalec o § T. B. letnega poročila omenil glede deželnih dobrodelnih zavodov. Ker je stvar zanimiva, hočemo to poročilo popolniti Poročevalec je najprej primerjal statistične izkaze o deželnih dobrodelnih zavodih glede 1887. 1. z onimi glede 1806. 1., konstatoval v obče ugodne razmere in potem glede bolnice (brez porodišnice, blaz-nice in hiralnice) navel nekatere jako zanimljive številke iz desetletne dobe 1888 do 1897. Število oskrbovancev (bolnikov) v bolnici se je v ti dobi skoro podvojilo; leta 1888. je bilo namreč v bolnici, namreč na medicinskem, kirurgičnem, sifilitsko-dermatološkem, oftalraološkem. ginekološkem infekcijskem, in opazovalnem oddelka oskrbovanih 3661, leta 1807. pa 6031 bolnikov. Trošek za hrano in postrežbo teh bolnikov je znašal 1888. leta 37.100 gld., 1897. 1. pa 51.723 gld. Leta 1888. se je deželi povrnilo teh troškov 9701 gld., 1. 1897 pa 42.823 gld., tako da je torej dežela 1897. leta trošku za postrežbo in hrano v bolnici prispevala le 8600 gld. Z ozirom na ta jako povoljni uspeh je poročevalec izjavil, da gre vsa čast bolnič-nemu upraviteljstvu in deželnemu odboru za skrb, da se je na korist deželnih financ izterjal tako znaten znesek bolničnih troškov. Glede troškov za kranjske bolnike v tujih bolnicah je poročevalec naglašal, da so se ti stroški 1»'.>7. I. zopet pomnožili. Oskrbovanih je bilo to leto v tujih bolnicah sicer le 5 Kranjcev, več kakor 1896. leta. a povračila oskrbnih troškov tujim bolni cam so 1897. leta vendar poskočila za "2777 gld. Še posebe pa je poročevalec opozarjal na tržaško bolnico, kjer kranjsko deželo njeni bolniki stanejo največ, vsak bolnik 92 kr. na dan, in kjer se ti bolniki najdalje v bolnični oskrbi nahajajo, namreč vsak bolnik dobrih 31 dnij. Končno je poročevalec Še predlagal, da deželni zbor pritrdi deželnemu odboru glede dogovora c. kr. vlade z Bolgarijo in Anglijo o vzajemnem brezplačnem bolnienern oskrbovanji neimovitih bolnikov, oziroma kar se tiče odgovora z Anglijo samo neimovitih umobolnih. V I .J u i» Iju nI. 17. aprila. Cermanizem nevarnost za dinastijo in Madjare. Posl. DgrOS je objavil v svojem listu „Magyar Orszag" članek, ki se obrača naj-ostrejše proti nameravani ustanovitvi vojaških nemških schulvereinskih šol ter dokazuje, da ni slavizem, nego gerraanizera resnična nevarnost za Madjare. Piše namreč: Usoda je postavila habsburško dinastijo in ž njo tudi madjarski narod mej otrese si raz čevlje in obleko cestni prah, in si vzame pavovo pero s klobuka. Pred menoj leže poezije Otona Zupančiča. Mladi mož si gotovo ne bi nikdar mislil, kako malo razuma bode irnelo širše občinstvo zanje, kako najivno se bodo tu in tam sodili njegovi proizvodi! Ali so ga morda vsejedno kake slutnje obhajale, ko se je, napisavši „Na pot", poslovil od svojega bralca ? „Ej, pesmice, ej, ve hCerko trenotka, utrinki plamena večnega — kedo vas pozna, kedo vaa prizna* A jaz bom honorar pobral in kupil Bi bodem tobaka, nabasal si bodern pipico in puSil in zlagal pesmice bom druge....." Str. 110. Morda, skoro se mi zdi, da, celo podkupiti je hotel fllistre in napisal jim nverze" „Na čast zloženi in posvečeni čč. gg. iiliatrom —. Toda — filistri nnič ne govorijo" in „nič ne čutijo11 — pač pa zabavljajo še prav posebno na to pesmico. (Dalje prih.) nemško in slovansko strujo. Katera je za njo nevarnejša? Mi vemo iz zgodovine našega naroda, da ni bilo slovansko gibanje nikdar agresivno proti naši domovini. Pač pa so vsi listi naše zgodovine, od prvega začenši, polni tožb, ki govore o nemški pohlepnosti, da bi nas podjarmila. V bodočnosti pa nam more postati slovansko gibanje Še manj nevarno, ker se vladajoča država Slovanov, Rusija, vedno bolj obrača k svoji veliki kulturni misiji v Aziji ter se zategadelj vedno bolj zapleta v azijatske zadeve. Take so razmere glede našega naroda ; a kakšne so glede Habsburžanov ? Danes je v dinastičnem oziru nemški element n a j n e z a n e s 1 j i v e j š i v Avstriji. Zakaj ? Zato ker se čuti ta narod v svoji nadutosti srečnega samo takrat ako more druge, Ž njim živeče narode tlačiti. Današnja Avstrija pa ne more izpolniti teh visokih zahtev, zato pa so Nemci nezvesti Avstriji. Kaj pomeni klic „Proč od Rima?" Ali morda željo za verske reforme? Nikakor ne. Vir tega gibanja je izrek Bismarcka, da „današnja nemška država prirastka katolikov ne prenese". Avstrijski sanjarji za nemško misel hočejo torej s prestopom mas odstraniti zapreko, ki je napoti združitvi z nemško državo. „Proč od Rima" je očitno razžaljenje Veličanstva, upor proti dinastiji. Ugovarjati se more temu, da velika nemška država avstrijskih Nemcev ne rabi, ter da že samo trdna trozveza zabranja, da bi segle velikonemške tendence v habsburško državo. Ta ugovor je utemeljen, toda pozabiti ne smemo, da je postala Nemčija po svojem združenju velevlast, jednaka Rusiji in Angliji, ali pa še močnejša od teh. Kdo je porok, da to stremljenje za svetovno silo ne oklepa vseh Nemcev ter da se ponovi oni del zgodovine, ki se nam sporoča po smrti Karla VI. iz časa Marije Terezije? — Ali je zategadelj pametno, da se že itak razdražena nemška fantazija še draži in da imamo nemški vojaški organizem ? Ne, v interesu dinastije ni, da se vzdržuje nemščina pri vojaštvu. Tirolski klerikalci proti rsdikalcem. Katoliško politično ljudsko društvo je minulo nedeljo v Traminu skupščino, na kateri so bile sklenjene poleg drugih tudi sledeče resolucije: Skupščina izreka tirolskim državnim poslancem katoliške ljudske stranke zaupanje ter jih poživljajo, naj delajo