Poätnina plačana v gotovlnl Izhaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'5ü Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcijst in nprara: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritlifje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 39. Celje, petek 20. septembra 1935. Leto XVII. Zlati jubilej CMD v Ljubljani V ned-eljo je proslavila naša odlič- na in izredno zaslužna Družba sv. Cirila in Metoda svoj zlati jubilej / veliko glavno skupščino, ki jo je vo- clil predsednik inž. Mačkovšek in ki so ji prisostvovali mnogi ugledni jav- id delavci. Na skupščini je bila po- dana bilanca oO-letnega težkega, a uspešnega dela CMD za zaščito ogro_ ženih narodnih postojank. Ko se je pred 50 1-eti začela v naže narodno telo zajedati nemška šolska družba, zloglasni Schul verein, in je im drugi strani pričela žilavo delo- vati tudi italijanska napadalna or- ganizaeija »Pro patria«, poznejsa >Lega nazioirale«, so se vedno češče pojavljali glasovi po samopomoči. Javna razprava po časopisju je iz- zvenela v opomin: Osnujmo si diii- 3t vo, kater>ega namen bodi, skrbeti za šolstvo ob narodnih mejah, po- vsod, kjer preži narodni nasprotnik na našo mladino. In ker je bila pred durmi tisočletnica smrti slovanske- ga apostola sv. Metoda, so snujoči narodno obrambni organizaciji daii ime Družbe sv. Cirila in Metoda. Osnovalni odbor, ki mu je bil naeel- nik pokojni Luka Svetec, člani pa Ivan Hrib-ar, Tomo Zupan in že po- kojni Ivan Murnik in dr. Josip Voš- njak, se je sestavil na sveti dan 1884. pravila pa so bila odobrena spomla- di 1885. Veliko zaslugo za osnovanje družbe je imel tudi pokojni župnik trnovski Ivan Vrhovnik. Žal je druž- ba ne samo pri narodnih nasprotni- kih, temvet- doma v Ljubljani kmalu našla nasprotnike. Senator Ivan Hri- bar nam pripoveduje v svojih spo- minih: Kakor veljajo njena pravila. je druibem namen vsestransko poxl- pirati in pospeševati slovensko šol- stvo na katoliško narodni podlagi. Da bi po svoji nioči dosegla ta na- nien, je družba izročila svojo ljudsko žolo v Trstu sol skim sestram tretje- ga reda sv. Frančiška. Istim sestram poveri Družba sv. Cirila in Metoda tudi svojo novo šolo v Velikovcu na Koroškem. Tudi v očeh ljubljanske- ga škofa, dr. Jakoba Missije, ni našla milosti. Duhovniki, ki so delali zanj'o, so bili preganjani. Družbeni predsed- nik, profesor iz škofijskega konsisto- rija, svetnik Tomo Zupan, duhovnik brez madeža, je bil na škofovo pobu- do odstranjen s škofijskega deškega semenišea Alojzijevišča, ki ga je iz- vrstno vodil. in iz višjega šolskega sveta vojvodiive Kranjske. katerega član pa je ostal, priporočen od ljub- ljanskega škofa. ljubljanski prošt dr. Leivart Klofutar, strasten sovražnik Družbe sv. Cirila in Metoda, zatira- joč v imenovanem svetu tiste majhne pravice, ki jih je pridobil slovenski jezik v kranjskih gimnazijali. Preko vseh ovir je šla družba znia- govito in častno. Ako je med merili, ! Ro katerih naj presojamo delo j obrambne organizacije. kakor je na- ša šolska družba, tudi višina denar- nih izdatkov za narodno obrambo. tedai se tega merila družbi res ni tre- ba sramovati. Nasprotno, ako doloci- mo današnjo vrednost dosedanjih družbenih izdatkov, dobinio nasled- nje rezultate, ki kažejo veliko živ- Ijenjsko silo naše obrambe: v prvem četrtstoletju (1885—19091 je družba izdala 16.750.000 Din. V teku kritič- nih petih let pred svetovno vojno od 1909 do 1914 je bilo prometa 28,250.000 Din, v teku svetovne vojne 6,750.000 Din, po prevratu od 1919 do 1934 pa 15.750.000 Din. Vsega skupaj je torej Družba sv. Cirila in Metoda izdala za narodno obrambo 87.500.000 Din. Prmestitve sreskih načelnikov Z ukazom z dne 26. julija je postav- Ijen 7>a bansk. svetnika IV-I vardar. banovine Podboj Franc, do sedaj sre- ski načelnik v Litiji; za banskega svetnika IV-I drinske banovine v Sa- rajevu Žnidaršič Jos., do sedaj sreski načelnik za ljubljansko okolico: za banskega svetnika IV-I1 pri kr. ban- ski upravi v Ljubljani pa je imeno- van dr. Vidmar Ivan, do sedaj sreski načelnik v Celju. Za sreskega podna- čelnika v V. skupini dubrovniškega sreza Vovšek Fran, do sedaj sreski načelnik v Crnomlju, in za politične- g«, pravnega sekretarja v V. skupini pri kr. banski upravi vardarske ba- novine v Skoplju dr. Bratina Zvonko. do sedaj sreski načelnik v Ptuju. Z ukazom z dne 9. septembra 1935 je imenovan za sreskega načelnika v IV-1 črnomeljskega sreza dr. Kartin Herbert, do sedaj sreski načelnik v Dolnji Lendavi; za sreskega uačelni- ka v IV-2 ljubuškega sreza Levicnik Franc, do sedaj sreski načelnik v Logatcu; za sreskega načelnika v IV-2 prijedorskega sreza v Prijedom dr. Čuš Tine, sreski načelnik v Kr- škem; za sreskega načelnika krškega sreza v Krškem Krajšek Anton, do sedaj sreski načelnik v Novem me- stu; za sreskega načelnika v V. sku- pini za novomsSki srez v Xovem me- stu Maršič Franjo, do sedaj sreski podnačelnik v Dubrovniku; za sres- kega naoelnika v V. skupini litijske- ga sreza v Litiji dr. Hacin Lovro. do sedaj politično upravni sekretar pri kr. banski upravi v Ljubljani: za sreskega načelnika v V. skupini lo- gaškega sreza v Logatcu Bavdek Iv., doseüaj sreski načelnik v Ljiibuš- kem; za sreskega načelnika v V. sku- pini celjskega sreza v Celju dr. Zo- bec Ivan, do sedaj sreski podnačelnik v Ljubljani; za sresfcega načelnika v V. skupini za dolnjelendavski srez v Dol. Lendavi dr. Bratina Franc, do sedaj sreski podnačelnik v istem sre- zu v Dol. Lendavi; za sreskega načel- nika v V. skupini ptujskega sreza v Ptuju dr. Vidic Janko, do sedaj po- litično upravni sekretar pri kr. ban- ski upravi v Zagrebu; za sreskega podnačelnka v V. skupini pri ljub- , ljanskem sreskem na&elstvu v Ljub- ijani Počkaj Jakob, do sedaj polit. upravni sekretar pri moravski bano- vini v Nišu; za polit. upravnega se- kretarja v V. skupini pri kr. banski upravi v Banjaluki Djurin Gjurica, do sedaj polit. upravni sekretar pri kr. banski upravi v Ljubljani; za po- litično upravnega sekretarja pri kr. banski upravi v Zagrebu Labaš Ru- dolf, do sedaj polit. upravni sekre- tar pri kr. banski upravi v Ljublja- ni; za sreskega načelnika IV-2 za ljubljanski srez v Ljubljani dr. Hu- ; bad Josip, do sedaj sreski načelnik j v pok. Z ukazom z dne 31. avgusta t. 1. je ' postavljen