leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in dru^e tuje driave 4 K 60 vin ) — Posamezne številke se pro-===== dajajo po 10 vin.	—
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spi.i in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it 2. Naročnina, reklamacije in inserati pe: Upravniitvu .Domoljuba', Ljubljana, ===== Kopitarjeve ulice it. 2. =====
Ste». 5.
Komedijo.
Usta imajo socialni demokrati velika; o tem se ni treba dalje razgovarjati, saj jih vsi poznamo. Med svet spraviti kako misel, to znajo: Začno po časopisih, nadaljujejo po shodih in nazadnje trobijo po delavnicah, na cestah, v gostilnah od osebe do osebe. In tako so delali tudi zdaj, ko so pre-rjuli celo državo, da so kmečki poslanci podražili moko in meso. Tudi pri nas so trobili v ta rog. Med časopisi jim je pomagal ljubeznivi »Narod«, »Soča« s »Primorcem« in štajerska » Domovina« pa »Narodni List«. Poslanec Demšar je postal naravnost imeniten in njegova moč se Je raz-rastla do neznanskih višin. Ko je kandidiral, so vpili, da je za nič, da nič ne razume; in zdaj, glej ga zlomka. je v par tednih podražil moko in meso. Ž njim v zvezi imenujejo tudi dr. Susteršiča, Kreka. Korošca in tako naprej. Brzopeti liberalni kramarji, ki nimajo v politiki nobenega vpliva več, se oprijemljejo te modrosti in z veliko gorečnostjo razlagajo, da so samo naši poslanci draginji vzrok.
S temi ljudmi je lahek posel, ker se sami pobijajo za vsakim voglom. Če bi bilo res liberalnim kramarjem kaj na tem, zakaj se pa tako neizrečeno upirajo konsum-nim društvom. Ko gredo v očitanju glede na draginjo s socialnimi demokrati proti našim poslancem, naj jih posnemajo tudi glede na konsumna društva, ki jih ravno socialni demokrati na vso moč priporočajo. Pa pustimo jih; ni vredno, da bi se bavili s takimi ljudmi, ki ne poznajo druge stvari na svetu kot svoj žep in ne vedo o politiki nič drugega, nego kar jim naklobasa »Narod«. Danes hočemo samo prižgati luč, da se bo videlo, kakšni so socialni demokratje v ti zadevi!
U Ljubljeni, dné 30. januarja 1908.
Dne 28. novembra je bilo glasovanje o nujnosti socialnodemokraških predlogov glede na draginjo, naj se odpro meje tuji živini, naj se dopusti uvažanje zamrzlega argentinskega mesa in še nekaj drugih takih reči. Nujnost predloga je bila odklonjena; s tem pa ni bilo rečeno, da se večina državnega zbora o tem neče posvetovati. Po predlogu krščanskih socialcev se je predlog socialnih demokratov izročil poljedelskemu odseku, da ga pretresa in. kar je izpeljivega, sklene, ter predloži zbornici. To seveda socialni demokratje za-molčujejo in kriče tako, kakor da bi bil državni zbor kar nakratko vse njihove predloge odklonil. Pride pa še lepše: Takoj po Božiču, dne 14. januarja, je sklical predsednik poljedelskega odseka, poslanec Fink, sejo, ki bi v nji prišli imenovani predlogi na vrsto. Za poročevalca je odločil odsek socialnega demokrata Resla, poslanca za Maribor. Tega pa ni bilo k seji; sporočil je. da je nekaj zbolel. Ko se je odsek hotel vkljub temu v navzočnosti drugih socialnih demokratov, ki jih je v njem devet, posvetovati, so pa socialisti odšli in odsek ni bil sklepčen. Iz tega se vidi kot beli dan, da jim še na misel ni prišlo, da bi zaresno hoteli sklepati o svojih predlogih. Potrebovali so samo nekaj vetra za svoje barčice, nekaj peska za v oči svojim pristašem, druzega nič. Zdaj je pa prišel ta nesrečni odsek in jim je izpihal veter in jader in odpeljal pesek na svoje stavbi-šče. Seveda v zbornici, kjer je toliko poslancev, in lih pride pri govorih le malo na vesto, Je lahko kričati. V odseku, kjer Je treba mirno in stvarno razpravljati in kjer se vsaka neumnost ali neresničnost brž po-bije in osmeši, tam jim Je pa zmanjkalo korajže.
Poljedelski odsek je pa drugi dan brez socialnih demokratov sam razpravllal in mnogo lepega sklenil. Naš poslanec Povše
Leto m,
je pri tem delu zopet na prvem mestu. Slo se je pred vsem za to, da se dvigne naša živinoreja. O teh predlogih se bomo še natančno pečali, da bodo naši bravci pod-učeni, kaj se dela, preden pride pred zbor. Za danes samo to-le: Kmečki poslanci morajo varovati domačo živino ne samo kuge, marveč tudi skrbeti, da se bo živinoreja izplačala. Danes imamo v Avstriji 9.511.170 glav goveje živine, na tisoč prebivalcev pride 364 glav; v Svici pridejo na tisoč ljudi 404 glave in na Danskem 508. Kdaj pridemo mi tako daleč? Tu je treba dela in komur je res na ljudskem blagostanju, mora tako delo z veseljem pozdravljati. Komedij pa ne potrebujemo.
Političen pregled.
DVELETNA VOJAŠKA SLUŽBA.
Vojno ministrstvo je dovršilo priprav-ljavna dela o dveletni vojaški službeni dobi. Sporazumeti se morajo še z Ogrsko. Obširno poročilo naglaša, da mora ostati armada krepka in da je zato potrebno, da se poviša število vojaških novincev. Ustanoviti se pa mora tudi zbor podčastnikov po poklicu. Pri izvežbanju vojakov bodo morali paziti na praktično izvežbanje. Vojaki drugega letnika bodo morali biti spomladi že tako izurjeni, kakor so zdaj vojaki, ki služijo tretje leto.
TRGOVINSKA POGAJANJA S SRBIJO.
Srbski poslanci upajo, da bo že ta teden proglašena avstro-srbska trgovinska pogodba.
ITALIJANSKE UTRDBE OB ITALIJAN-SKI MEJI.
Med Avstrijo, Nemčijo in Avstrijo obstoji trozveza, ki jamči za mir med imenovanimi državami. Kljub temu pa Italija računa z možnostjo, da pride prej ali slej do vojske in se deloma že pripravlja nanjo. Italijansko obrežje ob Jadranskem morju, zlasti pa otoki, na katerih stoje Benetke, so že nekaj časa sem popolnoma pripravljeni za vojsko. Utrdbe so preskrbeli z novimi topovi, otoki so zaprti z minami in s torpedi. Izdelani so tudi načrti za napad in obrambo glede na skupno sodelovanje italijanske armade in mornarice. — Italijani imajo v Avstriji tudi veliko vohunov, ki so zelo dobro poučeni o vsem, kar se godi v naši armadi. Pa tudi Avstrija pri takih pojavih ne spi. Pred vsem hoče bolj utrditi opirališča avstrijskega brodovja in pa dalmatinsko obrežje. Vojaške oblasti so premestili v Sibenik, ker niso dovolj varne v Zadru.
AMERIKA PROTI JAPONSKI.
Kakor pred vsako vojsko, prihajajo tudi sedaj najrazličnejša poročila o razmerju Japonske do Amerike. Nekateri trdijo. da se ni prav nič bati kakega resnejšega spora, rekoč, da bodo imela pogajanja. ki se vrše med obema državama, gotovo povoljen uspeh, druei pa zopet pravijo. da smo tik pred izbruhom vojske. Toliko je gotovo, da so Japonci v Ameriki zelo nemirni. Mnogo jih je prodalo svoje trgovine in se vračajo v svojo domovino na Jàponsko. V Ameriki sj tudi srovori, da Japonska sklicuje pod orožje natihoma japonske rezerviste.
Bodisi kakor že koli. poeajanja med Japonsko in Ameriko bodo kmalu končana: od teh bo pa odvisen ali mir ali vojska.
PROTICERKVFWI ROJ NA FRANCOSKEM.
Francosko so privedle proticerkvene roparske postave v globoko brezdno. Odstranitev duhovščine iz javnega življenja stane francosko ljudstvo mnoco denaria. prisluženeea s krvavimi žulji. Ker so odpravili redovniške šole. so morali za nove svole šole izdati silne vsote. V šestih letih Je šlo poleg rednih izdatkov za šolo še 716 mililonov kron izrednih izdatkov. Za leto 1907 iznašajo stroški za laiško šolo 220 milijonov. Mestna pariška uprava mora vsako leto žrtvovati nad osem milijonov samo za šolo. Ljudstvo ie začelo godrnlati nad porabo tako velikega premoženja. Vlada je hotela potolažiti narod in zato sklenila zapleniti cerkveno premoženie, češ. da se bodo ogromni stroški za šolo nekoliko pokrili. Hotela pa le tudi iz tega denaria narediti zavarovalnico za onemogle delavce. A teea cerkveneea premoženja je največ prišlo v roke iztirjalcev. Kako so si računali, samo en zgled. Nek iz-tirlalec si je zaračunal samo za pisarenje nič več kot 27.000 kron! Država je mislila narediti dobiček, pa ea Imajo le iztirlalci, država pa zgubo. Tako daleč privede državo boj proti cerkvi. Druga žalostna posledica pa je ta, da Je ljudstvo, zlasti mla-
dina, do mozga izkvarjena. in da se uporni duh pròti postavnim oblastvom vedno bolj širi.
SVETA VOJSKA V MAROKU.
V Maroku je proglašena sveta vojska, kar pomenja toliko, kakor splošno oboro-ženje vseh za boj sposobnih Mohatnedan-cev v svrho obrambe mohamedanske vere v Maroku. Vsak Mohamedanec, ki je dovršil 13. leto, mora zgrabiti za orožje in odnehati ne sme od vojske, dokler ni njen namen dosežen. Zene. otroci in stariši morajo skrbeti za živila.
Ce je sveta vojska proglašena, je proti tujcem vse dovoljeno. Vsi jetniki, ki nočejo sprejeti mohamedanske (turške) vere, se morajo pomoriti, žene in otroci se pa prodajo v sužnost. Posestva nevernikov se morajo uničiti, živina pa poklati.
To je sveta vojska, kakor jo v posebnih slučajih odobrava mohamedansko sveto pismo, koran. Tako sveto vojsko je napovedal sedaj maroški sultan predvsem proti Francozom, ki bo pa zadela tudi druge Evropejce. Francozi bodo imeli silno veliko dela, če bodo hoteli to maroško gibanje zatreti. In to tembolj, ker maroško vojaštvo ni podobno kaki nebrzdani tolpi, ampak pozna disciplino in je tudi dosti številno. Redna maroška konjenica šteje 18 tisoč izurjenih z repetirkami, sulicami in bodali oboroženih mož, izredna pa 4n.000. Pešcev je 12.000 mož, domobranska vojska šteje 100.0000 mož. — Tako nastaja položaj v Maroku jako nevaren in če se spustijo Francozi v vojsko z Maročani, bodo imeli dosti opraviti, predno jih ukrote. Vendar se zdi, da Francozje upajo na mirnejšo rešitev maroškega vprašanja, ker francoski parlament kljub napovedi svete vojske ne dovoli nikakih novih čet za Maroko.
Najnovejši dogodki.
Volkovi so raztrgali dne 24. t. m. župnika Julija Bučinkaja na Ogrskem. Odpe-Ijas se k svojemu sosedu na gostovanje. Med potjo so napadli njega in voznika volkovi in ju raztrgali. Našli so samo kosti.
Zgorel je na Rumunskem sloveči samostan Sinača, ki je imel dragoceno knjižnico.
Španska zbornica je napravila posebno postavo zoper anarhiste. Vlada bo zatrla anarhistično časopisje, klube in shode ter pognala anarhiste iz dežele.
V	Trstu so štrajkale delavke v nekaterih tiskarnah.
Ameriška policija je prišla na sled velikanski anarhistični zaroti proti ameriškemu vojnemu brodovju. Anarhisti so nameravali v janeiriški luki ladje z bombami razstreliti.
Na novi pekinški železnici, ki jo gradi kitajska vlada, se je podrl predor; ubitih je bilo 180 delavcev.
V	Cikagu razsaja huda influenca. V zadnjem času je napadla 650.000 oseb. Mnogo slučajev je smrtnih.
Ogrski minister Košut je sklenil porabiti za novi kolodvor v Budimpešti dvajset milijonov.
Za dva milijona kron je psov pogorelo
v najimenitnejšem hlevu Brokside v Ameriki. Živelo je tu 2500 psov. Od vseh psov je ostal le eden, ki ni bil v hlevu.
V	Milanu so na mostu Aqua bella trčili trije vlaki. Izpod razbitih vozov so izvlekli 9 mrtvecev in 25 ranjenih.
V	New Yorku je divjal 25. t. m. silen vihar, ki je nanese! mnogo snega. En mož je zmrznil na cesti.
V	Odesi na Ruskem so našli v neki-gostilni bombo. Mestni glavar je odločil, da se mora bomba razstreliti tam. kjer jo najdejo. Vsi gostje so morali oditi iz gostilne, na kar je policija bombo razstrelila.
V	Kalabrljl so čutili močen potres, ki je več hiš poškodoval.
Slovenci v Lurd!
Lurd je največja in najimenitnejša Marijina božja pot na sv?tu Marija sama si je izbrala ondi svoj sedež milosti. Ona je hotela, naj se tam zida crkev, h kateri naj verniki hodijo v množicah, da jim bo delila zakbde nebeških milosti. „Naj pride tu sem veliko ljudi I Naj prihajajo v procesijah I" je naravnost sama velevala.
In res: neštete množ'ce iz raznih dežela in narodov se odzivajo temu njenemu vabilu in vró tje leto za letom ; in z vedno novimi čudeži poveličuje ondi Bog slavo svoie Matere. Lurd je kraj neprestan;h in neovrgljivih čudežev. Lurd je kraj, kjer nebesa z zemljo na viden način občujeio. Lurd je kraj, kjer Bog na prejasen način potrjuje našo vero. Lurd je kraj neštetih milosti telesnih, še mnogo več seveda pa duhovnih.
11. svečana 1908 bo ravno 50 let,
kar se je nebeška Mati prvič prikazala nedolžni Bernardki. To leto se torej obhaja petdesetletnica te slavne čudežne božje poti. Zares, če se spodobi kakega dogodka petdesetletnico obhajati, zasluži to ta dogodek svetovne in nadsvetovne imenitnosti.
Slo enei, kl se štejemo za posebno vnete častivce Marijlne.saml zase skupno Se nikoli nismo bili v Lurdu. Pripravljamo se sicer že doleo časa, a storili še vedno nismo. — Če kdal, zdaj v 50. letu te božje poti je čas, da izpolnimo že davno gojeno željo. Tudi sv oče so izrekli željo, naj bi se zbralo v jubilejnem letu pri Materi božji v Lurdu prav veliko romarjev. To svojo in svetega očeta željo hočemo izpolniti.
Zato se obračamo do vseh vernih Slovencev, katerim pripuščajo okoliščine, s prisrčnim vabilom: Kvišku! Pojdimo « Lurd! Pojdimo do naše Matere! 50 let ona že vabi svoje k sebi in dela čuda pred vsem svetom — in mi se njenemu vabilu do danes še nismo odzvali; mi še nismo videli kraja, ki si ga je ona izbrala, in del, ki jih ona dela. Kakor so betlehemski pastirji govorili med seboj: „Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč katera se je zgodila, ki nam jo je Oospod
dal na znanje!", tako recimo tudi mi: „Pojdimo in poglejmo to reč, o kateri toliko lepega beremo in slišimo, Lurd, izvoljeno mesto Marijino, kraj nadnaravnih dogodkov!" In kakor so se pastirji vrnili Boga časteč in hvaleč za vse, kar so slišali in videli, istotako se bomo vračali tudi mi zadovoljni in hvaležni, poživljeni v dobrem in navdušeni za Marijo in za sveto vojsko, ki « io imamo še vojskovati, dotlej da pridemo k njej za večno.
Zdaj je najugodnejši čas, najlepša prilika. Zdaj je priložnost s primeroma malimi trojki in velikimi ugodnostmi storiti to daljno pot. Kdor torej kdaj misli ti v Lurd, naj se zdaj odloči in nam pridružil Kar smo v 49. letih zakasnili, naj se v 50. letu dohiti ! Otroci Marijini, častivci Marijini, vsi verni Slovenci, kateri zmorete in utegnete, osrčite se, odločite se, vzdignite se — na lepo pot. na veselo pot do naše lurške Gospe in Matere!
Romanje naše bo pravo narodno romanje. Oni, ki bodo šli, šli bodo v imenu celega naroda. Kot Slovenci bomo šli tje, kot narod se Mariji poklonili, in položili pred njene noge vero, vdanost in ljubezen vseh Slovencev, posebno onih, ki nas bodo v duhu in željah spremljali. Pa tudi prosili bomo za vse, prosili zlasti za to, da Marija v našem narodu ohrani vero živo in močno, da zatre nakane sovražnikov, da pospeši zmago sveti stvari, prosili, da Bog dà lepo življenje in srečno smrt vsem našim rojakom ; prosili tudi za blagor velikega zlato-mašnika, svetega očeta Pija X. in vso cerkev.
Izvesti po tolikem čakanju romanje v l.urd v letu njegovega jubileja — bodi naša častna zadeva, katero skušajmo doseči s skupnimi močmi! Zato lepo prosimo tudi tiste, ki se sami iz kakršnegakoli vzroka ne morejo pridružiti, naj po svoji moči podpirajo to pobožno podjetje, naj v svojem okrožju k temu prigovarjajo, spodbujajo, agitirajo pri takih, ki bi utegnili iti in naj jim gredo pri tem po možnosti na roke.
Upamo torej, da bomo z združenimi močmi spraviti skupaj romanje, ki bo v 'čast vsem Slovencem, od nekdaj vnetim za Marijo.
Naj ona, lurška Oospa, iz svojega svetišča blagoslovi to naše podjetje, vse ki se bodo zanje odločili, vse, ki bodo k njemu kaj pripomogli!
V Ljubljani, v osmini Brezmadežnega spočetja 1907.
Od preč. knezoškofijstva ljubljanskega pooblaščeni romarski odbor.
HladenBko organizacijo.
Pisma mladini. XII.
L)a je volja moč, ki zida in ureja v človekovi notranjosti, da je volja sila, ki dviga človeka do jasnih višav lepili ciljev in vzorov, to sem povdarjal že večkrat. Poznam pa tudi moč, ki razdira in tepta v nič z brutalno silo vse, kar je lepega in plemenitega v človeku. Ta moč pa je strast. Strast sovraštva, strast jeze, strast '
vživan;a, strast nečistosti ... Ta druga moč, moč strasti, je pri pretežni večini ljudi večja od plemenite volje. Zlasti pri mladini, zlasti med nami mladimi ljudmi, kjer vse kipi in vre, se mora prenmogo-krat vkloniti volja strasti. Mnogokrat, ko pregledam sebe ali.svoje tovariše, se mi zdi, da vidim, kako vlačijo furije strasti onemoglo voljo, vklenjeno v težke verige nebrzdanosti in nepremagovanja. Kako slaba je naša volja v družbi strasti; Kako oblastna in onečaščena! Bratje! in vendar je volja moč, ki venča Zemljana s krono stvarstva. Bratje, dajmo, da bo naša volja kot mlad, neustrašen junak, ki bo z vsakim svojim korakom, z vsakim svojim pogledom ugonobil golazen strasti v lepem vrtu naše notranjosti! Naj bo naša volja kot junak, vedno pripravljen na boj, vedno zmagujoč in nikdar omagujoč; neustrašen, s pogledom obrnjenim kvišku in pesem zmagoslavja nai se razlega krog njega! Bratje, dajmo! Saj to ni težko! Ta junak, naša volia naj obrne posebno pozornost na strupenega gada, ki ga nosi tako mnog mladenič v svojem mladem srcu, naj iigo-n'ilii tisto ostudno kačo nečistosti, ki uuo-iiaMja najboljše moči v človeku in ponižuje človeka do živali. Tu posebno naj bo vzor vseh vzorov Ona, ki je b'la izbrana, da je stria glavo kači zapeljivosti . . .