v sedanjem narodnostnem boju za spravo avstrijskih narodov in zlasti za uresničenje opravičenih zahtev Nemcev v Avstriji in za ohranitev zgodovinsko upravičenega stališča. Skupščina prosi visoko c. kr. vlado najnujnejše, naj nastopi proti veri sovražnemu in veleizdajalskemu po-čenjanju nemških radikalcev na Tirolskem in v drugih avstrijskih kronovinah z vso energijo in z vsemi zakonitimi sredstvi, da vsled neprestanih hujskanj ne izgine iz nemškega naroda v Avstriji katoliški in patrijotični duh. Glede konference za razoroženje. Peterske „N o vos ti" pišejo, da bi mogli zastopniki držav na konferenci sprožiti vprašanje, ali so udeležene države pripravljene, omejiti sedanje pretirane oborožitve. Ako odkloni to vprašanje ena sama države, odpade vprašanje glede razoroženja popolnoma. Ako se združijo države za princip status quo, to je, da ostane za vedno vse kakor je danes in da se vojske in oboroženja več ne zvečajo, je dosežen carjev smoter. Vse druge točke se bodo potem, četudi s spremembami, gotovo sprejele. Za združenje hrvatske opozicije. „Hrvat. Domovina" odgovarja članku „Hrvat. Prava", ki se poteza za združenje obeh frakcij stranke prava, ter piše mej drugim: Hrvatski narod pričakuje in zahteva ne le združenje stranke prava, nego zjedinjenje vse hrv. opozicije; uresničenje tega zjedinjenja bi pozdravil narod z največjim navdušenjem, in stranka prava bi postala najmočnejši faktor opozicije. Le tako je možno pospeševati hrvatsko stvar. V boju proti zistemu je skupna akcija vseh nasprotnikov taistega potrebna, to je naše stališče, s katerega se ne umaknemo. Dopisi. Iz Bohinja, 10. aprila. Ker Vam zadnjič nisem bil kos sporočiti vseh podrob-nostij o našem konsumnem društvu v Sred-njivasi, kakor ni bil naš g. Anton brezplačno spovedati naših starih Zenic, dovolite mi danes nekoliko prostora, da Vam nekaj povem o naši bohinjski tuberkulozi — par-don — o našemu „kozulju". Hvala Bogu, nastala je iz farovža prodajalnica, in dobili smo že nekaj kave, kojo zdaj prodaja g. Anton zraven svojega molilnega stola v f i-rovžu. Morda se kava tudi blagoslavlja, da se bolje nažge. Gosp. Anton nabavil nam je tudi koruze 2, in kiselogrenke moke z otrobi zmešane 1 vagon. Gospod Anton, duhovnik in koraij. se je moral kupčijske modrosti navzeti tedaj, ko je v Ljubljani mimo Mahrove šole hodil v lemenat. Tam na voglu je Študiral, kako bo jedenkrat ubozega kmeta osrečaval in mu za njega trdo zasluženi denar kupoval in prodajal koruzo 15 kr. dražje nego trgovci, ob jed-nem pa takovo moko, koje še naši ščetinci ne marajo uživati, ker se boje, da jih ne bi napadla bolezen, kakor njih gospodarje. Teh je več zbolelo na želodcu od iste moke. Radi tega bilo bi zelo potrebno, da bi se od merodajne strani prepričali, kaj da je v tej moki, ki je grozno grenko-kisela, in od katere o bčinstvo boleha ter jo nazaj vozi v g. Antonovo zalogo v farovž, njemu na razpolaganje, in če ga veseli tudi v užitek, G. Anton naročil nam je tudi laškega olja. Menda le iz tega namena, da si zopet okrep čamo in namažemo hripava grla, koje smo že popolnoma pohabili radi samega prepira, kletve in pridušanja, kojega nam je pro-vzročil gosp. Anton s svojim „kozuljera", s katerim je zmešal celo faro, v koji je bila do njega časa vedno najlepša sloga. Utegnil bi kdo vprašati, zakaj pa je toliko prepira? V odgovor naj služijo le naslednji podatki: G. Anton napravil je iz farovža prodajal-nico, iz naših sirarn pa skladišča kiselogrenke moke. — Ali hočemo radi Horjul-skega vraga mi opustiti mlekarije, koje nam je omislil zamrli g. župnik Mesar, skupno s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ? Kličemo kaplanu Antonu: Izpraznite hitro iz naše sirarne kiselogrenko moko, in se zgubite iz naše fare, ki je preveč dobra za takega, kapelana, kakor ste Vi! Prej kakor odidete, hočemo pa, da nam predložite račun o Vašem, nam po vzgledu, a ne po pravici naloženem davku za misijon, za cerkveni luster in za kapelice na polju. Ta davek ste nam naložili proti naši volji, gospodarjem od 4 do 5, fantom po 1 gld., ženam od 20 do 50 krajcarjev. — Ali ni ta tako nabrana svota velikanska, ako računamo našo faro le na 2000 duš? Koja gosposka vam je dovolila naložiti in pobrati denar od nas? Kdo ga bo vrnil, kakor izgubo pri kiselo-grenki moki? Ali ga bodete Vi, ki nimate drugega, kakor naše premoženje v rokah, a se vender vtikate povsod? Gotovo se Vam vse to ne bo obleglo, kakor se Vam ni strijčeva dedščina, koje Vam Vaši sorodniki niso pustili. Mi Vara tudi ne bomo pustili denarja, kar ste ga zbrali, brez računa. Vaš izvoljeni proforma predsednik in črevljar, in 1-idnevni praktikant-sirarček, ki je v Horjulah nabiral modrost trgovine, tudi ne bosta mogla nam škode povrniti, ker oba vkupaj imata malo več ko nič. Prvi ima leseno bajto k bregu priklopljeno kakor lastovkino gnjezdo na planke, drugi pa ima domovino po celem svetu. Torej, ali nam trije nemaniči morete jamčiti za kaj drugega kakor za srečen pogreb konsuranega društva? Toliko za danes, v prihodnjič bo spet kaj več. Končno pa še prosim Boga, da bi dal našemu g. župniku trdo pest in pogum poštenega župnika Boštanjskega, da bi Vas po istem receptu ozdravil. Ako ne, Vas bomo pa mi. Torej na svidenje, gosp. Anton pri tej inštalaciji. Občni zbor,dramatičnega društva" v Ljubljani se je vršil ob skromni udeležbi društven ikov v soboto zvečer po naznanjenem vzporedu. Ko je pozdravil prisotne društveni predsednik, dr. Tavčar, ter naglasi 1, da so sedanje razmere vsekakor potrebne izpre-membe, je