za. sreskega načelnika v IV. skupini za gračanski srez dr. Se- nekovič Ivan, do sedaj sreski načel- nik v Mariboru — levi breg; za sres- kega načelnika IV-1 za rogatički srez Makar Milan, do sedaj sreski načel- nik v Mariboioi — desni breg; /a sreskega načelnika v Mariboru — le- vi breg se postavlja Popovič Peter, do sedaj sreski naeelnik v Novi Gra- ' diški; za sreskega načelnika IV-2 v Mariboru — desni breg dr. Šiška Janko, do sedaj svetnik pri ministr- stvu za notranj^ zadeve v Beogradu: za sreskega načelnika IV-2 vojnič- kega sreza dr. Suhač Matej, do sedaj sreski načelnik v Slov. Konjicah; za sreskega načelnika konjiškega sreza v Slov. Konjicah Malesič Matija. do sedaj polit. upravni sekretar pri kr. banski upravi v Banjaluki. Stavka v celiski cinkarni V ponedeljek zveČer je izbruhnila v celjski cinkarni splošna stavka. Da se čujeta obe plati zvona, objavljamo sta- lišče podjetja in stališče delavstva. StališČe podjetja Upravni svet Cinkarne d. d. v Celju se je posvetoval v soboto in nedeljo o delavskih zahtevah. Zastopniki de- lavstva so opravičevali svoje zahteve po poviSanju mezd s tern, da so za- služki minimalni in ne zadoščajo za kritje potreb. Upravni svet je na seji v soboto in nedeljo v prisotnosti za- stopnikov ministrstva za šume in rud- nike gg. inž. Zahradnika in inž. Goj- koviča ugotovil, da je delavstvo sto- pilo v stavko, ne da bi bilo prej od- povedalo še veljavno kolekttvno po- godbo z dne 26. julija 1933, v kateri je predvidena enomesečna odpoved. Ugotovil je dalje na podlagi mezdnega seznama, da je od skupnega zaslužka v avgustu v znesku 316.578.43 Din pri 7.413 6/8 storjenih šihtov odpadel na enega delavca povprečni mesečni zaslužek 1.167 84 Din, ali 42.70 Din na šiht. Predstavnika države gg. inž. Zahradnik in inŽ. Gojkovič sta ugoto- vila, da niti ena industrija v okolici ne plačuje tako visokih mezd. Posebej se je povdarjalo, da ima delavstvo Cinkarne že 10 let iste place in kljub boljši konjukturi ni prišlo prej z zah- tevo povišanja plač, temveč zahteva to danes, ko obstoji zaradi znižanja indeksa življenjskih potrebščin splošna tendenca redukcij mezd in plač. Na drugi strani se je pa ugotovilo, da je bilo podjetje zaradi padanja cene cinka primorano reducirati obrat na minimum in zaradi nerentabilnosti podjetje ne plačuje že 10 let dividende. Glede na vsa ta dejstva je upravni svet sklenil soglasno, da v tej situaciji pri naj- boljši volji ne more ugoditi zahtevam delavstva, tudi ne pod presijo eventu- alne stavke. Stavka bi povzročila ve- liko škodo ne samo podjetju, temveč predvsem delavstvu, ki bo moralo biti j dalje časa brez zaslužka. Vsekakor bi imelo proglašenje stavke za posledico ukinitev obstoječe kolektivne pogodbe. A. URŠIC: Ta odločitev upravnega sveta fe bila sporoCena zastopnikom celjskega pod- odbora rudarske zadruge II. skupine in g. LeskoSku, tajniku Saveza metal- skih radnika, v ponedeljek 16. t. m. ob 17. G. Leskošek je prečital izjavo upravnega sveta zbranemu delavstvu, g. Vodopivec pa je pozval delavstvo naj samo odloča. Delavstvo se je so- glasno izjavilo za stavko in tako stavka traja od 16. t. rn. Stališče delavstva Celjska podružnica Saveza metalskih radnika objavlja: Delavstvo je v petek 27. julija po- tom Saveza metalskih radnika posta- vilo svoje zahteve in želje glede izbolj- šanja delovnih pogojev. Po dolgem ča- kanju se je rudarsko glavarstvo odlo- čilo sklicati 11. septembra mezdno kon- ferenco. Razprave, ki so bile 11., 12. in 16. t. nj. med vodstvom podjetja in delavsko delegacijo pod predsedstvom inž. Kubiasa, zastopnika rudarskega glavarstva, niso dovedle do povišanja plač, niti do zboljšanja razmer v pod- jetju. Podjetje je priznalo le poviSanje božičnih doklad od 50 na 100 Din, od 80 na 160 Din in od 100 na 200 Din letno. Če preračunamo to poviSanje na uro, znaša v prvem primeru 2, v dru- gem 3, v tretjem pa 4 pare na uro. Delavstvo tega ni moglo sprejeti in je stopilo 16. t. m. zvečer v stavko, ki še ni končana. Delavstvo je solidarno in kompaktno ter odločno vztraja pri svojih zahtevah, podjetje pa dokazuje, da dosedanjih mezd ne more zviSati. K mezdam, ki se sedaj sučejo od 27 do 37 Din, ie treba prišteti še doklade v iznosu 3 Din na dan. V podjetju se je delalo vsako nedeljo in praznik. Delavci, zaposleni v podjetju le 10 do 30 let, niso bili še noben dan prosti, razen če je bil kdo bolan. Obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev podjetje ni priznavalo. Delavci so bili primorani iskati svoje pravice pred sodiščem. Cinkarna spada po svojem delu v težko industrijo in zato tudi pripadajo delavcem temu primerne mezde. Razmisljanja po celjski obrtni razstavi Lepi cinevi celjsKe oortne razstave so minili. Praznično razpoloženje ti- stih dni se je umaknilo trdemu delu — borbi za kruh in obstanek. V de- lavnicah se dela in ustvarja. Xe gre gubiti onega, kar je v veliki meri dala razstava, namreč mnogo pobu- de in v nemali meri tudi sloves. Obrtnik ne pozna poti nazaj. zlasti 6-edaj ne, ko je tempo Časa mnogo hi- trejši in razmere mnogo težje. Na- sprotno: vedno navzgor po lestvici uspehov. Cim težja je borba, tern slajša je zmaga. Tudi celjska razstava je zmagala! Zdi se, kakor da je postavila mejnik med dvoje razdobij in to v pogledu odnosa obrtništva napram javnosti in obratno. Ni mogoče zanikati dej- stva, da vstane ob prilikah, ko se pred javnostjo prezentira vse deja- nje in nehanje po delavnicah v tvor- ni obliki. v dušah nekaj. kar obrt- ništvo premnogokrat, sicer n^hotf» taji: pon os. Kdo more oporekati, da m ravno samozavest ona si la, ki nam ne da kloniti in idealizem oni spiritus agens, ki nam je ustvan"l našo lepo i-azstavo. Malo je bilo računanja tu vmes. globoka vera v resničen uspeh je črtala vse materijalne pomisleke. In ne brez uspeha. Da je temu res tako. je dokazala razstava, ki j-e po- leg neuklonljive volje dokazala tudi visoko moralno kvaliteto obrtništva. Ravno v tern je najveCja zmaga. Tretiranje obrtniäkih pwivigov po | po onem delu človeške družbe, ki sie cuti »vzviseno«, ze od nekdaj ni bilo tako, da bi moglo biti deležno naših simpatij. Višina piedestala, s kate- i-ega je bil temu renčečemu medvedu tu pa tarn ponujen sladkorček za do- bro voljo, je bila za obrtništvo žalji- va. Xikakor noceni pretiravati, dej- stva