Da ne zraste strast nečistosti v nas do premoči moramo pa skrbeti tudi z našega telovadskega stališča. Vsaka strast je v hvar ne samo značaju, temveč tudi zdravju. Kakor razjeda pijančevanje telo in zdravje, tako ga ugonablja tudi nečistost. Ena strast pa podžiga in poživlja drugo. Nečistost pa je mati vseh strasti. Nečistnik ne prinaša žrtev samo tej svoji strasti, .temveč goji tudi pijančevanje. laž in še mnogo drugih. Mislimo si zdaj nila-deniča-telovadca. obdanega z mnogimi teh strasti. Žalostna postava to! To ni fant s pesmijo na ustnih in veselostjo v v srcu, to ni vtelešeno duševno zdravje, temveč to je žalostna in v vrsti krepkih mladeničev tudi smešna prikazen. Oči udrte, mišice mehke, roke slabotne, pogled obrnjen proti tiom, telo umazano. Slaba posoda to človekove duše! Brez kipeče volje, brez volje junaka, brez vzorov in navdušujočih ciljev, brez hrepenenja po resnem, zdravem delu. Ne, taki mladeniči niso za med nas, nas junake domovine naše, nas vojake v armadi delavcev med razoranimi njivami na polju narodnega dela. Kako bomo zaupali takemu mladeniču? Kako ga bomo spoštovali in ljubili kot brata? Saj brat nam more in sme biti samo oni. o katerem vemo in smo prepričani, da čuti in misli z nami in da se ozira za naše vzore, ker vemo, da so vzori naši dobri, plemeniti. In kaj, bratje, je vse naše delo brez vsestranskega zaupanja, brez bratske ljubezni? Nič! Zato pa bodimo junaki, da bodemo veliki tudi v tem! Naj ne bo v naših vrstah mladeniča, katerega bi se morali sramovati radi njegovih strasti. Saj veste, kako že malenkostna pregreha vrže temno luč na vse naše vrste. Izogi-bajmo pa se tudi vseh priložnosti, ki vodijo do padca. Saj imamo lepih veselic in prireditev v naših vrstah samih toliko, da mladeničem ni treba hoditi iskat zabave
tjakaj, kjer ječi plemenita volja v suženjstvu nebrzdanosti in strasti. Bratje, velja! Na zdar!
Zveza avstrijskih mladinskih organizacij na Dunaju.
Dne 19. t. m. so zborovali na Dunaju zastopniki mladinskih organizacij z namenom, da se združijo v Zvezo. Da pokažemo kako sorodni smo si z drugimi mlade-niškimi organizacijami, da imamo iste namene in iste cilje, prinašamo kratko poročilo v tem za katoliško avstrijsko mladino tako važnem zborovanju.
Tajnik dunajske mladinske organizacije. Mayer, otvori zborovanje s pozdravom na navzoče. Z znano svojo mlade-niško navdušenostjo razvija pomen »Zveze«. Današnji dan je kot dan ustanovitve >Zveze« velepomemben v zgodovini avstrijske katoliške organizacije. Junaško, veliko delo združitve na enotni podlagi je storjeno. Posamezne organizacije so slabotne, delo se razbije, v skupnem nastopu, v masah pa je moč. In to naj bode ^Zveza« — združitev vseh najrazličnejših stanovskih in strokovnih mladinskih organizacij! Naloga «Zveze« bode, podpirati posamezna društva, centralizirati delo, razdeljevati posameznim društvom važna vprašanja v pretresovanje in razgovor itd. Treba bo »Zvezi« enotnega glasila. »Zveza« bo tudi skrbela, da se zbira in izdaje gledališke igre. Le idea!no, najboljše, največje delo bo program »Zveze«. Zaupanje v Botra in lastno moč nas bo podpiralo.
Nato se izvoli predsedstvo, se preči-tajo pozdravi in preide na dnevni red. Iz tega podajamo zlasti važno in lepo poročilo poslanca Kemetterja, ki je razvijal tako krasen program delu mladine.
Poslanec K e m e t e r začne svoj govor. Podaje nasvete novi »Zvezi«. Spominja na krasen govor, ki ga je imel ob katoliškem shodu na tem mestu dr. Krek. Primerjal je delavsko mladinsko organizacijo Prometeju. Nesla bi naj ogenj navdušenja v krščansko organizacijo. In to tudi naj v resnici stori »Zveza«. Varuje se pa naj, da ta plamen ne postane nevaren plamen strasti. »Zveza« naj bode »jeu-nesse dorče«, pridobi si naj poleg ognja navdušenosti tudi lastnosti zlata. Predvsem ii je potrebna plemenitost. »Zvezi« je k zdravemu življenju zlasti potreben altruizem, nasproti egoizmu. Treba je, ako zahtevajo razmere, žrtvovati korist in ugodnost posameznih društev v prid celoti. To bo zlasti treba, ko se bo ustanovilo skupno glasilo. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje, da se izvrstno uspevajoči list »Arbeiterjugend« razširi v glasilo »Zveze«. »Zvezinim« udom je treba tudi poštenosti in uljudnosti, zlasti proti sodru-gom. Gojiti mora »Zveza« tudi svobodo. Neomejene prostosti ni. •fravo prostost si bo mladina pridobila, ako bo znala brzdati svoja neredna nagnenja. Pri tej priliki poživlja govornik v imenu zadržanega •dr. Drexel-a, naj zastavi »Zveza« svoje moči in sile za delo zoper umazanost v slovstvu, umetnosti, govoru in obnašanju. Ako bodo mase. združene v »Zvezi«, zopet in zopet zahtevale, da se postavno zatre umazanost v tisku in podobi, mora to
imeti uspeh. Posebno veliko pa bo organizirana mladina dosegla, ako se krepko in j odločno postavi po robu umazanemu govorjenju in obnašanju med tovariši, doma. povsod, kjer nanese priložnost. S tem bodo storili tudi važno narodno delo. Nič namreč bolj ne podkopuje moči narodu, ko r.enravnost. Govornik obljubi, da bo njegova stranka vedno mislila in delovala z mladino.	(Dalje prih.)
Telovadski dan na Jesenicah.
Morda se bo zdelo komu neprikladno, da se zbirajo naši mladeniči tolikokrat v letu pri različnih svojih prireditvah. Cas. denar in še marsikaj drugega bo prišlo tu v poštev. Pa temu ni tako. Poglejmo si življenje mladeničev. Cel dan pri trdem delu v delavnici ali pisarni. Med tednom večer za večerom pri delu izobraževalnem. Sedaj v telovadnici, potem pri skušnji pev- j ski. tamburaški ali za igro. V nedeljo v cerkev, potem pa v telovadnico ali v društvo. To ni zabava, temveč delo mnogokrat tako požrtvovalno, da se mora vsak čuditi, kdor se vtopi v delo in življenje takega našega mladeniča. Kdo bi potem zameril, da pohiti ta mladina, kadar se jo pokliče, skupaj, da se porazgovori. da si poda roke brat bratu in da se pri skupnih posvetovanjih začrta nove smeri plemenitemu svojemu delu. Ne zabava, temveč delo vabi in kliče naše telovadce skupaj. V tem tiči tisto lepo. česar se razveselimo, kadar dobimo v roke novo vabilo k novemu sestanku ali telovadbi. In kako smo se veselili dneva, ko pohitimo na Jesenice! Kako smo se pripravljali! Koliko večerov po telovadbi smo se podali na pot. Upi naši nas niso varali, bil je lep dan. Prišli so zastopniki ljubljanskega, šentviškega, jeseniškega. radovljiškega. D. M. Poljanskega, in horjulskega odseka. Drugi so se opravičili. Jeseniški bratje telovadci 7 Zvezinim načelnikom, ki je vodil vse priprave. so nas pričakovali na kolodvoru ter nas spremili v društveni dom, kjer je bila takoj skušnja za nastop vaditeljev v vajah s kiji.	(Dalje prih.)
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
5. »Cilka, bodi močna!«
Dolgo sta se še pogovarjala župnik in Goričan. Obljubil mu je stari gospod denarno pomoč, kadar mu prodajo hišo, da si bo lahko kupil manjše posestvo. Ginjen je bil J'irij vsled dobrotljivosti katoliškega dušnega pastirja. Počasi je stopal po bregu navzgor, ko sta se ločila, in je še enkrat ponavljal pri sebi tolažilne župni-kove nauke in besede. Čudovito lahko mu je postajalo pri srcu. Pomislil je tudi, kako mu je prigovarjal župnik, naj se spravi z ženo. In tedaj je vstala pred njegovimi dušnimi očmi podoba žene, lepa in nežna. Kako srečen bi bil, ko bi se ona zopet vr-
nila k njemu! — Prišel je na kraj. kjer se je ločila stranska cesta proti Rožlinu. Nekaj čas je posfal. nato pa je rekel pri sebi:
»Ne, nočem je nadlegovati — saj mi še ne more odpustiti — vendar videti jo moram, vsaj videti! — V eni uri sem tam.«
S temi besedami je zavil urnih korakov proti Rožlinu. Na poti je pričelo nalahno sn.ežiti. čim bližje je prihajal svojemu cilju, tem počasnejši so bili njegovi koraki. Pomišljal je to in ono, kako bi mogel videti svojo ženo. Začetkom je na-merjal stopiti kar v hišo s pretvezo, da hoče obiskati in videti svojega otroka. Toda spomnil se je, kako surovo je preteklo poletje vrgel svaka iz hiše in bi mu ta lahko danes vrnil — zato ni hotel v hišo. Vendar je stopil bližje na dvorišče, da bi po naključju morda videl Cilko. — Slučaj mu je bil ugoden. Ko je prišel do hiše, je čul glasno molitev iz sobe. Svetli žarki so bliščali skozi okno.
Priplazil se je bližje k steni in stopil k prvemu oknu. Previdno je nagnil glavo mimo odprtega polkenca in pokukal v sobo. Znotraj so klečali ljudje na stoleh in klopeh ter molili rožni venec na glas. Ooričanu je tolklo srce. Ravno nasproti njemu. z obličjem obrnienim proti oknu. je klečala — Cilka. Ko bi ne bila tako globoko klonila glave, bi bil lahko razločil vse poteze na njenem obrazu: čul pa je in razločil med drugimi glasovi čisto jasno njen čisti in mehki glas. Tako vroče mu je postalo v prsih, da bi razprostrl roke od
hrepenenja in bolesti.---Stopil je
čisto pred okno in je lahko pregledal vso sobo. Otroka svojega ni zapazil. Gotovo ga je že spravila k počitku. — Gledal je
nato neprestano svojo ženo--če se
spominja tudi njega, če tudi moli zanj. —
— Ne. ne. črti ga, sovraži ga.--mora
ga črtiti. ker jo je tako razžalil, spodil jo od doma, postal ji nezvest, povzročil ji toliko bolečin ravno tedaj, ko mu je ponujala svojo najbolj vročo, najmočnejšo ljubezen.
Cilka je dvignila svojo glavo, tako,
da ji je lahko gledal čisto v obraz--:
iste prijazne in lepe poteze na obličju, iste mile oči. ki so ga očarale tolikrat. — Ne, ne. v teh potezah, v teh očeh ni bilo nobenega sovraštva, nobene jeze. — Tedaj si je žena z roko otrla oči. Za božjo vollo, ona joka!--Zakaj joka? Po kom joka?
Jurij je potisnil obraz čisto k oknu. da bi bolje videl — in zadel je ob šipo, ki je nalahno zažvenketala. Zena je urno dvignila glavo, pogledala v okno in se prestrašila. Ni spoznala Jurija. Stopila je pokonci in se bližala oknu. Juriju je postajalo vroče. toda ni se ognil. Z žgočim pogledom ii je zrl v globoke oči. — Tedaj pa žena naenkrat vztrepeta po vsem telesu, sklene si roke pred obličjem in zakriči na glas. — Znotraj nastane velik nemir. Jurij beži od okna na vso moč proti svojemu domu.
»Za božjo voljo, kaj pa Je, Cilka?« vpraša mlada Rožlinka prestrašeno.
»On je bil tukaj. Zunaj je stal pred oknom«, dé Cilka trepetaje. »Kdo?« vpraša mladi Rožlin. »On je bil — Jurij — moi mož.«
»Nič ni res!« se jezi stric Simen, »ti vedno misliš samo nanj. zato si ga tudi videla.«
»Ne, ne, čisto v resnici je bil tukaj,« zatrjuje Cilka, »gledal me je tako globoko in žalostno.«
Sli so venkaj z lučjo, in videli so sledi čevljev v novopalem snegu. Cilka je še vedno jokala.
Tedaj prime stric SimenCilko za roko in pravi:
»Cilka, bodi močna! — Nikar se mu še ne vrzi okolu vratu, saj veš, kaj si dolžna svoji in naši časti. Dokler se popolnoma ne izpreobrne in ti ne zadosti za prizadete krivice, toliko časa ne smeš občevati z njim. Prišla bi pri ljudeh v slabo ime, ker bi njegove hudobije prištevali tudi tebi, in naša hiša bi trpela sramoto.
---Cilka, vedno si bila pametna — tudi
sedaj boš obvladala svoje čuvstvo, ki te vleče k njemu, in ne boš mu kazala svoje
ljubezni--Ali mi obljubiš to, Cilka?«
»Stric Simen, obljubim!« »Tako je prav, dete moje,« dé starec zadovoljno.
Družina se je kmalu spravila k počitku. Cilka ni mogla spati. Tiho je jokala v postelji, in težko ji je bilo pri srcu, ker ni smela k njemu, po katerem je hrepenelo srce.
Toda. držala je dano besedo. Niti najmanjšega prijateljskega znamenja ni pokazala svojemu možu.
Preteklo je nekaj tednov, in pripovedovali so ljudje, da se je Goričan popolnoma izpremenil. Čudili so se, kako je priden pri delu. kako je vedno prijazen in da hodi zopet vsako nedeljo v cerkev in večkrat občuje z gospodom župnikom.
Take vesti so napravljale Cilki veliko veselje. Upala ie že na tihem, da se kmalu zopet združita. Tedaj pa Je prejela nekega dne pismo. Spoznala je poteze svojega moža. S trepetajočimi rokami je raztrgala ovitek. Brala je:
»Ljuba Cilka! Odpusti mi, ker ti pišem par vrstic. Ne prosim te. da bi mi odpustila — saj vem. ne moreš, prehudo sem te razžalil: toda nekaj ti moram sporočiti in nekaj te moram prositi.--Moje posestvo Je izgubljeno. Luteranski upniki me tožijo. — Dolžan sem več kakor vse. V par tednih se bo pri Ooričanu vse razdrlo in jaz ostanem berač. — Bodi tako dobra, obdrži mojega otroka. Janezka, vedno pri sebi in vzgoji in vzredi ga dobro. Zame se bo že našel kak prijazen prostorček na tem božjem svetu. — Pozdravlja te tvoj žalujoči soprog — Jurij.«
(Dalje prihodnjič.)
V	LurdI
V	Genovi.
Zunaj se je danilo, vlak je letel ob visokih, umazanih hišah, iz tovarniških dimnikov se je kadilo črno in sajasto; videle so se ozke, zanemarjene ulice, nekatera okna so bila odprta in iz njih so visele bla-
zine. Bili smo v Qenovi, ki je bila naša prva večja postaja.
Naročeni hotelski vozovi so nas že čakali pred kolodvorom na Kolumbovem trgu, kjer stoji lep spomenik Kolumbov, ki je bil rojen v Genovi in ki je pozneje odkril na svoji nevarni in dolgi morski vožnji Ameriko, tisto obljubljeno deželo, kjer išče toliko ljudi svoje sreče, pa jih malo najde.
Prideljen sem bil hotelu »Viktoria«, kjer sem dobil lično sobico z razgledom na sadni trg, kjer je vladalo že najživah-neje življenje, dasi je bilo še tako zgodaj, da so bile druge ulice še skoro prazne. Ženske so vpile in se kregale, moški so vlačili skup deske in zaboje, pod mojim oknom bi si skočili dve bojeviti Italijanki z grdimi, črnimi obrazi v lase, da ni stopil mednje star možak in govoril par krepkih in odločnih besed, ki so nekoliko izboljšale neprijetni položaj. Vpitja je bilo toliko, da bi človek mislil, edino le še babilonska I zmešnjava bi mogla za spoznanje ustaviti J močni tok tega huronskega kričanja.
Po svojem načrtu smo šli najpreje ogledat velikansko bolnišnico »Ospedale Pammatone«, v katerem je živela svoje svetniško življenje velika svetnica sveta
Katarina. Po ulicah so kričali že na vse grlo fantički z jutranjimi časopisi in pomolili vsakomur cel kup številk pod nos. Skoro vsak, ki smo ga srečali, je šel hitro po tlaku ali pa po sredi ceste in bil zatopljen v resnične in neresnične novice, ki jih je ravnokar prineslo jutranje časopisje. Pogledal nas je po strani, se čudil na tihem, odkod ta velika gruča tujcev, in potem zopet naprej presojal jutranje brzojavke, če je morda kaka resnična med njimi. Kar je bilo pa preprostejših, so se pa naslonili na zid ali se vsedli na kak hišen prag, da so mogli bolj zbrano motriti dolge več ali manj pretiravane uvodne članke. Življenje je postajalo živahneje, kričanje večje, ropotali so tramvaji napolnjeni s samimi ženskami, ki so hitele s svojimi malimi košarami na sadni trg; pod noge se mi je zakadil mal pritlikavec z dvema krtačama in z malim zabojčkom ter me skušal na vsak način zadržati z vljudnim kričanjem, češ, da so moji čevlji precej umazani in da so torej na vsak način potrebni njegovih krtač.
Prehodili smo ulice Via Balbi in Garibaldi, kjer stoje velike palače starih plemenitih rodov, ki so vladali nekdaj tako slavno genovsko republiko. Dolgo zgodo-
vino bi pripovedovale te ponosne palače in marsikak krvav dogodek bi vpletle v svojo povest. Zgodovina genovskih vojvod, mogočnih doždov, je bila mnogokrat obenem zgodovina celega naroda: če je ljubil dožd, moral je ljubiti tudi narod, se je bil gospod, bilo se je tudi ljudstvo. Pa je minulo vse, izumrli so slavni rodovi Doria, Fiesco, Balbi itd., izginil njihov lesk, le stare, ponosne palače stoje še kot nekdaj, mogočno in silno, kakor bi se zavedale, da so zveneli nekdaj po njihovih dvoranah železni oklepi junaških vojvod, in široki jekleni meči so se zadevali ob tla, močno in zveneče, da je odmevalo votlo po dolgih, temnih hodnikih.