poročal tajnik, Fr. G o vek ar o minoli sezoni. Temu poročilu posnemamo: Tekom minole sedme sezone v novem deželnem gledališču, ki je trajala od 20. septembra 1898.1. do 20. marca 1899., je bilo 74 predstav (mej temi tri popolu-danske), in sicer smo imeli 31 v, opernih ter 42 Vi dramskih in operetnih večerov. Novitet je bilo 19: 15 dramskih, 3 operne in 1 operetna („Klarica"). Izvirnih novitet as je uprizorilo lest: 5 dramskih (Medvedova jubilejna jednodejanjka »Cesar Friderik III. na Malem gradn v Kamniku", Ganglova rodbinska drama v štirih dejanjih »Sin", Jurčič-Keranik-Go v.i-karjeva narodna igra s petjem „Rokov-njači" (pevake točke zložil V. Parma), Stritarjev „Prešernov god v Klize ju" in Aškerčev dramatilki prizor „Prešern v gostilni pri .Zlatem grozdu'". Operna noviteta je bila .Stara pesem" V. Parme. Iz tujih dramskih literatur se je igralo: 14 nemških in 6 francoskih del, dve hrvatski drami ter po jedno češko in angleško delo. Oper se je pelo 11, in sicer: dve slovenski, jedna poljska, 4 italijanske, dve francoski in dve nemški. Izraej dramskih del so se igrali .Rokov-n jači14 največkrat (namreč štirikrat pri razprodanih hišah; pri četrti predstavi je do spel iz Kamnika in okolice poseben vlak, kateri so priredili gg. Fajdiga in brata Ste leta v Kamniku); po trikrat so igrali biblij-čno dramo .Jožef v Egiptu*, jubilejno igro „Naš cesar" in burko s petjem »Trije pari črevljev". Ostale drame so se mogle igrati le po dvakrat ali jedenkrat. Izmej oper se je pela noviteta „Aula", osemkrat, noviteta „Lohengrin" petkrat, „Marta" štirikrat, noviteta „Stara pesem" in „Ksenija" po štirikrat in „Trubadur4 trikrat. Vse druge po dvakrat ali jedenkrat. Opereta „Klarica" se je pela trikrat, opereta „čarobne gosli" pa jedenkrat. Gostovanj smo imeli šest, in sicer so nastopili: g. Z. Borštnikova, g. pl. Šramova. g. Briicklova, g. markiza Strozzi-Ružička, g. Kullich dr. Linhartova in Ign. Borštnik. Razen teh je pela na engagement gdč. Kopiaš. V proslavo 5 01 e t n i c e vladanja cesarja je priredilo društvo 3 svečanostne predstave, in sicer 2., 4. in 6. dec. m. 1. Pri prvi so sodelovala pod voda vom koncertnega vodje, g. Hubada, vsa narodna pevska društva v Ljubljani. Tretja jubilejna predstava je bila brez vstopnine ter so se razdelile proste vstopnice mej Šolske zavode ter mej pevska in delavska društva. „Dramatično društvo" je dobilo zahvalo vseh ravnateljstev ljubljanskih Šol ter se mu je izrekla za „poklonjeni izraz zvestoba in udanosti" potom deželnega predsedstva Najvišja zahvala. Vsled prošnje odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik se je priredila v ta namen 20. marca zaključna predstava, pri kateri so se izvajala samo izvirna dela. Odboru za Prešernov spomenik se je izplačal čisti dohodek 74 gld. Z mesečno plačo je bilo nastavljenega osobja 42, in sicer za dramo 13, za opero 6 solist-v, kapelnik, inspicijent in 21 členov zbora. Razen tega je z dnevno plačo sodelovalo več učencev „dram. šole" in pri „Lohen-grinu* je v pomnoženem zboru sodelovalo še šest pevcev. Društvo je imelo tudi svojega garderobarja in gledališkega slugo, ki je bil zajedno rekviziter in raznašalec listov. Po g 13. društvenih pravil pa je bil letos prvič nastavljen intendančni tajnik, ki je opravljal tajniške posle v intendanci in odboru »Dramatičnega diuštva". Mej počitnicami je poučeval češke člene drame v slovenščini, mej sezono je tajnik oskrboval korespondenco, p regledoval in popravljal jezikovno in stilistično vse igre, nadzoroval vse dramske, vodil bralne sku-sinje, akcentuiral vloge rodom neslovenskim igralcem in pevkam. Tudi je imel oskrbeti prevajalce novih iger, prepisovalce vlog ter je priredil vse igre starejšega repertoirja. Po navodilih intendance je moral paziti, da se izvrši gledališki hišni in disciplinarni red. Tajnik pa je bil zaje dno tudi biblijotekar in arhivar društva. V minoli h počitnicah je poslalo društvo s podporo deželnega odbora zopet dva člena drame (gg. Lovšina in Polaska) v Ottovo šolo na Dunaj. Delovanje „Dramatičnoga društva" in intendance posebej sta podpirala mej slovenskimi listi posebno „S1 o ven s k i Narod" in „Ljubljanski Zvon". Bodi jima izrečena najtoplejša zahvala! (Poročilo sprejeto.) (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. aprila. — Deželni zbor kranjski. X seja bo jutri, 18. aprila ob 10. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Branje zapisnika IX. dežel-nozborake seje dne 14. aprila 1899. leta. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 46. Vladna predloga z načrtom zakona o zložbi poljedelskih zemljišč. 4. Ustno poročilo upravnega odseka o § 8. B letnega poročila: Agrarne razmere. 5. Ustno poročilo upravnega odseka o peticiji vasi Preže in Jurjevica za napravo vodovoda. 6. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: o § 7. CI Deželni muzej. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Avgusta Jaka, bivšega pomočnega uradnika, za podporo; b) Janzekovič Josipine, vdove rano-celnika, za zvišanje pokojnine; c) dr. Divjaka Štefana, zdravnika v blaznici na Studencu, za odškodnino za stanovanje; d) dr. viteza Đleiweissa Karola, primarija v deželni bolnišnici, za nagrado za delovanje v deželni hiralnici; e) Preinič Josipine. vdove blaz-niškega zdravnika, za podaljšanje vzgojnine ; f) županstva v Krškem za podporo za on-dotno bolnišnico; g) zdravstveno okrožnega zastopa v Črnomlju za podporo za zgradbo okrožne bolnišnice. 