pa nikdo, ki hoče biti objekti- ven, ne more zanikati: Zelo pogosto se je diferenciralo, postavljalo plo- tove, dvomim pa, da je med obrt- ništvom s'e kdo. ki ne bi tega odkla- njal z vso energijo. Zlasti mlajša ge- neracija terja več demokratičnosti in bo boj v nasprotnem smislu z njo težak. Pribiti je treba -enkrat za vselej: V bistvu nihče ne priznava socialnih razlik, v kolikor obstojajo; umetno jih ustvarja samo denar. Kar se tiče intelektualnih diferenc, jim obrtnik daje polno vero in priznanje. Ne gre pa dvomiti. da bodo tudi te izgubile na aktualnosti, čim se usmeri živ- ljenie v oni tir, v katerem je pro- speriteta zasigurana. Težko si je namreč zamisliti vso mogočno silo dela izven neke brez- kompromisne povezanosti ljudi. Ce kdo forsira v tem pogledu kake na- čelne razlike, so te plod napačne živ- Ijenjske koncepcije. ki pa z etičnega vidika nimajo pravne osnove. Prej ali slej bo tudi v tem pogledu prislo do preokreta in etiCna vrednost člo- veka bo z njim samo pridobila. Kdor je nasprotnega mnenje, je v I zmoti. Res j©, da živimo na zgodo- | vinski prelomnici, ko vse išče izho- __^i±!*üS.------------------------^^^ da iz miselne zmešnjave, dasi ni ta- ko težko najti osnovnice, okoli ka- tere se bo vrtelo kolo življenja. A kljub vsemu preprečevanju se na družabnem obzorju pojavljajo simptomi nove dobe, dobe širokega demokratizma v pravem smislu be- sede. To je nujnost. ki se nikakor ne bo dala, niti smela preprečiti. Neštetokrat se čuje krilatica, da imamo preveč inteligenčnega prole- tarijata. Res je. toda samo tako dol- go, dokler bo življenje vzgajalo du- ševne inteligente samo po zunanjem videzu in ne globoko prepričanih, da manuelno delo ni sramotno, najmanj pa za tistega. ki ga opravlja častno, v ponos sebi in družbi. Naj mi bo pri tej priliki dovoljeno pripomniti, da je čevljarski »knajp« v rokah onega, ki ga s pridom uporablja, častnejše orodj-e, nego skalpel v roki onega, ki kljub svoji univerzitetni diplomi za to nima moraine kvalifi- kacije. Primera je drastična, ali drži. Daleč pa sem od tega. da bi komur- koli hotel jemati vero, še manj da bi se postavljal v pozo, ki mi ne pri- j stoja — cast komu cast in roka one- | mu, ki jo zasluži. ! A li koncu! Prepričan sem, da bo tudi za obrtništvo napočil čas, ko bo v javnem življenju zavzelo ono pozicijo, ki mu po vsej pravici gre. Vzroka, da tega do danes še ni, ni iskati v njegovi baje late*ntni brez- brižnosti za javna vprašanja, temveč v okoliščinah, ki so to brezbrižnost forsirale. Nastopa nova doba. Dotlej čakajo obrtnika še težke naloge, ki pa so vse izvedljive. Ivardinalno vprašanje, ki Hi nasta- ja je vsekakor izobrazba obrtniške- ga naraščaja. Nov čas zaliteva novih smernic. Kar je prošlost zamudila 1 za nas, moramo mi nadomestiti na mladini. Ce ji poleg tvorne spretnosti vcepimo samo nekoliko stanovske samozavesti, smo prekoraCili pol po- ta. Konservativna naCela stare šol«e pa so se pre^ivela. Nemale važnosti je tudi vprašanje predizobrazbe vajenca. Staro načelo: V šoli je zanič, za »žnidarja« bo pa dober! nikakor ne drži. Največkrat imajo ravno zaradi tega mojstri sil- no težavno stališče, kajti jasno je, da duševno pasiven tip tudi fizično ne bo aktiven. Dobro razvit intelekt mora biti predpogoj. Da je temu res tako, dokazujejo dovolj jasno tvorne in organizatorične sposobnosti obrt- ništva zapadnih držav. M,islim. da ne izdam nič novega, če trdim, da se n. pr. v Franciji, Angliji in drugocl rekrutira obrtništvo povečini iz sred- njih šol. Mi smo žal še daleč od te- ga. Napisani zakoni tega še ne za- htevajo: zakon samoohrane pa bo to brezpogojno diktiral. Kadar bo obrtništvo dosledno sta- lo na stališču, da je tudi njemu po- trebna umstvena naobrazba ravno- tako — četudi v drugi smeri — kakor slehernemu duševnemu delavcu, bo šele konec izigravanja interesov na račun neke imputirane manjvredno- sti. Takrat šele bodo taka in slična razmišljanja postala nepotrebna. Politični pregled p Prijava nove politične stranke. Prof. Jonič in odvetnik Acimovič iz Beograda sta izročila notranjemu ministru dr. Koroscu prijavo s pro- gramom in pravili nove politične stranke pod imenom Jugoslovensko narodno gibanje »Zbor« s prošnjo, da se dovoli ustanovitev te stranke. p Novi ban vardarske banovine. Dosedanji ban vardarske banovine Dragoslav Djordjevič je upokojen, za bana vardarske banovine pa je ime- novan Ranko Trifunovic. državni podtajnik v p. p Odbor pe tor ice v Ženevi bo naj- brž predlagal, da dobi Italija enake mandatne pravice nad Abesinijo. ka- kor jih ima Anglija nad Irakom, Dru- štvo narodov pa bi zajamčilo suvere- i nost abesinskega cesarja. Mussolini namerava odkloniti tudi predloge od- bora petih za tnirno poravnavo itali- i jansko-abesinskega spora in grozi z I mobilizacijo dveh milijonov vojakov. Anglija je pričela izvajati obsežne varnostne ukrepe in koncentrira v Sredozemskem morju svoje vojno brodovje in vojna letala, v Gibraltar- ju pa gradi močne in obsežne utrd- 1 be. p Trije novi važni zakoni v Nem- • čiji. V Xürnbergu je bil zadnje dni ogromen zbor nemške narodne socia- i listične stranke. Obenem je bila n-e- pričakovano sklicana v Nürnberg se- ja državnega zbora, na kateri je go- voril tudi državni kancelar Adolf Hitler o politiki nove Nemčije. Nava- ! jal je med drugim, da je smoter po- j novne uvedtce vojaške obveznosti v Nemčiji obramba nemškega naroda. Naglašal je ljubezen do mini, potrebo nastopa Društva narodov v Litvi, kjer preganjajo Nemce, in potrebo odločnega nastopa proti rovarjenju » boljševikov v Nemčiji. Glecle židov je dejal, da. so v Nemčiji narodna manj- šina. Na seji državnega. zbora so bili sprejeti trije novi nemški zakoni: o državni zastavi (državne barve so črno-belo-rdeča; državna in narodna zastava je zastava s kljukastim kri- žem; to je obenem tudi trgovska za- stava). o nemškem državljanstvu in o zaščiti nemške krvi in časti. Zadnji ! zakon je ostro naperjen proti židom | in prepoveduje med drugim sklepa- i nje zakonov med židi in pripadniki nemške -ali plemensko sorodne krvi. Prav tako je prepovedano izvenza- konsko spolno razmerje med židi in j državnimi pripadniki nemške ali pie- J niensko sorodne krvi. Židje ne smejo 1 najeti za svoje gospodinjstvo držav- I nih pripadnic izpod 45 let