Mimo krasnega, umetniškega nasada z malim, a lepim vodometom in mimo velikega parka »Acquasola« smo prišli v bolnišnico »Ospedale Pammatone«. Kar mi je posebno ugajalo v teh dvoranah, v katerih je ležala množica bolnikov — samih starih žensk — je snažnost in skrbnost, česar bi se človek ne nadejal v Italiji. V mali kapelici, ki je obenem kor večje cerkve, leže zemeljski ostanki velike svetnice, katero Genovčani zelo pobožno ča-ste in obhajajo zato vsako leto z velikim slavljem praznik svoje ljubljenke.
Razgled po domovini.
Sijajna zmaga na Štajerskem. Pretečeni četrtek 23. t. m. se je vršila nadomestna vo-1 Iitev za deželni zbor mesto obolelega dr. De-čkota. Ta okraj ie veljal dosedaj kot nepremagljiva liberalna trdnjava. Pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah ie zmagal tu liberalec Robiek proti kandidatu »Kmečke zveze« dr. Povaleju. »Kmečka zveza« je postavila za kandidata vrlega kmeta Alojzija Terglava iz Savinjske doline, liberalna stranka pa Zdol-šeka iz Ponikve. Liberalci so bili popolnoma prepričani, da zmagajo. Njihovi časopisi po-čenši od »Domovine« pa do grdega »Slov. Na-• roda« so že naprej slavili zmago. »Slov. Na-. rod« od sobote 18. t. m. je imel dolu članek, Iv katerem je svojim bralcem napovedal gotovo zmago liberalcev. A minoli četrtek je pokazal, da tudi štajerski slovenski kmet ne mara več za gnjili liberalizem. Obrnil se je od liberalcev in volil moža, ki ga je priporočila »Kmečka zveza«. Gospod Alojzij Terglav je popolnoma porazil liberalnega Zdolšeka, ki je dobil 1331 glasov, dočim jih je naš kandidat dobil 2676. Z ogromno večino 1345 glasov je zmagal kandidat »Kmečke zveze«. Padla je liberalna trdnjava. S tem je pa dobii tudi Roblek nezaupnico. Cast njegova zahteva, da odloži svoj mandat. Slava vrlim štajerskim volivcem! Naj bi jih posnemali tudi naši kranjski kmetje ter dali 21. februarja zasluženo brco kranjskim liberalcem.
Liberalni kandidatje. V osem dolenjskih mestih hočejo liberalci kandidirati znanega notarja Piantana iz Ljubljane. — V ribniškem okraju so liberalci ponudili kandidaturo »lepemu« Nacetu Mrharju iz Dolenje vasi. »Lepi« Nace prav dobro ve. da bo pošteno lopnil, a hoče kljub temu poskusiti svojo srečo. — i — V Idriji bo poleg liberalca Ganglna kandidiral tudi soc. demokrat Etbin Kristan iz Ljubljane. — O kakem posebnem volivnem boju do sedaj ni čuti v naši deželi. Liberalci se ne upajo prav med kmete. Slaba vest jim tega ne pripusti.
»Cesar Franc Jožefova bolnica usmiljenih bratov v Kandiji« ie te dni razpošiljala svoje letno poročilo za leto 1907. Iz tega posnamemo, da je bilo preteklo leto sprejetih 1986 bolnikov, ozdravelo jih je 1173, zboljšalo 460, neozdravelo 59, utnrlo 57. Operiranih je bilo 494. Po veri ie bilo 1863 rimsko katoličanov, 33 grko-katolikov. 3 pravoslavni in 1 komunist. — Te številke jasno govore, koliko dobrega učinijo čč. usmiljeni bratje na dobrodelnem polju. Spominjajmo se jih z darovi, ki pridejo v prid ubogih bolnikov.
Deželnozborske volitve so pred durmi. Še par tednov in treba bo stopiti na volišče.
V	kratkem bodo postavljeni od zaupnikov vsi kandidatje za kmečke volivne okraje, koder še niso. Treba bo živahne agitacije, da bo udeležba pri volitvah velika. Liberalci bodo zopet poskušali z raznimi neodvisniki, a kakor vselej, tako odbijmo tudi to pot vsako namero liberalcev priti do kakega mandata.
V	kranjski deželi mora odločevati v deželnem zboru kmet, ne pa razni liberalni advokatje ali njihovi podrepniki. 6 let so liberalci pri-krajševali pravice slovenskemu kmetu, temu se mora napraviti sedaj za vselej konec. Zato, slovenski kmečki volivci, pogumno na delo! Zmaga mora biti naša.
Naši kandidatje. Zupani in svetovalci metliškega okraja so soglasno sprejeli kandidaturo dvornega svetnika gospoda Šukljeja za Belokrajino. V Novem mestu so proglasili zaupniki za kandidata bivšega poslanca gospoda Dularja.
»Slovenska krščansko socialna zveza v Ljubljani« je sklenila ustreči prošnji koroške socialne zveze in svoječasno prirediti na Koroškem socialni kurz, za kmečke finte od 17. do 25. leta. Kurz bi trajal 5 do 6 dni. Isto-tako se bode oskrbel zadružni kurz, ki bo trajal 3 do 4 dni.
Smrtna kosa. Beneške Slovence je zadel zopet hud udarec. V teku 24 ur sta umrla. 2 vrla slovenska beneška duhovnika in sicer č.
g. Jakob Tropina, bivši ažlinski kaplan in č. g. Frančišek Skavnik, župnik pri sv. Lenartu. Izguba teh dveh gorečih mož je za beneške Slovence jako občutljiva, ker vedno bolj primanjkuje slovenskih duhovnikov, ki varujejo slovenščino v 3enečiji. — Na Bizeljskem je umrl 19. t. m. župnik č. g. Ivan Pavlič. Pokopali so ga 21. t. m. 27 duhovnikov ga je spremilo na zadnji poti. V slovo mu je govoril č. g. Tomažič .dekan v Kozjem. — V Celju je umrla č. šolska sestra M. Ksaverija Lipovšek, bivša učiteljica v Marijanišču in na učiteljišču v Mariboru. — V Št. Ilju v Slov. goricah ie umrl velespoštovani mož g. Franc Celcer, eden izmed najbolj neustrašenih Slovencev in jako veren mož. Naj počivajo v miru!
Imenovan je za inšpektorja ženske kaznilnice v Begunjah adjunkt moške kaznilnice v Gradiški gospod Viljem Franke.
Na sina z revolverjem streljal. V Renčali so aretirali Antona Krpana, ker je streljal z revolverjem za svojim sinom Josipom. V družini je že več časa prepir med Krpanom in njegovo ženo.
Župnijo Pilštajn na Štajerskem je dobil g. Jakob Rauter, dosedaj kaplan v Št. Ilju.
Na cesti je umrl v Celovcu dne 20 t. m. krojaški pomočnik Tomaž Gregorič, rodom Kranejc. Zgrudil se je na freudenberški cesti, pa predno je prišla rešilna družba, je bil že mrtev. Umrl je vsled srčne kapi.
V plamenih le našel smrt neki 70 let stari starček na Kraigerjevem hribu pri Št. Vidu. V noči od 18. na 19. t. m. je namreč pogorela do tal koča, v kateri je bival in se sluti, da se ni mogel o pravem času rešiti iz goreče koče. Med pepelom so našli le nekaj ne popolnoma ožganega dela telesa, iz česar se je sklepalo, da je storil zelo mučno smrt.
Nesreče v Školji Loki. 22. t. m. sta se zadušila v svojem stanovanju zakonska Jožef Šink in njegova žena. Iz slabo izpeljanega dimnika se je vnel strop in tlel naprej. Mož je
ponoči vstai in hote! m k vratom, a bil je preslab m zgrudi: st e mrtev r.a ila. Zer.a je ležala mrtva v poste.. • — N Zm.ruu je pogorela žiga Valenuna Sušnika. >kodt .č do 6 tisoč kron. — \ Sur; Lok; so našli mrtvega starega Janeza pod Klancem.
Slovenec umerjen v Ameriki \ so na božični dan cb 11 ur. zvečer r.ek: Poljaki napadli in smrtno ranili rojaki Ivana Be-nedika. doma .z D< ler.je vasi pri Škoiji Lo-... ko se e ravno vračal . nov od sorodnika L"rban Tomažma. 20 korakov od njegove h.še ga je drr.go jutro dob i p- vsega v kr'. ; m nezavestnega. Pre;^ja.i v. ga v okrajno bol-n šnico. kjer je ob tre: uri popolare umrl za hudm.i ranami na g._v. .n na vratu. Napadalci so mu preb 1: črep.r.: . da je bilo vsako upanje za ozdravljenje zaman. Policija je aretirala 22 Poljakov. ki so stanoval' blizu njegovega stanovanja na Blue hlar.d Ave. Domneva se. da ie imel ra:. k: ob času napada pr. sebi večjo svoto denarja, katere so mu zločinci odvzeli. V .-.otranjem žepu telovnika so dobili v bolnišnici še 8000. Napadalci so vlomili tudi v njegovo stanovanje in pobrali, kar it b.lo kaj vredno. Ker je stanoval sam v svoji hiši. bil je namreč neožerien. se ne ve. koliko mu jt bilo ukrade.-.eza. Pr slovenskem društvu ni Lil nobenem. B'at ranjkega. Anton Bened;k. je znan notar v Cleveiandu in .e bil brzojavno obveščen od Rev. Solara iz Ci-kage po Rev. Ponikvarju. kaj se je zgodilo z bratom. Nemudoma je došel v Cikago in prisostvoval pri pogrebu, katerega se je udeležilo mnogo r ako v z selške in škofjeloške okolice.
— Obrambeno društvo je razposlalo v minulem letu skupno 1306 obvestil o napadih v liberalnem časopisju. Obveščeni so bili z malo izjemami le_ kranjski člani 'Obr. društva-., ker so si Štajerci in Go-ričani ustanovili lastni .Ofcrambeni zvezi'. — .Med slovenskimi listi, ki napadajo vse. Kar je poštenega in krščanskega, pred-njači seve Slov. Narod« (645). njemu pa sledita na vseh poljih Soča (151) in -Štajarc« (145). Gorenjec« se je 113krat, Notranjec pa 67krat obregnil ob poštene ljudi. Popravkov društveni člani niso pošiljali radi ter so doposlane jim informacije porabili raje v drugo svrho: kljub temu je bilo sprejetih 53 popravkov, od teh pri /Štajercu« 19. Slov. Narod 11, Soči« 8 itd. — Članov šteje društvo pričet-kom leta 1908 skupaj 216. Društveni odbor je v več sejah reševal društvene zadeve. Časopisov je bilo naročenih 16.
Pritožbe obrtnikov na deželi. Zadnji čas nekatera okrajna glavarstva kaznujejo domače rokodelce, ako nimajo obrtnih listov. Teh pa ne dobe. ker nimajo prosivci učnih in de-iavskih izpričeval. To postopan e obrtnih ob-lastev je na vsak način pretrdo in tudi ni v soglasju z obrtnim zakonom. Do najnovejših časov so bili na kmetih, osobito v odročnih kraj h. mnogi krojači, črevljarji. tesarji, zidarji. kovači in drugi Totrebni rokodelci brez obrtnih listov. Nihče jih ni vprašal, kje so se izučili in kol ko časa so delali kot pomočniki. Priznamo, te razmere starih očakov se zastarele in organizacija ter strokovna izobrazba obrtnikov ste zahteva časa. Dobro, to je vse res in potrebno. Toda. kaj naj počne n. pr. krojač v hribih, star že 50 ali več let, ki je že morda .V) let šival in služil kruh sebi in svo:i družini brez učnega in delavskega izpričevala in tudi brez obrtnega lista, ker ga nihče ni zahteval od njega. Ali naj gre živ pod zemljo, ali nai živi od zraka ali kaj naj stori, ako ne zna nobenega drugega de!a? Pisec teli vrstic pozna kovača, ki je star že
52 let. mnogo let oženjen. nad 20 let samo-sto en mojster, toda brez obrtnega lista. In seda mu nenadoma obrtna oblast prepove, da ne sme več kovati, ker nima učnega izpri-čevala. Ne :>amo to. tudi kaznovan ie bil. ker i se sam :.. ovadi, da e pred 15 leti pustil oče-i ta umreti, preden mu ie napravil učno izpričeval". Da. birokracija, ta je vedno najmo-dreša! Tako e nedavno neki gospod okrani glavar zaklical županu, ki je prosil za kro-ača obnni list: »Postava ie postava, jaz je ne mortm prenarediti!« Dot čnemu gospodu okr. ■ glavarju svetujemo, naj vzame v roke novi i obrtni red z dne s. svečana leta 1907. drž. I zak. št. 26. prečita S 14c (v Manzovi izdaji na strani 27). Ta paragrai jasno določa, da sme deželna vlada v ozira vrednih slučajih v dogovoru s trgovsko iti obrtniško zbornico ter dotično zadrugo izjemoma podeljevati obrtno pravic, četudi prosivec nima učnega izpričevala. oz'roma dokaze usposobljenosti. Ravno z oz rom na razmere v Dalmaciji, Istri, na Primorskem in del'ma tudi na Kranjskem i- ta določba ostala še v novem obrtnem zakonu kot prehodno stanje. Ako torej županstvo more potrditi. da je tak prosivec najmanj že tri leta izvrševal obrt, da je vreden ozira n v dotični občini ter bližnji okolici -«ploh ni takega izučenega obrtnika, sme deželna vlada mu izdat; obrtno pravico. Ko-lekovana prošnja, kater; se priloži tako od županstva potrjeno delavsko izpričevalo, se vlož na kr. deželno vlado potoni pristojnega okrajnega glavarstva.
Zajci na dc-lu. Od raznih krajev poročajo, oa ie zajec na sadnih vrtih, koder drevje iii zavarovano, že na delu in da gloda mlado drevje, koder le more. Na travnikih krt, na vrtu zajec, na polju pa miši. to so škodljivci kmeta, za katerega se naši liberalci seveda toliko brigajo kot za lanski sneg. Zdaj ob volitvah se ga bodo seveda spomnili, potem se bo pa zopet pokazala na dan liberalna — ošabnost! Kmet si bo pa zapomnil to prezi-ranie liberalcev in bo sedaj ob deželnozbor->k.h volitvah pognal vse liberalne zajce tja, kamor spadajo: v grmovje.
Goriške »Kmečke z\eze« imajo po raznih krajih sestanke zaupnikov, ki se dogovarjajo o kandidatih za deželni zbor. Liberalci bodo kandidirali več učiteljev.
V	kanalrkem okraju so ustanovili zadnji čas več zavarovalnic za živino.
V	Gorici je umrl č. g. Frančišek Zoratti v 83. letu starosti. Pokojni je bil 53 let duhovni pomočnik pri sv. Ignaciiu. Naj počiva v iniru!
Vse cenjene dopisnike »Domoljuba« prosimo potrpljenja. Vse pride na vrsto. Gradiva imamo premnogo. Od vseh strani nam prihajajo dopisi. Zal. da ne moremo vsem ustreči. Prosimo pa vljudno vse gg. dopisnike, da so kar mogoče kratki v svojih dopisih. Radi hi prinašali notice gospodarske vsebine, razne drobtinc. a dopisi nam vzamejo skoro ves prostor. Ce hočemo, da bo list kolikor mogoče mnogovrsten, nai bodo dopisi kratki.
Koliko fo st-.le zadnje državnozborske volitve socialne demokrate? Na strankarskem shodu je o tem poročal socialni demokrat dr. Ellenbogen. Socialni demokrati so nabrali za zadnje volitve ve'ikansko svoto denarja, namreč: 168 tisoč kron. Izdali so za volitve IR? tisoč kron, tako da imajo primanikljaja 15 tisoč kron. Ubogi delavci, ki so organizirani po strokovnih društvih, so znosili skupaj 72.911 kron. Največ denarja so razstrosili rdeči so-drugi na Češkem, namreč 48.541 kron. Štajerska je dobila 7043 kron, Koroška 1000 kron Tudi na Kranjsko so poslali, najbrže ljubljanskemu Kristanu. 3000 kron. Kliub temu so na Kranjskem socialisti sijajno pogoreli — Iz teh številk sc vidi. koliko denarja zneso zasleplje-
ni delavci svojim rdečim voditeljem. A kaj
miao od tega? Oh času volitev se maste socialistični agitatorji z delavskimi žulji, delavec l>a "ima "d VSL'*a tL'Ka pruv 'N,a' bl te številke odprle zaslepljenemu socialno-demo-kratičnemu delavstvu oči. da vidi. kaj počno njegovi voditelji s krvavo prisluženim denarjem, ki ga vsak mesec polagajo v društvene blagajne.
Nagla «mrt. Iz Crešnjevca pri Slov. Bistrici se nam poroča: Žganje je zopet zahtevalo svojo žrtev. Na novega leta dan zvečer je umrl nanagloma vsled preobilega zavžite-ga žgan a Jakob Lepej, 44 let star. rojen v Kresniku. kjer se je napil, da so ga vlekli iz krčme in ga pustili pod kolarnico — umreti. Bil je dobro znani dobrovoljček in preskrblje-val celo vas s potrebnimi rečmi, po katere ie hodil s košom na rami v Slov. Bistrico. Ze lani osorej se mu je zgodila ta nesreča, da se ga je preveč »navlekel«; obležal je na potu. Nesli so ga takrat v mrtvašnico v Slovensko Bistrico, potem pa so šele spoznali, da ie še življenje v njem, ga oživili in zopet je s svojim košem hodil naprej. Sedai ga je 'pa žganje vrglo v prezgodnji grob.
V Reki bo dne 11. svečana posvečena nova cerkev M. B. l.urške. katero zidajo očetje kapucini. Kot priprava na svečanost se bo vršila devetdnevnima s hrvaškimi iu italijanskimi pridigami.
Smrt radi pijanosti. V občino Dobrunje pristojni Anton Garbajs, 70 let star dninar, je pretečeni teden padel v pi anosti v nek jarek in pri tem zadobil tako znatne poškodbe, da je v tukajšnji deželni bolnišnici umrl v dveh dneh.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
Iz Križev pri Tržiču se nam poroča, da se tam osnuje podružnica tržiškega del. kon-sumnega društva vkljub napadom od zavistnih ljudi. Sedaj je že nad 40 udov in je upanje, da se v treh tednih že odpre. Le čvrsto naprej !
g Iz Olševka. Presvitli knezoškoi so pismeno napovedali, da pridejo II. t. m. k celodnevnemu češčenju sv. Rešnjega Telesa. In zares so prišli iu so bili slovesno sprejeti. Po kratkem odmoru so se podali v spovednico in so spovedovali do pol 12. ponoči. Ljudstvo je kar obsulo knezoškofovo spovednico. Prugega dne so šli ob 4. zjutraj zopet v spovednico. in so izvzemši pridige in sv. maše spovedovali do pol I. popoldan, nazadnje Sesami spovedance obhajali. Domač duhovnik je imel prid go iu peto sv. mašo ob 6. uri. presvitli knezoškof pa pridigo in sv. mašo ob 10. uri. Jako globoko je poslušavce-ti pridiga presvitlega knezoškofa v srce segla. Ljudstvo ie bilo jako veselo prihoda knezoškofovega. Te slavnosti so se udeležili razen preč. gosp. dek ana tudi sosedni diihovuiki. Bodi tukaj izrečena v imenu občin, ki so se te slovesnosti udeleževale presrčna zahvala presv. knezo-škofu za neumoren trud v spovcdnici in na prižnici!
g Iz Predosclj. Z novim letom smo dobili novega nadučitelja g. Rudolfa Zoreta, ki je doše-l iz Komende. Želimo mu obilo vspehov pri mladini. Pretečeno leto ic umrlo pri nas 02 oseb, rojenih ie bilo 60. — Cerkveni pevski zbor je napravil na sveti večer krasno božično drevo. Pevci so dobili bogata darila.