8 Ustno poročilo finančnega odseka o glavni bilanci ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za loto 1897. in o proračunih posojilnega in amortizacijskega zaklada za 1899. leto. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva v Slavini, da bi deželni hidrotehnik izdelal načrte za napravo vodovodov in vodnjakov v vaseh Slavina, Koče, Kakitnik, Grobišče in Žeje; b) županstva v Trebnjem za uvrstitev občinske ceste od Trebnjega v Račjeselo in od Dolenje Nemške vasi do Trebelnega mej okrajne ceste; c) županstva v Trebelnem za uvrstitev občinske ceste od Trebelnega čez češnjice proti Poljanam mej okrajne ceste. 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer o § 8. A: Ljudske, srednje in visoke šole; B: Obrtni pouk; C: Kmetijska šola na Grmu. — Občinski svet ima v torek, dne 18. aprila 1899. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Na dnevnem redu so poročila: O podelitvi meščanskih podpor, o sprejemu v občinsko zvezo, o pristojbinah za stavbne oglede, o sezidanju nove hiše za Pohlovkino ustanovo na voglu Emonske ceste in Gradiških ulic, o škontraciji mestne blagajnice, o ponudbi Marije Regalijeve za odkup stavbišča na Sv. Petra cesti, o prošnji društva zdravnikov za prispevek k Loschnerjevi ustanovi, o ugovor.i „Kranjske hranilnice" glede brezplačnega odstopa sveta za cesto, ki ima peljati čez njeno, za stavbo Franc Jožefovega zavetišča kupljeno zemljišče v Vodmata, o prošnji neke hišne posestnice za podporo, o prošnji nekega mestnega uradnika za podporo, in o načrtih za poslopje mestne dekliške osem-razrednice pri sv. Jakobu. — Občinske volitve v Ljubljani. Klerikalci se silno trudijo, da bi v III. razredu spravili nekaj svojih mož v občinski svet. Včeraj zvečer so zopet imeli volilni shod v „Katoliškem domu". Tudi tega shoda so se udeležili samo znani kričači. Vseh udelež-nikov je bilo kacih 60, mej njimi je bilo k večjemu 20 volilcev, ostali udeležniki pa pripadajo Gostinčarjevi družbi in nimajo volilne pravice. Shod je bil hitro končan. Trajal je le pol ure. Dr. Krek, katerega so se volilci pete kurije že davno naveličali, ker so spoznali, da sicer veliko jezika, sicer pa se za delavske koristi dosti ne meni, je kandidaturo odklonil, ker je prišel do prepričanja, da ni upanja na zmago. Kandidatov je bilo sicer na izbiro, ali izbi rati je bilo težko. Naposled so bili določeni za kandidate; pasar K r e g a r, mokar Alojzij Zorraan, bivši izvošček IvanMarovtpo domače „znani" Možina, sodar Avg Repič in neki Janez Zupančič, kateri je tako imeniten mož, da ga niti udeležniki shoda niso spoznali in so radovedno povpraševali, kdo da je to. Naposled se je pokazalo, da je mož metlar, in klerikalci so bili sila zadovoljni Ž njim, ker upajo, da bo v občinskem svetu dobro pometal — če bo izvoljen, kar pa kar nič verjetno. Trije zaslužni klerikalci pa niso bili prav nič zadovoljni :Erzin, P e t r i č in knjigovez Breskvar so upali vsi trije, da postanejo kadidatje in se zdaj norčujejo iz kandidatov svoje stranke kar se da. Repič je bil postavljen kandidatom v priznanje njegove gorečnosti, katero je s tem pokazal, da je postavil neko kapelico. Zmožnost, ki je obč. svetniku potrebna, se je vsem kandidatom velikodušno prizanesla. Ker se klerikalci sami boje, da propadejo, akUčejo ta teden se jeden shod in so včeraj udeležnike rotili, naj za Boga vender vsak ▼saj jednega prijatelja na shod pripeke, *es, „ da nas bo kaj več in da ae bomo bolje pogovorili". V soboto je bil majhen shodek „pri Novem svetu". Zvonec je nosil Kregar Neki čevljarski mojster, ki je bil povabljen, je ugovarjal, da so na shodu volilcev skoro sami nevolilci. Ali vinjena družba pod vodstvom Kregarja in Gostin-čarja je to možu hudo zamerila Psovali so ga z najnedostojnejšimi izrazi, sramotili vae čevljarje in s tem dosegli, da so vsi neodvisni volilci odšli in pustili klerikalne agitatorje same, da se posvetujejo — Vodmstske denuncijacije. Piše se nam: Ne v zagovor prizadetih gospodov — ker se jima sploh ni treba radi šale zago varjati, — temveč v pojasnilo čitajočemu občinstvu, ki si je pa najbrže že samo sodbo napravilo o podlem članku škandal-lističa, izhajajočega vsako soboto, napotilo me je, da Vam, gospod urednik, nastopne vrstice pišem: Kot rojenemu Ljubljančanu, stanuj očemu že več let v Vodmatu, znane so mi razmere ne le ljubljanske, terauč tudi vodmatske. Govoril sem danes z raznimi sosedi in bil v treh vodmatskih gostilnah, pa povsodi obsojali so odločno članek omenjenega lističa, ki odklada vsako soboto svojo „duhtečo" gnojnico na ljubljanskem Bregu. Povsod bili smo mnenja, da ne sodijo — po sijajno uspeli veselici, katere se niti deset klerikalcev ni udeležilo — ob pol 4. zjutraj v šali govorjene besede v resen članek. Kaj takega ni niti za listek, nikakor pa za članek, in to tem manj, ako so se besede zavijale, torej falsificirale, kakor se je po mojih informacijah v tem slučaju zgodilo. Klerikalna gospoda! Vprašajte prizadeto go-spico, kako uslugo ste ji storili z svojo denuncijacijo ? Seveda, pri veselici se odi iko-vati z odsotnostjo, potem pa ravno iste gospode z blatom obkidati, ki so največ in to, kakor sem se deloma sam prepričal — pa odšel sem preje, — deloma sem pa pozneje čul — par stotakov v blagi namen žrtvovali — je najceneje, pa gotovo tudi, da najmilejši izraz rabim, skrajno neho-netno. Prizadeta gospica, Čuvša, da se nahajavtisku omenjeni članek, šla je pravočasno slovesno protestirat, da se hočejo njene besede zlorabljati. Pa kaj so ji famozni uredniki odgovorili: Obžalujemo, je že prepozno! Žalostno za list, ki si