starosti. Židom je tudi prepovedano razobe- šati državne in narodne zastave in nastopati z državnimi barvanii. p Voditelj narodnih socialistov je tudi poglavar države in poveljnik vojske. Nemški državni predsednik in kancelar Adolf Hitler je v svojem govoru ob zaključku kongresa na- rodne socialistične stranke v Niirn- bergu v ponedeljek zvečer izjavil, da mora narodna socialistična stranka dati nemškemu narodu voditelja. Cim stranka proglasi voditelja, po- stane ta gospodar stranke. poglavar države in vrhovni poveljnik celokup- n-e vojaške sile. Domače vesti cl Dr. Voja Marinkovič f. V sredo ob 16.30 je umrl v Beogradu dr. Vo- jislav Marinko\"ič, bivši ministrski predsednik, dolgoletni narodni posla- nec in zunanji minister, eden izmed glavnih voditeljev nekdanje demo- kratske stranke, prvi predsednik Ju- goslovenske nacionalne stranke in j eden najuglednejših jugosiovenskih i državnikov. Dr. Voja Marinkovic se je i-odil 1. maja 1876. v Beogradu kot sin poznejšega predsednika senata in j ministra Dimiti-ija Marinkovica. ! Gimnazijo je dovršil istotam, istota- ko tudi pravne nauke in doktorat, politične in ekonomske vede pa je študiral v Parizu. Leta 1901. je stopil v državno službo v finančno ministr- stvo. Leta 1906. je bil prvič izvoljen za narodnega poslanca v požarevač- kem srezu. Funkcijo nai-odnega po- slanca je v tern srezu opravljal do 2. februarja 1935, torej polnih 19 let. 1914. je postal prvič minister, in si- cer v kabinetu pokojnega Nikole Pa- šiea. Leta 1915. je prevzel vodstvo na- predne stranke, leta 1916. je zastopal Srbijo na medzavezniški konferenci v Parizu. Sodeloval je pri ustvaritvi krfske cleklaracije in pri pogajanjih I v Ženevi. Novembra meseca 1918 je sodeloval v koalicijski vladi pokoj- nega Pašiča- ki je izvedla naše uedi- njenje. Leta 1919. je stvoril z Ljubo Daviclovicem, Miloradom Draškovi- čem in Svetozarjem Pribičevicem de- mokratsko zajednico, iz katere se je rodila Jugoslov. demokratska straii- j ka. Od decembra 1921 do junija 1922 I je bil pokojni dr. Marinkovic mini- ster notranjih zadev. Nato je sodelo- val v vladi Ljube Davidoviča leta 1924. kot minister zunanjih del. 17. aprila 1927 je stopil v kabinet mini- strskega predsednika Velje Vukičevi- ! ca in prevzel funkcije zunanjega mi- ' nistra. na tern niestu je o>tal nepre- trgoma do 3. julija 1932. Due i. apri- la 1932 je prevzel v svoje rake tudi vlado. Bil je ministrski predsednik do 3. julija 1932, nakar mu je sledil | dr. Milan Srškič. Pokojnik je užival tiuli v inozemstvu zelo velik ugleil. Njegova smrt pomeni težko izgubo za ves na5 narod in vso državo. Šla- va spominu dr. Voje Marinkoviča! d Kraljevska rodbina zopet v Beo- gradu. V četrtek zvečer so se Ni. Vei. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Ma- ri ja, rumunska kraljica mati Marija, ii^fantka Beatrice ter kraljeviča To- niislav in Andrej vrnili s počitnic v Beograd. Po svečanem sprejemu na kolodvoru so se člani kraljevskega doma odpeljali na dvor na Dedinju. d Vlada znižala place državnih na- meščenccv. V toivk je bila v Beogra- du seja ininistrskega sveta, o kateri je biio iztiano naslednje poročilo: »Na seji ininistrskega sveta v torek je bila poleg drugih sklepov sprejeta tudi uredba o znižanju osebnih pre- jemkov državnih in samoupravnih uslužbenc-ev. Uredba ima zakonsko vel Java. Znano je, da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam v zadnjih letih tako padle, da morda obče ni upravičen obstoj posebnih draginjskih doklad. Upoštevajoč to okoliščino na eni strani. na drugi strani pa dejstvo, da so se državni proračuni zadnja leta stalno zaklju- čevali z znatnimi primanjkljaji in da je neogibno potrebno izvajati iz tega dejstva nujne ukrepe, se je kraljev- ska vlada odločila znižati di-aginjske doklade. Prisiljena je k temu ukre- pu, ker j« predhodno že izvršua zmanjšanje materialnih izdatkov, a zaradi gospodarske stiske ni mogoče ta trenutek niti misliti na povečanje davčnih bremen. Kraljevska vlada se nadeja, da bodo uradniki in upoko- jenci sami razumeli ta ukrep kot ko- rak za ozdravljenje državnih financ. ker smejo samo v urejenem finanč- nem stanju države pričakovati, da se jim bodo njihovi prejemki izpla- cevali ob pi*avem času. Po sedanjem stanju osebnih izdatkov bo znašalo znižanje draginjskih doklad okrog 400 milijonov dinarjev. kar pomeni povprečno približno 7-odstotno zni- žanje celotnih prejemkov uradnika ali upokojenca. Znižanje se bo izvr- šilo pričenši pri ministrih, banih in najvišjih državnih uradnikih pa do najnižjih. Od tega se izvzamejo samo aktivni podoficirji v vojski in staro- upokojenci, ki so bili upokojeni po zakonih pied letom 1923.« Ta ured- ba je bila objavljena v sredo zvečer, v veljavo pa bo stopila 1. oktobra. d Prebivalstvo povečanih sloven- skih mest. Po nacrtu o združitvi ne_ j posrednih okolic z mesti se je doslej i izvrsila komasacija že v Celju in v Ljubljani. Ljubljana šteje sedaj s pri- ključeno okolico okrog 83.000 prebi- J valcev, Celje pa je tudi že prekora- čilo število 19.000 in se bliža 20.000. Ako se priključi neposredna okolica tudi Mariboru in Ptuju, kar se bo ba- je zgodilo že te dni, bo štel tako po- večani Maribor okoli 50.000 prebival- cev. Ptuj jih bo pa imel 8 do 10.000. Vsa štiri slovenska mesta bodo torej imela skupaj okoli 160.000 prebival- cev. d Za gradnjo proge Bihač—Nikšič je prometno ministrstvo dovolilo 5 milijonov dinarjev. d Za upravnika zdravilišča Rogaš- I ke Slatine je z odlokom g. bana ime- novan g. Ivan Gračnar, doslej vršilec dolžnosti upravnika v istem zdravi- lišču. ; d Prihodnji Pntnikovi izleti z av- tokarom. 29. septembra: Maribor — Celovec — Kanzelhöhe — Osojsko je- zero. Vozna cena 140 Din. Od 4. do 8. oktobra: Maribor — Solnograd__ Monakovo — Wolfgang jezero — Gra- dec — Maribor. Vozna cena 470 Din. Vse nadaljne informacije, prijave, preskrba valut pri PUTNIKU v Ma- riboru, Celju, Gornji Radgoni. ?t. Ilju in Dravogradu. d »Jngoslovenski turista — Naša pota«. Po daljsem presledku, ki g-a je povzročil štra.jk grafičnega delav- stva v dravski banovini. je pravkar izšla nova, dvojna številka popular- ne in znane revije »Jugoslovenski tu_ I rista — NaSa potašibenik — turistično i kupalisno mjesto«. »Od Omiša do Makarske^, zanimiva Pogorevčnikova reportaža >V pozabljenem jugoslovenskem de- Ju Koroške, Mežic-i«, Rihteršičev »Raj pod goraini«, ki zasluži posebno po- zornost, Regallyjeva pestra »Ura po- menka v Hercegovini«, »Skozi Gor- .