Dne 11. jan. ie umrl Janez Nunar, po domače Koracman. star 84 let. V svojih mladih letih je bil vojak skozi 8 let; služil je v ar-
madi maršala Radeckija iu je bil večkrat v vojski. Z velikim navdušenjem je pripovedoval, kako so podili sovražnika in o pogumu očeta Radeckija. N. p. v. m.
g Izpod Grintovca. Res je, kar je »Domoljub« pisal. Liberalci so začeli raz-por v cerkljanski fari in zdaj ga nadaljujejo v upanju, da bi prišli v občinski odbor. Dobro nam je še v spominu, ko je leta 1900 sklical Hribar shod na svoj vrt. Ljudje niso poznali takrat še tako slabih strani liberalcev, kot jih danes. Precej domačinov se je udeležilo takrat Hribarjevega shoda v trdnem prepričanju, da jim liberalci hočejo dobro. Takratnim razmeram primerno so skrivali pravo barvo in so le polagoma, z zvijačo skušali vdahniti liberalne nazore našim ljudem. Dobro nam je tudi še v spominu, kako so se pred šestimi leti liberalci prizadevali spraviti vsaj nekaj liberalcev v občinski zastop. Ljubljanski župan Hribar je bil več tednov po vrsti v Cerkljah, da je ošabno agitiral. Njegovi konji so v Hribarjevem vozu vozili na dan volitve volivce na volišče.
il Živo nam je v spominu, kako se je ljubljanski župan Hribar sam spozabil in privlekel na volišče neko kajža ico, tako da se je vsem smešno zdelo in je nek zavedni I volivec ustavil ljubljanskega župana Hribarja tako-lc: »Ko bi ženske smele oseb-' no na volišče, bi jim ne bilo treba dajati pooblastil«. In nato jo je ljubljanski župan Hribar odkuril z ženo z volišča. Spoznal I je, da Cerklje niso Ljubljana. — Svojega I poželjenja po vpiivu v Cerkljah župan Hribar ni pozabil. Njegovi pristaši delajo
*	vedno v Hribarjevem smislu. V Ljubljano je vzel Hribar k svoji zvezi Babičevega fantka iz Bernika, ki še posnemalnika ni znal zapreti, ko je začel v svoji mlekarni
1 izdelavati maslo in je šel na Skaručino v šolo. In ta izkušeni mlekar, ki pred poldrugim letom ni znal strojev zapirati, naj danes dela pri Hribarjevi zvezi — kot I veščak. Govori se tudi po cerkljanski okolici, da so cerkljanski liberalci ustanovili i svojo posojilnico. Čudite se! Načelnik po-v sojilnice je baje Babičev fantek, tajnik pa gostač Joža Lapane. Prostore je dal iibe-
*	ralni posojilnici vedno »nedolžni in pobožni« Matevž Kern, gostilničar v Cerkvi Ijah. Potem se pa še krega ta človek, ako
ga imajo ljudje za liberalca in se izogib-ljejo njegove gostilne in prodajalne. Sam seveda ni popolnoma nič kriv in se dela nedolžnega, kot bi ne znal do pet šteti, a po njegovi hiši se govori, da so duhovniki vsega krivi in zaslužijo, da bi jih živo pretepal. Matevž, le počasi! — Kmetje! Nihče nas ne more siliti, da bi podpirali svoje nasprotnike, ker bi nas z našimi podporami potem pretepali. Zato se pa varujmo odkritih kakor tudi hinavsko potuhnjenih liberalcev, ki se za silo delajo tudi pobožne, kadar to kaže.
Bohinjske novice.
g Bohinjsko jezero je začelo zmrzo-vati; v par dneh se bomo že drsali po ■ njem.
g 155 »Domoljubov« je letos v srenj-, ski župniji. 2e lani smo bili prvi v radovljiški dekaniji — morebiti letos tudi, ker Je 1
12 naročnikov več. »Bogoljub« je dosedaj nazadoval vsaj za 20 članov. Zakaj neki ? Vsak član Marijine družbe bi moral imeti svojega !
g Umrla je pod Studorom Ana Peko-vec, zvesta družabnica in hči Marijina. Skozi več let je zelo trpela v bolezni, a vedno vdano in potrpežljivo prenašala vse bolečine. Čez 70 deklet je spremljalo svojo sosestro na zadnjem potu. Pevke so ji zapele doma, v cerkvi in na grobu — zadnjič v slovo. Bodi ji žemljica lahka!
g Nesreča — in sreča. Posestniku Lovrencu (Orencu) izpod Studora je minuli teden zagnalo nad »hudičevim mostom« pri Fužinah štiri leta staro kobilo na ovinku z naloženim lesom po mlini proti vodi, globoko do 20 metrov in strmo kot na strehi. Ojnice so se polomile in vsi so mislili, da je končana tud-i lepa žival. K sreči ni les kobile prav nič zadel in po precejšnjem trudu je ta spravil kobilo iz nevarnosti. Ko bi se bile ojnice zlomile le par sekund pozneje, šlo bi vse skupaj v globoki prepad potoka Mostnice.
g Bohinjci se ntnože! Kako to? — Rodilo se jih je v letu 1907 62, umrlo le 36. Ne bo jih še zmanjkalo! Porok je bilo v minolem letu 14.
g Zajcu smrt. Veliko škode so letos napravili zajci v naši dolini. Mlado drevje zunaj vasi je vse oglodano. — Zato zajcu smrt!
g Na Nemškem Rovtu so vaščani po navodilu domačega župnika J. Pibra oče-diii in zboljšali krog šest johov podobčin-skega pašnika še v poznem jesenskem času. Žal, prezgodaj je zapadel sneg ter na-daljno dogovorjeno delo preprečil. Najlepši del pašnika je bil do cela z grmovjem preraščen; živina ni mogla niti hoditi po njem. Paše pa sploh ni bilo. Kolika izguba ! In sedaj? Vaščani so z res vzgle-dno pridnostjo iz nerodovitnega sveta napravili travniku podobno dolino. Delo so si namreč razdelili po številu pašne živine na šihte; pri delu so takorekoč tekmovali ter jeden drugega navduševali. Kako veličasten je bil pogled na te delavne može in mladeniče pri skupnem delu za skupno korist! Tudi pri kmetu je treba vzbuditi zavest za skupno delo: eden za vse, vsi za enega. Saj ima dobiček le kmetovalec. Koliko bi se dalo na ta način storiti ne le v Bohinju, temveč tudi drugod po celem Kranjskem. Naj bi vrli Rov-tarji našli mnogo posnemovalcev! Upati je, da bo agrarna operacija to vzgledno začetno delo svoječasno vpoštevala — v korist Rovtarjev.
g C. kr. deželna komisija za agrarno operacijo je v seji z dne 19. decembra 1907. ugodila prošnji posestnikov iz Bohinjske Bistrice, da se urede užitne in gospodarske pravice na planini »Vogel«. Ko bodo urejene medsebojne pravice, potem bo ista oblast z izdatno pomočjo države in solastnikov izvršila toliko potrebno izboljšanje na tej planini.
g Na Bistrici je dne 16. t. m. umrl g. Janez Mencinger, po domače Osredek. — V župniji bistriški je bilo minulo leto rojenih 64, umrlo jih je 52. Poročenih je bilo 12 parov.
g Gorenjske kmete bi rad organiziral
»brez duhovskih in advokatskih pijavk« liberalni list »Gorenjec« v Kranju. Zadnjo soboto je urednik Lampret objavil uvodni članek, kjer se vabi na ustanovitev samostojne (seveda od liberalcev odvisne) kmečke stranke za Gorenjsko, ki »bo ubirala prave strune«. Kako bi pa »Gorenjčevi« učitelji radi kmetom strune ubirali, se vidi iz iste številke »Gorenjca«, ko neki prijatelj kmetov na široko razklada in bobna, da se ne sme mleko nič podražiti in da so kmetje s sedanjo ceno, ko dobivajo po 6 krajcarjev za liter mleka, če ga prineso v mesto, »popolnoma zadovoljni«. Ce bo »Gorenjec« tako samostojno kmetom strune navijal. mu bo nazadnje še najbolj liberalno zavedni kmet. Rabičev z Brnika, eno zagodel, to namreč, — da ga bo pustil.
— Na Bleškem jezeru bo prihodnji ponedeljek dne 3. februarja vsakoletni shod svetega Blaža. Slovesno služba božja bo ob 10. uri na Otoku. Led je popolnoma zanesljiv.
Iz kamniškega okraja
g Iz Špitaliča. Borba za občinski lov. V prvi številki letošnjega *»Domoljuba« poroča neki dopisnik, da se godi občini mengiški škoda, ker je glavarstvo v Kamniku podaljšalo proti sklepu občinskega odbora lovski zakup kriškemu baronu Apfaltrernu. — Nekaj podobnega se godi z občinskim lovom v Špitaliču. Deželna lovska postava namreč določa, da se lovski zakup ne sme brez javne dražbe podaljšati čez dobo 10 let. Za dobo prvih pet let sme okrajno glavarstvo samo po zaslišanju občine podaljšati Jovski zakup; za dobo drugih pet let pa samo s privoljenjem občine. Ker je g. baron Rudolf Apfaltrern v Črnelem ponu;al samo 95 K (zdaj že 100 K), neki drugi mož pa 200 K, tedaj niso odborniki dovolili podaljšanja zakupa gospodu baronu, ampak zahtevali javno dražbo. To bi se bilo moralo zgoditi že začetkom leta 1907., pa gosposka tega ne stori, vkljub temu, da vé, da drugi ponudnik daje dvakrat več kot dosedanji zakupnik baron Rudolf Apfaltrern. Zahtevala je sicer slavna deželna vlada, da se poizkuša poravnava glede visokosti zakupnine, toda g. baron se ni hotel z nami pogajati v določenem obroku. Zdaj se pa občina noče ter zahteva javno dražbo po postavi. Postavo naj izvršujejo tudi tisti, ki imajo čuvati, da se postave izvršujejo; kako naj bi sicer ljudstvo spoštovalo varuhe postav!?
Iz Ihana se nam poroča prisrčna želja, da bi prišlo kaj življenja v ondotno izobraževalno društvo.
g Domžale. Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah se je tudi v preteklem letu prav živahno razvijalo. Samo v tem letu je pristopilo 51 moških in 121 ženskih udov nanovo k društvu, tako da šteje društvo danes že 137 moških in 235 ženskih udov, skupno torej 372 udov. Od teh jih pripada »strokovnemu odseku slamnikarskega delavstva v Domžalah« 192. — Podpore med bolne društvene ude se je razdelilo 992 K. Dobilo jo je 55 udov. — Vseh dohodkov je imelo društvo lani 1825 K 99 h, stroškov pa 1623 kron, preostanka torej 202 K 99 h. Društvo si je med letom oskrbelo krasno novo zastavo, ki je stala 1050 K. Zanjo se je po-
rabilo društvenega preostanka od prejšnjih let 580 K 78 h; drugo so darovali udje. Navzlic tem velikim stroškom ima društvo danes še denarja -184 K 83 h, naloženega v domžalski hranilnici. — Društvo ima 2 čebeiici, eno za moški, drugo za ženski odsek. V čebelico moškega odseka se je lani vložilo 745 K 90 h, v čebelico ženskega odseka pa 4224 K 02 h. Vlagalo je v obe 93 oseb. Vložena svota se je 31. decembra dvignila in s pripadajočimi obresti porazdelila na 93 hranilnih knjižic posameznih vlagateljev in vlagateljic. — Iz društvene knjižnice, ki šteje nad 300 vezanih knjig, so prebrali udje 1802 knjigi. — Priredile so se 4 veselice s petjem in igrami »Vestalka«, »Don Manuel«, »Tihotapec«, »Mlinar in njegova hči«, ki so vse prav lepo uspele. Predavanj je bilo 6. Govorili so: dr. Ušeničnik, dr. Opeka, Smolnikar, dr. Lampe. Bernik in dr. Gruden. — Društvo se je z zastavo udeležilo bratskih društvenih slavnosti v Dobu, na Jesenicah in v Mengšu. — Za posamezne vasi ima društvo naročenih 6 izvodov »Slovenca«. »Domoljubov« pa prihaja letos v Domžale 93 in Bogoljubov 64. Cast vrlim udom. ki se tako lepo oklepajo svojega društva!
Iz ljubljanske okolice.
Ij Stepanja vas. Umrl je stari Bezlaj. Mož bi bil že lansko leto lahko obhajal zlato poroko, pa je v svoji skromnosti odklonil. Crez dan se je udeležil nekega pogreba, zvečer pa mu je slabo prišlo in kmalu je bilo po njem. Žalost za dobre družino je toliko večja, ker je nekaj tednov prej izgubila tudi sina. — Nesrečen je tudi trgovec Bolta. Pred kratkim si je kupil novo hišo, odprl trgovino, se oženil, — pa nesreča mu je bila že za petami. Konjska smrkavost mu je vzela štiri konje, nazadnje je moral pa še vse drugo razprodati. — Ledu smo letos veliko zvozili v Ljubljano. Hvala Bogu, da je bil dražji, kakor druga leta.
lj Spodnja Hrušica. Nesrečne smrti je umrl 531etni Andrej Dežman. Pogrešali so ga od petka. V nedeljo popoldne so ga pa našli na Rakovniškem bajarju pod ledom. Razsekati so morali led, da so potegnili truplo iz bajerja. Nesrečnež je prišel v petek v Plankarjevo gostilno nia Dolenjski cesti in od tam odšel sam okoli devetih zvečer. Najbrž je zabredel na led, ki se tnu je udri. Pokopali so ga na pokopališču v Stepanji vasi.
lj Zgornja Hrušica. Možje gospodarji! Ali se kaj pripravljate za obilen obisk predavanja na svečnico? Prigovarjajmo drug drugemu 1
lj Tomačevo. Obetajo nam, da se bomo o Veliki noči lahko postavili v cerkvi. Kamnosek Veturac pravi, da bo do Velike noči naredil oltarjevo mizo. Ali bosta iz-gotovila tudi podobar in slikar do tedaj?
lj Šmartno. Zadnje dni si je pri nas bela žena smrt menda nekje kar kot izgovorila. Stopila je nekoliko po naših vaseh in je udarila po starih. Vzela je s seboj 84letno nikdar prej bolno ženo pod cesto, potem eno iz gornjega konca, nazadnje je pa s seboj rekla še Zakotnikovi
stari materi. Kakor se vidi^smo ji posebno všeč šmarčani, potem pa ^tepanci in Hru-ševci. Ce bo tako gospodarila, si jih bo v fari še večji kup nametala, kakor pa lansko leto, ko jih je vzela 391. No, pa smo jo le premagali, ker je bilo 485 krstov, pa 72 porok. Tako so nam ono nedeljo popoldne povedali gospod župnik s prižnice.
Iz St. Vida nad Ljubljano.
g Občni zbori se zdaj vrste drug za drugim. Društva polagajo račune o svojem delovanju v preteklem letu in si snujejo nove načrte za prihodnjost. O mladeniškem teiovad-rem odseku je »Domoljub« že poročal. — V šentviškem gasilnem društvu se je preteklo leto začelo živahno in hvalevredno gibanje, bpomladi se bo zidal lasten gasilni dom, ma-terijala so pridni členi že nekaj navoziii. V tem domu bo imelo svoje shrambe tudi kmetijsko društvo, ki si je z nabavo prekoristnega motorja zadobilo mnogo novih prijateljev in članov. Predsednik obeh društev je župan Anton Bclec. Članov je v gasilnem društvu 42, v kmetijskem društvu pa 1U4. — V nedeljo, dne 19. t. m. je tudi hranilnica in posojilnica predložila račune svojim članom v potrjenje. Vsega prometa v letu 19U7. je bilo 519.764 K. Vložilo se je 169.748 K 18 vin., posodilo pa 67.114 K-Hranilnica je začela poslovati aprila 1906. in je tekom 22 mesecev imela vlog 257.487 K 38 vin., posodila pa je 85.022 K 80 vin. Rezervni zaklad znaša že 940 K 2 vin. Te številke jasno pričajo, da si je domača hranilnica že osvojila zaupanje ljudstva. Možje, ki so bili za leto 1908. izvoljeni v njeno vodstvo, nam pa svedočijo, da se bo to zaupanje ljudstva v domač denaren zavod le še ukrepilo in pomnožilo, kar je edino pravo. Kmečki denar naj ostane kmetu! Zakaj naj bi moral iti k ljudem, ki kmetu niso prijazni ! Sedaj ima hranilnica 80 članov in 340 vložnikov. V načelstvo za leto 1908. so bili izvoljeni: Valentin Zabret, načelnik; Ivan Bergant, Franc Dolničar, Franc Kriavec, Sitnon Juvan, Vid Mertiar in Valentin Mrak. odborniki; v nadzorstvo: Anton Belec, dr. Ivan Knific, Jože Knific, Andrei Kregar in Alojzij Kunaver.
g Okrajna bolniška blagajna ljubljanske okolice je imela preteklo nedelio v naši telovadnici volitev delegatov. O izidu danes še ne iroremo poročati. Članov je 1252 delavcev in 349 delodajalcev. Izmed teh so izvolili v delegacijo 38 delavcev in 19 delodajalcev.
g Častnim občanom občine Št. Vid sta bila pri občinski se;i dne 12. t. m. soglasno izvoljena gospoda državni poslanec in komerc. svetnik Fran Povše v priznanje za zasluge, ki jih ima gospod svetnik za prospeh kmetijstva sploh in še posebej pri napravi tukajšnjih vodovodov, ter rektor zavoda sv. Stanislava dr Frančišek Ušeničnik v znak hvaležnosti in priznanja za vse težave in skrbi, kar jih je imel kot prvi rektor na zavodu, ki je v čast in ponos občini.
g Mladeniči 1 V nedelio dne 2. februarja pridite zanesljivo na sestanek ob pol 6. uri zvečer v telovadnico. Predsednik bo poročal o seji »Zveze« na Jesenicah. Pogovorili se bomo o važnih stvareh, med temi tudi o veliki igri, katero hočemo prirediti meseca marca
g Potresno posojilo. Kdor je ima že vé da to ni prijetna stvar. Pretekli tedtn pa so šli na Dunaj k ministrom dr. Šusteršič v imenu vse kranjske dežele, dr. Gregorič v imenu ljubljanskega mesta in naš župan Anton Belec kot načelnik kmečke županske zveze v imenu vseh kmečkih občin. Prosili so ti možje ministre. naj bi se našemu ljudstvu potresni dolg odpustil. Ministri so jih dobrohotno sprejeli rekli so. da tako posoiilo v znesku treh milijonov kron ni lahko odpustiti, ali vendar ho-
čejo uvaževati to prošnjo in izpolniti kakor hitro bo mogoče. Zdaj za enkrat pa dovolijo, da za nekaj let posojila ne bo treba nič vraCc-vati. Cast in hvala možem, ki so se trudili, tki so dosegli to olajšavo!
g Nesreča ne minile. Sanov hlapec iz Z;i-puž je pcTal domov pesek. V klancu na (ilui-ci tnu ie spodletelo, padci je pod voz, naložen s peskom, kolo mu ic šlo čez nogo in mu jo ic nad stopalom odtrgalo.