ne za z drugim člankom pomagati in živi le o jedni ali dveh osebah. Ako nima kakega škandalčka — četudi fingiranega — o teh osebah zabeležiti, pa jim zmanjka gradiva. Ali ni taki list že „na kantu" ? — Vidi se, da so prišli klerikalni gospođici k nam z zlobnim namenom vohuniti Samostojnima gospodoma in narodni stranki seveda s takimi zavijanji niso nič škodovali, ker ni pri nas šest oseb, ki bi Šalo smatrali za resnobo. Volitve so pred durmi, mislili so si klerikalci, ki v motnem ribarijo, in vodmatskih volilcev je precej. Spustimo raketo, morda bo užgala volilce nam v prid! Pa motili so se! To, gospoda klerikalci, Vam lahko na polna usta povem, da je bil učinek Vašega podlega članka ravno nasproten Vašim željam. Pridobili niste k zanesljivim petim klerikalnim volilcem nobenega. Najbrže odpade Vam pa še od teh kdo, ker jih je sram Vaše družbe. Le pošiljajte še toliko iztisov svojega umazanega lističa, mi so Vam bomo le smejali, kakor smo se danes, ko ste nam z svojo neprostovoljno komiko toliko veselja učinili. Mi Vod-matčani postali smo meščani in hočemo z narodno stranko, ki ima na svoji strani ogromno "Večino vsega prebivalstva in ki vodi občinsko upravo, v sp orazumljenju in miru živeti. Hvala Bogu, naučili smo se toliko šteti, da vemo, da je 29 več, kakor 1. In ako je 1 samo Vaš (g. dr. Krišper), obrnili se bomo k 29 gospodom obč. svetnikom, od katerih upamo doseči, kar si še želimo. Pri nas je prepričanje, da bi sami sebi in našim interesom ne mogli bolj škodovati, kakor če bi se tega jednega in njegove strančice oklenil. Da se to slednje ne zgodi pokazale Vam bodo bližnje volitve. — Ooriški deželni zbor. Na prvo sejo goriškega deželnega zbora ni bilo slovenskih poslancev, pač pa je prišel kardinal in spe, Jaka Missia ter s svojo navzočnostjo omogočil sklepčnost d ež. zbora. Novi glavar Pajer je prečita! pismo, s katerim so slovenski poslanci naznanili, da se ne vrnejo v dež. zbor, dokler se njihovim zahtevam ne ugodi. Pajer je rekel, da hoče delati na porazumlj enje ž njimi, a da Lahi od svojega stališča ne bodo odnehali. — Isterski deželni zbor se je sešel v soboto v Kopru. Vlado je zastopal okr. glavar Fabiani, ki je poslance pozdravil v italijanskem in v hrvatskem jeziku in pre-čital v obeh teh jezikih cesarjevo sporočilo. Po glavarjevem govoru v spomin cesarice, se je seja zaključila. — Sodno poslopje v Novem mestu, katero napravijo a prezidavo bivše vojašnice, so že začeli delati. Stavbinsko delo je prevzela tvrdka Tonnies iz Ljubljani. — Odbor ,,Dramatičnega društva". Na sobotnem občnem zboru so bili izvo Ijeni v novi odbor sledeči gospodje: dr. I Tavčar, predsednik, dr. vitez Bleiweis, dr. Fr. Z basni k, dr. Jos. Stare, prof. Mat. Hubad, prof. Luka Pintar, pristav M i 1 č i n s k i, ravnatelj Jos. P r o s e n c, ravnatelj G. 1'irc in dr. Fr. Te kavč ič. — Meščanska šola v št. Jurju ob južni železnici. V sobotni seji dež. zbora štajerskega so poslanci dr. Dečko in tc| v ariši predlagali ustanovitev meščanske šole s si ovenskim učnim jezikom v Št. Juriju ob južni železnici. — Poziv slovenskim društvom ! Piše se nam: Vranska čitalnica priredila je, kakor smo že poročali, pretečeni predpust dramatiško igro .Šolski nadzornik". Da je ta igra tako izvrstno uspela, ni najmanja zasluga tega društva, ki je preskrbelo za to igro j eden solospev in jeden 2bor, ki sta vglasbena na podlagi igrinih besed. Napro-šeni smo, opozoriti druga slovenska društva, da se dobe dotične skladbe pri Čitalnici na Vranskem. Skladbe so po svoji melodioznosti, lahki izpeljivosti in teatraličnem efektu vsega priporočila vredne, ter bodo izvestno dobre služile društvom, ki nameravajo uprizoriti igro „Šolski nadzornik". — Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v petek dne 21. aprila t. 1. svoj VII. redni občni zbor: Dnevni red: A. 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora akad. bratskega društva „Triglav". 3 Poročilo predsednika. 4 Poročila posameznih odbornikov. 5. Poročila klubov. 6. Poročila preglednikov. 7. Volitve: a) predsednika, b) G odbornikov in 2 namestnikov in o treh preglednikov. 8. Slučajnosti. B. Zabavni del. Local.- Restaurant Robitschek, I. Wipplinger-strasse 3. Začetek točno ob pol 8. uri. — Nova pošta. Dne 1. maja t. 1. od pre se na Lazih, politični okraj Kamnik, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služ boval kot n abiralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vozni pošti, koja se bode upeljala mej Kamnikom in Motnikom. * Vdova generala umrla kot bera- čica. Dne 13. t. m. je umrla v Budimpešti v siromašni sobici v podstrešju 80 let stara vdova bivšega ogerskega generala A. Vettera pl. Doggenfelda. Vetter je bil 1. 1848 podpolkovnik v avstrijski vojski in potem po volji svoje soproge prestopil v ogersko vojsko, kjer se je dvignil do generala. Po njegovi smrti je nekdaj bogata dama živela od milodarov dobrih ljudij. Gospa Benioky Bajza dajala ji je brezplačno stanovanje. * Vojvodinja, prodajalka cvetlic. V svečanu t. 1. je izginila iz Rima vojvodinja Costanca Capece Minutolo dei duchi disan Valentino; lepa, 35Ietna gospa. 