^ki kotar«, Osetovo živahno krani- Ijanje o Sv. Lovrencu »Kraju. ki ga je Bog ustvaril sedmi dan« ter Veka- i-ičeva prispevka »Od Dubrovnika do Cavtata« in »Stevilne izletne točke v okolici Dubrovnika«. Janko Jazbec se končno spominja tudi 25-letnice češ- koslovaškega otroškega okrevališča v Crikvenici, nakar pestra in poučna rubrika »Razno« zaključuje informa- ti\aii del revije. Prvič je uspelo iz- dajati tudi v Jugoslaviji res reprt- zentativno revijo za propagando tu- rizma v naši lepi domovini, za kaj* njena urednika gg. F. Violič in VI. Regally zaslužita posebno priznanje, ker s polnini in iskrenim razumeva- njem izpolnjujeta ne ravno lahko na- logo. Revija »Jugoslovenski turista — Nasa pota« se naroča v Ljubljani, poštni predal 114. Celje in okolica c Odhodnica sodnika apelacijskega sodišča g. Frana Tillerja. Preteklo soboto so se v gostilniskih prostorih tukajšnje Nabavljalne zadruge zbra- li vsi sodniški uradniki tukajšnjih sodišč in državnega tožilstva, da se poslovijo od svojega tovariša, na no- vo službeno mesto pri apelacijskern sodišču v Ljubljani odhajajočega g. s. a. s. Tillerja. V iskrenih besedah je odhajajodega tovariša v daljšem govoru j)ozdravil predsednik okrož- nega sodišča g. dr. VidoviČ s povdar- kom posebne priljubljenosti. ki jo jo g. sodnik aj^elac. sodišča u^Žival -v Celju v obče in posebej pri tovariših zaradi svojega odličnega juridičnega znanja in svoje izredne kolegijalno- sti, kar vse nra je naklonilo vsestran- ske simpatije. Podčrtaval je vrline slavljenca kot strogo objektivnega. vsakemu zunanjeinu vplivu nedo- stopnega. a pri tern vendar izredno Ijudomilega sodnika in njegove za- I sluge za podvig družabnosti v sod- niskih krogih, opozoril na njegrovo izredno uspešno delovanje v kegljaš- kem klubu sodnikov in se mu s po- polnim priznanjem vseh zaslug za- hvalil za odlično delo v službi in ne- sebično požrtvovalno delovanje v družabnem življenju tukajšnjih sovor o Gortanu smo pozorno poslušali in krepke in tople besede so naš duh zanesle med naše nesrečne brate, ki trpijo neflo- veške muke pod krutim. tujim jar- mom. Spoznavamo in vidinio, da so take komemoracije in manifestacije zelo potrebne zato. da ne pozabimo svoje, nam odtrgane zemlje in da zanimanje za naše bratske trpine raziiesemo po vsej državi in tudi pre- štfv. 39.________________________________________________»Nova Doba« 20. IX. 1935._______________________________________________ Stran 3. ko iijomii inoj. Vsa Evropa naj izve, kak>ni zločini se godijo v njenem osrčju. /.ato. da se zgrane in da od- pravi to sramoto na kulturi in civi- lizaciji 20. stoletja. Izvedeli smo tu- di, da bo 12. novembra velika rapall- ska nianifestacija v veliki dvorani «eljskega Xarodnega doma, na kate- ro bodo povabljena. vsa celjska obrambua in prosvetna društva. ka- kor tudi vsi naSi Celjani. 2 litra slabega vina manj 1 dobra knjiga več — Naročite „Brez slave" spomine na svetovno vojno, 258 strani za Din 25— ! Založba, Celje, Preiernova ul. 6/1. c Dobrodelni koncert. Železničar- ska godba prirodi v nedeljo 22. t. m. ob 11. dopoldne v mestnem parku dobrcHlelni koncert v prid slepemu celjskoimi skladatelju g. Edvardu In- terbergerju. Spored obstoji deloma iz skladb g. Interbergerja. Omenjamo zlasti kx>ncertni tango, ki doslej še ni bil igran. Zaradi plemenitega na- mena priroditve jt» «aželjen številen obisk. Vsekako zasluži lepi zgled že- lezničarske prodbe posnemanje v naj- širših krogih. c Trboveljski slavčki, ki bodo peli na mednarodnem glasbenein kon- gresu v Pi'agi, bodo koncertirali v n-edelio 6. oktobra popoldne v Celju. (- Odpoved delavstvn v apnenikn v Pečovnikn. Uprava apnenika v Pe- čovniku je vsem delavcem s 1. okto- broin odpovedala delo. Delavce čaka sedaj težka doba brezposelnosti in hudega pomanjkanja. r Upokojitev. S kraljevim ukazom je upokojen g. Gustav Puš, predstoj- nik inestne policije v Celju. c Krajevna organizacija JRZ za Celje je bila osnovana v nedeljo do- poldne na ustanovnem občn-em zboru v dvorani Ljudske posojilnice. Na občnein zboru ni bilo pravega so- glasja. Za predsednika krajevne or- gani/acije je bil izvol.jen celjski žu- pan g. Alojzij Mihelčič, za podpred- sednika pa odvetnik gosp. dr. Anton Ogrizok. c Požar v Pečovniku. V torek ob 13.45 je prej-ela celjska gasilska četa obvesiilo, da je nastal ogenj v hiši posestnika Franca Gajška v Pečovni- kn š.t. 57. Gasilci so takoj odbrzeli na kiaj požara. S slamo krita hiša je bi- la vsa v plamenih. Na rešitev poslop- ja Tii bilo več misliti. zlasti ker je tudi priinanjkovalo vode. Gasilci so razclrJi ostanke biše in ogenj omejili. Ogenj je nastal, ko je posestnikova žena zakurila v peči, da bi p-ekla kmh. Ko je stopila za nekaj minut v sosednje poslopje k svojim otro- kom. -e je vnel leseni diinnik v hiši. Ogenj je hitro objel slamnato stieho ;n kinalu nato vso hišo. škoda je v glavTiej;) krita v. zavarovalnino. c Cvetoča jablan na hribu sv. Jože- la. Na vrtu mizarskega mojstra in hisnega posestnika g. Mihe Vrenka na hribu sv. Jožefa ravnokar letos že dmgič cveti jablan. Pač redek pri- mer v <1i\igti poloviei spptembra! '¦ Francoski krcžek v Celju nazna- nja. (ia bodo v tekočom šolskem letu naslednji učni tečaji francoskega je- zika: Za odrasle: Začetni tečaj vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. v krožkovem lokalu. Prva učna ura in obenem sprejemanje prijav v pone- lieljek 30. septembra. Nadaljevalni tečaj (tolniačenje modernib tekstov) vsak ton?k in petek od 18.30 do 19.30 istotam. Prva učna ura in obenem prijave 1. oktobra. Za mladino: 1. Začetni tečaj, namenjen predvsem učencem in učenkam četrtega raz- ri^ia osnovnib in nižjih razredov meš- «anskih šol. ob ponedeljkih in četrt- kih ob 16. do 17. v I. nadstr. mestne dekliške narodne šolo. Prva učna ura in obenem prijave v ponedeljek 30. s-eptembra. Ueni teöaji za gimnazij- ce v skupinah po razredih. Določitev ur in skupin dogovonio in sorazmer- no s prijavami. Prijave pismeno ali ustno. Učnina znaša mesečno za vsak te6ai in udeleženca 30 Din in so mo- ra }>la^evati vnapre.i. Šivilje za perilo dobijo delo na dom prl tvrdki FRANC DOBOVIČNIK, CELJE ( Za gradnjo železobetonskega mo- stu čez Ložnico pi-i km 73.017 držav- ne feste pri Celju bo prva pismena ponudbena liritarija v četrtek 3. okto- bra ob 11. dopoldne v prostorih teh- ničnega razdelka sreskega načel- stva. Stroški so prorafuivani na 231.