Iz raznih krajev Gorenjske.
d Železniki in okolica. Odkar je huj-
skajoči dopisnik v liberarne liste, profesor Grmek iz selške doline proč. so ponehali grdi napadi na razne selške rodoljubne može. Preselilo se jc to delo sedaj v Železnike. Tu gospodarsko stanje vedno bolj nazaduie. Kako se moti nekaj mladih naprednih, ko mislijo, da bo s tem gmotni položaj se povzdignil, ako se na podel način res zaslužne rodoljube iz okolice grdi in blati v javnosti in dela s tem razpor med okolico in Železniki. Zlasti med dijaškimi počitnicami ie bilo to na dnevnem redu. Nasprotno kolika škoda za Železnike! Kaj bo, ano začne okolica posledice izvajati in se ravnati po reku: »Proč od Železnikov«. Potem bodo napredni kri-čači kmalu čutili, koliko zaslužka in koristi bo odpadlo! Zato kar vas je dobrn-mislečih — in teh je še precej — na delo zoper rovarje in uničevalce vašega blagostanja. Kdor vihar seje, ga bode tudi žel. kajne Stocov Peter in njegov brat Peter profesor v Sorici!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
Šmartno. Važno za ves okra^! V nedelio
dne 2. svečana po litanijah bo v Šmartnem v društveni dvorani stare posojilnice politični shod »Kmečke zveze za litijski okraj«. Pridite v obilnem številu tudi iz sosednjih fara. Pride poročat o državnozborskem delovanju gospod poslanec Franc Povše. — Hranilnica in posojilnica ie imela v preteklem letu prejemkov 136.000 K 85 v; izdatkov pa 133.848 75 v; prometa je torej bilo 269.849 K 33 v, torej več kot četrt miljona. Vložilo se je denarja 95.00.3 K 61 v dvignilo pa 39.838 K 55 v. Iz tega se vidi. kako posojilnica vedno bolj napreduje in se utrjuje.
Jančc. V sredo ie 751etni posestnik Martin Skubic iz Volavelj pri ženitovanju svoicga sina tako nesrečno padel z voza. da se ie na glavi nevarno poškodoval in so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
Prežganie. Martina Jereb, o katerem smo poročali, da si je hotel denar preskrbeti za potovanje in zato ukradel 200 K. so kmalu na to prijeli. Popival je po vseh gostilnah, ki so ob cesti od Prežganja do Šmartna. A nesreča ga je zadela že v »Nackovi« gostilni v Zavr-stniku. Dajal je za pijačo vsem, žandar mu je dal pa špange.
Zagorje ob Savi. Ponesrečil se je v Ki-sovcu delavec K reč. Podsulo ga je v premogovniku skoraj popolnoma. K sreči so ga šc pravočasno rešili, da se ni zadušil. — Naše »Pazniško društvo« ie priredilo plesno veselico 19. t. m. pri g. Ranzingeriu v Zagorju. Veselica se je prav dobro obnesla. — Šolska vest. Zagorska učiteljica gospa M. Levstik ima za par mesecev dopust. Poslali so Ji za ta čas
namestnico. — lnfluenca se je te dneve pri nas
začela splošno razširjati. Zelo veliko ljudi je bolnih.
Od Sv. Križa. Društvo je to leto dosti dobro napredovalo, bilo je za polovico več udov kot lani, priredilo je tudi marsikatero veselico. Želimo, da bi bilo v bodoče še boljše in da bi še več udov pristopilo k našemu društvu. Na razpolago so jim mnogobrojni časniki in knjige. »Domoljubov« imamo 24 iztisov naročenih. Društvo želi prirediti občni zbor 16. svečana I9CI8. in predavanje. Prosi se, da se udje tega zbora obilno udeleže. Letina je bila pri nas jako dobra, posebno vinstvo se je dobro obneslo. Pridelali smo mnogo izvrstnega vina, katerega se v naših goricah lahko še precej dobi po zmernih cenah.
d Litija. Priporočamo vsem obiskovalcem v Litiji in vsem okoličanom iz sosednjih župnij gostilno pri »Kamničarju«. Iztned prodajalen pa priporočamo ono g. Oroslava Brica. Svoji k svojim! — Šolska mladina je dne 19. januarja ponavljala pri »Oblaku« igro »Palčki«.
d Sava. Sava se prenavlja. Sola je dozidana, cerkvena streha in v notranjščini je vsa prenovljena in zdaj bodo še novega župana izvolili; katerega, vam bom že povedal.
d Šmartno. Umrl je v Gradiških lazih dobroznani posestnik Jožef Pregelj, katerega mlajši brat je polkovnik v pokoju, sedaj v Sarfenbergu na Zgornjem Avstrijskem. — Ljudje so začeli močno bolehati in umirati. Sedaj sta ena za drugo umrli mati in hči; obe ste bili eno za drugo prevideni, a tudi v smrti niste ločeni, namreč Elizabeta Orožnik in Katarina Pire; bosti pa še v grobu skupaj počivali. — Visoka rodbina Meklenburška je zbolela, a se je že na bolje obrnilo. — Širi se nova bolezen: hud glavobol in pa bolečine v tilniku; to trpi kaka dva dni, potem je spet bolje. — Mlado »Katoliško izobraževalno društvo« je 19. t. m. priredilo veselico. kot je bilo naznanjeno. V okusno poslikani dvorani je najprej govoril gospod dekan Rihar in razložil napis nad odrom: veri in vedi. Nato so fantje-društveniki prvikrat nastopili in lahko rečemo: nepričakovano izvrstno v igri »Crevljar«. Imajo veliko nadarjenosti. Ugajali so vsi in pokazali svojo spretnost in talent: bahaški baron, ljubeznivi Tonček, večno nesrečni Opeka, skopi Valentin, doktor Sopnik s svojo zavreto krvjo, a najbolj je ugajal in svojo ulogo zadel mojster Blaže. To vam je bil tak, kot bi vam hodil po ljubljanskem gledišču. Čast pa vsem! Vidi se tu, kje je prava izobrazba: v poštenem razvedrilu ali v pijači. Obisk je bil povoljen in tudi gmotni uspeh, kar se zlasti sedaj potrebuje, ko je treba mnogo novih stvarij napraviti. Upamo, da se še ta predpust igra ponovi in doda še ena: »Krčmar pri zvitem rogu.« — Na oklicih je znani gostilničar g. Ivan Robavs.
d Vače. Umrla je mati visokošolca Juvana.— Domača, pred kratkim ustanovljena posojilnica izvrstno deluje. — Razsajala je tukaj neka nova bolezen in zahtevala mnogo žrtev. Sedaj je že bolje.
d Izlake. Sem pride za začasno učiteljico gospodična Vera Tancig.
d Nevaren poizkus. Iz Št. Lamberta se nam poroča, da je v tem času, ko pri-
hajajo od raznih strani poročila o hudem mrazu in ko vlada tudi ondi prav občutljiv mraz, nekdo poizkusil, če bi se dalo spati kar na planem brez blazinice in žim-nice. Mimoidoči gospod župnik mu pa dopove, da je to malce nevarno. Pa komaj da je verjel, kajti dolgo je pomišljal, bi li vstal, ali ne. Ko je konečno vendar vstal, ni bil še prepričan, da se doma na peči ali v postelji bolje spi, kot na trdih mrzlih tleli, kajti večkrat je še poizkus ponavljal. Pri tem poizkusu ga je mati zemlja tudi naučila, da je bolj trda kot človeški nos. Oj ti ljubi alkohol, kako ti tepeš ljudi, in vendar te imajo tako radi. — V Št. Lam-bertu je epidemično nastopila influenca. Skoraj v vsaki hiši je kdo bolan, v nekaterih tudi več, kot eden.
Belokranjske novice.
d Duhovne vaje so imeli v Podzemlju. Vodila sta jih gg. p. Kunstel in p. Ra-kovec, jezuita iz Ljubljane.
d Nad 130 »Domoljubov« prihaja vsaki teden v metliško župnijo. Okoli 40 več, kot pretečeno leto. Lep napredek!
d Na Grabrovcu pri Metliki je med otroci nalezljiva bolezen »škrlatinka«. Sta-riši, držite se predpisov, katere vam je dalo glavarstvo potom županstva!
d Zimo imamo krasno, prav tako kakor si jo želimo. Sedaj pa sanine in vreme jasno. Kaj hočemo boljšega?
n Iz Prema. Krasen je bil dan v nedeljo, dne 5. t. m., za celo našo faro. Ta dan smo sprejeli novega preč. gospoda dušnega pastirja g. M. Škrjanca. Ljudstvo je željno pričakovalo prihoda svojega novega dušnega pastirja. Veselo so ta dan vihrale ob cesti cerkveni banderi sv. Alojzija in preč. Device, pod katerimi je stala šolska mladina in nji na čelu gospod nad-učitelj J. Okorn. Ko se je v daljavi ugledal voz, na katerem se je vozil naš pre-častiti gospod, so slovesno zapeli premski zvonovi. Prvi je nagovoril gospoda župnika naš gospod župan s kratkim nagovorom v imenu premske občine, potem cerkveni ključar v imenu cele fare. Za tem gospod nadučitelj v imenu šolskega vodstva in potem šolska učenka Ivanka Kljun, ki je podala gospodu krasen šopek cvetlic. Konečno je še pozdravil imovit vaščan iz Bitinje v imenu občine Bitinje. Gospod župnik se je vsem lepo zahvalil. Za tem smo se jeli počasi pomikati proti farni cerkvi, kjer je preč. gospod opravil slovesno popoldansko službo božjo. Upati je, da bode z novim preč. gospodom tudi farna cerkev, ki je v zidavi krasna, a v zunanjih zidovih vsa oluščena, dobila novo lice. In upati je, da se bode naša fara pod našim novim prečastitim gospodom dušnim pastirjem duševno in telesno popolnoma razvila.
Umrl je v Adlešičih župan Mat. Milek. Zupanoval .ie 9 let. N. v m. p.!
Zupanom občine Adlešiči je bil izvoljen g. Peter Rauch, graščak v Podbrežju.
V župnijo Adlešiči prihaja redno nad 30. »Domoljubov«, 8 »Bogoljubov«, 3 »Cvetje«, 7 »Amerikanskih Slovencev«. 25 »Kmetovalcev«.
Drago ženitovanjsko pismo. V Metliki je bilo napravljeno neko ženitovanjsko pismo (seveda pri notarju), ki ie stalo nič manj kot
265 K 94 v (beri: dvettopeetlnSeatdaeot kron
in 94 vinarjev!) Cas bi vendar že enkrat bil. da se notarijat podržavi.
Umrl je dne 15. t. m. Janez Konda, Qor. Lokvica št. 12. Rojen je bil pokojni dne 16. septembra 1822. I. Bil je navdušen pristaš »S. L. S.« N. v m. p.!
Iz Zagorja.
Iz Zagorja. V nedeljo, dne 19. t. m. smo spremili k večnemu počitku 481etno dekle Jožefo Grabnar. Zasluži, da se je spomnimo v »Domoljubu«, saj je bila več let, do smrti, njegova zvesta naročnica. Po dokončani šoli je prišla v cinkarno, kjer je delala 30 let za nekaj bornih krajcarjev. Tam si je nakopala tudi bolezen. Prihranila, ali bolje pristradala, si je bila toliko, da se je sama preskrbela vso bolezen. Če je tudi imeia težavno delo, vendar ni nikoli pozabila svojih verskih dolžnosti, kakor se žalibog danes dogaja pri nas pri tolikih ljudeh, ki bi to mogoče lažje storili, kakor je ona. Ker je tako lepo živela, zato se pa tudi v bolezni ni ničesar bolj veselila, kakor če so jo prišli obhajat. Zato so jo ljudje spoštovali, kakor je pokazal lepi pogreb. Naj počiva v miru!
d Od žalosti ali veselja se je opil neki mož po pogrebu svoje žene tako, da so ga morali nositi. Pač žalostno! Kdaj bodo naši ljudje prišli do spoznanja, da je pijančevanje zanje največja poguba, tfa jim krade denar, zdravje, pamet in poštenje . . . Pijača na pijačo!
Po stopnicah je padla na Toplici 751etna Ana Anžur in si pretresla možgane.
d V Kisovcu sta pretečeni teden v rudniku dva delavca komaj ušla smrti. Enega je bilo tako podsulo, da so ga komaj še izkopali in rešili, drugega je poškodovalo, pa k sreči ne nevarno.
Iz ribniške doline.
d Shod volivnlh zaupnikov je bil dne
12. januarja v Ribnici. Zbrali so se. kakor je bilo na ljudskem shodu v Ribnici dne 24. novembra pr. 1. sklenjeno in na shodu istega dne v Laščah sprejeto, da postavijo dva kandidata za deželnozborske volitve. Na vsakih 200 katoliških volivcev je prišel po en volivni zaupnik. Došlo je iz celega volivnega okraja 61 volivnih zaupnikov. Glasovalo se je po listkih. Za kandidata sta bila proglašena gg. drž. poslanec Jaklič in sodraški župan Bartol. Ta dva moža bo torej vodstvo S. L. S. proglasilo za obvezna strankina kandidata in vsakega pravega, odkritosrčnega in resničnega pristaša naše vrle S. L. S. dolžnost je, da ne samo sam voli ta dva, ampak zanja tudi agitira. Kdor bi zdaj, ko so govorili volivni zaupniki, volil ali delal za koga druzega, ta bi bil izdajalec stranke in škodljivec ljudstva!
n Občni zbor hranilnice in posojilnice v Ribnici je bil v nedeljo, dne 19. januarja. Prometa je bilo v preteklem letu 1 milijon 189 tisoč 769 kron, čistega dobička pa 2078 K 51 v. Ker zavod obhaja letos desetletnico svojega obstoja, bomo pri priliki o njem še kaj izpregovorili. Za danes naj bo le to, da bi bila pač vsakega pametne-
ga kmetovalca dolžnost, da podpira • to svojo hranilnico, ki je kmetiška in bolj varna kakor kakšna druga!
d Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah je vsled denarne draginje na svetovnem trgu dvignila obrestno mero, in sicer za hranilne vloge na štiri in tri četrt odstotkov, za posojila pa na pet in pol od-sotka.
Iz Mirne in okolice.
d Novoustanovljena »Hranilnica in posojilnica« na Mirni je začela poslovati > dne 0. januarja. Ima že 2959 K prometa. Ustanovljena je samo za župnijo Mirna. Železna blagajna je 72U kg. težka in stane 320 K.
d V šentjanškera premogokopu so si
» kukci« omislili stroj, ki bo iz jame sam vozil premog in ga samposebi ločeval v tri vrste, drobni, srednji in debeli premog. Pri tem stroju bosta imela posla le dva delavca. Za ta stroj so potrebni trije veliki kodi za paro, dva po bOOO kg. in eden 12 tisoč kg. Ker nova železnica še ne vozi, prevzel je prevažanje teh kotlov gospod Pavlin iz Trebnjega, ki si je nabavil nalašč za to posebno močan voz. Ln kotel z 6000 kg. je že prepeljal prve dni po novem letu. Vpregel je šest parov konj. Za prepeljavo največjega kotla so se odredile od c. kr. deželne vlade po gospodu inženirju Zajcu posebne varnostne odredbe. Mostovi morajo biti povsodi močno podprti in cesta ob nasipili popravljena po potrebi. Ker je pri zadnji vožnji voz po klancu od üabrijel do Karmela kar drsel in niso navadne cokle zadostovale, četudi je bila kopna cesta, bo sedaj napravil gosp. Pavlin k vozu posebno zavoro na zobe, s katero bota dva moža zavirala voz po klancih. To bo vredno videti.
li raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št Ruperta. Ne poslušajte tujih agentov! Razni agenti lazijo okrog po fari in spravljajo ljudi v nesrečo. Vzgled. Nekega kmeta so dobili kar trije agenti v svoje kremplje, da se jim je podpisal, in sedaj je dobil poziv, naj plača zavarovalnino! Kmet se čudi sedaj svoji lahkover-nostH ker bode imel pota k sodišču in plačeval strecke tožb, ker ga bodo tožile zavarovalnice. Neki kmet je sitnega agenta z grabljami odpodil iz svojega hleva, ker mu ni dal miru. Zavarujmo se pri domači »Vzajemni zavarovalnici«, katero zastopa Jože Cimerman, organist v St. Rupertu. Tujim agentom zaprimo vrata. — »Čebelica« ima lansko leto prometa 1700 kron. Lep prihranek, ki bi ga drugače ne bilo, šel bi bil po vodi za nepotrebne reči. Treba še bolj nositi v »Čebelico«. — Socija-len tečaj se je dobro obnesel. Pokazal je, da imamo veliko dela pred seboj za izboljšanje pri kmetijstvu. Mnogo treba še pouka, ne pa samo zabavljanja in popivanja! Gg. dr. Krek in Hočevar, a posebno še g. Legvart so jasno pokazali, kje je treba pričeti. Pomoč je zagotovljena, samo začeti je treba.
d Iz Velike Doline. Umrl je Martin Bajs, ki je deloval skoro 25 let kot cerkveni ključar pri podružnici sv. Jakoba.
Bil je sam izvrsten in zgleden gospodar in s svojimi mnogimi izkušnjami je zelo podpiral pokojnega gospoda župnika pri napravi novega vinograda pri Sv. Jakobu. Bil je mož stare korenine, iz srca udan sveti cerkvi. Sveti mu večna luč! V bližnjem Samoboru je umrl na praznik svetih Treh Kraljev popoldne častiti pater Kala-sanc v starosti 74 let. Živel je v Samoboru trideset let in ko ni bilo kapelana na Veliki Dolini, je hodil pokojnik prav dostikrat pomagat na Veliko Dolino, in zato so mu dali ljudje časten naslov dolinski kapelan, na kateri ime je bil pokojnik ponosen. Letos bi obhajal zlato mašo ali petdeset let mašništva, česar je zelo težko pričakoval, pa ga je Bog preje k sebi poklical. Bodi mu lahka bratska zemlja hrvatska in Bog mu plačaj vse nain storjeno dobro! — V naši fari se je pojavila da-vica, ki je umorila tri otroke, med njimi devetletno učenko.
d Iz Ambrusa. Svoji k svojim! Po tem geslu je ravnal neki posestnik iz A ... . To pa ni bilo po volji zastopniku Slavije, pri kateri je bil prej zavarovan. Rekel je, da »Vzajemna« nima denarja in da nima nič rezervnega zaklada. Seveda mu je do-tični dal tako primeren odgovor, češ, da vsakemu takoj vse pošteno izplača. Mi pa smo mnenja, da ko bo »Vzajemna zavarovalnica« toliko stara kot »Slavija«, bo imela še več denarja, kakor »Slavija«. — Naše »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« počasi napreduje. V kratkem se prične s predavanji. Čuje se nekaj o »Čebelici«. Bog daj, da bi ljudje spoznali njeno korist in bi čebelicam podobno nabirali in plodonosno hranili svoje krajcarje, namesto da bi dajali denar za nesrečno žganje. — Bližajo se tudi občinske volitve. Sicer ni to nič posebnega, vendar pa nas zanima, komu bodemo dali vajete v roke. Upamo, da bomo volili možje po svojem prepričanju, katoliške može.