0 gospej se je izrekalo vsakovrstno mnenje, ali ni-jeden ni vedel o njej natančnejšega. Na mostu „Listo" so našli ljudje njeno obleko, iz česar so sklepali, da je skočila v vodo. Le jedna oseba ni hotela o tem ničesar verjeti, to je njena sestra, Antonieta, ki jo je vedno še iskala. In res, našla jo je mej rlorentinsk imi cvetličaricami. Bila je popolnoma zdrava in vesela. Sestra je bila jako zadovoljna, da je zopet našla svojo Co-stanco. Vprašala jo je, zakaj je zapustila svojo palačo in svoje bogastvo, na kar je vojvodinja odgovorila: „Kot vojvodinja sem doživela toliko žalosti, da sem se odločila utopiti se v Tiberi. Od tega me je odvrnila neka kmetica, kateri sem povedala svojo povest, na kar me je ona pomilovala in menjala svojo obleko z mojo. Obetala mi je tudi, da pusti klobuk in ogrinjalo na mostu, kar bi dalo povod misli, da sem se utopila. Med vsAčsnkami iu prodajalkami ovetlio doživela sem najsrečnejše dnove v svojem življenju." Vojvodinjo hočejo poslati v neki zavod za zdravljenje živčnih bo-lestij. Telefonična in brzojavna poročila. ,,Pro6 od Rims". Dunaj 17. aprila. Včeraj je bilo tu več shodov, naperjenih proti gibanju za izstop iz katoliške cerkve. Na jednem teh shodov je govoril tudi princ Liechtenstein, ki je ostro pr ijemal nem.ško katoliško stranko, ker se neče združiti z drugimi nemškimi strankami proti Slovanom. Bivši minister Petrino, f Dunaj 17. aprila. I.ivši poljedelski minister v kabinetu Potockv. baron Petrino je v Črnovcih umrl. Stummer v Pragi. Dunaj 17. aprila. Razni listi poročajo, da je sekcijski šef v rninisterstvu zunanjih del Stummer v važni politični zadevi šel v Prago. Oficijozno se razglaša, da je šel tja le na potu iz Plzna na Dunaj in to v privatnih zadevah Blagoslovljenje ruske cerkve. Dunaj 17. aprila. Včeraj se je tu jako slovesno vršilo blagoslovljenje prekrasne ruske cerkve, zgrajene poleg ruskega poslaništva. Navzočni so bili: namestnik Kielmansegg kot zastopnik cesarjev, dalje diplomati čni zastopniki ruski, rumunski, grški, srbski in bolgarski ter več druzih dostojanstvenikov. Pri slavnosti je sodeloval zbor sinodalne cerkve iz Moskve. Novo cerkev je b'agoslovil nadškof Jer oni m iz Varšave. Nemška nesramnost. Gradec 17. aprila. Na čast dvornemu sv etniku Gaubvju, ki je stopil v pokoj, so ur adniki včeraj priredili banket, pri katerem se je Gauby predrznil izustiti nesramno trditev, da nenemški uradniki oškodujejo državo. To je že višek infamnosti. Značilno aretovanje. G o r i c a 17. aprila. V soboto je .Lega" napravila izlet v Červinjan Orožniki so še tisti dan zaslišali več gostilničarjev in druzih oseb, katere so z izletniki občevale, včeraj pa je policija na podlagi teh poizvedb aretovala društvenega načelnika Co-derraaza. To aretovanje je obudilo precejšnjo senzacijo. Zaroka princa Danila. Cetinj e 17. aprila. V soboto je bilo oficijelno razglašeno, da se je prestolonaslednik princ Danilo zaročil s prince-sinjo Juto Aleksandro meklenburško. Tem povodom je bila včeraj v metropolitanski cerkvi služba božja, katere so se razen knežje rodbine udeležili vsi ministri in zastopniki tujih držav. Cerkveni slavnosti je sledila vojaška parada. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) „No, Astina važna zadeva ima gotovo tudi časa do jutri*, rekla je Štefanija. „Da — gotovo!" odgovorila je Asta z bledimi u strni se smehljaje. Vsedla se je ter se prisiljeno ž njima zabavala. Vtop-Ijena v svoje misli, vprašala je, zakaj sestri toe porabita priložnosti ter ne priso-stujeta enkrat porotniški obravnavi. OČe je Še vedno tako strog, kakor poprej, je Čula v odgovor; le pri navadnih slučajih da dovoljenje. In Štefanija je pripovedovala, kako jo je zadnjič zavrnil, ko je bila ona senzacijonalna obravnava radi razžaljenja časti med slavnim kritikom in nekdanjo gledališko igralko. A Asta ni poslušala tega pripovedovanja. Kar hipoma, brez uvoda, rekla je: „Ljuba Roza, ali bi bilo Tebi mogoče pomagati mi z majhno vsotico iz jako sitne zadrege?" Roza je vzela takoj denarnico v roko. „Če se ne tiče druzega, kakor teh par mark, katere Ti rabiš — Ti, ki si nekaj časa tako skromna". „Ne, ne", ugovarjala je Asta, „to pot je moj mož, ki —■ Ustavila se je. Roza in Štefanija sta se spogledali. Tudi Štefaniji je bil položaj jasen, akoravno do sedaj še nihče o tem ž njo govoril ni. Zdaj je stopila Roza k sestri, ji lju-beznjivo roko na ramo priložila in z milo resnostjo rekla: „Bodi vendar enkrat od' kritosrčna Asta! Vedno tako ne more! zakrivati. Izgovori se, povej jasno 1" „Kaj — kaj pa misliš? Jaz Te ne razumem", zavrnila je Asta z negotovim glasom „Ti hočem pa jaz pomagati1 rekla je Roza, ki je postala čudovito energična, od kar jo je bila nesreča zadela. „Ti rabiš denar za svojega moža, ki nerazmerno veliko potrosi in Tebe zraven zanemarja. Ti si nesrečna, a nečeš tega po vedati. Za vnanjo bliščobo Tvoje hiše skrivata se pomanjkanje in beda. Ne vem, kako je moglo do tega priti, a vera, da je tako. In mi imamo pravico do Tvojega zaupanja." Zaman je skušala Asta govoriti; jezik je bil kako otrpnel. „Ne skušaj tajiti," nadaljevala je Roza, „tako je, kakor sem rekla. In zdaj si daj duška. Za kaj se gre danes?" Asta je sedela kakor kip. Na enkrat se ji vlijejo solze in vrže se Rozi okolu vratu. „Ah Roza", ihtela je, „kako nesrečna sem jaz !