(KX) Din. c Mesino parno in kadno kopališče začne v torek 24. t. ni. zopet obrato- vati v neomejenem obsegu. Kadno in pršno kopališče bo odprto ob torkih, sredali. četitkili in petkih popoldne ter ob sobotali ves dan, parno kopa- lišče pa za moške ob torkih in četrt- kih popoldne in za ženske ob sredah in petkih popoldne. (- Tečaji Rdečega križa za prosto- voljne bolničarje in bolničarke. V smislu čl. 37 zakona (pomožno osob- je) razpolaga društvo s sestrami-po- močnicami (21 ti) in diplomiranimi | samarjani (8.000), nima pa še prostO- j voljnih bolničarjev. ki so za sanitet- no delovanje drušU^a v miru in voj- nem fasu najvažnejša vrsta pomož- nega osobja. Že letošnjo jesen se bo- do zato prirejali tečaji za pi*ostovolj- ne bolničarje in bolničarke. predvsem v mestih, kjer so javne bolnice; v dravski banovini v 12 mestih (pri 1 pododboru. 9 sreskih in 2 občinskili odborih). Tudi oeljski sreski odbor RK pripravija tak tečaj. Komanda vojnega okrožja je že prijavila za go- tova lažja dela sposobne vojne obvez- nike v ta tečaj. Obisk tečaja se jim šteje kot čas vojne vežbe. Poleg voj- nih obveznikov se lahko prijavi vsakdo — inoški in ženske — do 1. oktobra primariju g. dr. Reberniku v Zdravstvenem domu. Tečaj se bo začel v oktobru, trajal bo 3 mesece s (>4 predavanji, tedensko po 2 uri. Sreski odbor RK v Celju apelira na vse, ki imajo voljo in ves-elje do vz- trajnega dela v tečaju, da se pravo- časno prijavijo. i c Žetev srarti. \ Celju (Aškerčeva ulica ) je umrla v nedeljo v starosti T>8 let vdova po finančnem pregled- niku ga. Ivanka Povodnova. V celjski bolnišnici sta umrli: 14. t. m. 19-let- na posestnikova hčerka Ana Graši- čeva iz Črešnjic pri Vojniku, v sredo pa 30-letna posestnica Antonija Bov- hova iz Verač pri Podfetrtku. N. p. v m.! c Prispevki celjskih trgovcev za spomenik Viteškeinu kralju Aleksan- dru I. Uedinitelju v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje v Celju je nabralo za kraljev spomenik med svojiini člani 51.480 Din. Za spomenik v Celju so darovali sledeči člani od- nosno tvrdke: Po 5.000 Din R. Ster- mecki in D. Rakusch, 3.000 Din Pe- ter Majdic »Merkur«, po 2.500 Din Weren Josip in Stig*er Gustav. Po 2.000 Din Hladin Valentin, Hofbauer Anton in Jellenz Ivan. Po 1.000 Din j Goričar Ana. Mislej Anton, Ravnikar Ivan, Rebeuschegg Franc. Industrija volnenih izdelkov (Majdič). »Aurea« } d. z o. z., Dobovičnik Franc. Mastnak Alojz, Zangger Dušan, Borlak Stefan in Schimmel & Co; 800 Din Loibnei Karol. 000 Din »Sladkor« d. z o. z.. po 500 Din Kramar Josip »Sanitas«. j f.eskovsek Franc, Wogg Viktor. Vr- tovec Fili{>, Fazarinc Anton. Gaberc Simon, Kolbezen Franc, Kirbiš Jo- I sip, mag. ph. Tončič Ivo. Junger Frančiška, Petek Anton, Pšenienik Miloš. Matkovič Pero. Čuk Franc. Zamparutti Roza in Lukas Franc. Po 300 Din Florjančič Karol, Jagodič Josip, Oswatitsch Maks. po 250 Din Lečr.ik Anton in M«eštjov Rok. po 200 Din Meinl Julio d. d. Zany Vik- tor, Honigmann Ivan, Foster Janko. Ranzinger Franc kot poslovodja »Union« d. z o. z. in Mastnak Ivan, po 150 Din Šafar Slavko in Martinčič Ivan, po 100 Din »Humanik«. Sumer Avgust^ Kopušar Franc. Milchei-sich Renat. Drofenik Alojz. Nardin Ri- I hard, Belcer Ivan, Haselbach Stefan. Confidenti Fric, Pocajt Franc. Otto Hilma, Sager Karol, König Franc. Lös Her Friderik. Karbeutz Franc. »Bata«. Vidic Friderik. Salmis Ana. K. Rosenbauer & drug, Strupi Franc, Kopušar Martin, Chiba Friderik. j Urch Ljudmila, Plavc Josip, Kalan I Franjo, Kopušar Anton. »Peko«. Ro- žič Josip in Cili. Singer d. d.. Dela7 korda Josip. Streber Ana in Cevljar- na. Adria. Po 50 Din Dofek Viljem, Jakše Franc, Sluga Pavla. Fili Janko. Kropič Ivan, Jošt Franjo, Božič Alojz. Cerlini Drago, Simenc Maj-ija. Krell Josip, Jezernik Majija, Dečko Ivan in Vera, Sribar Marica. Putan Adolf, Almoslechner Reinhold in Celjska vinara. Po 30 Din Sane Jurij in Ma- rijct, Eichholzer Rudolf, Golob Davo- rin in Borovič Marija. Po 20 Din Bombek Simon, Fabian Marija in Brzič Vinko. c Za spomenik blagopokojnemu kraljn Aleksandru v Celju so naklo- nili: dr. Mogilnicki Vladimir. Sv. Jurij 20 Din, dr. Schwischay Josip, Store 10 Din, Jugotanin d. d. Sevni- ca 100 Din, dr. Ferdo Trenc. Dobrna 50 Din, Zdravstveni dom, Celje 930 Din, Frece Andrej, Bizeljsko 50 Din. YVudler Rudolf, šol. upravitelj, Pe- tiovče 235 Din, Malus Ivan, Bizelj- sko 20 Din, Ljubljanska kreditna banka 1000 Din. Nabiralna pola cb- oine Celje-okolica: Vinko Kukovec 200 Din; po 100 Din: Fidler Adolf, Golmajer Ivan, Natek Franjo; po 50 Din: Permozer Terezija, Putik Vi- ljem, Vrečko Franjo; po 40 Din: Grah Tomaž, Žohar Franc; Stegu Rozalija 30 Din; po 20 Din: BrenkoviC Miha, Confidenti Celestina. Četina Milan. Jarli Albert, Skale Ivan. Svetel Ivan, Malej Frančiška; po 10 Din: Baldasin Marija. Belaj Matevž, Drofenik An- ton, Fajgel Pavel. Grilec Ignac, Je- zernik Karol. Petriček Ervin, Super- ger Valentin, Vedenik Karl, Vodlan Drago, skupaj 1000 Din. Celjska me- stna hranilnica 10.000 Din. Znesek 362 Din, ki je bil izkazan kot nabra- na svota Jadranske straže v Braslov- čah meseca julija. so darovali: Mar- si C Riko 25 Din: po 20 Din: Vranko- vič Franc, Maršič Karol. Korže Joži- ca, dr. Janez Lušin, Malinger Kati, Sočavec Valentin; Krefl Viktor 15 Din: po 10 Din: Slavec Mihael. Ške- ta Terezija. Voušek Pavla, Pauer Bo- ga. Cizej Marica, Pretner Ivan. Plas- kan Franc, Brišnik Marija, Plas- kan Lovro, Sluga Ana. Plaskan Anton. Plaskan Hela, Bien Jo- si{)ina; po 5 Din: Janežič Martin. Švajger Avgust, Lončar Jera, Plas- k-dii Milka. Cilenšek Franc. Robida Viktor. Matko Ivan. Matko Marija, Pikl Ivan, Ludvig Ferdinand, Basle Marija, Zajc Konrad. Uratnik Ivan: po 2 Din: Radišek Franc, Uratnik Anton, Prislan Apolonija. Sevšek Ludvik. Matko Jakob, skupaj 3^2 Din. Andro Posavec, lekarnar, Celje 500 Din. Gimnazija v Celju 3905 Din, 3895 Din že onjavljenih. tedaj še 10 Din. c Tatvina koiesa. Lekarniškemu uslužbencu Francu Špegliču iz Celja je neznan storilec v č-?trtek okrog 19. ukradel iz neke vež-e na Glavnem tr- i gu 1200 Din vredno, črno pleskano ! kolo znamke »Columbia«, tov. štev. 316.769, evid. štev. 2—12.064—3. Koncert tamburaikega zbora bo v soboto 21. t. m. zvečer v restavracljt Na - Na v Celju, Kralja Petra cesta a. lager mmmmmmmm^mmmm^ c Oddaja del za adaptacijo vojaške pekarne v Celjn bo z ofertno licitaci- jo dne 30. septembra pri referentu inženj«rije komande dravske divizij- ske oblasti v Ljubljani. Pogoji in pro- S račun so na vpogled pri inženjei-skem J oddelku to komande. c Nočno lekarniško službo ima od ! 