Občinske volitve v Doleh pri Litiji so vendarle razpisane. Imenik je razpoložen od 16. svečana. Možje domačini, na noge! Otre-site se tujcev!
Iz St. Vida na Dolenjskem. Bravci časopisov so povečini naziranja, da stare reči več ne vlečejo in spadajo med staro šaro. Naj si bo temu kakorkoli žc, novice ali bolje dogodki iz naših ravnin ohranijo vedno svojo veljavo. Zato evo vam nekaj tacih še iz preteklega leta, povrhu pa tudi nekaj novih! — Tretjo ad-vento nedeljo smo imeli št. Videi zopet čast, videti v svoji sredi prevzvišenega knezoškofa, ki so od sobote na nedeljo tu prenočevali in z znano gorečnostjo spovedovali ter dvakrat v cerkvi govorili. Sv. mašo ob osmi uri so darovali za obe družbi in pri tem lastnoročno obhajali okrog 600 članov mladeniške in dekliške Marijine družbe, ki ste imeli ta dan slovesen shod s skupnim svetim obhajilom. Slavnost je bila prav impozantna. Ob tej priliki je namreč nastopil naš mogočen pevski zbor, ki šteje do 80 domačih pevskih moči. Slišali so se moški, ženski in mešani zbori. Vsa čast in priznanje našim vrlim pevcemi in pevkam, ki so dosegli tako nepričakovan uspeh. — Po-poludnc imenovanega dne so prevzvišeni sprejeli na novo 28 deklet v Mariijno družbo. Tudi to kaže lep napredek in zanimanje za dobro stvar. — N o v i a 11 a r v Punger-tu blagoslovili so mil. g. opat zatiški o božičnih praznikih. Slovesnosti udeležili so se tudi naš poseben ljubljenec in rojak — g. dr.
Janežič, ki so ob tej priliki imeli tudi cerkven govor. Oltar so na svoje stroške dali napraviti županov oče iz lJolenjevasi. ki so že marsikaj storili za sv. Lampi eta. Bog jim plačaj to požrtvovalnost obilo z zdravjem in še kako veselo urico na svetu. Kljub slabim potom so tudi g. Mihael Bogulin, četudi slabotnega zdravja počastili to slovesnost s svojo navzočnostjo. — Za novo cerkev v Vel. Gabru sc pridno dovaža materijal. Lesa. peska in apna nagroniadene so okrog stavbišča že velike množine. V veliko veselje pa se dan na dan še vedno dovaža novo gradivo. Cast vsem možem, ki tako pridno delajo in tako mnogo darujejo za prepotrebno novo cerke\ sv. Liha. Bog jim stotero povrni, poleg tega pa nakloni še mnogo novih dobrotnikov, ker cerkev bo še veliko potrebovala. Ako ne pride vmes kaj posebnega, se spomladi prične s podiranjem stare in zidanjem nove cerkve; načrt je že predložen knez. škof. ordinarijatu v potrjenje. Cerkev bo kras vse okolice. Zganite se torej vsi za to veliko bogoslužno delo! — St. Videi! Volitve v deželni zbor so tu. Drugo polovico prihodnjega meseca bomo imeli priliko zopet pokazati, kdo smo. Zadnje državnozborske volitve pri nas niso mogle nič lepše izpasti, kakor so. Pokazali sino, da stojimo, kakor skala na starem temelju — vse za vero, dom, cesarja. — Volili smo malone enoglasno vsi katoliškega poslanca na Dunaj — in tudi izvolili smo ga. Da je k temu vse pripomogla — lahko rečem — naša polnoštevil-na udeležba pri volitvah, je umevno samo ob-sebi in tega ne more nihče ugovarjati. Vse je šlo na volišče, kar je količkaj gibalo. Prihodnje deželnozborske volitve so za nas še večjega pomena, kakor državnozborske. Tu se gre zato, kdo bo gospodar v naši domači hiši, kdo nam bo rezal kruh. Ali liberalci, ki nam obetajo »knof«, sebi pa »groš«? Ne! Tega ne pustimo! Stopimo zopet vsi enoglasno na volišče in volimo može, ki bodo vseskozi naši, može katoliškega prepričanja, može, ki imajo za nas srce in ne samo »knof«. — »Domoljuba« prihaja v faro nad 200 iztisov.
Iz Loškega potoka. Naše društvo »Tabor« kaj lepo napreduje, redno se oglašajo in pristopajo novi udje. Precejšno število nas je že. Pa ko pridejo domov naši vrli Hrvatarji, tedaj se pa število članov kar podvoji ali še več, saj že sedaj tam iz gozdov Slavonije in Ogrske povprašujejo kako kaj z društvom. Knjižnica si je nabavila zopet lepo število novih, zanimivih knjig, za zabavo pa tudi za poduk, kot o pogozdovanju, gnojenju itd. Ko se popolno uredi, bodo člani preskrbljeni za lep čas za berilo, zabavno in podučno. V najkrajšem času bo prvo društveno predavanje, h kateremu vabimo tudi one. ki dosedaj še niso vpisani, da bodo spoznali, da društvo ni samo po imenu, ampak se mu hoče tudi po delu. Se več! Mlado društvo hoče svoje člane in tudi druge farane kmalu kmalu povabiti na vesel popoldan, ki ga priredi v predpustu, katerega glavna točka bo lepa predstava in še nekaj! Pa o tem o priliki še kaj več I
Shod na Kumu na sv. Neže obeta dobro
letino:
»Kolikor je o sv. Neži na Kumu ženjic,
toliko bo na polji v jeseni kopic.« Tako pravi domači pregovor — in ženjic je bilo do 200 in možkih blizu toliko.
d Iz višnjegorske okolice. Občinski odbor na Polici ie v svoji seji, dne 8. decembra 1907 soglasno imenoval častnim občanom vlč. g. Andreja Pipana, župnika na Polici, z ozirom na izvanredne zasluge, katere si je stekel v 22-letnem delovanju za občino in vso faro. V nedeljo, dne 19. t. m. mu je občinski odbor z županom na čelu poklonil krasno izdelano diplomo s primernim nagovorom. — V Višnji
«ori so se vršile volitve v okrajni Solski svet lani, dne 21. aprila, katere so bile vsled ne-postavnosti razveljavljene. Druga volitev je bila 19. nov., pri kateri je šlo tudi kaj trdo. Izvoljenih jc bilo pet članov: Anten Perko, Višnja gora ; Mihael Oniahen, Dedni dol; Anton Jaklič, Križka vas; Anton Lokar, Draga; lane? Škuica, Draga. Vsi so pristaši S. L. S. Volitev predsednika je bila enkrat brezuspešna, drugič je dobil po ožji volitvi A. Jaklič, dozdanji predsednik, štiri glasove, prejšnji predsednik, M. Oniahen, ki se je zavoljo sitnosti z novo šolo predsedništvu odpovedal, pa štiri glasove. Zreb je odločil za g. Omahna. Za namestnika je izvoljen po ožji volitvi g. nadučitelj J. Škerbinec.
d Iz Dobrniča. Dne 19. jan. je padel na ledu France Popar iz Korit, star 50 let. in se ie ubil. Pokojnik se ie bil šele minulo jesen oženil.
d Iz Tržišča in okolice. Ponesrečil se je dne 19. t. m. posestnika sin Anton Zadnik, star pet let, iz Gabrijel pri Tržišču. Padel je nerodno s stola in si zlomil nogo. Še isti dan so ga odpeljali v bolnišnico č. usmiljenih bratov v Kandijo. V kratkem času so si že trije iz te vasi zlonvli noge in se zdravijo v Kandiji. — Umrl je dne 2A. decembra 1. I. Jurij Cimer-man iz Medvedjcka. Rojen je bil v Ivaniš-Kloštru na Hrvaškem, dalje časa je bival potem ua Kočevskem ter ie dosegel starost 97 let. Pač lepo število. — Gradnja elektrarne šentjanske premogokopne družbe v Karmelu ic pod streho. Sedai se dovažajo raznovrstni stroji. — Gradnja železnice Trebnje-Karmel se je v Pjavcah zopet pričela. Sedaj polagajo pravi tir. — »Domoljubovih« naročnikov se je v tem letu pomnožilo za deset. Skupno je naročenih 37, mnogo jih pa list dobiva po pošti. Dal Bog, da se število še pomnoži!
Točen odgovor. Učitelj: »Cesar Napoleon ie bil rojen ?« Dijak : »Da, gospod profesor.«
Med prijateljicami. Ana: »Pomisli, Pepca, France se ic z menoj zaročil«.
Pepca : »To se mi nič čudno ne zdi. Saj je rekel, ker ga jaz nisem marala, da bo učinil gotovo kako neumnost.»
Notranjske novice.
Iz Blok.
Za kandidata za deželni zbor so zopet postavili prejšnjega deželnozborskega poslajica gospoda Drobniča. Upamo, da bode zopet zmagal kakor zadnjič s častno večino. Mi pa. možje bloške občine, pokažimo kako zelo spoštujemo našega za vse dobro vnetega g. Drobniča s tetn, da se udeležimo vsi brez izjeme volitev in damo svoje glasove gospodu Drohniču. S tem bomo najbolj pokazali našim nasprotnikom, da nismo samo globoko verni, ampak tudi zavedni možje. Vsi na noge in na uan volitev ne sme nihče ostati doma! — Zadnji semenj je bil slabo obiskan, in kupčija z živino klaverna. Ta dan smo pač čutili živo potrebo, da bi se tudi pri nas — kakor se tO godi drugod — uvedla vzorna živinoreja, ustanovila živinorejska zadruga itd. Ako bomo to dosegli, potem se bo pri nas še le začela pot do blagostanja. Saj pa tudi ni kmalu kraja, ki bi bil za živinorejo tako pripraven kot je naša šentvidska in trojiška župnija. Tam so lepi travniki, dobra pitna voda, a kaj ko smo glede umnega obdelovanja travnikov in umne živinoreje še precej zadaj. A upamo, da v kratkem tudi pri nas v tem ozi-ru zašije solnce boljše bodočnosti. — Pri sv. Trojici so imeli zadnjo nedeljo shod. Udeležilo se ga je veliko število domačih župlja-
nov, nekaj iih je bilo pa tudi iz sosednjih župnij. Govoril je na shodu domači gospod župni upravitelj o kmetijstvu, živinoreji, mlekarstvu; ljudi ie nagovarjal, nai se tega oprimejo z vso vnetno, ker potem bodo lahko pozabili vožnjo, katera jim takorekoč ničesar ne koristi. Povedal je, kako delajo kmetje drugod in da je ravno umna živinoreja in umno kmetijstvo vzrok, da so v drugih krajih kmetje v primeroma kratkem času dospeli do res pravega blagostanja. Udeleženci so pazno sledili besedam gosooda govornika in sad govora je bil če ne drugi ta, da se jih ie takoj 15 oglasilo k poučnemu potovanju, katerega nameravajo v kratkem narediti pod vodstvom gospoda l.egvarta v selsko dolino. V Ljubljani si bodo ogledali gospodarsko poslopje v Marijanišču, v Škofji Loki mlekarno in v selski dolini nekaj moderno urejenih hlevov in živinorejsko zadrugo. Povabljeni bodo tudi možje iz naše in šentvidske župnije, ako se bodo hoteli udeležiti tega podučnega potovanja. Le udeležimo se ga v obilnem številu, tako je rekel gospod predavatelj, da bomo videli kako delajo drugod iu da bodemo potem tako tudi pri nas pričeli. Nato je predsednik shoda gospod A. Pirman zaključil lepi in podučni shod z željo — da bo to, kar se je danes čulo — kmalu se tudi pri nas uresničilo. — Mlekarno bodo ustanovili pri sv. Trojici, vsaj tako se je govorilo na shodu. Dal Boe. da bi se to tudi v resnici uresničilo. Potem bodo ljudje vsaj v nekoliko spoznali, koliko nese kmetu dobra živinoreja, ako more prodajati mleko. Troji-čani in pa kar je bližnjih sosedov pa naj skr-be, da si do časa, ko prične mlekarna delovati, priskrbe dobrih molznih krav.
Iz reške doline.
nV cestni odbor ilirsko-bistriškega okraja so izvoljeni odborniki od občin sledeči gospodje: Andrej Urbančič, župan knežki; Anton Dekleva, župan premski in Vincenc Prosen, posestnik iz Kuteževega.
n Tisoč kron je podaril povodom imenda-na gospod Anton Bojanec, župnik v Suhorii za suhorijsko šolo. Pričakujemo, da bode razveselil nas Suhorijčane z najmanj enako velikodušnim da»oni tudi znani »Notranjčev« dopisnik. Plemenitih dejanj hočemo, ne pa prismojenega »Notranjčevega« zabavljanja go-spodine botegarče!
n »Notranjca« pošiljajo krepko od vseh strani nazaj in si ga strogo prepovedujejo. Somišljeniki! le zapišite vselej na ovitek: »Nazaj! se ne sprejme!«
n »Notranjčev!« dopisniki iz bistriškega okraja so: Val, pisar pri notarju; Oblak, najnovejši učenjak liberalcev; Košumatov Tone iz Bistrice; svoj čas tudi učitelj Lampret. — Zapisali smo ta imena, da svet izve, koliko vredni so dopisi »Notranjčevi« iz teh krajev.
Postojnske novice.
n Lenuhe imenuje dr. Žitnika in vse klerikalne poslance. Pa kako se je vrezal pri vseh pametnih ljudeh! Ali je lenuh tisti, ki vam je napravil, da bosta vozila sedaj dva vlaka več skozi Postojno, eden dopol. okrog desete ure v Trst, drugi pa okrog pete ure popoludne v Ljubljano? Ce ste ga imeli za takega lenuha, zakaj ste se pa vi liberalci sami obrnili do njega s tozadevno prošnjo? Gotovo ste imeli za lenuhe liberalne poslance, zato se pa do njih niti obrniti niste hoteli. — Ali je lenuh tisti, ki mora prejemati prošnje od vas liberalcev in vam prijazno odgovarja; če pridete s prošnjami na Dunaj, vas prijazno sprejme, ko vas vaši poslanci pustijo na cedilu? — Ali je lenuh tisti, h kateremu so se celo naši uradniki zatekli s prošnjo, naj jim izposljuje podporo zavollo legarla?
n Pojdimo lenuhov iskat drugam! Kak lenuh vam je Arko? Vsa častna mesta upravlja v Postojni, toda najraje se vozi licencovat bike, ker zasluži pri tem na dan 20 K. Ko se je zidal novi veliki kanal, Arkota nisi videl nikdar zraven, ker je to zastonj. Sploh menimo, da se je najbolj trudil takrat, ko je v zadnjem deželnem zboru zvonil in tako delal zoper kmečko stranko in pravice kmeta. — Kak lenuh vam je Anton Ditrich? Z vsemi mogočimi sredstvi so ga komaj pripravili, da je po petih letih napravil račune. Toda kakšni so. o tem br mo šele govorili, ko pridejo iz kovač-uice, kjer se popravljajo.
n Nova Rajfajznova hranilnica in posojilnica ni všeč »Notranjcu«. Tu vam rečemo le tole, da ne boste kvasili o duhovniški bisagi: Po 600 ali 800 kron na leto prejemati kot plačo, vleči dividende, klerikalce odganjati, zraven pa veljati za ljudskega prijatelja, to je lepa reč in tudi nekaj nese. Mi bomo pa delali zastonj in tudi ljudstvo bo vedno bolj uvidevalo, kje so njegovi pravi prijatelji.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Zaplane. V hribih se dela dan, pravi slovenska pesem, in res v Zaplani se je zdanilo. Začelo se je splošno ljudsko gibanje, bodisi v kmetskih zadevah, ali na političnem polju. Zadnji čas se je iz spodnje strani naše pod-občine uredila za nas kmete prekoristna vožnja mleka v Logatec. Prihodnji teden se pa tudi v zgornjem delu Zaplane prične izvoz mleka, in sicer na Vrhniko. — Tudi umetna gnojila so pri nas dobro poznana in rabljiva. Poglejmo še politično gibanje. Ze lansko pomlad so se začele na Vrhniki občinske volitve, kamor spada tudi naša podobčina. Treba je bilo tudi za Zaplano voliti občinskega odbornika, oziroma podžupana, za kar smo izvolili moža, zavedne »S L. S.«, posestnika Jožefa Jelovšeka, a vkljub tej izvolitvi še nismo na drugem stališču, ker se vrhniški liberalci niso hoteli udeležiti volitve župana. Zdaj se je vrhniški župan g. Jelovšek vendar le odpovedal županskemu stolcu, in bo ta stvar prišla vendar enkrat do srečnega konca.
n Vrhnika. Na Vrhniki so dne 12. t. m. osnovali novo izobraževalno društvo. Dvorana katoliškega doma je bila napolnjena zvestih poslušavcev. G. Skubic je najprej narisal namen in pomen izobraževalnih društev. G. dr. Evg. Lampe pa je pozdravil shod kot zastopnik »Slov. kršč.-soc. zveze« in govoril o ljudski izobrazbi, ki naj jo goje naaš društva, zlasti o potrebi gospodarske izobrazbe. G. Tomšič iz Verda ie v vnetih besedah poživljal mladeniče, naj se oklenejo tega prepotreb-nega in prekoristnega društva. Društvu je pristopilo takoj prvi dan do 90 članov, med temi okrog 70 mladeničev ; vrli rokodelski pomočniki so pristopili korporativno. Mladeniči, na noge! Spomladi se osnuje telovadni odsek. — Odbor se je izvolil: Anton Skubic, predsednik; Furlan Franc, podpredsednik; Janez Sedej, tajnik in knjižničar; Brenčič Jožef, blagajnik; Leskovec Fran, Tešar J.. Fran Tomaž, odborniki. Mele J. in Tomšič J., pregle-dovalca računov.
n Postojna. Izobraževalno društvo še vedno lepo napreduje. Novi udje še vedno pristopajo. Društvena knjižnica ima že veliko različnih knjig, ne samo svetih, kot se je že tuintam od neprijateljev očitalo, pač pa knjig zabavnih, toda poštenih. Da so knjige res dobre, priča pridno prebiranje dotičnih. Vsak teden se jih izposodi 30 do 40. — V nedeljo, dne 19. t. m. je govoril v društvu g. katehet Ažman. Govornik je opisal žalostno stanje kmečkega stanu, zlasti slovenskega pred letom 1848. V nedeljo, dne 26. t. m. pa je govoril g. Janez Sajovic, gostilničar v Stari vasi. — Društvo se je preselilo v novo sta-
novanie in sicer v sobo. kjer je bila dosedaj prodajalna katoliškega tiskovnega društva. — Z novim letom se je število »Domoljubovcev« zopet n.-koliko pomnožilo. — V bolnico je prišla prejšnji teden Frančiška Kovač, ki st je pred enim mesecem ua rokah hudo opekla.
n Iz Zagorja. V »Domoljubu« št. 3. se čita, da v iiirsko-bistriškem okraju živi še pet Ra-deckijevih vojakov. V Zagorju imamo pa šestega, imenuje se Alojzij Fa tur. posestnik in gostilničar, star 81 let, odlikovan za zasluge kar s tremi svetinjami. Ta junak vč povedati marsikaj iz one dobe, ko so se pokali z Italijani; zanimivo «a ie poslušati.