* To seveda je bilo še dosti resnejše videti, kakor je Roza mislila. „Ti pretiravaš*, skušala je Roza sestro pomiriti. „Ti si preveč razvajena, da Te že majhna nevarnost pretrese. (Dalje prih i Darila. Za dijaško kuhinjo v Kranji, darovali so namest" venca na krsto umrlemu župniku gosp Maksu Veja njegovi prijatelji: dr. Ed. Šavnik 2 gld., dr Er. Prevc 2 gld.. A. Žumer 1 gld, A. Štri-tof BO kr. K. Florjan 2 gld., T. Pavšlar 2 gld., Fr. Dolenz l gld., K. Pučnik l gld., I. Rakovec 1 gld, dr. V. Štempihar 1 gld. P. Mayr. 5 gld._ Poslano/ Gospodu Ivanu Avseniku v Begunjah. O VaSem zadnjem dopisu vprašati Vas Se hočem, zakaj vender tako viHuko pišete, da malo kdo razume, kaj ta Vaš dopis pomeni, in nasve-tujem Vam le. da bolj po domače in malo bolj natanko razložite afero lanskega leta v .jeseni o polnoči, ker meni ni popolnoma znana. Saj niste tako učeni, da bi tako strokovnjaško pisali, ker vem. da ste bili le dalj časa v Ljubljani pri g. Hulzerju za učenca in v Kranju pri gosp. Dolencu, in menda pol leta v Celovcu; vem pa tudi kakšna so spričevala. Le segajte s prazno roko v ogenj ali po vaših kletih, da Vas more Vaše izvrstno vino speči. Čudno ae mi dozdeva, da se taka ncvgledna osebica v mene zaletuje, ker mu nisem ničesar storil, da sem primoran na svojo starost po časopisih odgovarjati na take dopise, kojih vsebina je popolnoma izmišljena in neresnična. Obžalovanja vredna pa je občina, ki ima takega nemirnega in nepriljubljenega oštirja. trgovca in 5e celo prvega svetovalca. Begunje, dne 16. aprila 1990. Luka Grilc. * I Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 732/ Zahvala. Slavno društvo kranjske hranilnice je pri svojem letošnjem občnem zboru dovolilo tukajšnji kmetijski podružnici 100 gld. podpore. Za ta jako znatni dar se najiskreneje zahvaljuje GJValentin?Burnikl | načelnik kmetijski podružnici. V Metliki. 16. aprila 1899. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. ri»in» umi morjem Sot-l m. Srednji traunl tlak T3« 0 mm. Stanje < Čas opazovanja barometra v mm. 15. 9. zvečer 727 2 16. • 7. zjutraj 2. popol. 729 6 781-9 9.zvečer ->:>A l 17. n 7. zjutraj 2. popol. 78615 7364 P 8 Vetrovi Nebo š S 88 si. zahod dež | 9 8 p. m.jzah.| dež c» 14'0 moč.jzah.jskoro jas. 8 6 sr. jzahod del. oblač. B 6 3 si. svzhod pol. oblač. ^ 16 0 sr. jzahod del. jasno 3 Srednja temoeratura Robote in nedelje 85" in 10 8. normale: 9 7' in 9 8°. D"u.n.ajs3lca boiza dne" 17. aprila 1898. Skupni državni dolg v notah . . 100 gld. 00 kr. Skupni državni dolg t srebru 100 „ 60 „ Avstrijska zlata renta .... 119 , 90 „ Avstrijska kronska renta 4" „ . . 100 , 70 „ Ogerska zlata renta 4" „. . . . 119 „ 70 „ Ogerska kronska renta 4" „ 07 . 60 . Avstro-ogerske bančne delnice . 919 „ , Kreditne delnice....... 3!S8 „ — , London vista . ...... 190 „ 46 . Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 02' § „ 90 mark.......... 11 „ 78 „ 20 frankov......... 9 „ 66'/, „ Italijanski bankovci..... 44 „ 40 „ C. kr. cekini........ 6.68„ gSF Vsa vrednostna papir]« preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Selenburgove ulio« 3. Srečke na mesečne obroka po S, 3, 6—tO gld. (5|ltlvxl-jC Najbolje učinkujoča i e I e z o - a r s e n a s t a voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnkah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah III'. V KI 14 TIATTO\I. »lanaj. isrcrra, jadnonad.3tropna hiša z vrtom se da v najem ali se tudi proda. Ista leži 10 minut od trga Ribnice ob cesti v Kočevje; v hiši, katera stoji ob vodi, je gostilna. Več pri posestniku: Antonu Pajnič-u, Gorica vas pri Ribnici. (709—3) Dva gospoda sprejmeta se takoj na stanovanje in hrano. (705—3) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.u. Ces. kr. avstrijska A drtivni žtliznlca. Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. oktobra 1393. lata. Odhod ti IJnblJane juž. kol. Prava čem Trbli. Ob 12. ari J> m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Čez Sel it hal Ausse, Solnograd; Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. tjatraj osobni vlak v Trbiž. Poctabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj; fiez Selzthal v Sol nog rad ; čez AmBtetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Danaj. — Ot 4. ari 2 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Ljabno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Canh, Genevo, Pariz, čez Kloin • Reifling v Steyr, Line, Badejevire, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Danaj via Amstetten. — Proga *r Jfovo meato la T Kočevja. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjatnij, ob 1. ari 05 m. popoladne, ob 6. ari 55 ca. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga ta Trbiža. Ob 5. uri 46. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via AmBtetten. iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Aosuea, Ljabna, Celovca, Beljaka, Franiensfeste. — Ob 11. uri L7. m. dopoladna opobni vlak z Danaja via Amstetten, Karlovih varov. deba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca. Stevra, Pariza, Geueve, Cunha, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezera, Lena ■ Gasteina, Ljabna, Celovca, Linca, Poafabla. — Ob 4. ari b< m. popoladne osobni vlak z Danaja, Ljabna, Se Iz t hala. Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pon tabla. — Ob 'J. ari •> m. zvečer osobai vlak s Danaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la Hovega mesta in Kočevja. Osobni »laki; Ob H. un Ui ni. zjuo tj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. ari 4d m k ■ ečer. — Odhod ls LJubljane d. k « Kamnik. 