21. do 27. t. in. lekarna ;>Pri križu^. | c Gasilska in reševalna četa Celje. | Gasilsko službo ima od 22. do 29. i t. m. III. vod. resevalno I. skupina. inspekcijsko načelnik g. Jellenz. Sokolstvo x Žnpne tekme v odbojki so bile v nedeljo 8. t. in. v Celju. Udeležila so ! se društva Celje, Soštanj, Zagorje in Trbovlje, skupno 6 moštev. Med čla- ni je doseglo prvo mesto društvo Ce- lje. Dobra. borbena je bila igi"a moš- ! kega naraščaja iz Celja in Soštanja. I iz katere je končno izšel Soštanj kot I prvak župe. V nedeljo 29. t. m. bodo I na istem prostoru modžupue tekme za dravsko banovino. Obeta se zani- miva borba xa prvaka banovino. Ne DQZQhl čokolada • , H - - ¦ i,----------------------— x Sokolsko drnštvo na Gomilskem priredi v nedeljo 22. t. m. nastop jezdnega odseka, združen z jezdnimi tekmami. Prireditve se namerava udeležiti tudi jezdni odsek ljubljan- ske sokolske župe in sodelovati pri tekmi. Želimo, da bi se zlasti iz Sa- vinjske doline odzvali polnoštevilno bratje. ki imajo na razpolago jahal- ni kroj in konja. Oni, ki sicer nima- jo kroja, a imajo konja, naj bi pri prireditvi po možnosti sodelovali y I poljubni, primerni narodni noši. So- j kolsko društvo na Gomilskem je po- slalo edinicam sporede. Gledališče * Prijavite se za abonma v celj- skem gledališčn! Kakor smo poročali že v zadnji številki, je uprava Mest- nega gledališča v Celju razpisala abonma za sezono 1935/36. ki obsega tri skupine: dramsko, operno in kon- certno. Dnamski abonma obsega 15 predstav (12 gostovanj ljubljanske drame in 3 vprizoritve domačega an- sambla), operni abonma 3 gostovanja ljubljanske opere (2 operi in 1 opere- to). koncertni abonma pa 4 koncert- ne prireditve. Prijave za abonma se sprejemajo do 30. t. m. v knjigarni • »Domovini« na Kralja Petra cesti. Interesentoni za abonma priporoča- ' mo, da pohitijo s prijavami. Opozar- jamo, da je redna gledališka sezona odvisna od odziva abonentov. Sport I t Kolesarska dirka. Klub sloven- skih kol-esarjev v Celju bo priredil v nedeljo 22. t. in. dirko za klubovo pr- venstvo za 1. 1935 36 na progi Celje— Groblje — Celje — Frankolovo — Ce- lje (60 km). Start ob 14. na Krekovi cesti pred Glazijo. cilj okrog 16. pred gostilno Svetel na Mariborski cesti. ! t L»K Ceije.ŽSK Hermes (Ljubljana) 2:1 (2:0). V nedeljo popoldne je bila na Glaziji ob prisotnosti okrog 400 gle- dalcev odigrana prva podsavezna prven- stvena tekma v jesenski sezoni. Na- sprotnika sta bila SK Celje in ŽSK Her- mes iz Ljubljane. Celjani so v zanimivi in Živahni tekmi zmagali tesno, a za- služeno. Moštvo Celja je nastopilo v nekoliko drugačni postavi, nego spo- mladi. Moštvu se pozna, da ima novega, dobrega trenerja, dosedanji kratki tre- ning pa seveda še ni mogel spraviti sistema in enotnosti v moštvo. Gostje j so pokazali lepo tehnično znanje, v j kombinacijah pa se niso posebno iz- j kazali. Tudi so igrali preostro. V prvem ! polčasu je imelo Celje več od igre, a j ni znalo izkoristiti nekaterih zrelih po- { zicij. Ta nedostatek se je ponavljal tudi ! pri gostih. Po odmoru je celjski napad ! znatno popustil in gostje so prišli v ! lahko premoč. V drugi polovici drugega ¦ polčasa je bila igra izenačena. Prvi gol 1 za Celie je zabil Riko Presinger v 6. ! minuti, drugi gol pa je bil lastni gol Hermesa, ki ga je zagrešil Sočan. Častni gol za goste je zabil Derenda v 13. minuti drugega polčasa iz off side po- zicije. Tekmo ie sodil g. Cimperman iz Liubljane zelo povrSno. Zlasti je bjl nesiguren v presoji offsidov in foulov. j V predtekmi je kombinirana mladina J SK Celja premagala vojaSki team 39. J pešpolka v razmerju 2:0 (1:0) | t SK Atletik — prvorazredni klub. j Seriia kvalifikaciiskih tekem okrožnih I prvakov za vstop v podsavezno ligo je I bila zaključena v nedeljo popoldne z | drugo kvalifikacijsko tekmo med Atle- j tiki iz Celja in Korotanom iz Kranja, i ki je bila odigrana v Kranju. Celjski ¦ Atletiki, ki so predzadnjo nedeljo pre- magali Korotan s 4:0 (1:0), so tudi v Stran 4. »Nova Doba« 20. IX. 1935.-------------_-----------------------------------------------------------------:------1_ Kranju zasluženo zmagaii z 2:0 (0:0). lgra je bila v prvem polčasu izenačena, po odmoru pa je Korotan pritisnil, a brez vidnega uspeha. V zadnjih 15. mi- nutah je Atletikom usoelo zabiti dva gola. Tekmo ie sodil g. Čamernik točno in objektivno. S to tekmo so si celjski Atletiki priborili vstop v podsavezno ligo. t Planinske koče v Savinjskih pla- ninah ostanejo odprie in oskrbovane še ves September. Kocb-ekov dorn na Koi-osici se zapre 1. oktobra. Frisch- J aufov dom na Okrešlju l)o oskrbovan j do 1. oktobra stalno, v oktobru pa samo ob sobotah in nedeljali. Planin- ska postojanka v Logarski dolini je oskrbovana pöJeti in pozimi. Vse leto sta oskrbovani tudi M-ozirska in Celj- ska koča. Gospodarstvo g X. poročilo Hmeljarskega društva j za dxavsko banovino. 