Iz raznih krajev.
V Dekanih v Istri je je zmagala S. L. S. pri občinskih volitvah ter popolnoma porazila liberalnega privrženca Siškoviča in njegove pristaše, ki so bili vsi privrženci tržaške liberalne »Edinosti«. Živeli zmagalci!
Štajerska slovenska kmečka zveza ima svoj občni zbor dne 6. februarja 1908., ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Celju, na katerega vabi vse svoje ude in somišljenike naj-prisrčnejše. Hočemo še enkrat poskusiti v Narodnem domu. Ce bo mir, dobro, če ne bo miru, ne prestopi od nas nihče več praga Narodnega doma.
Liberalci proti kmetu. Ker so nekateri kmečki poslanci, kakor tudi Ježovnik, Roblek glasovali za socialnodemokraški predlog, naj se odpro meje tuji živini, dobila je vlada zopet pogum, pogajati se s Srbijo o medsebojni trgovinski pogodbi. In kakor poročajo listi, hoče vlada z ozirom na protikmečko glasovanje nekaterih kmečkih poslancev dovoliti Srbiji uvoz gotove množine mesa in pa prevoz srbske živine skozi Avstrijo v druge države. Naši poslanci so v tem oziru storili svojo dolžnost in sta se mudila zadnji teden poslanca Roškar in Povše na Dunaju ter na pristojnem mestu ugovarjala proti vladni nakani. Volivci pa uvidijo, kolike nezgode store poslanci kakor Ježovnik. Roblek. ki morajo biti poslušni sluge celjskih slovenskih mesojedcev.
Lutrovci v Celju so svoj stari tempelj prepustili pivovarju Th. Qötzu; ta ga je sedaj natlačil z ledom. Lepo spoštovanje, toda ka-koršna vera. tako ravnanje.
Nova mlekarska zadruga se je osnovala predzadnjo nedeljo na Krki. Poslovati prične še to zimo.
Ely, Minn., Amerika Božične praznike smo prav lepo obhajali; zima je mila. denarna kriza ponehuje, vendar delo po rudnikih in tovarnah tukaj še ni pričelo v prejšnjem obsegu. Nihče naj iz stare domovine ne hodi semkaj, ker je res slabo. Bog daj, da bi se kmalu povrnili stari časi I
+ Izseljevanje v Rio Grande do Sul. Avstrijska Rafaelova družba poroča: Bra-zilijanska država Rio Orande do Sui je poljedelska in zato delavcem in rokodelcem ni nasvetovati, da bi se tjakaj izselili. Tudi poljedelski dciavci ondi ne bodo našli sreče. Nekaj uspeha utegnejo imeti edinole kmečke rodbine, ki imajo nekoliko kapitala, pa tudi te bi morale nekaj let trdo delati. Država da izseljencem, ako se hočejo naseliti na državna posestva, 25 ha na razpolago in jim prvo leto posodi tudi do 230 K, da si nabavijo kmečko orodje. Te parcele stanejo 400 K in ležijo v pragozdu. Teh 400 K, kakor tudi za orodje
posojeni denar, se mora državi vrniti v petletnih ratah. Ako izseljenec tega ne plača, zapade globi, ki znaša 10% od posojila. Ker od vlade posojeni denar ne zadostuje do prve žetve niti za najpotrebnejša živila, kaj še za orodje in povračilo prvega obroka, mora imeti vsak izseljenec vsaj 1000 K lastnega kapitala. Izseljenci se morajo naseliti daleč drug od drugega. tako, da komaj ob nedeljah morejo skupaj priti. Najugodnejši čas za naselitev je v maju, aprilu in juniju. Izseljenci morajo vzeti s seboj precej gorke obleke in odej, orodje pa kupijo najlažje v Rio Grande. Potna prtljaga izseljencev je carine prosta. Izseljence sprejme v Rio Grande vladni agent in jih na stroške vlade prepelje po železnici v Porto Allegre. Kar zapravijo izseljenci v Rio Grande, mora'o sani plačati, pač pa država nosi stroške prevoza iz Porto Allegre na nakazano posestvo, ako izseljenec kupi državno zemljo. Izseljenci naj se nikar ne odločijo že v Rio Orande, kakšno in katero zemljo hočejo kupiti, temveč šele v Porto Allegre, kjer naj gredo takoj povprašat za svet avstrijskega konzula, ali pa ondotno avstrijsko društvo ali pa zastopnika Rafaelove družbe. Zazdaj pa je od izseljevanja v Rio Grande treba resno odsvetovati, ker so ceste slabe in se večkrat poljski pridelki ne morejo nikamor prodati. Tudi je uprava in sodnija slaba.
Drobtine.
Kotel razpočil je v Pueblu, Colorado. Ubitih je mnogo oseb. Med žrtvami so ubiti tudi trije Hrvatje, dva sta pa ranjena.
Kolera. V Meki in Medini oboli na koleri vsak dan malone 200 oseb. Do 80 odstotkov jih umre.
Pet delavcev zasutih. Pri St. Mihaelu der Maurienne na Savojskem je zasulo v kamenolomu pet delavcev. Enega so rešili.
Norec, ki hoče svojo mater živo pokopati. Posestnik C. G. v F., sicer zelo miren človek, trpi periodično na možganih. Bil je že dvakrat v norišnici v Do-branu. Obakrat so ga odpustili kot ozdravljenega, a se je vselej kmalu bolezen ponovila. Ker je bil sedaj že dolgo časa popolnoma zdrav, so odpravili tudi kuratelo nad njim. S svojo 70-letno materjo je vodil svoje gospodarstvo. Pred par dnevi pa je prišel G. ponoči k vaškemu kovaču in ga je prosil za posvečene cerkvene svetilnike kakor tudi, da se takoj zvoni z mrtvaškim zvoncem, češ, da je njegova mati umrla. Kovač, ki opravlja obenem službo cerkovnika, se je podal iz previdnosti naj-prvo na njegov dom in tu se mu nudi prizor, ki mu ga ni kmalu enakega. V postelji leži že dva dni bolna mati in brez hrane. Ko je odprl kovač vrata, mu norec namigne, da naj tiho in počasi hodi, ker je mati mrtva. Ta pa lačna prosi za hrano. Ko se ie bolna mati ganila, ji zakliče norec: «Ne premakni se, ti si in moraš biti mrtva!»
To se ie ponavljalo cel dan, kadarkoli je
kdo prišel v hišo. Nekaj sosedov je nazadnje vendar izvabilo norca za nekaj časa iz hiše, da so mogli dati bolni materi nekaj hrane. Popoldne je napregel O. konje in se odpelial v bližnji kraj po krsto. Ko se je odstranil, je bolnica zapustila hišo in se skrila pri znancih. Sedaj jo norec išče povsod ter pravi, da «bode na vsak način danes popoldne pogreb». Pokopati jo hoče nekje na polju.
Književnost.
Kako lepo knjigo širiti med ljudstvom.
Ni prazno vsakdanje očitanje, da naši ljudje premalo poznajo in umevajo domačo književnosti, namreč 1. bralne krožke, 2. dem? Knjige družbe sv. Mohorja (pa še teh ostane pičlo polovico nerazrezanih), potem mnogokrat kak koiportažni roman (n. pr. »Grofica-beračica«, »Črni Jurij«), potem kak političen časopis, in skoraj pri kraju smo. Take razmere niso zdrave. Treba nam krepke medicine, da ne za-ostanemo v izobrazbi in omiki daleč za drugimi narodi.
Danes hočemo navesti dva že znana načina, kako pripraviti ljudi do umevanja književnosti, ramreč 1. bralne krožke, 2. deklamacijske večere.
Bralne krožke si mibiimo takole: Zbralo naj bi se v vasi po pet do deset mladeničev ali mož Uenà ali deklet) v en krožek; ti naj bi se sešii skupaj na enem domu, recimo vsako nedeljo zvečer, in Citali bi skupno (eden čita naprej, drugi poslušajo) in počasi kako povest, pesmi, »Dom in Svet« itd. Ako le mogoče, naj bi se zbirali pod vodstvom bolj izobražene in poštene osebe. Tako bi v večji vasi lahko nastalo več krožkov, Posebno člani naših izobraževaJnih društev, članice Marijinih družb, mladeniči, ki so zbrani v odsekih — ti naj bi začeli najprej! Prosimo voditelje naših društev, da opozarjajo člane na ta lahek način izobrazbe in jim gredo zlasti pri izbiri knjig na roke. Prepričani smo, da bodo bralni krožki rodili mnogo uspehov, o katerih naj dopisniki tupatam poročajo tudi »Domoljubu« v iz-podbudo onih, ki še spijo.
Drugi način, da prične ljudstvo ume-vati lepo književnost, so deklamacijski večeri, katere naj bi priredilo vsako društvo večkrat na leto, ali vsaj vsake kvatre enkrat. Tak večer bi bil posvečen vselej samo enemu pesniku ali pisatelju. Vzemimo n. pr. Gregorčičev večer. Pevci naj bi zapeli najprej eno izmed uglasbenih pesmi njegovih. Nato bi sledilo predavanje o pesniku, potem pa dve ali tri deklama-cije, n. pr. »Soči«, »Pepelnična noč« itcV Vmes se še lahko upleto kake pevske ali tamburaške točke. Vendar naj bi bil večer posvečen v prvi vrsti izobrazbi, potem šele zabavi. Kot deklamatorji naj bi nastopali domači mladeniči.
Toliko zadoščaj za to pot! Prihodnjič izpregovorimo nekoliko o knjižnicah. — Se enkrat pa kličemo: na dan z bralnimi krožki, na dan z deklamacijskimi večeri!
Kje je orel?
Poslušen. Gospa je učila svojega Mirkota naj nobene stvari ne odloži na drugi dan, ako lahko takoj stori.
Nato Mirko: »Mama, potem mi daj pa tudi tisto potico takoj, ki si mi jo hotela dati iutri!«
Preveč delal: Prosjak: »Prosim gospod, podpore. Bil sem 16 let v zaporu.«
Gospod: »Kaj ste pa naredili, da ste dobili toliko let?«
Prosjak: V mladosti sem premalo delal, pozneje pa preveč.«
Premočna odvajlla so kakor znano škodljiva. Rabite torej brez motečih postranskih učinkov neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki tudi prebavanje ne pušča v nemar, ampak jo pospešuje in jači — namreč dr. Rose balzam za želodec iz le-karnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat.
Na položnico naj zapiše vsak pošilla-vec svoj natančen naslov, kajti sicer ne vemo, k d o je poslal naročnino. Tako imamo položnice iz Črnomlja in iz B e -K u n j pri Rakeku, na katerih ni nobenega imena. Dotični odpošiljatelj denarja naj po dopisnici naznani svoje ime.
ŽITNE CENE.
V Ljubljani, dne 28. januarja.
Cene za 100 kg.
Pšenica domača..... 24—24*50
Rž.......... 20-20*50
Oves.........17—17*50
Ajda, črna........19—19*50
Ajda, siva....... . 19*—
Proso, rumeno.....15-50—16*—
Proso, belo........ 19*—
Ječmen......... 16*—
Fižol, rdeč........18—19*—
Fižol, koks.......18—19*—
Fižol, mandalon...... 16*—
Krč
prebavo po,p,. Rabarbari kroVm" . "f^1^'" odva|al„e «Ic franko 4 K N,ro«."^ i™'1'"'' * fkat-Stublci, E„.	Ä v
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočalo.
Ribje olje, ki ga je vsled slabega vonja in zopernega okusa težko uživati, se dobi v okusnejši in lahko prebavljivi obliki pod imenom »Scottava emulzija«, ki se dobi v vsaki lekarni.



Prijateljica mater,
ki pričakujejo novega potomca in ki jih mučijo čuvstva velike utrujenosti in malo-srčnosti je SCOTTOVA emulzija Učinek SCOTTOVE emulzije je tako čudovit kakor zadovoljiv. Nova moč in novo veselje do življenja se začutita kakor po kaki ča-rovni pijači. Pa še bolj bo mladi zemljan, ko zagleda svet, razveselil starše z zdravim izgledanjem in krepkimi oblikami, zakaj z materjo je
:: Scottovi! emulzila ::
okrepila in ojačilatudi njega izkratka pospeševala najugodneje.	2173
Prlatna I« i to inam-ko-riblC«m-kot po-roitvenlm makom ta SCOTT-o* natia.
Coni lirlrnl steklenici 2 K 90 T
Dobi ie v vseh lekarnah.
Jermena
najboljše kakovosti, za tran srni sije, za šivalna stro-
V
oprava.
232 1-1
Samuel Brili
Praga n. Eliz. cesta lé.
NaJkolJJI CcJkl Izvori
Ceno posteljno perjel
1 kr alveg. dobro .kobl|«.«g. K r-, boljiega K S 40; I kg belega, •kubtje.ega K «'60, puhastega 5 K 10 v. 1 kg prav finega, aaeino-Delega, akab-llenega K 6 40, K I —.
Prt naroČil. 9 kg franko
li..l«.lli.« aM4.ll. ..dosino n.polnleue, Is ..-llffKTIieie pastclje, prtdornegs beleg., rudeCega v1in|evcga .U rnmenkastcgs nanklnga, I pcrnlcn 170 ca dolga, IIS cm ilrok., s novim sivim trpeioim perlen ia K, • finim p.k.stim sivim pcr|tm 11 K. 14, s .s|M-ne|ilm sivim nahom K 10 I «glavnik «0 cm dolg, M ca ilrok K * «0, K 3 40, K 4— Pollila po pova.t/n K «•- d.l|. franko.	»44 10—la
Zamena dovollena, blago M vutne Iranko nasal la *rae denar i. neprimerno blago.
S. BEHISCH, Berenice 71. Jumovn, čei ko.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojo ženo niti za najmanjšo stvar.	223
Ivan Škoflc kajžar v Plešivici it. 55, obe. Brezovica.
Odlikovana semenska trgovina in umetno vrtnarstvo	216 10-1
Alojzija Korsike v Ljubljani.
Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina ua debelo in drobno 6 vrst pese, 10 vrst detelje, 16 vrst trave. Čistih trav in več vrst travnih zmesi, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilna, zelenjadna ln cvetlična semena, vsa preizkušena; za dobro kaljivost se jamči.
Tu se tudi izdelujejo čopki in venci, sveti in suhi, s trakovi in napisi, in vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižjih cenah. Cenovnik za leto 1908 se dobi brezplačno. Za obila naročila se priporoča z od ičnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
Sloveča tovarna
kristalnih podob na Dunaju,
priporoča slavnemu občinstvu in prečastlti duhovščini svojega zastopnika:
Franceta Čebašek iz Št Vida pri Ljubljani.
Podobe so kristalne mase: Srce Jezusovo, Srce Marije, av. Barbara, av. Anton in angel] varuh, so prekrasne, umetnost prve vrste. Lepota za vsako krščansko hišo. Cena primerno nizka I Zanesl.ivo se smete zanesti na njegovo naročevanje teh podob, se priporoča	_
215 i	Franc Cabaiak.
Qlahnlni v r"voi° Pri u{eni11 *
aiaooini, 0iUH olrooii ter ,„fe>.
krvni, otoini, nervozni, utrujeni, labko vzburijivi ln zgodaj oslabeli odrasli rabijo z velikim uspehom dr. Donimela Haematogen.
Slaat aa vzbudi, duševne la telosaa moči aa dviganja, vaa živčevje aa ajačl.
Zahtevajte Izrecno pristni dr. Hommel-ov Haematogen in ne dajte si usiliti nobeno lzmej mnogih ponarejanj. Dobi s« v lekarnah. 2170 6—13
■	2729 10-5
Pozor! Čita j ! Pozor I J|
Pakraške želodčne
kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, uspeli siguren. Cena je za 12 steklenic (I dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se poSlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od-
P.Juriftióa, lekarnarja
v Pakracu It 05. (Slavonija).
Slaven, Slaven Slaven, Slaven,
ker óuva prtenino, vsled bleft&eòe beline, ki jo dobi prte-nina,
ker ne dobi prtenina po pran|u prav «•»-
kakega duha, ker je zelo poceni in »e pri pranju prihrani mnogo ftaaa
je	161 16-2

Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno goepodaratvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. - Dobiva ae v trgovinah z drogeri-jami, kolonijalnim blagom in z milom.
V*
Engros pri L. MinloS, Dunaj, I. Mölkerbastei 3
Z~J
Ako ka= šljate,
fio ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako teiko dihate in se ponofii potite, Je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali HalApi-Jev lipov medeni airup (Rp. : Syr. thiliae 300 gr) Njegov ufiinek pri kašlju, hripavosti, zaslezenju, teiki sapi, katarih, pomanjkanju teka, nočnem potenju itd. se splošno priznava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica 6 K, 3 steklenice franko 18 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavra zaloga za Avstro Ogrsko: Lekarna pri ..apostolu«. Budimpešta, Josefaring 84/4«	2694 20-3
Pozor, kmetje In Ino tj c t V mo|l lekamliki praksi, kitero iz vrinlem It 25 let, » ml |t po artčllo, iSmooi iznajti srcdatvi t« raat brk In ina, proti Izpa dan|u iaa In za odatrnnltev prhlln (luskin) nn flavi, to J« Kapllor It. I. Cena (Irankoni vsako poito): 1 lončlč 3 K 60 v J lončka 5 K Prosim, da se na roti samo od mene. Naslov |e P. Juriiič, lekarnar v Pakracu •t. 65. Slavonija Denar se poélje naprej ali i poitnim povzetlem 27» to—1
— Kraljestvo Saiko
Tecbnikum Halnlcben
Stroj inelektr. intenirje, tehn poslov., novodub. laborat. Prosp. fr. 9-3
Tov del za učenje
Izdelana postelja
li listili pestaltnaf*
Initial ---
iebreaapel-
a|>aa. Pernica all bta-
ga|M dna, Ito cm
dalrll|t c
Mraka K ir-, K l/-. « In K ir- I metra delfa, >« cm llreka K 14 -, K Ur-, K '» K J1-. Zglarnlk 10 cm dol». In cns llrot K J—, J > *> » M 4--, M on dole, 70 cm lire* K 4'M In K 3*60. Ildelolcm Indi pe kmkrtnlkoll dragi meri. 3-delnl modroci la Ume za t po-tltljo K V-, bollii K 33—. Poillja ac poltnlnt proato pe povzttju od K 10-— naprti- Za-mcn|a ali nata) ac vzamt proti povrnitvi potnih atrolkov <-6
Benedikt Siebtel, Lobet 110
pri Plann an Celkam 16«!
Kašelj
naglo umiri, razkroji siez In lajša izmeček priatni » *
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 zavoj tO vlnarjtv. Edina izdelovaluica :
: Lekarna pri : „Češki kroni",
Praga,Karolinov dol
Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se poilje
M vin. (2 zavoia) Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem orlu", Jurčičev trg.
_ Pozor pred ponarejanji.