1 >b 7. ari 2d m. zjutraj, ob t. ari 5 m. popoludue. b 6. ari 5um, - Prihod v Iajabljaao d. k. la Kamnika. Ob 6. ari 56 m. zjutraj ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. (1) Firm. 60, Firmaeintragung. Einz. I—133. In das hiergerichtliche Register fiir Einzeln-firmen wurde eingetragen die Firma: „Maria M a 1 e n 5 e k, Wirtsgewerbe und Brant-vveinkleinverschleiss in Treffen Nr. 16." Die Firmainhaberin Maria MalenSek wird zeichnen: (729) „Maria Malen^ek". K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert Abth. III., am 11. April 1899. (Vpis firme. V tusodni register za posamne tvrdke se je vpisala firma: Marija Malen&ek, gostilničamka obrt in prodaja žganja na drobno v Trebnjem St. 16. Irnejiteljica firme bode podpi-navala: Marija MalenSek. — C. kr. okrožno sodiSče Novomesto, oddelek III., dne" 11. aprila 1899.) Vsled sklepa c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dne" 31. marca 1899 opr. §tev. Nc III. 348 99 1 se bodo „Zavodu meščanske vojašnice v Ljubljani" lastna zemljišča vlož. Stev. 17 in 219 katastralne občine Trnovo pri prostovoljni in na dan 27. aprila 1899 ob 10. uri dopoludne na licu mesta določeni Javni dražbi za ceno tO.OOO Kiti. in SAO a*l«l. izklicala in onemu, ki bode največ ponudil, v laat oddala. Dražbeni pogoji izloženi so v pisarni podpisanega sodnega komisarja v občni pregled. Dr. Fran Vok (728-D o* kr. notar kot sodni komisar. Družbenik slovenščine in nemščine popolnoma zmožen v pisavi in govora, poštenega in sol-dnega značaja, kateri bi imel veselje do kupčije in potovanja, z okrog 1000 do 1200 gld. denarja, ae sprejme takoj za povekSanje jako dobro ae rentujočega, že obstoječega podjetja. Z uloženim denarjem si dotičnik že lahko v prvem letu 800 do 1500 gld. pridobi. (731—1) Ponudbe pod naslovom: ,,Družbenik s 11OO" poitno ležeče Ljubljana. Dr. Friderika Longlel-a Brezov balzam. 2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejdo lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potim kot balzam, zadubi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskin* od polti, ki postane vsled toga čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (10—81 Dr. Friderika Lenglel-a BEIVZOE-MIM* NajmilejSe in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 00 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in ▼ vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Odlikovan na razstavah: Velike Mezirice. Holeiov, Profttejev, Prerovo, TiSnov, Hampolc. Potrebna in koristna darila za vsako priliko! Českl krščanski speoljalnl zavod ta platno! Svo|l k av»|lia! Viljem V.Vejman izdelovalec platnenega, pavolnatega in da-maatnega blaga ▼ Proatejevam na Mormvi priporoča latlie ttcalae laalelke aa roko po smernih cenah in najboljši kakovosti : eeleplmftaeao dcinse« la koloae) plaAao vseh tirokoeti in finosti, platao ■a plakto do 240 cm., daosaaie t gradle, namizne prte in blago, obrisate, servijete, bele in barvane za h, 12 in 24 oseb, otirace, platnen in pavolnat kanefits, robce, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. obleeai pralal meflr in So tako blaao aa> aaatake obleke, platna t pavolnat a, ruska, sa zimnice, slamnike, znstore itd , tnlhe, Sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd. Ugodna darila (1953—42) 09" in polrobo is gospodinjstvo. f^fiMtni Iztlolek. Trgovcem se blago ne pošilja. Kot strokovnjak in aamoizdelovalec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na sahtevanje. Haročano blago poitlja as le po pottnem povss^Jl. Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom. Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. so vedno v zalogi. Proda so <7ao~xy skoro nova pisalna miza, potem pult in stelaza. Ogleda se lahko v Gradišči štev. 2. Vpraša se lahko v brivnioi A. Drganoa. I senčen svečarski pomočnik 25—35 let star, izurjen v izdelovanji voščenih sveč itd, stopi lahko takoj v službo v tovarno, ki na par izdaluje svečo, v Primorju. — Več pove upravnistvo nSlovenskega Naroda". (716—2) Kulmbachsko pivo v ste k Ion lotih priznano zdravilo in krepilo za bolnike je ▼ zalogi trgovine (21—87) pri „Zlatorogu Usojam si nasnaniti »lavnenra občinstva, da pre vsemam in iavrsnjem ločnti nnrrvMa na kavo, čaj, olje, riž, makarone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d. Poft Ijatvo v omotih po S kil ndriujtttu pd polti, one od 0 kr. naprej pa po Islsantai h povzetjem. Take poailJHtve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krčmarjem, dnttlnau in onim, ki rabijo za dom različne jestvine »li aele o raznih pril37—51) Tnali sarejeniMin aantupatv« la vaako. Ja'ia poareduvaaja. Z odličnim spoštovanjem udani Einest Pegrsizi. itu, v ulici San Frinctsco itiv. 6. MJegova Svetost Papež LEON XIII. sporoči/ Je po svojem zdravniku prof. dr. Lap-poniju gosp. lekarju Q. PICCOUJU v LJubljani srčno zahvalo za pripo-slane Mu stekleničloe tinkture za želodec ter mu je z diplomom od dne 27. novembra 1897 podelil naslov „dvorni založnik Njegove Svetosti" s pravico, da sme nositi v svoji firmi z naslovom vred tudi grb Njegove Svetosti Omenjeni zdravnik kakor tudi mnogi drugi glasoviti profesorji in doktorji pripisujejo Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepi želodec, povečuje tek, pospešuje probavljanje in telesno odprotje. NaroCbe s povzetjem sprejema in od-pošilja točno (682—2) s| O. PICCOLI, lekar 9$ „Pri AngHju-* v LJubljani, Dunajska centa. 5^ Tinkturo za želodec po&ilja lastnik po 12 stekleničic za gld. 1-20 av. vred., po 1^ 24 stekleničic za gld. 2-40, po 35 Btckle-ničic za gld. 3*50, po 70 stekleničic za gld. 6-50. PoStni paket, ki no tehta preko 5 ki. po 110 Btekleničic za gld. 10*30. Poštnino mora plačati naročitslj sam. Urban W^eber nasl. _Zalllog, posta: đželexnllkle_ Na prodaj je več tisoč centov strešnih skale (Dachschiefer) ls lastnih ikrilolomov po jako niskih cenah. Prevzemam pokrivanje vsakovrstnih stavb, kakor tudi cerkva in zvonikov. Z odličnim spoštovanjem Urban HITelier nasl. Izdajatelj in odgovorni orodnik: Josip Nolli. Laattttna in tisk aNarodna Tiskarne".