2 a 1 e c , 17. ( septembra. Pri rastočih cenah in pri napredovanju kakovosti hmelja se ži- vahno nadaljuje nakupovanje in si- cer po cerrah do 27 Din kg. Če bo ta živahnost trajala dalje^ bo ob kon- cu septembra prodana vsa letina. Ra- cuna se, da je 65 odstotkov pridelka že prešlo v druge roke in da na 40.000 stotov cenjena množina ne bo preko- račena. Zelo važno je d'ejstvo, da je poskuševalni zavod švicarskih pivo- varn v Zürichu 2 po analizi določil, da je tudi naš letošnji hmelj odlično sposoben za pivovarniške svrhe. Zato se mora reci, da je navedena cena za naš hmelj prenizka, kar je pa de- loma povzrocalo tudi kvarno in vse- ga obsojanja vredno ponujanje po naših hmeljarjih. Kar lias pa lahko tolaži, je dejstvo, da je skoro v vseh drugih okoliših ravno tako in se to ne da odpraviti. Hmeljarji se havijo sedaj s smukanjem trt in postavlja- njem drogov v piramide. Na pobudo Hmeljarskega društva je bil izdan uradni nalog, da se mora vsa hme- ljevina, ko je dozorela, odrezati od korenike in z vsemi odpadki uničiti z ognjem. Nikakor se ne more ze prej uporabljati kot krma ali nastelj. g Uradno poročilo hmelj skega tržnega nadzornika. Žal-ec, 20. sep- tembra. Položaj je danes v Žalcu čvrst, kakor letos še ni bil nikdar. Ponudbe so skoro povsem ponehale. Cena rdečega hmelja se je dvignila od 10 na 15 Din, za drugovrstno bla- go se je plačevalo do 25 Din, za glad- ko zeleni hmelj pa je bilo izvršenih nekaj kupčij do 28 Din. Posamezni hmeljarji, ki spekulirajo, pa hmelja tudi za to ceno ne dajo in pričakujejo še višjih cen. g Prepoved izvoza krme iz naše dr- žave. Zaradi velike suše v naši dr- žavi primanjkuje sena in krme za živino. Da bi se preprečilo dviganje cen krme, je ministrski svet izdal uredbo z zakonsko močjo, da se za- časno prepove vsak izvoz sena, d-e- telje in druge krme iz naše države. g V trgovinski register so se vpi- sale nsalednje izpremembe in dodat- I ki: Podružnica v Celju tvrdke Mon- tres Clarte H. Suttner, Henrik Mai- re, imetnik, eksportna trgovlna z ura- mi, zlatnino in srebrnino, galanterij- skim blagom in radio-aparati, javna trg. družba. Družahnika: Henrik Maire st. in Henrik Maire ml., oba trgovca v Ljubljani. Tvrdko podpisu- je in jo zastopa vsak družabnik sa- mostojno. — Prva hrvatska štedioni- ca v Zagrebu, podružnica v Celju. Vpišeta se Bruno Schönberger in Ha- na Mirnik, uradnika v Celju kot uradnika podružnice s pooblastilom, da smeta podpisovati firmo podruž- nice po navodilih, ki veljajo za to ' podružnico. — žumer Frančiška in I drug v Celju. Izstopil je družabnik Matija Hole, vstopil pa družabnik Valentin Vrečer, mesarski mojster v Celju, ki je obenem poslovodja dmž- be. Tvrdko zastopata oba družabnika skupno. Učitelj: »No. Pepček, ali mi lahko poves primer odgovornosti?« — Pep- ček: »Da. Izgubil sem vse gumbe na hlačah razen enega in ta nosi sedaj vso odgovornost!« Celjska posojilnica d. d. if Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad I Din 16.2oo.ooo'— Kupuje In pro- daja de^rize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hraniiae vloge na knjižice in tekoči račnn ter nndl za nje popolno var- nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Soštani Kino Kino Union Celje. Petek 20. >ep- tembra: »Rdeči cvet« (»Jakobinci«). Zgodovinski film iz dobe francoske revolucij-e po romanu baronice Orczy. V glavnih ulogah Leslie Howard, Merle Oberon in Walter Rilla. Pred- igra: zvočni tednik. — Sobota 21., ne- delja 22. in ponedeljek 23. septembra: »Amfitrion«. Vesel film o človeških in božanskili slahostih iz antiene gr- ške dobe. V glavnih ulogah Willy Fritsch, Käthe Gold, Pavel Kemp, Adela Sandrock in Hilda Hilde- brandt. Glasba: Franc Doelle. Pred- igri: zvocni tednik in kulturni film. — V nedeljo 22. t. m. ob 10.30 mati- neja. — Torek 24., sreda 25. in cetr- tek 26. septembra: »Dolarski princ« (»Svež veter iz Kanade«). Sijajen zvočni velefilm. V glaviiih ulogah Harald Paulsen, Dorit Keysler in Pa- vel Hörbiger. Predigra: zvočni ted- nik. Smešnice Hotel v pix>vinci. Domači hlapec potrka zjutraj na vrata tujske sobe. — »Kdo je?« se oglasi iz sobe zaspan glas. — »Prosim lepo,« reče hlap«c, »hotiel sem samo vprašati, ali naj zbudim gospoda ob šestih ali sed- mih?« — »Za vraga,« zakliče gost, »saj sem Vara vendar rekel. da ob petih. Koliko je sedaj?« — Pa reče hlapec: »Osem!« Klavir je bobnel pod silnimi udarci. Žena je igrala »Siegfriedovo smrt«. Ko je končala, je dejala iz- mučena svojemu možu: »To je bila Siegfriedova smrt!« — On, ves pobit vzdihn-e: »To si lahko mislim!« Knjigo Mestne hranilnice celjske kupim (tudi več manjših zneskov). Ponudbe upravi pod »Račun«. Kličite po telesonu! Blago se pošlje na dom Priporoča se Karol Loibner ¦ Celje specerija, delikatese — TELEFON ST. 120 ŠolsRLkiiJfge rabljene, antikvarične kupujc in prodaja knjigarna in papirnica j,Domovina" — Celje Kralja Petra c. 45. VILA nova, s 4 sobami in pritiklinami, elek- triko, vodovodom. plinom, centralno kurjavo, velikim vrtom se odda v najem. Naslov v upravi lista. Čisto solnčno stanovanje I aii 2 sobno s kuhinjo v mestu i š č e stranka brez otrok. Naslov v upravi lista. Šolske knjige za osnovne. meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pi- sa'ne potrebščine kupite zelo ugodno v knjigarni in trgovini 8 papirjem ^ranc Leskovšek Celle, Olavnl trg 16 Odda se velika praca »oba in kuhinja Äl HH s pritiklinami in električno raz^- 'v I. nadstropiu na ulico. KONRAD G* GOSPOSKA ULICA 28. Velik in srednji trgovski lokal v centru mesta se odda takoj ait po^neic. Naslov v upravi lista. Meblovano sobo večjo z 2 posteljama ter malo souporabe kuhinje iščem. Ponudbe na upravo »Move Dobe« pod »Takoj«. Svarilo Javljam cenjenemu občinstvu, da msem plačnik za dolgove svoje 2ene Silvestre Cydrich ali otrok. Jakob Cydrich! upok. železn., Maribor. Večja meblovana soba se odda s 1. oktobrom boljši osebi. Celje, Komenskega ulica 5. Lepa meblovana soba z okni n* promenadno ulico se takoj odda 2 gospodičnama alt zakonskemu paru brez otrok. Naslov v upravi lista. veiiko dvosobno ifanovanje s pritiklinami in 1 velika soba, kuhin/a in predsoba se odda. Celje, Prešernova ul. I (trgovina). Za šolo kupite zelo ugodno knjige, rabljene in antikvarične, risalno orodje, zvezke, pisalni pribor itd« pri K. Goricar wdv. - Celje - ¦>¦»¦ p*«^ oe«ta i knjigarna in veletrgovina s papirjem Nalivna peresa v vseh kvalitetah, cena od Din 12'— naprej, z zlatimi peresi od Din 45'— naprej ! Franjo Dolžan - Celje ?!.v,v."M kleparstvo, vodovodne instalacije___________________________________ StrGiOVOdnG napraVG Prevzema «a v zgoraj navedene stroke spadajoča dela I» popravfla — Ces« «nerne — Postreiba totna in soIMm Ustanovljena leta 1864« ^^ Pod stalnln» državnlm nadzopstvom Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG iy lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnicc še mesto Celje z vsem premože- njem in vso daveno raocjo No vim hranilnira vlogam je takojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje »ado PeJnlk. - Odgovoren ,a konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarnoMUan Cetlna.- Oba v Celju.