Ok v»*l< zavitek Ima tvrdko^S tO In podpis A Ferkl. W
Najcen. nakup čeikegn posteljnega perja
5 k? nov., dobrega, sivega, skubljenega , brez prilli] K 9 40 i boljši K II 801 5 kg dobrega napol belega K 16-| belo, mehko K23'50: 5 kg sneinobelo, mehko K 28 -. K 30 -, K 34 -, K 36 i 5 kg aneinobel. ne-oskublj K 23- , K 26--, K 29'—i puh siv a K 3-40. bel à 4'—40, sneinobel 4 K 5-80 In K 6 40 pol kg. Poilliatev tranko po povzetju, Sme se zamenjali In nazaj vzeti proti povračilu polinine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Jnnovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Čelko.
15.000 m ostankov
a 20 m dolgih
najflrejših. brez napake, obeljeno, primerno za nijSneiie telesn.j in
posteljno perilo, nepokvarn» HS cm 4ir. rnmbnrška tkanina
■ n - U kr.jc. Oknford za arajoe, pristna barva I n = 17 kraje.
««Jo. tn btnee
1 m = 18'/, kraje.
, V	bi»", kline in
otroike obleke ter predpasnik, I" =111 kraje lWcBiir. Oanafae, p,i,t. bar,
1. kakovost t m = 35 kraj,-. Rjuhe brez «ira 1 m do]*., i5ocm
široke t kom. »o kraje. Brlaaóe za kuhinjo, rudeče bar 1 d.an.jstorica, t k„m. »5 kraje Navadne brisače za kuhinje. 1 kom 18 kraje.	57
NaimanjSe naročil,, 5 kg z.,oj
nnuLrn,.P° P°"eti"- Vzore ,e pnlože le zavoju za potko«njo. Ce se naroč, nad 50 K 3* p„pD,lv
Emil Fuchs
tkalnloa ma platno Haohod »»• I. Krkonolt.
Tkanje A renmafiške f bolezni • i*
Zollän-mazilo.
Steklenica 2 K, izvzemši porto. Pošilja dvakrat da dan po pošti
:i lekarna Zoltén i: Budimpešta. 31 2
Zaloga v Ljubljani:
.. Emil Leustek —
lekarna, Kesljeva cesta štev. t
Pozor!	Beri!
Najceneje in najbolje aukneno, modno, platneno in manufakturno blago za letno dobo, se kupuje v novi trgovini pri
|VAH SAVNIK-U
II P"
Besenčanu
Nevestam in ženinom se pri nakupovanju posebno priporoča ta nova trgovina.
Istotam se dobiva tudi domače štajersko rudeče in belo vino po nizkih cenah. 16Q
KRANJU Glavnem trgu.
|IJonor se sprejme takoj, ki ima zadostno VICBI1®C šolsko naobrazbo In je poštenega rodu ter da ima veselje do trgovine, pri tvrdki Slavoj Jenko-dediči, trgovina z mešanim blagom v Podgradu v Istri.	213 2 1
00000000000000 iNaj boljši žival-
ski prašek — nikaka prevara — je Bar-thel-ovo'klajno apno; preprečuje slajnico, bolezni v kosteh, hromoto pri žre-betih, teletih in mladih prašičih, krepi kosti, — pospešuje tek, valenje jajc pri kokoših, Jitd. Izdatek majhen. Korist stoterna Popise zastonj. 168 6 i
r Mih. Barthel & Co. Dunaj X 3. 00000000000000
Lepo, čisto puranovo perje Kg 1K
kokošje perje, kg K -'56: gosje perje kg K 2.50: gosji puh kg K 10' vse izvrstno, lepo suho, razpošilja po brzovozni pošti ali povzetju Fran Pod-llpnik, trgovec, Brčka Bosna.	200
Izpozabll se je. Korporal novincu : »Ti tepec .. . ti vol ... ti . . .«
Poročnik korporalu: »Ne bodite vendar tako surovi«!
Korporal: »Na povelje, gospod poročnik; proti novincu: »Velerodni gospod, privzdignite svojo nožico tnalo višje, drugače — te uda-dim po gobcu, da boš mislil, da je solnce kos sira!«
»n
apneno-železni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniškof preizkušen ln priporočen. Izborno sredstvo> za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje s'ez, pomiruje kašelj in vzbuia slast Pospešuje prebavo in reditev,* Cena steklenici K 2B0, po pošti 40 vin. več za» zavitek.
.S
e»
m
aromatiška esenca.
Že 33 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lsjša in odstranja bolečine v udih in kitab, kakor tudi nervozne bolestu
Cena steklenici 2 K, po polti 40 vin. več za zavitek.	2650
Edino izdelovanji in glavni rupoiiljativ : Dr. Hß I folli HII "000 fetali „Zltf BOrmhßrZlSkßlf4, DUNAJ, VII.I1. Kolsentrasse 73-71
V zalogi Je ae pri g;, lekarnarjih v LJubljani, Beljaka, Celju. Celovsu, Črnomlju, Nov Me»tu, Reki, «avodnju, «t. Vida, Trbiž«, Trsti, Vellkoviu In VoHperk«.
Za razporoko. A. (ki je gledal fotografijo svojega prijatelja in njegove neveste): »Kako pa je to, da sedita vsak na enem koncu mize?«
B. : »To je pa moja iznajdba. Ako se bova ločila, sliko lahko prereževa, in vsak bo obdržal svoj del.
V najem se odda
gostilna in vrt
o sv. Jurju za eno aH več lefOostllna je pri veliki cesti, blizu kolodvora in župne cerkve v Šmarju. Več^se izve pri lvanu*Zajec v Sapu, p. Šmarje-Sap.	211
Ohranit«« zdraraga
- želodca -
ti Ci največ t ohranitvi, pospeševanju Ia T uravnavi prebadanja ter odstranitvi nadležnega aaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih «eli skrbno na-
S
K.tr.mosti, slabe diete, prehlajeqja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne troritve kislin ter krče je dr. Rome balamin ma Mode« iz lekarne B. FRAGNERJA t PRAGL
VARILO I H
Vai deli embalaže inupo postavno deponevano varstveno znamko.
lekarno IL^RägVer-Jq v PRAGI
c. I. kr. dvornega dobavitelji
. ii i „pr/ črnem orlu"	■
Praga, Malé Strana, ogel Neradove nI. 203.
Po polti rozpoillja a. vaak dan. Cela steklenica 2 K, pel steklenice 1 K.
Prati vpoilljitvi K I SO ic poilje nata steklenici in za K 2-80 vaiilta steklenici, za K 4-70 2 viilki atckltnlcl, zi K I - 4 velike steklenice, za K 22 — 14 velikih >tek!enic poitnlne proito .a vae poitaje svstro-ogrsk« monarhije.
Zato«, v lekarnah Avatro-Ogerake. V Ljubljani •e dobiva pri ggr. lekarjih : O. Piccoli, U. pl. Trn-kóczy, M. Mard.tachllg.r, J. Mayr. 217»
1 črevljarskega pomočnika
sprejme takoj Fr. Lukek, Vsssla gora, poŠta St. Rupert, Dolenjsko.	84 3-3
Na prodaj js prav Ispojj
posestvo
vse novo poslopje, v najboljšem stanju, zraven so njive, vinogradi, gozdi, lep sadni vrt, veliko koše-nine, vse blizu doma in v najboljšem stanju za 5500 gld. Več se izve pri Franu Brlnovou v Stari nori it. I, p. Mirna, Dolenjsko, t 165 2-
Pred sodiščem. Sodnik: »Ali si vseenò upate to priseči?«
Kmet: »Vejo, gospod sodnik, dostikrat sem že prisegel, pa tako resnično še nikoli kot danes.«
Postrsiba točna I	Mlaka eenel
Priporočam gg. čevljarjem In p. t. občinstvu
nit0 trgovino z usnjem
in vaanii čevljarskimi potreb» Sčinami v LJubljani •«. Petra
cesta 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljlm'vse c. odjemalce in prosim obilnega obiska.
2844 52-5	K. A. Kregar.
Razp auja se služba
189]
organista in cerkvenika
na Sv. Gori, p. Vače pri Litiji Prednost Imajo iz-vežbani Ceclljanci, oženjeni radi oskrbništva gostilne. Ponudbe ustmene ali pismene se sprejemajo v teku 14 dni. — Župni urad na sv. Oorl, dne 20. januarja 1908. Andrej Zgaga, župni upravitelj.
Čevljarskega učenca
išče Franc Zupane,, čevljar v Bodeščah, pošta Bled.	214 2-1
Združena tovarne sa volnino zopet izključno po meni okroglo 40M
vojaških kocev za konji
sa ceno Is gld. S-tO komad la (M. par 16 parov franko na dom) naravsost aa ¥-fitfti konj. Ti daksli, traja* trpela! keel se tepli ko« kožuhoviaa, temnosivi, okoli 180*00 oasi
pisana naročila, ki ae isvrie le po ivzetJu ali Ce ae denar pošlje naprej, naj se pe-
vslikl. torej lahko pokrijejo oelega keaja.
— Razločno j "
BOVI
šljejo na	" 3314 Š
8teiner-Jevo komisijsko razpošiljalnics združenih tovarn za koče
DuaaJ, II, Taboratraaae Z7 O.
Ceniki na željo sastoaj in franko. — Za
Joče ae za režem vrniti naprej poetasi deaar. Mnogoštevilna priznanja in naročSa ne itn šla edt kobilarne v Radavcu, Komarao in Brody, župalka Kolarja Tuts, dr. Vračuna, odvetnika ▼ Tarasdu, posestnika Weichborgerja, Ilosva, GrQnwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski-Ja Dobre-stany, Roseaauerja Zg. Moldava, Kahllssa Maakes-ta& 'W Gerlsdast leeteili umetnega • TdikeHi la de.
Za vedno!
N.v-York la L.ndon alata prlzanaiala alti evrap.
>kl celiai ter |e velika Mvaraa arebralae prialljcaa, L oddati vao »vo|o aalafo i " kili. delava Ih moti P.*bla I PoIlHim tara
tovarna sreornine prisiljena, (o zg olj proti majhnem« pl*. •blaKia tem ItvriM ta .al««, .r sledite predaci! b praN
pa. Jkeie» vflie s «««fa
r : - - — , n. ■ sa."
t MM ŽH«; 11 k« smer pil. srebr.lt CnS tile;'
1 kam
I kon • k.m
«m. e-eo a nos:
4 komadov HlSaetüh nana» Min a
a.fleike I 4 kam user. jf) 4 kom
'1 k^M--------.. ___________
pat. srebrna lalcmilalca aa |aho; r. pai. aribra. zafimalalca sa miska ; • kam eng Vlktorli (alle za podklad. ; 1 kom efektnih namiznih svetnik.*; 1 kom. cedilnik za Cai ; 1 kom. najfln slpalnici za sladkor.
42 komadov skopaj samo gld. S "PO. Vseh teb 42 predmetov |e popre) stalo (Id. a ter |lh je moti sedsj dobiti po tej minimalni etal
S d. 6 00. Američansko pit. srebro |e znano, |e oz in skozi bela kovini, ki obdrži bolo srebra 25 let, zi kir se gsranluje. V najboljil dokaz da leta inserat ne temelji ni nlkakrinl slepariji, livezttjem se s lem jsvno. vsakemu, kateremu m bi bilo blago všeč, povrniti brez zadrika znesek In nlj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, dl si omilil t. krasno garnituro, ki |e ooiebno prikladna kol pre-
ženitovanjsko in priložnostno darilo
kakor tndl sa vsako bolfi« |sipsösn«»s.
Ooblvi se edino 1« v
A. HIRSCHBERG-a
«k.portnl talil amer. pa«, ar.bra.ga blaga na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 O. Telefon 14597.
Pollili se v provlncflo proti povzetju, ili te se znesek «prej vpoilje.
Čistilni praiek zi njo 10 kr. Pristno le z znven nitlinjeno virsl-veno znsmko (zdravi koviaa) Izvleček iz pohvalnih plaem : S pil. srebrno garnitur. sem j iko zadovoHea.
Tomaž Rožanc, dekan Maribor. Eksc. baronica Edelshelm mi je najlopleje prt-poročila Vaio garnituro, tore| proaim, poillltc al tlko garnituro za (Id. 6 90.
Ko c s a r d, T9. oktobra 1901.
Iloaa Tlaza, roj. (rot. Degenfeld. Ker k Vaia girnit. v gospodinj jako koristna, prosim, dl I potlUls le ih St Pive I ori Prebolda Dr. Saarilo aötaai. okr
Jj

, okr. ia lov zdravnik.
^ÄMPHOROMENTHOL
VOSTl^EBAL. _
Ceni stekleni SO vin. Uobivi se v iekirnah ili direktno, če se vpoilje K 180 12 steklenici) Iranko pri edini Izdelo-vilnlcl Voitfeb.l-ovl lekarni, Pr.g.-K.rollnln dol. Zllogl : Lekirm H. Mardetschliger, Ljubl|lnl, Jurčičev trg.
(CT Pozor pred ponarejanji I Itt 39 i
Trgovtu i klobuki hi MP
Ivan Podlesnik mL
Samo 6dni
Havre New-York
Odpotuje se Iz LJubljane vsak torek. Vo sns liste in pojasnila daje silfio
Ed. àmarda
obi. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajaka cesta ftt. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 26-9
5i|a in z«m!ji|ee
je naprodaj v Stari Loki št. 42 pri Škofji Loki, poleg cerkve. Več se izve istotam	212 3 -1
f&atnißU v .SkmariJco Wattn xx'tijo òubrxt po certi in txts-nfist/iiHTpctecati ncy se tk'rrityr
cSii7ioìì™JOn etelx«
v JQ'ubQani Woluòvcrske utlc«20 "i&rtfavrstnuCftytisnitu <tcfìp sebmyì/a&w
le tota m sprejmejo •• dobri la zanesljivi zastopniki.
Zastonj
2554
zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrnini itd.
Dr. Heger, unr, Juvellr In gravar.
Otlek 1. Kapucinska ul.4 (Slnvon )
M»**
Trt i NtwTork
oruj[>ripia*r.(j:» najceneje» in n.il-bolj»« pot ii Ljubljane t severni Amerik«, ker t"d
ni dolgotrajne roafn« voinie po
raznih leletnicah, nobcneir» posredovanj», ne prenore.»nj» "> «P1"» nobenih potniških itroSko» med potjo. Tannki ao prostorni, «»' n' in sn.Sm; vozijo Trnke 14 dni. H un» io po.tr e 1V>» n»j holj-^ roj« nil» daje in k »rte prodaja glavni laMopnik.	304
Bližnji odhod il Trsta: Sla.onij» IH febrmrj» ; li Keke: C»r-m»ni» H. febrnnrj» ; li Liverpool» : Lusitani» 7. m»rc». M»uret»ni» 22. februarja. Pannonia 26 febrnarj».
Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSkove ulice 2f>, poleg cerkve Srca jezu.sovega
. Za 9
(t mor« vsak preskrbeti prednosti pil naknpn blag* u obleko, kakorioth sle« nI dobiti, kdor prosi po dopisnici zi vpo-slatev rzoretv prt veliki trgovini bratje Leohaer v Sradon, železni bila. To ne slane nit, na Ubero pa Im« vsak najmodernejše blago za damsk« obleke Črno In barvano perllno blago, posteljnino, okslord, loden, snkno, vse vrat« platno za perilo In postel|no optavo, In mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseb vrstab perila 1. t. d. — Zložno il more vsak doma Izbrati In potem kar najceneje tzvrilti najboljil nakup. Mnogo hli narofa ie celo vrsto let vie tvoje po-trebičlne le od tam, ker to te prepričali, it ima ta strogo reeina trgovina pred očial eiinn zadovoljno*! svojih odjemalcev.
ÜUJ6 12—
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedoseino, povzročnje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
„International" odstranj. maha
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-ter 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah-
I. kraal ako po«|et|a aa ometno etek laritvo In allkanli na .teklo
Aug. Agitola»
Dunajska ceaUI3a, poleg,Pigovci'
ie prlporata pretesili! dubavieinl lo p. a ■lavn. občinstvu zantpravo cerkvenih okna. a ometalm steklarstvo n ali illkanena atekla stavbenih del, napi ava okvirov, lld. Itd. -Ima tudi » zaloti razlltno porcclsnsk« le stekleno posodo za namlzje gostiln In al sebnlke, «vellute, okvlte Itd po na|nll|lh ce nah - Narisi, ceri kl In proraCanl na za htevo zasloni, mnoga spričevala za dovrieos dela s* c*D|eatm od|emalcem v ogled a-•errala».	1«07 ,„
Zahtevajte zastonj
in poitnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin m srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniških cenah.
Niklasta remontoarka ... K 3 Sistem Roskopf patentna ura , 4 švicarska, originalni sistem
Roskopf patent . ... 5 Registrirana .Adler Roskopf'
nikijasta remont, na sidro , 7 y	Srebrna remontoarka ,Glo-
'"-l'inumili ria* kolesje, prosto .... 8'4U I Srebrna remontoarka, dvojni
. lil pokrov...........12-50
%/// Budilka............. 2'ii0
Kuhinjska ura......... 3
Schwarzwaldska ura..... 2 80
Ura s kukavico........8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 3 Prva tvornica za ure v Mostu
Jan Konrad
c. In kr. dvorni dobavitelj v Mostu it. 936 (Češko).
200 K nagrade
dobi kdor se Francu Demftarju na Jeséni
c» h 95 naznani, da je pustni ponedeljek 11 svečana 1907 ob pol 6. uri zjutraj vstopil na vlak v Žerovnici ali Lescah in more povedati podrobnosti o nekem dogodku v Lescah.	148 i—1
Ceno češko posteljno perje
S kg novega «kub-Ijenega K
»■6<i, bol| lega K 12, - belega, aku mehkega, skub ličnega Kil ; K 24 snei-nobeTega, n ehkega, skubljcne-ga, K 30-- ; K « Pošilja se franko p. <>tt povzetju Tudi it zamenp sil naza| vzame proti p c vrnitvi pottnih ätroäkov. Bf edlkt Sachael, Lobes 159, p Plzcn, Čeiko.
Oaebnl kredit za uradnike, častnike,
učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradniSk. društva dajejo po na|-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njeir vodstvu u-adn. druitva, Dunaj, Wipp llngerstrasse 25. 2438 I
KAŠLJUJOČIM '
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo napeino
THÜMOMEL SCILLAE
kot iredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaii in potolažuje krčeviti kalelj in ki od-itranjuje dihalne teikoCe. Stotine zdravnikov to te ie Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega tredttva, Thymomel tcillae, pri oslovskem kaliju In pri drugih vrstah kalija.
Vprašajte, prosimo zdravnika I I steklenica 2-20 K. Po poitl franko pr«4f pošiljatvi 2-90 K i 3 steklenice prt poill|aM 7 K. 10 ttaklenlc pri poliljatvl 20 K.
Izdalovanja In glavna lalaga
lekarna B. FRAGNER-J*
MM e. kr. dvora. lalagatelja H—i .	Praga III., t«. 20S —
Dobiva ta tkoraj r r»mb Imkarnah.
Pozor na Ima srtditvi, Izdalovataija In na varstveno znamko.
Itdajatoij In odgovorni uradnik: Dr.lgnaetj Žitnik.
Tiskala : .Katollika Tlakama'.